Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 070(497.12 I lirska Bistrica) lil 2001636.238 ici.. -ruuvtU/J / U3 UU VU Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si -5 Tr r\ @ BANKA KOPER mmmm C0BISS © > > \ msmmmmmm AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group i Ilirska Bistrica Letnik XVIII, št.: 238 julij 2010 Cena 1,80 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO as essčSBtoSčaetovt ass i " mmt Kako je ime pevki Novih Fosilov? a. Lidija Percan b. Monika Mlinar c. Sanja Doležal - Pravilne odgovore pošljite na Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. 8. 2010. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Nagrade: 3x1 vstopnica Gremo na božjo pot Prisrčno vabljeni v nedeljo, 75. avgusta 2010, na naše »male Brezje«. Marijini častilci se bomo zbrali na praznik Njenega Vnebovzetja, ob 18. uri, na Sozah, ko bo sv. maša s petimi litanijami Matere Božje. Po mašni daritvi bo tradicionalni blagoslov cvetja in zelenja, kot je obi- čaj na ta veliki Marijin praznik ter krajše druženje s kulturnim programom, za katerega bodo poskrbeli člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij in vaščani Soz. Veselimo se srečanja z Vami. KETŠD Alojzij Mihelčič Harije politika: VOLITVE 10.10.2010 STRANB šport: ROKOMETAŠICE NE POČIVAJO iiflElii ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE P0NEDEUEK-PETEK 8”-12” in 15™-19” SOBOTA 8™- 12™ Fi)74RFQT P4KFT.Pi | V4HDC9I rMAsrrJ PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV družba: OBRAZI NAŠEGA KRAJA dr. GREGOR KOVAČIČ M\m mm j ■**i*^*»i POTUJOČA RIBARNICA »I.: 041(333 »3 smo 337,00 E08 Metra d.o.o., Sezona, trgovina no debelo in drobno, Cesto na Lenivec 37, 6210 Sežano n SL E mm, Vilharjevo c. 33A, 625011. Bistrica, MALOPRODAJA, TEL :0S//!4 25 05 mmmmm saffis 54//0 EUH mmm ■m§mi im* $50,00 m - X£MT&1MC samo 478,S0EUR mšmmmvmm mm, mm som 316,79 im BMmm&m m ElEKTBOmasihmen Mi mmc m udi® im Ji sssasmem Km rm mmim som m,m EUE mnmnm 3,s mmmm sp nlHE i : ■>. som« \m,mw UGODNA PONUDBA KOVANIH ilMtNTOVZA OGRAJ! mmmmm koastrakdje ❖ termo izolodjskih panelov ❖ ročnega fo električnega orodja barv VfŠ-plast za kovano železo rezalnih 'ta brusilnih plošč ❖ gotlkarhoncl. plošč ProKtan orodja ❖ lestev ❖ vijakov M3 • 24 ❖ strešne kritine • trapeioe pločevine od 10 lUR/m2 VM»«eUi=lke»oWP'lt*.=d*”° d.o.o. SEŽANA s*®**®*8*®*1* Delovni čas: pon. • pet. 8.00-17.00, sob. 8.00-12.00 URNIK 8.00 - 16.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto jfife KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica^7 tel.: 040/240-118 URNIK 16.00 - 20.00 sobota 13.00 - 20.00 nedelja / parazniki 8.00 - 20.00 mu m DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02 / 7200 340 www.interles.si info@interles.si loar linterlesl J Slovenija ^ Interies d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart VRAIA SENČILA ZIMSKI VRTOVI ALU i inliteljstii Celoviti izvajalski inženiring J DANA BESEDA OBVEZUJE 2 31. julij 2010 NE PREZRITE UVODNE BESEDE Ali se res vse spreminja? mag. Milena Urh ••••• “Tako hitro kakor mi je letos minil dopust mi ni še nikoli. Seveda so se I vsi doma smejali, ko sem na morje vzela več knjig kot vsega ostalega drugega. A letos je bilo po moje - nekaj kriminalk za dušo pa nekaj pametnega za možgane. Zanimivo mi je bilo razmišljanje o spremembah pa sem naslednje vrstice kar prepisala. Preberite še vi, mogoče se boste strinjali. »Edina stalnica našega življenja so spremembe -poleg davkov seveda. Nič v življenju ni statičnega, vse se giblje v neko smer in določeno hitrostjo; od najmanjšega atoma do največjih planetov in galaksij, hitrost teh sprememb pa se samo še veča. Tako pridemo do Darvvinovega zakona, da ne preživijo največji ali najmočnejši, temveč tisti, ki se znajo najbolje prilagoditi. Narava ima določene zakone, ki vedno in povsod veljajo. Posledica teh zakonov so spremembe, ampak zakoni kot zakoni ostajajo enaki -vsako jutro se na vzhodu pokaže sonce in na zahodu zaide v obzorju. In še nihče ni padel s planeta, ker bi gravitacija zaspala. Zakoni življenja se niso in se nikoli ne bodo spremenili, vedno pa bodo posledica njihovega delovanja spremembe. Ljudje s sistemom, kot ga imamo ustvarjamo neverjetne spremembe, maska človeštva je iz leta v leto povsem drugačna, vendar bistvo ostaja povsem enako. Kljub neverjetno razvitemu zdravstvu, smo ljudje še vedno bolni. Kljub več kot 6 milijard ljudi na svetu, ima vsak od nas še zmeraj strto srce in obdobja nesreče v ljubezni ali pa izoliranosti in osamljenosti. Kljub neverjetnim priložnostim na celem svetu, imamo še vedno revne in bogate. Kljub »polni riti« vsega, smo ljudje še vedno nezadovoljni in želimo še več. Še vedno je kljub temu da imamo vsi vsega, običajno sosedova trava vedno bolj zelena od naše. Torej v čem se je človeštvo v zadnjih tisočletjih resnično spremenilo? V svoji osnovi prav v ničemer, ta osnova pa je sistem, ki omogoča ravno to, da smo se spremenili prav v vsem. Če pogledamo za masko sprememb, če se poglobimo v srčiko življenja, lahko kaj hitro ugotovimo, da so spremembe samo posledica nekega sistema, ki je vedno enak in deluje na enak način. Torej vse se spreminja, a v resnici ostaja tako kot je. Prav tako se spreminjamo v določenih vzorcih življenja, čeprav že veliko težje. Če ljudje zberemo dovolj energije, lahko spremenimo naše določene vedenjske vzorce. Čeprav se že to, če si odkrito priznamo zgodi izjemno redko. Mogoče 1 od 100 ljudi, da na vsakih toliko let zamenja kakšen vedenjski vzorec. Najlažje sami spremenimo vzorce s strateškim pristopom do spreminjanja navad, največkrat pa se spremenijo tako, da nam jih vsilijo drugi (npr. delovni čas, bonton ipd). Seveda velikokrat za obče dobro, včasih celo dobro za nas same. Najtežje pa zamenjamo vzorce, ki smo jih pridobili s primarno in sekundarno socializacijo in nam v življenju prav nič ne koristijo. Primeri majhnih sprememb so, da na primer začnemo bolj zdravo živeti, ali prekinemo določene odzivne vzorce in naše vedenje postane bolj proaktivno in še bi lahko naštevali. A že na tem nivoju, se redko zgodi, da se kdo dejansko spremeni. Za spremembo vzorcev, ki smo jih pridobili v zgodnjem otroštvu in jih ponavljali na desetine let, potrebujemo neverjetno veliko volje, energije in motivacije, da jih spremenimo. To je paradoks življenja. Nobena sprememba ni dosežena z lahkoto, obenem pa je vse podvrženo spremembam. Vse se spreminja, a v svojem bistvu je tako težko doseči spremembo, tudi pri sebi. Živimo splošno usodo človeštva, ki je prežeta s tokom sprememb, seštevkom tendenc malih sprememb, ki imajo minimalni vpliv, vendar na skupnem imenovalcu povzročajo izjemne pretrese v vsakdanjem življenju. Zakaj je sistem tak, je takoj jasno. Če bi vsak od nas z lahkoto uvedel spremembe, bi bila dinamika tako močna, da bi bilo nemogoče živeti tako hitro. Čeprav si mogoče sprememb želimo, smo zavezani k nekim vzorcem, ker nam predstavljajo predvsem varnost. Tudi človeštvo, kot celota. Vsak vzorec pa ima tendenco samo obstoja. Kaj pa ostaja pri posamezniku vedno, vedno enako? Vi sami. Vaše bistvo. Ni pomembno, ali nam je to bistvo dano, je privzgojeno ali izhaja iz kje drugje. Naše bistvo je vedno enako. Če ste ustvarjalni, se bo ta ustvarjalnost izražala na vseh nivojih - tako v službi, kot tudi če imate svoje podjetje, ali pa na primer pri urejanju doma. Če ste skrbni, se bo ta skrbnost odražala na vseh nivojih - tako pri vzgoji otrok, kot tudi odnosu do domačih živali ali opravljanju dela. Če ste introvertirani, se bo ta introvertiranost kazala na vseh nivojih - pri navezovanju stikov, nastopanju ipd. Če ste ambiciozni, se bo ta ambicioznost kazala na vseh nivojih. Karakterne lastnosti posameznika ostajajo, takšne kot so in s tem je do neke mere ukrojena njegova usoda. Se pravi poleg usode človeštva živi posameznik vsaj še usodo svojega karakterja. Sprejemanje sebe takšne kot smo, ter sprejemanje drugih takšnih kot so, je osnova, da nismo v življenju prevečkrat razočarani. Seveda je to veliko lažje napisati, kot živeti.To, kar mi doživljamo ob drugih, v določeni meri ali na podoben način, tudi drugi doživljajo ob nas. Tako se ljudje kalimo, rasemo in razvijamo.« O volitvah pa drugič... VETRNICE-ENERGETIKA V irdLife ERN AT1O N A L Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tržaška cesta 2 Sl-1000 Ljubljana Slovenija T +386 1 426 58 75 F+386 1 425 11 81 dopps@dopps.si www.ptice.si ID za DDV: SI68956029 TRR: SI56 0201 8001 8257 011 Za takojšnjo objavo 12. julij 2010 DOPPS v roku vložil pritožbo zoper okoljevarstveno soglasje za vetrnice na Volovji rebri V petek popoldne je DOPPS na Agencijo RS za okolje (ARSO) vložil pritožbo zoper odločbo o okoljevarstvenem soglasju za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Odločba ARSO je diletantska, manj kakovostne upravne odločbe na DOPPSu še niso videli. DOPPSova pritožba na 34 straneh podrobno utemeljuje 24 pritožbenih razlogov, od katerih je vsak zase dovolj za razveljavitev spornega soglasja. V DOPPSu pričakujejo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor, ki bo na drugi stopnji odločalo o pritožbi, soglasje ARSO razveljavilo v najkrajšem času. Odločba ARSO je diletantska. Na DOPPSu še nismo videli manj kvalitetne upravne odločbe. Sprašujemo se, kako je mogoče, da je ARSO izdala tako očitno nezakonito odločbo v primeru, ki je tako zelo na očeh javnosti. Agencija je namreč od DOPPS v postopku pridobila več kot 100 strani skrbno pripravljenih podatkov in argumentov, ki po našem mnenju dokazujejo nedopustne vplive vetrnic predvsem na velike ptice ujede. Agencija nobenega -niti enega samega samcatega - argumenta DOPPS vsebinsko sploh ne obravnava, pač pa vse pavšalno zavrne v enem samem stavku1. Vsak študent prava, ki je poslušal osnove upravnega prava ve, da je pavšalno odločanje brez vsebinske obravnave dokazov in brez ugotavljanja materialne resnice »v vsakem primeru bistvena kršitev pravil postopka2«., zaradi česar je takšno odločbo treba razveljaviti. V luči tako očitne nezakonitosti sporne odločbe je težko verjeti, da je ARSO po naključju odločbo izdala prav na začetku počitnic in dopustov, ko je pozornost ljudi zmanjšana, priprava kakovostne pritožbe pa močno otežena. Enako je Agencija ravnala leta 2006, ko je izdala prvo soglasje. Če bi na DOPPSu namreč izdajo odločbe zaradi dopustov spregledali, bi pretekli petek soglasje postalo pravnomočno. Vsem nezakonitostim navkljub bi bila gradnja vetrnic tako dokončno potrjena. Na DOPPSu smo zaradi ravnanja ARSO zaskrbljeni. V zadnjem letu je ARSO samo v postopkih, kjer je bil udeležen tudi DOPPS, izdala 3 nezakonite odločbe, ki so bile nato na 1 glej odstavek (33) izpodbijane odločbe: http://www.pravo-za-naravo.si/datoteke/2010/07/ve-volovia soqlasie2.doc 2 glej 237. člen Zakona o splošnem upravnem postopku drugi stopnji razveljavljene. Dve odločbi sta bili razveljavljeni prav iz pritožbenega razloga, ki je v primeru Volovje rebri ključen: ARSO je odločbo sprejela pavšalno, brez vsebinskega obravnavanja argumentov. Dodatno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da je ARSO v dveh primerih potem ponovno izdala nezakonito odločbo navkljub jasnemu navodilu pritožbenega organa, ki je na drugi stopnji razveljavil predhodno pritožbo. Videti je torej, da je na Agenciji RS za okolje nekaj hudo narobe. Bodisi s strokovnostjo, ali pa z zakonitostjo njihovega dela. tk DOPPS SPOROČILO ZA JAVNOST OBMOČNO OBRTNO-PODJETNIŠKA msrnm 50-ta obletnica Marta Pugelj 50 let je minilo odkar smo zaključili 8 a razred v samostanu v Trnovem. Na praznovanju te obletnice se nas je zbralo 16 sošolcev od devetindvajsetih, trije so žal že pokojni. V veliko veselje nam je bilo, da se nam je pridružila naša razredničarka Sava. Mnogo smo si imeli povedati, saj se dobimo komaj na pet let. Klepetali smo in obujali lepe spomine ob dobri hrani in pijači v prijetnem lokalu na Zemonski vagi. Seveda smo si obljubili, da se spet dobimo, če ne prej, čez pet let. NE PREZRITE - POLITIKA 31. julij 2010 3 LOKALNE VOLITVE 2010 10.10.2010 predsednik Državnega zbora I dr. Pavel Gantarje v petek, 23. julija 2010, razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. Volitve se opravijo v nedeljo, 10. oktobra 2010. Za dan razpisa volitev, torej za dan, ko začno teči roki za volilna opravila, npr. določanje kandidatov za župane in člane občinskih svetov, dajanje podpore kandidatom oziroma listam kandidatov, razgrnitev volilnih imenikov, vložitev kandidatur ipd., se šteje ponedeljek, 9. avgust 2010, to je 63 dni pred dnevom glasovanja. Za datum volitev, 10. oktober 2010, drugi, zadnji možni dan glasovanja, seje, kot je dejal dr. Gantar, odločil, ker se praviloma drugi krog rednih volitev izvede čez štirinajst dni, in v primeru izbire zadnje možne nedelje za dan volitev, bi bil to 31. oktober 2010, ko praznujemo dan reformacije in tudi dan pred dnevom spomina na mrtve. To pa bi bil po njegovih besedah "povsem neprimeren termin za drugi krog rednih volitev". Kot je še poudaril predsednik Državnega zbora dr. Gantar, "demokracija ne pomeni le volitev v Državni zbor, v Državni svet, ampak se veliko tega, kar je pomembno za vsakodnevno življenje ljudi, dogaja na lokalnih ravneh in je v pristojnosti lokalnih skupnosti, predvsem občin in županov. Izrazil je pričakovanje, da bo volilna kampanja zelo živahna in raznovrstna, v različnih lokalnih okoljih, in da bo vveliki meri vplivala na politično barvitost in podobo jesenskega časa. Zaključil čeprav se bo vrvica zares prerezala je z besedami: "Naj se tekma začne, šele 9. avgusta 2010". REPUBUM SLOVENIJA. DRŽAVNI ZBOR Ljubljana, 23. 7 201C Na podlagi p n/ega odstavka 26. člena in drugega odstavka 104. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS. št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08) RAZPISUJEM redne volitve v občinske svete In redne volitve županov ponedeljek, 9. avgust 2010. 3. Za izvedbo volitev skrbijo občinske volilne komisije In Državna volilna komisija. Dr. Pavel Gantar obletnica -.--.»A.*- r ' ; x Na podlagi 110. in 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08) ter 34. člena in drugega odstavka 58. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95,18/97, 30/98,4/08, Uradni list RS št. 31/99 in Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4, 30.6.2006) RAZPISUJ volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica 1. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica bodo v nedeljo, 10. oktobra 2010. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim pričnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 9.avgust 2010. 3. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 041-3/2010 Ilirska Bistrica, 23.7.2010 Župan Občine Ilirska Bistrica, Anton Šenkinc, l.r. V_____________________________________________________________________J SPOROČILO ZA MEDIJE Aktualne novice iz Pivke d.d. in Delamarisa d.o.o. Potek izgradnje nove tovarne Delamaris na Kalu v Pivki • Dela v sklopu izgradnje nove tovarne Delamaris na Kalu v Pivki se nadaljujejo tudi v poletnih mesecih. Glede na lastnosti zemljišča, na katerem bo stala nova Delamarisova tovarna, seje izkazalo, da je potrebno izvesti predhodno strokovno sondažo zemljišča. Trenutno potekajoča sondaža bo določila najprimernejšo gradnjo tovarne oziroma njenih temeljev glede na raziskane lastnosti zemljišča (sestava tal je nekoliko zahtevnejša od pričakovane). •V luči novih dejstev (zgoraj omenjena sondaža), ki utegnejo zavleči projekt izgradnje tovarne, smo preventivno podaljšali najem sedanjih prostorov Delamarisa d.o.o. v Izoli. Podaljšana najemna pogodba, sklenjena z novim lastnikom zemljišča, na katerem stoji obstoječa Delamarisova tovarna, Hypo Leasingom, velja do 30. junija 2011. 7 6. redna Skupščina delničarjev Pivke d.d. Delničarji Pivke bodo 8. julija 2010 zasedali na svoji 16. redni letni skupščini. Obravnavali bodo letno poročile Pivke d.d. za leto 2009 in odločali o predlaganem sklepu, da se 120.068,82 evrov iz bilančnega dobička, ki za lete 2009 v celoti znaša 984.149,03 evrov, nameni za izplačilo dividend, medtem ko bi preostali del dobička 864.080, 21 evrov ostal nerazporejen. Delničarji se bodo seznanili tudi o razrešnici Upravi in članom Nadzornega sveta \ letu 2009. Za pooblaščenega revizorja družbe za poslovno leto 2010 bo Nadzorni svet predlagal revizijsko družbe PRO REVIZIJA d.o.o. iz Postojne. V letu 2009 se lastniška struktura družbe ni bistveno spremenila: večinska lastnica Pivke d.d. je še vedno JAT/ EMONA d.o.o. z 58 % deležem, druga največja lastnica je PIVKA družba pooblaščenka, ki ima 39,99 % delež. 1,31 % delež imajo v lasti PB Slovenije in mali delničarji, 0,63 % delež pa poseduje Kmetijska zadruga Pivka. NJAMI hrenovke s sirom iz Pivke d.d. postale Šampion kakovosti! Poročali smo že, da je na majskem Mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov, ki je potekalo v Gornji Radgoni, Začinjeni piščanec Pivka iz družine »Pripravljeno za peko« prejel posebno priznanje - naziv Šampion kakovosti. S tem laskavim nazivom se od 16.6.2010 lahko pohvalijo tudi Njami hrenovke s sirom. Izdelki NJAM so izdelani iz kakovostnega piščančjega in puranjega mesa, piščančje in puranje paštete ne vsebujejo konzer VariS0V' Piščančje prsi v ovitku ter pečena piščančja šunka nosita znak varovalnega živila, piščančje hrenovke ir piščančja posebna salami pa so izdelane iz Piščanca z omega-3 maščobnimi kislinami. Več o nagrajenem izdelku si lahko preberete na naslovu: http://www.pivkap.si/njami-hrenovke KOLUMNA Kako plačaš volilne stroške, če si na položaju Naj vas spomnim, da je po tem projektu v naši občini kar mrgolelo raznih hotelov. Vojko Tomšič, Jasen..... Čez dobra dva meseca nas čakajo lokalne volitve. Kot prvi, seje nanje začel pripravljati sedanji župan Šenkinc. Že pred časom je na naše stroške ustanovil lokalno trobilo, ki poveličuje njegove »dosežke«. Z zadnjo sejo občinskega sveta, pa je začel tudi finančno zapirati svoj volilni projekt. Na tej seji so svetniki obravnavali točko dnevnega reda: »Idejni projekt razvoja turizma na Sviščakih in idejni projekt razvoja turizma ob akumulacijskih jezerih«. V javnosti je bilo na dolgo in široko predstavljen predvsem idejni projekt razvoja turizma na Sviščakih. Od velikega modernega hotela, športne dvorane, bazena, welnes centra itd. Povedati je treba, da so se le obnovile želje iz daljne preteklosti, ko je RTC Snežnik v ustanavljanju vodil sedanji župan. V Sloveniji je bilo takrat veliko takšnih RTC-jev v ustanavljanju, ki so vsi po vrsti uspeli zaživeti, razen Šenkinčevega. Naj jih naštejem le nekaj: Rogla, Črni vrh, Planina itd. Večina bralcev je prezrla dejstvo, da gre le za idejni projekt in ne za graditev, tako, da jih je večina mislila, da se bo to dejansko začelo graditi. Žal je to zmota. Tega na Sviščakih nikoli ne bo. Vsaj dokler občino vodi Šenkinc. Pojasniti je potrebno, kaj je idejni projekt. To je za nas davkoplačevalce proč vržen denar. Idejni projekt NI ZAKONSKA podlaga za izdelavo ureditvenega in zazidalnega načrta, torej je popolnoma nepotreben. Zakaj ga je Šenkinc torej naročil. Iz preprostega razloga, ker podjetje Hosting d.o.o., že leta svetuje Šenkincu v njegovi volilni kampanji. To svetovanje pa je potrebno plačati. Kako nesmiselna sta zgornja idejna projekta, dokazuje idejni projekt razvoja turizma ob akumulacijskih jezerih. Ne izvajalec, še manj naročnik, se nista niti toliko potrudila, da bi v projekt vključila okoliške vasi Soze, Sabonje, Podbeže, Tominje in Harije, da bi s pomočjo tega projekta vasi lažje kandidirale na evropska sredstva za razvoj infrastrukture. Enaka zgodba se je zgodila tudi pred prejšnjimi lokalnimi volitvami, pred štirimi leti. Tudi takrat je Šenkinc pri podjetju Hostig d.o.o. naročil »silno pomemben projekt razvoja turizma na Mašunu«. Lumparija je bila takrat še bolj očitna. Na razpis se je prijavilo tudi bistriško podjetje, ki je celo v občinski lasti, Razvojni center. Kljub temu, da je bilo po razpisni dokumentaciji najugodnejši ponudnik, NI BILO IZBRANO. Seveda izbran je bil Šenkinčev svetovalec Hosting d.o.o. O »pomembnosti« projekta pričajo tudi naslednja dejstva. Sedanji nosilci turizma na Mašunu niso bili niti povabljeni k sodelovanju, niti jih ni podjetje Hosting d.o.o. informiralo o svojem početju. Prav tako »projekt« ni bil predstavljen takratnemu občinskemu svetu, verjetno tudi sedanjemu ne. Čemu je bil sploh potreben? Plačilu uslug, ki jih je podjetje Hosting d.o.o. nudilo Šenkincu v volilni kampanji pred štirimi leti. Če gremo še nazaj, potem ne moramo mimo idejnega projekta razvoja turizma v naši občini. Večina ljudi je na takratno pisanje, po vsej verjetnosti že pozabila. Naj vas spomnim, da je po tem projektu v naši občini kar mrgolelo raznih hotelov. Snovalec je bil tako prepričan v svojo »strokovnost«, daje narisal hotel celo nasproti Premskega gradu, kjer stoji Olenikova hiša. Na dvome, ki so se pojavili, na seji občinskega sveta o tako megalomanskem projektu, je izdelovalec odgovarjal, da bo tudi sam našel investitorje. Kljub temu, da so sprejemu tega idejnega projekta »Razvoja turizma v občini Ilirska Bistrica« sledila leta gospodarskega razcveta, ni ne občina ne Hosting d.o.o., pridobil niti enega investitorja. Od celotnega projekta, se ni v sedmih (7) letih zgodilo popolnoma nič. Bralcem je potrebno povedati kdaj se je pričelo sodelovanje med Hosting d.o.o. in Šenkincem. Ko je bil pred dvanajstimi leti, po prvem krogu Šenkinc poražen proti Lipoltu, ga je njegov najtesnejši svetovalec žal uspel prepričati, da sam vsega ne ve. Tako je pred drugim krogom takratnih županskih volitev, Šenkinc najel strokovno pomoč in sicer takratno LDS-sovo pi-arovko. V dveh tednih ji takrat ni uspelo popraviti Šenkinčeve podobe v javnosti. Zato je pred osmimi leti še pravočasno najel strokovno pomoč podjetja Hostig d.o.o.. Svetovanje je plačal z naročilom idejnega projekta razvoja turizma v naši občini po volilni zmagi. Čas je nedvoumno pokazal, da projekti Hosting d.o.o. nimajo nikakršne praktične vrednosti. Žal je čas tudi pokazal, da je Hosting d.o.o. veliko boljši v političnem marketingu, saj je že dvakrat uspel s pomočjo Šenkincu pri županski kandidaturi. 4 31. julij 2010 NE PREZRITE - POLITIKA 34. seja v dveh delih seja Občinskega sveta • Občine Ilirska Bistrica je bila 8. junija, njeno nadaljevanje pa 12. junija 2010. Pri prvi točki je prof. dr. Aleš Vodopivec iz Fakultete za arhitekturo predstavil rezultate urbanistično-arhitekturne delavnice razvoja mesta Ilirska Bistrica, ki bodo razstavljene v avli Doma na Vidmu od 15.7 do 30.9. in vsi vabljeni k ogledu. Sejo so nadaljevali s predstavitvijo analize stanja in strategijo razvoja javne razsvetljave v občini, ki zaradi varčevanja stroškov za javno razsvetljavo predvideva prilagoditev obstoječe razsvetljavo do 31.12.2016. skladno z njo pa se bodo spremenili načrti razvojni programov v naslednjih letih. V nadaljevanju je Peter Vesenjak iz podjetja Hosting d.o.o. predstavil študijo o Turističnem kompleksu »Sviščaki« ter študijo turistične izrabe področja ob jezerih Mola in Kliv-nik. Obe študiji so svetniki potrdili ter sklepali, da se aktivnosti na teh dveh projektih nadaljujejo, s predlogom za začetek postopka za sprejem OPPN-ja. Nato so potrdili zapisnik ter realizacijo sklepov pretekle seje, v nadaljevanju pa so postavljali pobude in vprašanja. Rok Jenko je postavil 9 vprašanj in pobud: Kot prvo je povedal, da je prebral v Postojnskem Prepihu članek, ko je župan Verbič hvalil dosežke svoje občine in kot primerjavo dal tudi našo občino in naše nizke procente realizacije proračuna, investicij.... Zanima ga ali bo to občina demantirala ali smo res zgled slabega gospodarjenja. Dal je pobudo, da se prevetrijo pravila, ki veljajo v času volilne kampanja za plakatiranje, saj so plakati obešeni tudi tam kjer ni predvideno plakatiranje. Kot tretje je dal pobudo, da občina pripravi seznam gospodarskih družb s katerimi posluje, saj se pojavljajo očitki, da so vedno isti pri t.i. občinskem koritu. Opozoril je na katastrofalno stanje ceste do mejnega prehoda Starod do Podgrada ter predlagal, da bi protestno zaprli cesto Postojna - Jelšane in s tem opozorili na neaktivnost glede gradnje tega avtocestnega odseka. V nadaljevanju je predlagal, da se uredi soba za občinski svet in da se razmisli o tem, da se najemnina Doma na Vidmu prepolovi za neprofitne prireditve. Zanimalo ga je tudi kaj je s projektom kanalizacije v Kočaniji, kot zadnje pa ga je zanimalo zakaj se na seji ne obravnava perečega poslovanja javnih zavodov, kot je bil običaj do sedaj, niti poročila komunalnega podjetja. Predlagal je da se ta točka obravnava na naslednji seji. Igor Batista je predlagal, da se skliče predstavnike vseh KS, ki gravitirajo na trnovsko pokopališče ter direktorja komunale, saj je stanje mrliške vežice v Trnovem nevzdržno. Bernard Oblak je dal pobudo KS Knežak, da bi občina izdala odlok, po katerem naj bi vse javne ustanove, trgovine, gostilne ...izobesile zastave ib državnih praznikih. Igor Štemberger je opozoril na podrtije v mestu, motijo ga pa tudi nelični reklamni napisi pred vrsto lokalov v mestu. Branka Počkaj je predlagala, da se ob pokopališču v Podgradu prepove parkiranje tovornjakom, saj je leto namenjeno uporabnikom pokopališča. Robert Šircelj je predlagal, da se poišče možnost, da se preusmeri tovorni promet po Jurčičevi do kamnoloma, saj je za te prebivalce stanje nevzdržno. Stanislav Prosen je vprašal kaj je z regionalno komunalno deponijo, saj nekateri predstavniki KS hodijo okrog lastnikov zemljišč in jih prepričujejo, naj zemljo prodajo za to deponijo. Dejan Baša je opozoril, da je v sklepu o nakupu zemljišč za lokalno cesto V. Bukovica prišlo do napake, saj niso odkupili dela od Vičič Ljube in Danila. Dušana Grbca je zanimalo, kaj je s pritožbo lastnikov zemljišč v Za-rečici, saj ko se je pri geodetskem urejanju cestišča cesta premaknila navzdol je onemogočila dostop do parcel. Pred zadnjo točko prvega dela so obravnavali spremembe in dopolnitve sklepa o soglasju k sistemizaciji del. mest v enotah vrtec, sklep o organizaciji predšolske vzgoje v občini in sklep o soglasju k sistemizaciji del. mest v enotah vrtec. Drugi del seje so pričeli s sprejetjem sklepa o podaljšanju koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe družbi MEDIKUS DR.T d.o.o. za obdobje 10 let. Izdali so pozitivno mnenje k imenovanju Kristine Zadel Škrabolje za direktorico Centra za socialno delo II. Bistrica. Po premoženjsko pravnih zadevah so obravnavali in sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavnih zemljišč. Ob koncu so sprejeli sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, po katerem stroški kampanje za volitve v OS ne smejo preseči 0,40 EUR na volilnega upravičenca, stročki županske kampanje pa ne 0,25 EUR na volilnega upravičenca. Če pride do drugega kroga se ti stroški lahko povečajo še za 0,15 EUR na volilnega upravičenca. Po končanih volitvah organizatorjem kampanj, ki so uspeli pridobiti mandate v OS pripada pravica do povračila stroškov v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek na sme preseči zneska porabljenih sredstev. Organizatorji kampanj za županske kandidate, za katerih kandidate je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali pa lahko uveljavljajo povračilo v višini 0,12 EUR za dobljeni glas. Pri zadnji točki so za sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve ob državnem prazniku Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ki bo letos v naši občini, zagotovili dodatna sredstva iz sredstev splošne proračunske postavke, saj je država to proslavo izločila in državnega proračuna. O višini sofinanciranja, skupaj z ostalimi Primorskimi občinami bodo odločili na izredni seji, ki bo v prihodnjih dneh. Društvo za razvoj podeželja zelo aktivno na mednarodnem področju Junij mesec je bil poleg vseh ostalih aktivnosti v društvu tudi precej mednarodno obarvan. V času od 15. do 19. 6. 2010 smo bili na zaključnem srečanju projekta Grundtvig - Inovativno izobraževanje odraslih na podeželju in sicer v obmorskem mestu Burgas ob Črnem morju. Izjemno zanimivo srečanje in prijazni gostitelji so omogočili res dober zaključek projekta. Že v ponedeljek, 21. junija 2010 smo imeli v gosteh predstavnike Lokalne akcijske skupine RaJuPuSu iz Finske, ki so se z slovenskim partnerjem Šolskim centrom iz Postojne in z nami pogovarjali o projektu sodelovanja za naslednje leto. V torek, 22.6. in sredo 23.6.2010 pa so bili pri nas predstavniki - člani iniciativnega odbora Lokalne akcijske skupine Srandja iz Bolgarije (občine Malko Trnovo, Tscarevo in Primorsko), s katerimi smo v sredo opravili tudi delavnico na temo priprave lokalne razvojne strategije in delovanja LAS, na katerem so sodelovali tudi predstavniki MKGP in predstavili slovenske izkušnje z izvajanjem programa Leader v Sloveniji. V torek, 20. julija 2010, smo v Kinodvorani Krpanovega doma v Pivki izpeljali delavnico na temo pravilne izdelave projektov za sofinanciranje iz programa Leader. Na delavnici je sodelovalo 17 udeležencev, ki so se najprej seznanili z najnovejšimi razpisi MKGPja - informacije jim je posredovala Lili Mahne iz svetovalnega podjetja NEC Cerknica, nato pa še z postopkom izdelave prijave projektov na javni poziv LAS za izvedbene projekte za LIN 2011. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo pet novih razpisov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 18. 06. 2010 v Uradnem listu RS objavilo pet javnih razpisov iz Programa razvo- ja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v skupni višini dobrih 52,5 milijonov evrov, in sicer za ukrepe »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« za leto 2010 za naložbe na področju živinoreje in medu ter na področju novih izzivov, »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetijskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziroma pridelavo oljk, »Obnova in razvoj vasi« ter »Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja«. Prvi trije razpisi bodo odprti od 19. junija do vključno 31. avgusta do 24. ure, zadnja dva pa od 19. junija do objave zaprtja javnega raz- pisa na spletni strani ministrstva. Ponovno obveščamo vse zainteresirane prebivalce občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, da se lahko o razpisih brezplačno informirajo in opravijo svetovanja pri izvajalcu svetovanja pri našem LAS. Potrebne so predhodne prijave na naš mail info@razvoj-podezelja.si Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite JavaScript, ali pa direktno pri izvajalcu: - Za občino Postojna se bo svetovanje izvajalo ob torkih med 9,00 in 14,00 uro (lokacija svetovanja bo določena ta teden, o tem vas bodo obvestili svetovalci) - kontakt svetovalca: Lili Mahne - 041 605 122, lili.mahne@siol.net Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite JavaScript. - Za občino Pivka se bo svetovanje izvajalo ob torkih med 9,00 in 14,00 v prostorih Krpanovega doma v svetovalni pisarni - kontakt svetovalca Tina Mahne - 031 578 418, tina@nec-cerknica.si Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite JavaScript. - Za občino Ilirska Bistrica se bo svetovanje izvajalo ob četrtkih med 9,00 in 14,00 uro v prostorih LAS na občini II. Bistrica - kontakt izvajalca Tomaž Stojanovič - 031 408 754, to-maz@nec-cerknica.si Vir: spletna stran Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom AVTOPREVOZNIŠTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 I0an Rutar * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU BISTRINE Preberite mi z ustnic: nobenih novih davkov! ;) Dejan Ujčič..... N lasa država menda varčuje. I \ Predvsem tako, da je zrezala investicije. Tekoča poraba je namreč dana s strani samega Vsemogočnega, je nujna, ustrezna in jo je nemogoče zmanjšati, ne da bi bil konec sveta. Vlada, ki je prišla na krmilo v času globalne recesije, kije pravzaprav dolžniška kriza razvitega sveta, je denimo ustanovila deset novih agencij, vse seveda nujno potrebne in nadvse koristne. V resnici bi jih potrebovali še več. Rahla težava je v tem, da ni denarja. Zato so seveda potrebni novi davki. Višje trošarine na bencin, cigarete, elektriko. In pa seveda dolgo napovedovani davek na nepremičnine. Mogoče pa bodo ti novi davki le dosegli to, da se bo v glavah ljudi vzpostavila povezava med prihodki in odhodki države. Morda se bo nehalo prikimavati vsakemu, ki stopi pred kamere in prepričuje vesoljno Slovenijo, da rabi državni denar, za karkoli že. Doslej sem namreč imel občutek, da te povezave v glavah ni. To, da je država zvišala davke, znižala investicije in tekočo porabo pustila pri miru kaže, da menijo, da je ta kriza nekaj, kar je prišlo od zunaj in niti nima zveze z nami. Kot je pred časom dejal predsednik stranke upokojencev, mi se ne rabimo ukvarjati s krizo, ko bo začelo Nemcem iti dobro, bo šlo tudi nam. Žal to nima dosti opraviti z resničnostjo. Križaje sicer prizadela vse, a različno. Grki so postali nesolventni, Poljaki pa niti padca gospodarstva niso zabeležili. Mi pa smo nekje vmes. Hudo narobe je misliti, da se bomo nekega dne zbudili in bo spet leto 2007. Ne bo. Ne bo dovolj, da se malo potuhnemo in počakamo, da nevihta mine. V resnici smo se švercali na dolgo obdobje konjunkture, ki so jo poganjali poceni krediti, globalizacija pa je skrbela za nizko inflacijo (vsaj proizvodov). Z močnim izvoznim sektorjem, ki ga imamo, smo lahko prenesli naprej veliko prejšnjega sistema (ki je, ne pozabimo, ekonomsko propadel, ker je bil skregan z resničnostjo). Zdaj je zadnja priložnost za relativno nebolečo prilagoditev. Ob naslednji gospodarski krizi (in ta pride tako gotovo, kot sonce vzhaja), bo to veliko težje. Pravzaprav je dilema, koliko denarja pustiti v žepu posameznikom in koliko ga dati državi, stvar odločitve posamezne družbene skupnosti. Ni dvoma, da so davki potrebni za to, da so lahko vsi državljani deležni storitev, kot so zdravstvo in izobraževanje. Ni dvoma, da je smiselno imeti pokojnine, da lahko ljudje v miru preživijo starost. In tako naprej. Žal pa si mi takšnega obsega države in sociale (ki dostikrat to niti ni, ampak je bolj iskanje rent) preprosto v tem trenutku ne moremo privoščiti. Pri nas imamo t.i. »socialni dialog«. Srečajo se sindikati, delodajalci in država, kot predstavniki delavcev, kapitala in splošnega interesa in se dogovorijo. Sem zelo redka ptica v tej deželi, ki mislim, da je to narobe. Najprej iz načelnih razlogov. To ni nič drugega kot korporativizem v preobleki. Korporativizem je bil ena od značilnosti italijanskega fašizma. Zajeti razrede v neke institucije in jih dogovarjati med sabo. To predpostavlja statično družbo, kjer ima vsak svoje mesto. Ti si delavec in jaz sem kapitalist ali obratno. Družba pa ni nekaj statičnega, ampak je dinamična. Tako tovrstna interesna združenja postanejo predstavniki interesnih skupin. Tako kot je čista neumnost imeti stranko upokojencev, kot da so upokojenci neka homogena masa, ne pa po svojih vrednotah in položaju nadvse različni ljudje. Poskusi s stranko mladih pa stranko aktivne populacije se na srečo niso izšli, saj bi potem imeli politični prostor razporejen generacijsko. No, če smo se v tej državi odločili za korporativizem (izhajajoč iz klerikalne in komunistične politične tradicije), je pač tako. Vendar pa v socialnem dialogu za mizo ne sedijo vsi, ki bi morali. Država sedi za mizo, ker brez nje očitno ne gre nič (in država, ne pozabite, pomeni konkretne uradnike in politike), kapital sedi za mizo (recimo, da je vsem lastnikom podjetij skupno to, da si želijo nizke stroške in visok dobiček, torej imajo skupen interes), delavci pa že ne sedijo vsi za to mizo. Sindikati, ki predstavljajo zaposlene, v resnici predstavljajo samo del njih. Najbolj na kratko, v socialnem dialogu so zastopani zaposleni za nedoločen čas v državni upravi in proizvodnih podjetjih. Za mizo ni ne brezposelnih ne zaposlenih za določen čas. Za mizo tudi ni prihodnjih generacij, ki jim tako veselo delamo pufe, da bodo imele kaj početi. Takšna ureditev je torej globoko nepravična. Vključuje ene in izključuje druge. Insiderji in outsiderji, torej. Obsoditi cele generacije na delo za določen čas, dopustiti podjetjem, da leta ne plačujejo prispevkov in mesece ne plač pač ni socialna država. Ob nedavni prodaji Droge Kolinske hrvaškemu podjetju smo lahko nazorno videli, kako se konča zgodba z nacionalnim interesom. Ni moglo biti drugače. Lahko vam povem, kako se bo končala zgodba s »socialno državo«, če bomo nadaljevali po tej poti. Končala se bo tako, da bo študij le za bogate, da bodo pokojnine mizerne in zdravstvo samo za tiste, ki imajo kaj pod palcem. Žal pa ne vidim, kako bi se lahko temu izognili. Ob nedelujoči pravni državi, disfunkcionalni politiki, neprofesionalnih medijih in kupih glasnih in dobro organiziranih interesnih skupin, težko. Niti priznati si ne znamo, da je večina današnjih težav zrasla na domačem zelniku. Niti diagnoze ne znamo postaviti, kaj šele, da bi začeli zdravljenje. Predvsem pa, vsak dobi malo, če se le malo potrudite, boste prišli do kakšnega državnega dodatka ali subvencije. In krog teče in rajanje je veselo. Prav, če mislite, da se bo izšlo. To, daje najbolj popularen politik nekdo, ki seje pravkar umaknil iz nje, je nezaupnica slovenski politiki. Zaslužena. Nezaupnico bi si zaslužili tudi slovenski novinarji, sindikalni voditelji in sploh vsa raja, ki hodi po medijih in nam razlaga realnost, kakor jo oni vidijo. In govorijo, daje nebo rdeče. Jok, nebo je plavo. Janez Drnovšek, zelo je opaziti, da te ni. [SSMrniriMk ______________ PEKARNA BISTRO SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE,,, (E - SO INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann Časopis Snežnik na podlagi Zakona o volilni kampanji objavlja splošna pravila za predstavitev kandidatov in političnih strank ter njihovih programov na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji 10. oktobra 2010 1. Časopis Snežnik bo na svojih straneh omogočil vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. 2. Ta pravila ne urejajo objavljanja dnevno aktualnih novic in poročil o dogajanju v času volilne kampanje ampak izključno samo oglaševanje v bannerjih (pasicah) in predstavitvenih člankov s predstavitvijo strank ali kandidatov. 3. Začetek oglaševanja se začne 30 dni pred volitvami, razen če ne bo zakonsko drugače določeno. Na straneh oglašujejo vsi kandidati in stranke, ki so uradno potrjeni in bodo nastopili na volitvah. 4. Naročniki oglaševanja morajo pisno (na naslov Časopis Snežnik, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica) naročiti vrsto in obseg oglaševanja. 5. Gradivo za oglaševanje mora naročnik dostaviti po navadni pošti (na naslov Časopis Snežnik, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica) ali elektronskem naslovu sneznik@kabelnet.net do 20.9.2010. 6. Cenik oglaševanja: 1 stran - 500 EUR Vi strani -350 EUR 14 strani - 200 EUR 1/8 strani-100 EUR Objave na zahtevanih straneh ter na prvi n zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV 7. Definicija oglasov: Banner oz. pasica:To so slikovni oglasi določene velikosti (za velikost glej cenik) Predstavitveni članek: Je članek objavljen skupaj z drugimi članki in ima propagandno vsebino, torej sporoča volilni program kandidatov ali stranke. 8. Vsak naročnik lahko zakupi neomejeno število oglasnega prostora (vendar ne več kot je kapaciteta oglasnega prostora v izdaji). 9. Po volitvah lahko naročniki objavijo brezplačno zahvalo volivcem v obliki članka. Zahvalo lahko objavijo samo stranke in kandidati, ki so v času volilne kampanje oglaševali. Stranke, ki prej niso oglaševale morajo plačati zahvalo po veljavnem ceniku. 10. Vse dodatne informacije v zvezi z pravilnikom sprejemamo na telefonu 05/71 00 320 oz. po elektronski pošti sneznik@kabel-net.net. Ilirska Bistrica, julij 2010 Borislav Zejnulovič - glavni in odgovorni urednik 6 31. julij 2010 NE PREZRITE - OBJAV KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Novice iz KGZS napisala Jerica Potočnik in Barbara Trunkelj, za objavo pripravil Tonjo Janežič Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ o razisko-valno-razvojnih projektih Junija je v veliki dvorani na Tomšičevi v Ljubljani potekala 10. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na seji so obravnavali potek raziskovalno-razvojnih projektov in naloge na področju kmetijstva ter njihove učinke pri razvoju kmetijstva v Sloveniji. Seje sta se udeležila tudi Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), in mag. Miran Naglič, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS. Nujna seja je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine SLS, ki je želela skozi razpravo ugotoviti, ali se dosega glavni namen raziskovalnih projektov. Glavni namen naj bi bil podpora vladi in drugim relevantnim akterjem za določanje pri pripravi, sprejemanje in izvajanje razvojnih politik javnega interesa ter spremljanje njihovega izvajanja. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je menil, da je treba za raziskoval-no-razvojne projekte nameniti več sredstev. Dodal je, da v rebalansu proračuna vlada Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne bi smela zniževati razpoložljivih sredstev, ampak bi morala zasledovati strategijo prehranske samooskrbe Slovenije. To bi po njegovih besedah pomagalo tudi pri zniževanju brezposelnosti. Člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so med drugim vlado pozvali, da čim prej vzpostavi javno dosegljive zbirke zaključnih poročil rezultatov raziskav, financiranih iz javnih sredstev. Odbor je zahteval, da vlada vzpostavi sisteme, ki bodo omogočili spremljanje prenosa rezultatov raziskovalnih del v prakso in namenskost porabljenih proračunskih sredstev na področju raziskovalne dejavnosti. KGZS za takojšnjo sistemsko rešitev težav v kmetijstvu Na seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je potekala 22. junija na Brdu pri Lukovici, so člani sveta med drugim obravnavali problematiko visokega zneska pavšalno pripisanih plačil za ukrepe kmetijske politike za leto 2009, predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predlog Zakona o socialno varstvenih prejemkih problematiko kmetijskih zavarovanj. Člani sveta so opozorili na izredno slab socialni položaj kmetov in izrazili ogorčenost nad visokimi davčnimi obremenitvami za leto 2009. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine, Zvezo kmetic Slovenije, Sindikatom kmetov Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije že pred časom opozorila vlado, ministrstva, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem zboru ter Komisijo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu na izredno slab položaj slovenskega kmetijstva in zahtevala takojšen razgovor, na katerem bi skupaj našli rešitev za ta nevzdržen položaj. Vlada se na opozorila še ni odzvala, sta pa Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu in Državni svet obravnavala in podprla skupne pobude nevladnih kmetijskih organizacij glede obdavčevanja v kmetijstvu, ureditve socialne varnosti kmetov in kmetic ter kmetijskih zavarovanj. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj seje 16. junija sestal tudi z ministrom za finance dr. Francom Križaničem in ga seznanil s pro- blematiko obdavčevanja kmetijske dejavnosti ter ga pozval, da podpre prizadevanja za znižanje davčne osnove za leto 2009 tako, da ta ne bo presegala dejansko doseženih dohodkov iz kmetijske dejavnosti in da podpre prizadevanja KGZS za čim prejšnjo uveljavitev sistemskih zakonodajnih rešitev na področju obdavčevanja kmetijske dejavnosti. Člani sveta KGZS so ponovno pozvali vlado k dialogu in k sprejemu ustreznih ukrepov, drugače bo KGZS pozvala kmete, da tudi javno pokažejo nezadovoljstvo z vladno politiko do kmetov. Svet KGZS je v nadaljevanju seje obravnaval tudi predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Člani Sveta KGZS so zahtevali, da se prispevki kmetov ne smejo zviševati, obenem pa se tudi ne smejo zmanjševati pravice zavarovancev. Podali so tudi zahtevo po pridobitvi posebnega statusnega položaja za kmete in pozvali vlado, da KGZS kot reprezentativnega partnerja vključi v Ekonomsko socialni svet in ji tako omogoči zastopati javne interese. KGZS prav tako že dalj časa opo- zarja na velike težave na področju kmetijskih zavarovanj. Ob zaostrenih zavarovalnih pogojih raste število kmetov, ki so ostali brez možnosti zavarovanja kmetijske proizvodnje, čeprav izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Zato je Svet KGZS pozval Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da preveri pravno veljavnost izvajanja Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij v kmetijstvu in ribištvu za leto 2010 in izvede ustrezne spremembe ter da čim prej sestavi in skliče delovno skupino za pripravo predloga dolgoročne vzdržne sistemske ureditve kmetijskih zavarovanj, v katero bodo poleg predstavnikov M KG P, Ministrstva za finance ter zavarovalnic, vključeni tudi predstavniki KGZS. Sestal se je Odbor za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS O Skupni kmetijski politiki in pripravi skupne evropske Strategije o razvoju podeželja 30. junija je na turistični kmetiji Klenovšek - Grobelnik v Zabukovju pri Sevnici potekala 5. redna seja Odbora za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Seje so se poleg članov odbora udeležili tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj, župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žve-glič. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je članom odbora predstavil zgodovino in cilje Skupne kmetijske politike ter osrednja dogajanja v vezi s pripravo skupne evropske Strategije o razvoju podeželja. Poudaril je, da je za uspešno vključitev Slovenije v pogajanja potrebna kvalitetna strategija slovenskega kmetijstva. Na seji odbora so bili sprejeti številni sklepi . Člani so poudarili, da je treba več sredstev investirati v razvoj manjših kmetij in preprečiti slabšanje dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, da se s sprejetjem evropskega proračuna višina sredstev za kmetijstvo nikakor ne sme zmanjšati, da je treba agro-živilsko verigo od kupca do kmeta skrajšati, pri čemer mora kmet v tej verigi dobiti pravično plačilo za svoj proizvod oziroma storitev in da je treba tudi za živila, ki prijahajo na trg EU iz tretjih države, zahtevati enake standarde kakovosti in varnosti kot za hrano pridelano v EU. Na seji so razpravljali tudi o aktualni problematiki v kmetijstvu. Tako so člani odbora opozorili na neustrezno točkovanje in na prezahtevno dokumentacijo v ravnokar odprtem razpisu PRP 2007-2013 za ukrep 121-ukrepi za naložbe na področju živinoreje in medu ter problematiko dražjih sredstev za varstvo rastlin v primerjavi z Avstrijo in Italijo. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Kopanje v Moščeniški Dragi, košnja stadiona, napoved novih projektov... Tudi Kšibovci smo si privoščili počitnice, vendar svojega počitniškega razpoloženja nismo pozabili deliti s svojimi člani. Vsem dijakom in študentom, ki so del naše velike družine, trikrat tedensko omogočamo subvencionirano kopanje v Moščeniški Dragi. Glede na množične odzive verjamemo, da se bodo mladi občani prijetno naužili morja, sončka in poletnih radosti. Kljub temu, da v dveh poletnih mesecih nimamo uradnih ur, že pridno pripravljamo nove projekte in zanimivosti. V avgustu se najprej obeta tradicionalno Kš ib kanje, dnevi zabave, športnih in ustvarjalnih aktivnosti ter kulture, v začetku šolskega leta pa vas bomo presenetili z velikim Dijaškim koncertom ter novimi ugodnostmi, popusti in informacijami o dogajanju. Čeprav smo že pred poletjem poskrbeli za obnovo igrišč v Športnem centru Trnovo, ki so vsak večer lepo obiskana in polna športnih navdušencev, smo v tem mesecu samoiniciativno poskrbeli še^a košnjo celotne površine. Glede na to, da je bil stadion v popolnoma zaraščenem stanju povsem nedostopen, je bila košnja trave vsekakor nujno potrebna. Za ves trud pri košnji se zahvaljujemo Mihotu Penko in ostalim, ki so pomagali pri grabljenju metrske trave. Tudi to potezo si na Klubu študentov pripisujemo kot lepo gesto oziroma projekt, ki smo ga uresničili v svoji lastni organizaciji, čeprav so za to pristojni drugi. NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 31. julij 2010 7 ENERGETIKA Pasivna izraba sonca Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830 867 • Sonce je vir življenja na Zemlji, prav tako je - posredni ali neposredni - vir vseh vrst energije. V rastlinski ali lesni biomasi je energija Shranjena s pomočjo fotosinteze, s fotovoltaiko pretvarjamo energijo sonca v električno, s sprejemniki sončne energije segrevamo sanitarno vodo ali pa to delamo s toplotno črpalko. Za uporabo navedenih oblik energije potrebujemo naprave, ki jih moramo kupiti, instalirati, vzdrževati in dodajati (najpogosteje) električno energijo, da lahko delujejo. Optimalno pa je, da energijo sonca za »večno« in brezplačno koristimo pasivno. Razlika med energetsko uporabnostjo poletnega ali zimskega sonca je kot dan in noč. Poleti je pravi blagoslov za polnjenje energetskih baterij zunaj, v stanovanju se pred njim zaščitimo s senčili. Pozimi pa ga z veseljem spuščamo v prostore, da nam jih brezplačno greje. To, da je sončna energija ustvarila življenje na zemlji seveda vemo, saj nas spremlja od zibelke do groba. Pesniki in politiki pravijo, da sije na vse enako, energetski svetovalci pa vemo, da ne za vse enako. To je odvisno od tega, kako in na kakšen način ga uspemo„vpreči" v energetsko bilanco, ki je odvisna od lokacije, orientacije in kvalitetne termoizoli-ranosti oboda stavbe. Vedno pa je izraba brezplačne sončne energije izjemno dobra odločitev. Bolj, ko cene energentov letijo v nebo, krajši je čas vračila naložbe v aktivni ali pasivni sistem. Ogrevanje sanitarne vode s sprejemniki sončne energije ali proizvodnjo elektrike s solarnimi celicami bomo še predstavili, danes spoznajmo pasivno ogrevanje stavbe. Energetski svetovalci vedno zagovarjamo ekonomski vidik naložbe. Pasivna izraba sonca za ogrevanje prostorovje najbolj ekonomična in praktično brezplačna oblika, ki nam z dobitki sončne energije koristi pozimi. Na portalu http://nep. vitra.si (Iskanje podatkov NEP po energetskem ukrepu) si je možno ogledati kar 16 primerov učinkovitih načinov pasivnega ogrevanja prostorov. Po obisku stavb in pogovoru z lastniki, kjer to s pridom izkoriščajo, bo odločitev lažja. Običajno se niti ne zavedamo, da izkoriščamo sončno energijo vedno, ko nam sonce greje prostore skozi okno ali zimski vrt (steklenjak). Izračun prihrankov je možen na konkretnem objektu, na splošno pa velja, daje potrebno pasivni način izrabe sončne energije vključiti v načrt (dobro termo izolirane) hiše. Na papirju in pred gradnjo imamo veliko možnosti. Že pri izbiri lokacije se izogibamo severnim pobočjem, bližini gozda, vode ali vlažnih tal, prav tako stalnemu vetru in megli. Zato pa iščemo južna pobočja, kjer bomo postavili našo hišo. Sami - in ne arhitekt - moramo opredeliti namembnost in okvirno velikost prostorov, da bo hiša odsevala način življenja družine. Potem pa arhitekt poveže prostore v logično in estetsko zaključeno celoto. Pri raz- SVET ENERGETSKO SVETOVANJE poreditvi velja, da gredo dnevni prostori na JZ, nočni del na SV, delovni prostori (tudi otroške sobe) na JV, dočim gredo vsi pomožni prostori na S stran hiše. Za poletne pripeke se zaščitimo z roletami ali roloji na zunanji strani stekla. Najboljši pa so dovolj dolgi strešni napušči, ki zadržujejo visoko poletno sonce, »spuščajo" pa nizko zimsko. Pri njih nam za poletje ni potrebno razmišljati o senčilih na oknih, kar je že prihranek investicije. Najboljši prihranek pa je, ker si zagotovimo večno zimsko ogrevanje prostorov brez najmanjših stroškov. Letni prihranek energenta, ki ga sicer uporabljamo za ogrevanje prostorovje 10-40 %. Še vedno pa velja, da je obisk ESP Cerknica »obvezen« pred vsakim posegom. Pokličite 041 830 867 in si zagotovite razkošje uporabnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, termoizolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK ter subvencije in kredite. V Cerknici vas čaka v »petek in svetek« tudi sijalka, ki jo poklanjati družbi Elektro Primorska d.d. ter HSE d.o.o., kot nosilec kampanje. Vabljeni v Diskont Pivka na Kalu, kjer smo za vas po ugodnih cenah pripravili: - sveže in zamrznjeno piščančje in puranje meso, - hrenovke, salame ter paštete in narezke Pivka in Njami, - NOVOST! Čevapčiče iz perutninskega mesa "Pripravljeno za žar", - NOVOST! Pleskavice iz perutninskega mesa "Pripravljeno za žar", - poletni HiT - Lignje (zamrznjeno - 1kg) ter - veliko izbiro ribjih paštet in predjedi v konzervah Delamaris! Vabljeni! Diskont Pivka Kali SI-6257 Pivka Tel.: (05) 70 31 020 Urnik: ponedeljek - petek: 7:00 - 18:30 ure sobota: 7:00 -12:00 nedelja in prazniki: zaprto Brezplačna številka društva Kala 080 1816 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. Informacije o društvu in cepilnih mestih r na novih spletnih straneh društva WWW ajdete .kala.si. FD Gradina na Tednu podeželja na Loškem Za FD Gradina, Mira Kirn. »Teden podeželja na Loškem »je bil za folklorno društvo GRADINA iz Ilirske Bistrice poseben dogodek. Letošnje junijsko sodelovanje na »Tednu podeželja na Loškem », katerega organizira Občina Škofja Loka skupaj z Razvojnim centrom Sora iz Škofje Loke, je predstavljal, za članice in člane folklorne skupine Gradina še posebej velik izziv, saj jo je doletela čast, da je bila kot prva »tuja« folklorna skupina povabljena k sodelovanju na tako veliko prireditev v mestu Škofja Loka. Sodelovanje je bilo zanimivo, saj je skupina predstavila splet plesov tako iz domačega kraja kot iz Slovenske Istre in Trsta, ljudsko petje in pa tudi igrano besedo - skeč. Mimoidočim obiskovalcem so ponudili v pokušino pravi » krompir u zeuvnci »- značilno jed prav iz krajev Ilirske Bistrice. Ob naši stojnici je bilo zelo pestro, saj smo izdelovali rože iz papirja, kuhali krompir, delili štruklje in bezgov sok. Gostili smo tudi župana občine Škofja Loka, Igorja Drakslerja, direktorja urada za svetovanje pri KGZS mag Mirana Nagliča in predsednika Zveze upokojencev pri stranki SLS Antona Bogataja, ki so skupaj s člani in članicami folklornega društva Gradina nazdravili in preizkusili dobrote iz ilirsko bistriškega konca. Bilo nam je lepo, navezali smo veliko stikov in dobili povabila, da še kje predstavimo naše kraje in navade . Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bil ta dan uspešen. Še posebej se zahvaljujemo g. Tonju Janežiču, ki nam je pomagal navezati stike z organizatorji. 8 31. julij 2010 NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Med zelo pomembnimi izvori za osebno poživitev je počitek.« (Jean Vanier) Krepitev duha in telesa Pripravila s. Martina Radež •••• IV VI esec julij nam letos s svojo IVlvročino potrjuje, da smo sredi poletja. To je čas, ko se vsak na svoj način ustavi, si malo oddahne in nabere moči za naprej. Debeli zidovi samostana v Ilirski Bistrici pa vsaj v nekaterih delih hiše nudijo prijeten hlad in omogočajo, da se kljub vročini lahko tisti, ki se leto za letom odločijo, da nekaj dni preživijo v tišini in zbranosti, v molitvi in premišljevanju, tu dobro počutijo. Sprehodi v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah so osvežilni in za nekoga, ki hodi okrog z odprtimi očmi, navdušujoči. „Kaj vse imate tu! Ali veste, da je... tale sv. Rok prav blizu samostana v niši na neki hiši?" Sestre in marsikateri starejši človek je še vajen molitve rožnega venca. Morda pa je za marsiko- ga lahko presenetljiva izjava dekleta, ki je v času duhovnih vaj čakala na izide mature in so ji med prsti drsele jagode rožnega venca: »Nestrpna sem, jutri izvem rezultate. Molitev rožnega venca me zdaj prav pomirja." Z dvema skupinama deklet smo konec junija in v začetku avgusta razmišljale ob knjigi preroka Jona. Ko smo se z njim pobližje srečale skozi risanje, oblikovanje lutk, opisovanje in uprizarjanje, v osebnem razmišljanju in pogovorih, smo spoznale, da nam je zelo podoben - ali pa me njemu. Knjiga preroka Jona je kratka, ne vsebuje razno raznih prerokb, ampak samo štiri prizore iz njegovega življenja. Prerok Jona, njegovo ime pomeni »Golob«, je živel v osmem stoletju pred Kristusom in je preroško deloval v Ninivah, kamor je bil poslan, da kliče k spreobrnjenju. Jona je zanimiva osebnost stare zaveze, prepiral seje z Bogom, ga poučeval, kako bi moral ravnati z njemu sovražnimi Asirci. Vodilna misel njegove prerokbe je nauk o dobrotnem božjem usmiljenju. Božja skrb zajema vse ljudi, brez razlike jezika in krvi. Kako velika je božja dobrota in usmiljenje, je moral izkusiti na lastni koži, da ga je lahko oznanjal tudi drugim. Čemu takoj na začetku počitnic otroke „matrat" s ponudbami programov, posebno višje razrede osnovne šole, ko komaj čakajo po- čitnic, so utrujeni od šole in si želijo le to, da bodo končno lahko malo polenarili? Duhovno poglabljanje z delavnicami kuhanja, šivanja in ustvarjanja je preventivni program, ki nikakor ne zanika potrebnosti počitka, oddiha in igre. Ob delu, pogovorih in igri odkrivamo, kdo smo, se v skupini učimo ustvarjalnega sodelovanja in oblikovanja osebnih stališč ter vzpostavljanja zdravih socialnih stikov. Da pridemo do končnega izdelka, svojega lastnega ali skupinskega, je potreben napor. Slast in zadovoljstvo ob dosežku pa lahko v polni meri občuti le tisti, ki je pripravljen vztrajati in premagovati napore, tudi ko se mu ne ljubi več, pa naj bo to med šolskim letom ali v času počitnic. NAŠE ZDRAVJE Preventivne delavnice za odraslo populacijo Andreja Rebec •••• V prvi polovici leta so v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica 2x tedensko potekale tudi delavnice za preprečevanje srčno žilnih bolezni za odraslo populacijo. Delavnice: Zdrav življenjski slog, Dejavniki tveganja za srčno žilne bolezni. Zdrava prehrana, Telesna Dejavnost pa tudi šola hujšanja , so predvsem namenjene osebam, ki so po oceni osebnih zdravnikov za več kot 20% ogrožene za srčno žilne bolezni. Seveda pa so v delavnicah dobrodošli tudi tisti, ki nimajo še težav z zdravstvenim stanjem, želijo pa spremeniti svoj življenjski slog. Sklop delavnic smo uspešno zaključili tudi z šolo hujšanja. Udeleženke so bile vztrajne in seveda rezultati so bili kmalu vidni: manj kilogramov, ožji pas in boki. Konec junija je skupina udeleženk skupaj s terapevtkami svoj uspeh nagradila z vzponom na Sv. Trojico - hrib nad vasico Trnje pri Pivki, kjer naj bi včasih domoval Martin Krpan. Z delavnicami bomo nadaljevali v jesenskem času, zato vas že sedaj vabim, da se nam pridružite. _________________^_______________________„„ _ m DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČI TE *NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 ZANIMIVOSTI Od sira se lahko živi, ne pa z njim obogati Petar Nikolič •••• Dolino reke Reke od Ilirske Bistrice pa do Zabič krasijo bogata polja in pašniki. Tam, kjer so nekoč poljedelci sejali razne žitarice, sadili koruzo, krompir,... se sedaj pasejo ovce. Tako je ovčereja za mlade, ki so se odločili živeti od živinoreje, postala dopolnilna dejavnost. Skupini mladih živinorejcev se je nedavno tega priključila nekdanja slaščičarka, 28-letna Mojca Brožič iz Jablanice. Po 11 letih »druženja« s piškoti, je od nedavno tega postala samostojna podjetnica, ki deluje pod imenom Sirarstvo Brožič-Pirnat. »Odločitvi ukvarjati se z ovčerejo je v mnogem pripomogla tradicija. Moji starši so skrbeli za krave, koze in ovce. Tako seje tudi pri meni rodila ljubezen in izpolnila želja iz otroštva.Tako sva s partnerjem Tomažem pred manj kot 5 leti kupila ovce sorte VFB (oplemenjena bovška pasma) in zatem sodobno opremila sirarno. Osnovna proizvoda sir in skuta sta na tržišču vse bolj iskana, tako, da smo čredo povečali na 60 ovac. Od dela, ki ga opravljam, se da dobro živeti, ne pa tudi obogateti« je povedala Mojca. »Za pašnik in pomoč pri delu jima ni potrebno skrbeti, še manj pa za tržišče. Pašniki so na »mlakah« tržišče pa »poje« vse, kar v 60 dneh dozori v zorilnici« doda glava družine Lojze. Na vprašanje, kako razmišlja o odprtju kmečkega turizma je z nasmehom odgovorila: »Daleč je sonce«. Sadika po pošti na dom Petar Nikolič •••• Krajani vasice Ratečevo Brdo, vsakodnevno s ponosom govorijo o sedemnajstletni sadiki limona, katerega lastnik je Jože Valenčič. Za drevo s plodovi zlate barve vsakodnevno skrbi gospodinja Joža. Limona krasi lepo urejen botanični vrt, v katerem mu dela družbo sadika mandarine in ostalo cvetje. Botanični vrt pa krasi tudi lepo urejena fontana. Gospa Joža pove, da je posadila nekaj sadik limone, katere je podarila prijateljicam. Glede na kvaliteto njihove sadike najdete od Jelšan do Maribora. Da bi se prepričali koliko teh sadežev bo letos, smo poskušali le te preštet. Prišli smo do 75, več pa se nam ni dalo. Domače bio limone ne gredo na tržišče, zato pa njegovo C vitaminsko moč občutijo sosedje in prijatelji. Gospa Joža nam je povedala, da je bilo že primerov, ko je sadike limon pošiljala po pošti na dom. NE PREZRITE - ODGOVOR NA ČLANEK 31. julij 2010 9 Gospodič Karlič je izgubil kompas.... Darko Benigar (Odziv na njegov prispevek objavljen v prejšnji številki Snežnika) Pravzaprav je v svojem članku objavil toliko nesmislov, natolcevanj, laži in žaljivk naslovljenih na večino v Domu na Vidmu, ki je bila proti postavitvi centra za ravnanje z odpadki- CERO (če izvzamemo Šenkinca, gospodiča, predstavnika Sežane in Jankota), da jih je težko spraviti v neko smiselno zaporedje, kaj šele prebaviti. Kdo je gospodič Karlič, samooklicani (v članku, na debati) ekolog? Kaj je do sedaj napravil v življenju, da je s takšno lahkotnostjo pridigal prisotnim, da smeti pač morajo nekam iti, ob tem pa je večina prisotnih (vsaj tisti, ki jih osebno poznam) že doživela Abrahama in imajo za seboj nebroj življenjskih izkušenj? Kdo ima pravico žaliti te ljudi, s tem, da jim podtika, da so pravzaprav nevedni, ker ne vedo, da »odpadki pač morajo nekam iti«? Gospod seje kot ekolog prvič izpostavil ob akciji »Očistimo Slovenijo...«, kjer pa smo sodelovali resnični ekologi, od osnovnošolske mladine do sedemdesetletnikov. Zaradi vseh nas je pravzaprav akcija uspela. S svojo debato (neprestano ponavljanje štirih enakih stavkov) je pravzaprav odžiral čas tistim, ki so želeli vsebinsko razpravo. V članku je tendenciozno predstavil nekatere argumente, večino vsebinskih pa je enostavno izpustil. Smešna je primerjava Luke Koper in Revoza z odlagališčem odpadkov. Ne more se primerjati niti po dejavnosti niti glede na lokacijo. Še enkrat poudarjam, da je ilirskobistriška kotlina majhna in zaprta in je že do sedaj obremenjena z Lesonitom (ki ga gospod Karlič sploh ne omenja - ekolog pa tak!) in bo obremenjena tudi z bio-plinarno »na živalske odpadke«. Vrhunec je trditev, da tisti, ki hodimo »s trebuhom za kruhom« drugam na delo, nekomu odžiramo delo! Fantje za v Kalce levo... Petnajst let delam v Ljubljani in če delodajalec z mano ne bi bil zadovoljen, bi me odpustil. Ves ta čas gre del davkov in dohodnine v občinski proračun. Trdim, da bi bila občina Ilirska Bistrica najbolj zaostala v Sloveniji, če ne bi bilo več kot 2000 tistih, ki se vsako jutro podajajo na vse strani » s trebuhom za kruhom«. Le ti skrbijo za dodatnih 6000 družinskih članov. Zato tudi želja po avtocesti, ki pa mora biti pravilno umeščena v prostor (po možnosti vkopana, kot je to mimo Radovljice). Pravzaprav je avtocesta edino zagotovilo, da bodo mladi ostali v Ilirski Bistrici. Če računamo, da bo občinska oblast sposobna zagotoviti pogoje za čisto industrijo se bomo zelo ušteli. Raznorazni karliči in šenkinci so pač tozadevno popolnoma nesposobni. Dokazano! Eden od redkih argumentov (poleg cene odvoza) so tudi potencialna delovna mesta. O kakšnih delovnih mestih govorijo? Direktor, en vzdrževalec, ostalo pa so delavci za ročno sortiranje tistih odpadkov, ki jih avtomatsko ni mogoče sortirati (približno deset delavcev). Me prav zanima, kdo iz naše občine bi bil pripravljen osem ur dnevno v zaščitni obleki in z zaščitno masko na obrazu premetavati smeti iz cele južnopri-morske regije. Na koncu bi morali te delavce uvoziti iz evropskega jugovzhoda... Ne vem, kaj ima električna energija, ki jo omenja g. Karlič s smetiščem, mi je pa jasno, da je na področju energetike g. Karlič popolni analfabet. Ne glede, kaj si kdo misli o izvoru energije (atomska, premog, voda, veter, sonce-fotovoltaika, sonce-toplotna, geotermalna, lesna biomasa, bibavica,...), ko prižgemo luč, je popolnoma nemogoče vedeti, kje je bila proizvedena. Seveda vrnitve v čas petrolejk in sveč ni več. Je pa alternativa skrbna raba energije tako v domovih kot tudi v industriji. Znano je, da je v Sloveniji poraba energije na enoto proizvoda bistveno večja kot v razvitih državah. Ker je bil omenjen g. Marjan Gorjup, je potrebno dodati, da je g. Marjan iz Sežane, kjer seje uspešno uprl graditvi CERO, z argumentom, da bi lahko izcedne vode prišle v kraško podzemlje. Na istem srečanju je g. župan trdil, da izcedne vode iz deponije nikakor ne morejo nekontrolirano odtekati. Kako bi lahko potem prišle potem v kraško podzemlje? Ali laže gospod župan ali pa gospod Gorjup. Naj to ugotovita sama... Kam pa pravzaprav lahko odtekajo izcedne vode iz Globovnika? Očitno Škocjanske jame za g Karli-ča, Šenkinca in Gorjupa niso kraško podzemlje... Ker je zmeda v članku g. Karli-ča prevelika, v nadaljevanju predstavljam prave argumente, ki bi jih g. Karlič lahko slišal, če ne bi sedel v Domu na Vidmu na ušesih. Podlaga idejo o CERO dejavnost je bila študija Geološkega zavoda izpred štirih let, v kateri je le-ta (površno in na splošno) opredelil področja primerna za CERO na celotnem področju južnoprimorskih občin. Kriteriji, ki sojih uporabljali so sicer navedeni, niso pa bili vsi tudi upoštevani (nekateri od njih so namreč vezani na mikrolokacijo). Vprašljivi bi lahko bili tudi ponderji (kriteriji namreč niso ovrednoteni enako). V tej študiji niti ena lokacija ni bila navedena poimensko. Določili so namreč le območja. Primerna območja se nahajajo v vseh občinah, razne Izole., tako da trditve, da je le naša občina primerna za CERO ne držijo. V naši občini je večina primernih področji v Brkinih in ne v kotlini. Poročilo o vplivih na okolje ni bilo nikoli izdelano. Zanimivo, da se župan, ko gre za utemeljitev lokacije za CERO naslanja na študijo Geološkega zavoda, ko pa komentira izpad lokacij v drugih občinah, pa pravi, da so se predpisi spremenili. Če so se predpisi spremenili, je študija le nepomembno nakladanje in bi bilo potrebno izdelati novo študijo, katere podlaga bodo novi predpisi. Po izjavah župana in glede na zapisnik izredne seje, imajo v mislih dve lokaciji: Malo Bukovico in Globovnik. Kakšni so bili kriteriji za izbor konkretnih lokacij, nam ni znano. Sumimo, da so bili razlogi za ta izbor politični ne pa tudi strokovni. Osebno si ne upam na glas sumiti, da bi bili razlogi tudi koristoljubni. Poudariti moram da civilna ini- ciativa ni proti centru za ravnanje z odpadki. Je pa odločno proti lokaciji v ilirskobistriški kotlini. Civilna iniciativa zavrača umestitev CERO v ilirskobistriško kotlino iz številnih razlogov: 1. Kotlina je že sedaj obremenjena z izpusti iz tovarne Lesonit v obliki prašnih delcev, od katerih so najbolj nevarni PM10, ki prodrejo v pljuča in PM2, ki preko pljuč vstopajo v krvni obtok. Tu ne gre samo za lesna vlakna ampak tudi za fenolne smole, ki jih je vivernih ploščah 40%. Tudi izpusti iz njihove kurilnice so vse prej kot nedolžni. Čeprav je kurilnica deklarirana za kurjenje lesne biomase in lahkega kurilnega olja, pa po naših informacijah kurijo tudi druge odpadke in kemikalije. V Ilirski Bistrici je veliko astmatičnih in drugih dihalnih obolenj pa tudi veliko alergij. Tudi nekatere druge bolezni so lahko posledica vplivov iz okolja. Medtem, ko oblast podpira okoljsko sporne projekte, pa v vseh letih ni bila sposobna informirati občanov Ilirske Bistrice s statističnimi podatki o obolevnosti prebivalstva. Podatek za leto 1986 je, da ima Ilirska Bistrica 2 x več astmatičnih obolenj na 1000 prebivalce, kot Koper. Najbrž zato, ker živimo v čisti naravi, obdani s snežniškimi gozdovi in Brkini? Mimo vsake javne razprave je šla investicija bioplinarne. V Ilirsko Bistrico bodo letno pripeljali 30.000 ton klavničnih odpadkov iz vse Slovenije. Nobene klavnice ni v bližini Ilirske Bistrice. Vse odpadke bodo morali voziti iz zelo oddaljenih lokacij (Prekmurje, Celjska regija, Ljubljana...). Sprašujem se, zakaj so postavili bioplinarno v Ilirski Bistrici. Če je ekološko neoporečna, bi bila glede na visoke transportne stroške, veliko primernejša lokacija npr. v ljubljanski kotlini. 2. Že desetletja nas obremenjuje tudi bivše odlagališče industrijskih odpadkov v Globovniku. Država je sprejela zakon o sanaciji t.i. starih bremen, po katerem je Ministrstvo za okolje in prostor že v finančnem načrtu za leto 2007 rezerviralo sredstva tako za izdelavo projektne dokumentacije kot tudi za sanacijo. Ci-tiram:«V okviru sanacije odlagališča industrijskih odpadkov Glovovnik, se pripravi vsa potrebna investicijska in projektna dokumentacija in izvede dokončna sanacija odlagališča«. Ker je občina lastnik zemljišča, bi morala nastopiti kot nosilec investicije, stroške pa bi pokrivala država. Občina do sedaj ni naredila nič. Če kdo trdi, da bo sanacija Globovnika, le če bo v Globovniku CERO, laže. Tudi »Odlok o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010«, ki ga je decembra 2006 sprejel državni zbor RS, govori o sanaciji odlagališča Globovnik v oceni ogroženosti na vplivnem območju. Citiram:«Največja težava je odlagališče industrijskih odpadkov (Tovarne organskih kislin, ki so jo zaprli konec osemdesetih let) na območju Globovnika, ki je v fazi izdelave projekta sanacije znotraj državnega projekta starih bremen«. V oceni ogroženosti Škocjanskih jam se poleg Globovnika omenja tudi precejšnje onesnaženje zraka zaradi industrije v Ilirski Bistrici, kar vpliva tudi na onesnaženost vode. Če onesnažen zrak vpliva na onesnaženost vode, kako močne negativne vplive ima lahko na zdravje in počutje ljudi? Odlok je bil sprejet I. 2006, ko je obstajal stari Lesonit. Poudariti moram, daje v tem trenutku glede na podatke v Poročilu o vplivih na okolje, ki so bili podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, proizvodnja povečana za 300%, glede na izjave g. Barzazija, ki je predsednik uprave, pa za 800%. Lesonit je namreč povečal proizvodnjo glede na različne vire 300% do 800%. Tudi če so uspeli relativne izpuste zmanjšati, so se absolutne količine izpustov zelo povečale. 3. V Ilirski Bistrici lahko pričakujemo dodaten vir onesnaženja tako z izpusti kot tudi s hrupom, ko bo skozi dolino speljana avtocesta in bo Hrvaška v Evropski uniji. Realna je bojazen, da se bo tovorni promet iz reškega pristanišča preusmeril skozi našo dolino. Na žalost je avtocesta nujna za preživetje ilirskobistriškega področja. 4. Smatramo, da v študiji Geološkega zavoda niso bili primerno ovrednoteni nekateri izločilni dejavniki, kot so: bližina vodotokov, območje velike potresne aktivnosti, bližina naselja, tudi obstoječi viri onesnaženja, vplivno območje Škocjanskih jam, vpliv na kmetijsko pridelavo, negativni vpliv na nadaljnji razvoj območja, turizem,... Sporno je tudi, da nikjer niso omenjeni mikro-klimatski pogoji. Naša kotlinica je geografsko gledano, zaprta. Pojav toplotne inverzije je pogost. Spremlja ga megla, ki se pojavlja glede na podatke ARSO v povprečju 90 dni na leto( v Postojni npr. le 40 dni). Hladen zrak in z njim vsi mogoči izpusti in smrad, ostanejo v pritalni plasti ozračja. 5. Trditev, da smradu in hrupa ni, je laž. Ko so bili na izletu v Celju, objekt ni obratoval. Predstavnica CERO Celje je v izjavi priznala, da se okoliški prebivalci pritožujejo tako zaradi smradu kot tudi zaradi hrupa. Ob tem velja omeniti, daje CERO postavljen na območju, kjer je od leta 1974 deponija komunalnih odpadkov (ne pa deponija industrijskih odpadkov, kot je to v Globovniku). 6. Izjava župana, da naj bi bila cena odvoza in predelave odpadkov bistveno višja, če CERO ne bi bil pri nas, ne drži. To je seveda lahko res, če se zadeve lotijo nesposobneži. Čeprav v Cerkljah na Gorenjskem in v Kranju vozijo odpadke v zelo oddaljeni Lenart v Slovenskih Goricah, so glede na prejšnje stanje, ko so odpadke odlagali v bližini (Tenetiše), ceno za gospodinjstva zmanjšali za 10%. To so dosegli s striktnim ločevanjem odpadkov v gospodinjstvih. Odvoz je enkrat na dva tedna. V Kranju bodo zabojnike označili s čipi in v kratkem prešli na plačevanje po teži, kar bo gospodinjstva vzpodbudilo k še skrbnejšemu ravnanju z odpadki. CERO je lahko rentabilen, če pokriva več kot 300.000 prebivalcev(-trditev odgovornih z ministrstva za okolje in prostor). Področje južnoprimorskih občin ima 130.000 prebivalcev. Če bo CERO samo za juž- noprimorske občine(kjerkoli), bomo dejansko morali pokrivati izgubo. S tem bodo odpadki za nas celo dražji, kot pa če bi jih vozili npr. v Logatec. Tudi transportni stroški na nivoju konzorcija GOJU P bodo daleč največji, če bo CERO v Ilirski Bistrici, ki je v povprečju najbolj oddaljena lokacija. Geografski center občin v GOJUP-u je namreč Kozina. 7. Velikost občine v primerjavi z drugimi se pojavlja kot argument za CERO. Dejstvo je , da 3/5 površine občine predstavlja kraški svet na področju snežniške planote in Čičarije. Dve petini pa predstavljata bistveno manjšo površino, kot jo ima npr. Koper in primerljivo s Sežano in Kozino. 8. Večina odpadkov nastane v priobalnih občinah, kjer imajo Luko, veliko industrije, hotelov in ustanov. CERO naj bi se postavil tam, kjer nastane največ odpadkov. Že ob nastanku konzorcija GO-JUP je bilo dogovorjeno, da bo CERO v občini Koper. Skupaj naj bi iskali le lokacijo za deponijo (v Kopru deponije niso hoteli, čeprav je po izjavah obiskovalcev Celja zelo in nesporno ekološki objekt). Očitno Koprčani niso obiskali Celja. Koprski župan je odstopil tudi od industrijskega dela CERO šele, ko se mu je zgodila ulica, kot je izjavil. 9. Imamo obupne cestne povezave skozi mesto in vasi, ki bi bile dodatno obremenjene tako s smetarskimi kamioni v dovozu kot tudi z odvozom sortiranih odpadkov. Če hočemo v Ilirski Bistrici slediti tako cilju, da želimo živeti v čistem okolju kot tudi želji, da bi bilo ravnanje z odpadki, ki jih pridelamo sami čim ceneje, bi morali upoštevati tudi naslednje predloge: 7. Občina Ilirska Bistrica naj se čim prej priključi enemu od obstoječih projektov (npr. Logatec) in izpogaja ugodno ceno predelave. 2. Striktno ločevanje odpadkov na izvoru (gospodinjstva, industrija, ustanove) 3. Kavcije na embalažo (zakonodaja) 4. Prodajalci morajo ob nakupu novega gospodinjskega aparata sprejeti starega in poskrbeti, da bo šel v reciklažo (zakonodaja) 5. Lokalno kompostiranje bioloških odpadkov 6. Plačevanje odvoza in odlaganja glede na težo in(ali) volumen in s tem povezano označevanje zabojnikov s čipi. 7. Prehod na dvotedenski odvoz odpadkov 8. Uvedba mlekomatov, so-komatov,... zaradi zmanjšanja količine embalaže. En mlekomat že stoji ob samostanu v Trnovem. Tetrapake smo v našem gospodinjstvu skoraj odpisali. Kar pa se služenja z odpadki tiče: »Bojte se Danajcev, četudi prinašajo darove«. Nikakor se namreč ne morem znebiti slabega občutka, da je v ozadju odlagališča še nekaj - zasebni interes, ki hoče na račun našega zdravja in dobrega počutja služiti denar. 10 31. julij 2010 NE PREZRITE - ZANIMIVE ZGODBE IZ STARIH ČASOPISOV NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne -Ljubljana v sredo 9. marca 1881 Po »Novicah« zapisal Vili Gombač Kako bi se moglo silnemu bera-štvu v okom priti! Iz Notranjskega 3. marca - kr - Ena največjih nadlog za uže tako revne občine so berači, katere morajo po občinski postavi rediti. Kako da bi se moglo o tej zadevi pomagati, hočem jaz tu na kratko razložiti. Pri nas na kmetih imamo, kakor tudi v mestih, več vrst beračev. Prve vrste so kajžarji in goslači. To ti je prava rodovinska lenoba; poleti kaj malega pri svojem gospodarji za najemnino delajo, pozimi pa palico v roke, vrečo čez ramo in hajd s tebuhom za kruhom ! Pri desetkrat revnejših od njih samih beračijo, če se jim pa nič ne da, pa še robantijo in kolnejo, da je groza. Druge vrste berači so taki, kateri so sicer imeli kaj podedovanega premoženja v denarji, a stalnega domovja ne. Morebiti so si tudi tu in tam kaj prihranili, če so pridno delali, a po lah-komišljenosti so kmalu vse zapravili in še doto zraven ter tako prišli na beraško palico. Tretje vrste berači pa so na kant prišli kmetje in obrtniki. Marsikateri imeli so lepe kmetije, a so po svoji lenobi, nevednosti in zapravljivosti, mnogokrat tudi po pijančevanji v dolgove zabredli ter potem zadolženo posestvo sinu izročili. A sin slabo v kmetijstvu podučen, tudi ni mogel kmetije zopet povzdigniti in je tako prišel na kant. - Pri toliki množici beračev in revežev se nam mora vsiliti vprašanje, kako da bi se siromaštvo zmanjšalo. Jaz hočem navesti tukaj nekaj svetov občinam, kako da naj ravnajo, da se revščina zmanjša. Ti-le so: 1. Občine naj bi lenobi na pete stopile in silile postopače k delu. 2. Občine naj bi skrbele, da bi otroci slabih kajžarskih in gostaških starišev uže zgodaj v mladosti prišli pod dobre gospodarje in se tako navadili dela, varčnosti, ubogljivosti in vsega tega, kar poštena človeška družba od svojega uda zahteva. Pri starih Egipčanih bila je postava, da se je moral vsak državljan ob leti izkazati kaj da dela in s čem se živi. Tudi pri nas bi bila dobra enaka postava. 3. Občina naj skrbi, da se iz siromašnih ljudi odgoje dobri posli in kmetski delalci. 4. Vsaka službena pogodba naj bi bila »mož beseda« tako se navadi mladi posel dano besedo držati. 5. Mnogokrat se prigodi, da gredo mladi ljudje z doma na tuje ter še le v starosti revni domu pridejo in občina mora za-nje skrbeti. Bi li ne bilo prav, ko bi se ustanovil občni posilni deželni ali okrajni de-lalsko-poselski penzijonski fond, v katerega bi morali delavci postavno vlagati mesečno pristojbino 10 kr. Od 1 gold. Nabralo bi se precej, posebno pri sedanji dobri delavski plači. Tako napravo ima sedaj rudarsko vodstvo v Zagorji za Savo . 6. Zapravljivcem naj bi se za-pravljevanje postavno ustavilo, da bi mogli živeti žena in otroci. 7. Posestva naj bi očetje izročevali starim, skušenim in dobro v kme- tijskem gospodarstvu podučenim sinovom, pa pod tem pogojem da bi ostali bratje in sestre ne smeli svoje dote drugače terjati, nego če so si katero kmetijo kupili, kako dobro obrtnijo na svojo roko začeli ali pa če so na kak drug način h kruhu prišli. Drugače naj bi bila dota v domači kmetiji brez obresti naložena, ostali bratje in sestre bi pa mogli po izgovoru očetovem bratu pomagati kmetovati za primerno odškodnino, najbolje za hrano in obleko. Taka je bila dobra stara navada, ki je še pri marsikateri kmetiji v spominu, a v posnemi je ni več. - Tako se bo nekoliko pomagalo kmetom, da ne pridejo odrtnikom v roke in da imajo svoje gotove kmetijske delavce. Občine pa ne bodo imele postopačev in potnih delavcev. - MOHORJEV KOLEDAR leto 1914 Kako se je zatrlo razbojništvo ob glavni cesti med Trstom in Reko v začetku devetnajstega stoletja. Glavna cesta med Trstom in Reko je bila proti koncu osemnajstega stoletja postala popotnikom in voznikom nevarna, ker je razbojniška druhal iz svojih skrivališč vedno prežala na nje, ter je nemoteno drzno napadala in ropala, tako da sta bila promet in potovanja po omenjeni cesti zelo neprilična in nevarna. Te žalostne razmere so trajale, dokler niso leta 1809. francoske čete zasedle primorske (ilirske pokrajine). Francoski vojskovodja Marmont je dne 24. marca leta 1810. izdal na-redbo, s katero je korenito iztrebil tolovajsko druhal iz bližnjih istrskih skrivališč. Naredba glasovitega generala Marmonta seje glasila takole : 1. Srenje, ležeče ob glavni cesti med Trstom in Reko, so odgovorne za dogodke, kateri so bodo vršili na njih zemljišču v škodo javne varnosti, prometa in občevanja, odgovorne so za vsak rop, umor itd. 2. Prebivalci omenjenih krajev so porok vsi za enega in eden za vse, t.j. skupno, da se povrne oškodovanim potnikom in voznikom ukradeno blago, vendar s pridržkom, da se jim odškodnina povrne iz premoženja hudodelnikov, a ko se ti ovadijo, vjamejo in izroče pravici. 3. A ko se bode kako tolovajstvo izvršilo, vzelo se bode izmed prebivalcev srenje, na katere tleh seje umor ali rop izvršil, dvakrat toliko mož, kakor je bilo umorjenih, kot poroke, kateri pridejo v zapor v tržaški grad toliko časa, dokler se ne bo zločincev zasačilo in sodniji izročilo. 4. Zločince se bo obsodilo v smrt na vešalih in njih obešena trupla bodo javno izpostavljena na ogled do nedoločenega časa pri dotični glavni cesti na kraju, kateri vodi v njihovo srenjo. Prebivalci dotične srenje so za šest mesecev odgo- vorni, da trupla ostanejo obešena na mestu, kjer so bila na ogled izpostavljena, pod kaznijo 1000 frankov v korist dobrodelnega zaklada v Trstu. 5. Povelnik prvega oddelka ilirskih dežel in poglavar načelništva imata potrebno ukreniti, da se natančno izvrši ta naredba, katera se ima, tiskana v italijanskem in ilirskem jeziku, trikrat zaporedoma objaviti s prižnice vsake župnije in tudi pribiti na cerkvena vrata. Marmont je potem s pomočjo vojaščine in narodne straže strogo zasledoval in dal poloviti razbojnike. Obesili so 60 takih razbojnikov tam, kjer so imeli svoja skrivališča in tolovajska gnezda; 12 razbojnikov so usmrtili vTrstu. Naj se Marmontova naredba presoja kakorkoli, priznati se vsekakor mora, daje bila primerno sredstvo proti razbojništvu ob omenjeni glavni cesti iz Trsta v Reko. Cesta je kmalu potem postala tako varna, da je potnik potovaje po tej cesti, brezskrbno, po domače rečeno na dlani roke nosil svoj denar. Vsled Marmontove stroge odredbe je postala javna varnost bolj zanesljiva in sigurna ne samo na omenjeni glavni cesti, ampak tudi na stranskih, t.j. občinskih potih , v obližju tržaško-reške ceste. Ker se je tolovajstvo tako strogo kaznovalo, so se ljudje streznili in se lotili poštenega in koristnega dela. S. EURO NIZKE GRADNJE ®ga mm PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.oN ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 ^ e-mail: info@plaming.si ■ NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN več informacij pri našem zastopniku: ROLAND KOMPAN. GSM: 041 688 663 Jože Brenčič s.p. HHi INŠTALATER ENERGETIK IBlilliffli Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 NAU DeDietrich^> SOLARNI SISTEMI 150 €/m' E3 WVterm PEČI NA POLENA 1.500 € E3 VALHER PEČI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE E5T3 stiebei eltron saxyo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE. TA SE GREJE NAJCENEJE ! radio capris dobra družba BTl»i6i®®sTAV0 lŠKlH'silK, T*m" to S® Mi COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-320 fax: 05/71-41-124 ( v. GOSTILNA s prenočišči 1l ( K I Ema Deželak s.P. Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 GSM: +386 (O) 41 / 747 657 r i ___ .j_^ . • 19ra$liH m v. VINŠEK SODB NE ZAMUDITE - ZABAVA 31. julij 2010 11 Spektakel v Ilirski Bistrici - veliki koncert legendarnih Novih fosilov Mila Čerina in Bojan Oblak..... Na zemljevid pravih koncertnih mest se je dokončno vpisala tudi Ilirska Bistrica. K nam namreč 28. avgusta prihaja po mnenju mnogih največja skupina nekdanje skupne države - legendarni NOVI FOSILI, v originalni zasedbi s Sanjo Doležal, Rajkom Dujmičem, Vladimirjem Kočišem Zecem, Marinkom Colnagom in Nenadom Šaričem. Koncert bo potekal na športnem igrišču pred Osnovno šolo Antona Žnideršiča. Pogovarjali smo se z legendarno pevko Novih Fosilov, Sanjo Doležal. Glasbeni velikani Novi fosili so nastali leta 1969. Idejo za ime jim je dal Arsen Dedič. Prve diskografske uspehe zabeležili leta 1976, ko je v skupino prišel Rajko Dujmič, mojster pop uspešnic. Tega leta so navdušili na znamenitem Splitskem festivalu s pesmijo Diridonda, ki je čez noč postala uspešnica po vsej Jugoslaviji. Kmalu skorajda ni bilo več festivala na jugoslovanskem teritoriju, kjer ne bi osvojili kakšne nagrade. Njihova slava je šla tako daleč, da so imeli nastope celo v Dresdnu in Bratislavi. Že njihov prvi album jim je prinesel diamantno naklado, prodal se je v 400.000 izvodih. Kot po tekočem traku so sledile uspešnice, ki danes ponosno nosijo naziv "zimzelene" in "legendarne": Da te ne volim, Za dobra stara vremena, Milena, Reci mi tiho, Šuti moj dječače plavi, Sanja, Košulja Plava, E moj Saša in mnoge druge. Leta 1983je pevka Durdica Barlovič napovedala svoj odhod. Ker je bila zelo družinski človek, je zapustila skupino, da si uredi zasebno življenje, ki je nekaj let zelo trpelo. Avgusta leta 1992je pri 42-ih umrla zaradi srčnega infarkta. Ko so Novi fosili ostali brez pevke, so iskali novo in našli Sanjo Doležal, ki je postala največji zaščitni znak skupine in najpopularnejša pevka v njeni zgodovini. Sanja je v skupino prinesla mladostno energijo, vedrino, veselje in veliko novih idej. Mediji ji niso bili tuji, saj je pred tem že veliko pela, v otroških letih pa je snemala televizijske reklame za otroško hrano Medolino in Frutolino. Z novo postavo so izdali nekaj izjemno dobro prodajanih plošč, leta 1987 pa so tudi zastopali Jugoslavijo na Evrosongu v Bruslju in s skladbo Ja sam za ples osvojili visoko četrto mesto. Kasneje je skladba izšla v kar devetih evropskih državah. Prvotna zasedba se je razšla leta 1991, potem je nekaj časa delovala spremenjena zasedba pod istim imenom, a se kmalu dokončno poslovila od glasbenega dela. Do ponovne združitve je prišlo pred kratkim. Sanja, ste po 20-ih letih premora presenečeni nad tako velikim interesom publike po vsej nekdanji državi za vaše koncerte? Kako si razlagate, da je poleg nekoliko starejše populacije evforija zajela tudi velik del mlade publike, ki je bila v času vašega razpada komaj rojena? Ko smo pred petimi leti prvič po prekinitvi dela ponovno izpeljali prvi koncert sem pričakovala, da bo prišla publika, ki nas je poslušala in nas imela rada pred dvajsetimi leti. Izredno sem bila presenečena, da je bilo v dvorani tudi zelo veliko mladih, ki se še niso niti rodili, ko smo Novi Fosili prenehali nastopati. Danes se zavedam, da je to zaradi tega, ker so za nami pesmi, katere ne poznajo let. Pesmi, ki so prestale test časa in jih imajo rade vse generacije. V Sloveniji ste izredno popularni, je morda tudi to razlog, sta ste novi live dvd in cd posneli prav v Murski Soboti in da je tudi njegova prva uradna predpremiera prav v Sloveniji, prav v Ilirski Bistrici? Pripravljate v Ilirski Bistrici kakšno posebno presenečenje? V Sloveniji smo vedno imeli fenomenalno publiko, vsa ta leta, ko nas ni bilo, je naša publika še naprej poslušala in imela rada naše pesmi. Mursko Soboto smo izbrali za snemanje zato, ker je bil tam ambient za nastop prečudovit. Hoteli smo odprt prostor, veliko obiskovalcev in dobro ekipo. Vse to smo tudi dosegli v Murski soboti, kjer seje našega koncerta udeležilo okrog 12.000 obiskovalcev. Za Ilirsko Bistrico pa pripravljamo veliko, nepozabno fešto in obljubljamo zelo emocionalen koncert, pa tudi kakšno presenečenje. Je sedaj, po 20-ih letih premora, trema pred koncertom večja kot v tistih »dobrih starih časih«, ko ste igrali več koncertov kot je dni v letu? Trema je enaka, veselje pa je danes veliko večje. Nekoč je bilo to za nas zelo naporno delo, saj smo nastopali praktično vsak dan. Danes pa se vsakega koncerta veselimo, kot daje naš prvi. Zakaj ste leta 1991 prenehali igrati? Je bila razlog naveličanost ali bolj rezultat socio-politične situacije? Nehali smo igrati in nastopati zaradi vojne na naših prostorih. Ni bilo niti smisla, niti volje nastopati v takratnih razmerah. Kdo in kdaj je vzpostavil prvi kontakt za ponovno združitev Novih Fosilov v nekdanji sestavi? Ste bili v vseh teh letih premora v kontaktu z ostalimi člani skupine, ste se družili? Ves čas smo bili v kontaktu, občasno smo se tudi družili. Rajko (Dujmič op.p.) je napisal tudi nekatere pesmi za mojo samostojno zgoščenko, kar pomeni da smo bili ves čas v stikih. Nekajkrat smo celo nastopili skupaj na dobrodelnih koncertih. Vsa ta leta so nas nagovarjali, da začnemo ponovno aktivno nastopati, v nekem trenutku pa smo tudi sami začutili željo za ponovno združitvijo. Kaj pa bo obsegal vaš repertoar na koncertu v Ilirski Bistrici? Gre predvsem za nove pesmi ali bo imela publika priložnost slišati tudi nekatere stare hite in velike pesmi, ki morda niti niso postale največji hiti, kot so bile Diridonda, Kraj ljubavi, Nikad više staro vino... Na koncertu bomo igrali vse svoje velike hite, torej pesmi, ki jih naša publika pozna od začetka do konca. Odigrali pa bomo tudi dve čisto novi pesmi, kateri želimo promovirati. Prepričana sem, da bo koncert v Ilirski Bistrici uživanje za našo zvesto publiko. Ilirsko Bistrico imamo sicer od vedno v zelo lepem spominu. Izven Hrvaške je zelo malo znano, da obstaja tudi zelo uspešen mjuzikl »Za dobra stara vremena«. Kako je prišlo do tega projekta in ali ste zadovoljni z reakcijo publike? Pred nekaj leti sva si s soprogom v Londonu ogledala mjuzikl Mam-ma Mia. Vrnila sva se domov in s to idejo okužila še Rajka. Pridružila se mu je še Željka Ogresta, ki je napisala libreto in tako je nastal mjuzikl. V njem nastopajo številna velika imena naše igralske scene, zgodba je izvrstna, pesmi so »hit do hita«. Do sedaj smo s tem mjuziklom napolnili vse velike dvorane po vsej Hrvaški in publika je bila vedno navdušena. Upam, da bomo to zgodbo kmalu pokazali tudi v Sloveniji. Kako je igrati v mjuziklu? Vloga v mjuziklu je bila zame prečudovita izkušnja, vedno sem smatrala, da je ta zvrst najzahtevnejša, saj moraš peti, plesati in igrati. Kaj je težje: biti pevka, voditeljica ali igralka? Nič ni težko, potrebno je le vse delati s srcem. Vseeno mi je najlažje zapeti, rada pa imam tudi druge izzive. Slišal sem, da je glasbene gene Vas in Vašega moža nasledila tudi Vajina hči, ki je dodatno zaokrožila zgodbo nove generacije Novih Fosilov na odru s starši? Hči Lea obožuje petje in prečudovito poje, na novih pesmih je odpela spremljajoče vokale, vendar pa je še premlada za karkoli drugega. Naj se šola, pozneje pa bomo videli. Na vsak način pa jo bova midva podpirala v nameri, da nekega dne počne tisto, kar ima rada. Vas to razveseljuje, bi želeli da gre po vaših stopinjah? Želela bi, da najde svojo pot in da bo nekega dne srečna, ne glede na to, s čim se bo ukvarjala. Kakšna je razlika med delom v šovbiznisu danes in takrat, ko ste vi pričeli? Kvaliteta vedno zmaguje, danes je morda pot do naslovnic krajša in enostavnejša, težje pa je obstati na vrhu. Vse je postalo instant, potroš-no blago... Verjamem pa, da prava pesem vedno najde pot. Ste imeli takrat, kot mlado dekle, težko breme naslediti Durdico Barlovič? Kako ste s tem shajali? Sreča je bila v tem, da sem bila premlada da bi dojemala, kako težko je zamenjati Durdico. Ko sem se pa znašla, je bilo - na mojo srečo - vse v redu. Katera je Vaša najljubša pesem Novih Fosilov? Številne pesmi so mi zelo pri srcu, izpostavila bi mogoče »Samo mi se javi« in »Još te volim«. S katero tujo skupino oziroma izvajalcem bi želeli nastopiti? Želela bi peti z velikim orkestrom in Michaelom Bubleom. Znano je, da so vas konstantno spremljale primerjave s slavno Abbo, tako po pesmih kot sedaj tudi po mjuziklu. Glede na to, da so vam njihovi člani tudi producirali plošče, Vam je žal da niste nikoli poskusili posneti album tudi v angleškem jeziku? Z Abbo so nas primerjali zaradi večglasnega petja in pop glasbe, niso pa nam njihovi člani nikoli producirali plošče. Če bi nam bi verjetno posneli album tudi v angleščini. Tedaj pa nismo niti razmišljali o tem, ker smo enostavno imeli preveč dela v naši nekdanji državi, potovali pa smo tudi po svetu in nastopali tudi za izseljence. Katera turneja je Vam osebno ostala še posebej pri srcu in zakaj? Katera so najzanimivejša mesta, ki ste jih obiskali? Obstaja kakšna zanimiva anekdota s teh daljnih potovanj, za katero javnost ni še nikoli slišala? Obiskali smo številne države, številne kontinente in veliko je zanimivih dogodkov s koncertov in potovanj. Težko bi v tem trenutku izpostavila samo nekatere. Večina pa jih je tudi precej osebnih. Najbolj pa mi je ostal pri srcu moj prvi koncert v življenju z Novimi Fosili, to je bilo 18.10.1983 v Mariboru. Če takrat nisem umrla od strahu, potem zagotovo ne bom nikoli... Sanja, hvala za pogovor. Hvala tudi Vam in nasvidenje v Ilirski Bistrici. V PREDPRODAJI OMEJENO ŠTEVILO VSTOPNIC PO UGODNI PROMOCIJSKI CENI. PREDPRODAJNA MESTA: TURISTIČNA AGENCIJA OAZA ILIRSKA BISTRICA, PAPIRNICA SPONKCA PIVKA, PAPIRNICA SKRIPTA POSTOJNA, VIS-A-VIS KOZINA, CARPE DIEM RUPA, PETROL, BIG BANG, KOMPAS, WWW.EVENTIM.SI TER TELEFONSKA PRODAJA: 031/349-000 (pon - pet: 9h - 17h). 12 31. julij 2010 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA Bleda luna mirno plava.. Jožko Stegu< -ya po- Z-litike je že od davnine znano, da v svojih javnih nastopih v glavnem govorijo tisto, kar ljudje radi slišijo, zato se ne gre čuditi, da tudi sedanji radi postrežejo svojim volivcem s kako njihovim ušesom všečno izjavo, kot recimo naš predsednik vlade o strogih varčevalnih ukrepih na vseh področjih javne uprave. Nič ni narobe, če želi vlada biti vzornik vsem ostalim, ki se financirajo iz proračunskega denarja, kako je treba v kriznih časih odgovorno ravnati z njim. Se mi pa zdi malo pretirano s strani novinarjev na TV javno spraševati, oziroma že kar zasliševati naše uboge, od govorjenja utrujene poslance, kje bodo potrošili svojo poslansko plačo med parlamentarnimi počitnicami. Dosti bolj umestno bi bilo o tem povprašati recimo vodilne kadre podjetij in ustanov v večinski državni lasti, kjer si še vedno ne glede na delovno uspešnost med seboj delijo zgražanja vredne visoke prejemke, o katerih lahko poslanci samo sanjajo. Na to pa verjetno volivci niti ne pomislijo, da obstaja kup večjih požiralcev proračunskega denarja od poslancev, na katere običajno najprej stresejo svojo državljansko nezadovoljstvo, ki si ga po pravici povedano včasih tudi do neke mere zaslužijo, kadar v parlamentarnih razpravah porabijo večino časa za jalovo medsebojno obtoževanje, namesto za argumentirano razpravljanje o temi dnevnega reda. Res pa je treba ob tem pripomniti, da lahko sčasoma pripelje občutek nemoči poslance opozicije do tega, da jim postane čisto vseeno, kaj govorijo, če se njihovi predlogi nikoli niti toliko ne upoštevajo, kot recimo obrobnim družbenim skupinam, ki jim sedanja vlada namenja več posluha, kot pa poslanskim pobudam. Samo po sebi ni nič spotakljivega, če se notranja ministrica pojavi na "paradi ponosa" (povorka istospolno usmerjenih), je pa - vsaj zame nekaj narobe z našo zavestjo - če namenijo v večernem TV dnevniku temu obrobnemu dogodku prvo mesto med domačimi novicami dneva."Pustimo stat,"če so uredniki iz določenih razlogov potisnili spominsko slovesnost v Kočevskem rogu nekoliko v ozadje, vendar ne bi smeli še tabora Slovencev po svetu, ki se je tudi isti dan (4. julija) odvijal v Dolenjskih toplicah, ker daje državljanu misliti, da so zanje zdomci in izseljenci manj pomembni od marginalnih družbenih skupin, za katere pogosto trobijo, da so ogrožene in da jih je treba zaščititi pred samovoljo "večine." Če nam asimilacija vse bolj požira manjšine in ljudi na tujih tleh, se nam zaradi tega očitno ni treba vznemirjati, ker je to pač neizbežna usoda malih narodov.. Ko že omenjam vsesplošno varčevanje v javnih službah in ustanovah, ne morem mimo našega bistriškega zdravstvenega doma, kjer bi lahko brez kakih dodatnih stroškov marsikateremu bolniku iz drugih krajev prišparali nepotrebne "ujedce" in poti v Bistrico, če bi klice na tel. številke ambulant, ki so zaradi dopusta ali odsotnosti zdravnika zaprte in "gluhe," preusmerili na avtomatski odzivnik, kjer bi dobil vse potrebne informacije o tem, do kdaj določena ambulanta ne ko je ordiniral nadomestni zdravnik naše zdravnice, za katerega pa nisem mogel vedeti, če se mi ni nihče ni odzval na telefon! Svetovali so mi, naj poizkusim srečo v dežurni ambulanti. Ob tem pa sejezašteka-la moja domišljija, ki nikakor ni mogla razvozlati, zakaj me ne bi lahko pogledala zdravnica na urgenci, ki je bila v času moje navzočnosti brez dela..Ne bi polemiziral o ravnanju osebja, ker je bilo verjetno povsem v skladu s pravili, da ne gre za nujen primer, ki bi spadal v njihovo pri- dela ter kam naj se medtem v primeru potrebe obrne. Kako zna biti tedaj stvar čisto po nepotrebnem zamotana, sem izkusil na lastni koži enkrat v prvi polovici junija, ko sem skušal priti do zdravnika, da bi mi pogledal ali je varno pustiti ostanke klopa v nogi, ki sem ga bil kak dan prej nekje staknil ter mu ob poizkusu izdiranja utrgal glavo. Ker mi sprejemne pisarne naše zdravnice nikakor ni uspelo priklicati (pozneje videl, da je bila zaprta), sem se enkrat po kosilu odpravil osebno v zdravstveni dom in sicer na urgenco, ki bi po moji logiki morala prevzeti primere odsotnega zdravnika, ki ne morejo počakati na naslednje jutro. Tam pa so me le poučili, da sem imel možnost priti dopoldne, stojnost. Me pa čudi, kako to, da sta v popoldanskem času delovali dve vzporedni dežurni zdravniški službi, ko bi povsem zadostovala ena. Glede na omenjene osebne izkušnje lahko mirno zatrdim, da to prav nič ne vpliva na hitrejšo dostopnost do zdravstvenih uslug, saj sem prišel do njih šele čez dober teden dni na že predhodno naročenem obisku pri naši zdravnici, na kar sem moral čakati cele tri tedne. Se mi je namreč vse skupaj tako za-gravžalo, da sem se na mestu obrnil in jo z urgence pobral naravnost domov. Kot vidite, sem preživel, klop pa medtem ravno prav razpadel, da so lahko tisto, kar je ostalo od njega, spravili ven.. Boh do prihodnjič hmp, ast mmf i msam :v/xl Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 OKREPČEVALNICA TRNOVO RECENZIJA MISEL O KNJIGI Mirt Komel, Sarajevski dnevnik, Patricija Dodič... Ljubljana, Študentska založba, 2009 »Osamljen sem, ko sem med ljudmi, v samoti pa, ko sem sam. (Nietzsche« Veliko let je tega, pred vojno, lahko rečem. In nekdo, ki me ne pozna, bo rekel, da piše stara nonica, ki je dala skozi že nekaj vojn. Pa ne, ni tako. Pred zadnjo blakansko, medijsko, vojno, sem res tam preživljala veliko dnevov, vikendov, tednov. Na nek način mi je mesto postalo domače, na nek način je postalo »en mičkeno« moje. Čeprav moje korenine, vsaj kolikor sama vem, ne segajo tja. Pa vendarle. Morda za začetek, če že, en dober bosanski vic v izvirnem jeziku, ki ga ne mislim prevajati, ker nato vic izgubi tisti pridih »de si bolan«, tisti pa, ki jezika ne razumete, povprašajte tiste, ki jim je pozanvanje srbohrvaščine bilo samoumevno, tako kot meni: »Pita Mujo Fatu, ako razumi-je riječ "situacija". Fata kaže da nema pojma. "To ti je, Fato, kad ti mene nadješ u krevetu s mladom zgodnom djevojkom ...eto to ti je situacija, razumiješ?" Gleda ona njega i kaže: “Znači otprilike ovako: ti mene nadješ u krevetu sa Suljom, i to je situacija, je li?" "Ne, ne Fato, nemoj miješati batine i situaciju." Pa morda še enega©, četudi ste ga že slišali: DodeMujo kotpredsjedništva izaključa bicikl. Dode policajac i kaže: »Pa što radiš? Zar ne znaš, da sad stiže predsjedništvo?« Mujo mu odgovori: »Znam, znam, ne brini: bicikl mi je zaključan.« Toliko za uvod. Nekaj teh in podobnih šal navede avtor tudi v pričujoči knjigi, ki je v letošnjem letu umeščena na seznam Primorci beremo 2010 - za tiste, ki ste se akciji odločili slediti, se zlekniti v podorešno mrežo, zabingljati in prebrati kakšno dobro slovensko zgodbo. Kar tako. Reda radi. Ali pa morda zato, da malce pobližje spoznate mesto, ki je bilo, je in bo »evropljansko«. Sarajevo kot Kamerni teatar 55. Nobena interpretacija Huxlejevega romana, temveč bosanska humorna umjetnost. Sarajavo, v katerem Bošnjaki še zmeraj niso izgubili smisla za samoironijo in za ironijo na sploh. Sarajevo, v katerem še vedno sebe radi opredljujejo kot: »Naš čovjek je pola Srbin, pola Flrvat, pola Bošnjak, što znači, da je naš čovjek čovjek i pol.« Skratka, gre za zapis vsakodnevnega dogajanja v Sarajevu iz zornega kota avtorja, ki je bil tam na študijski izmenjavi na Fakulteti za politične vede. Atipičnost žanra, ki koketira z različnimi zvrstmi. Avtor nam mesto in življenje v njem opisuje skozi aka-demskost, antropološkost, kulinariko, gledališkost, popivanja, filozofijo, kulturo, refleksijo o kulturnem in različnem in tistem smešnem in post-vojnem, o nasilnem in splošnem. Morda samo malce zgodovine, za morebitna poletna potepanja: L. 230 p.n.št. so začeli v ta del sveta prodirati Rimljani. Ostali so tu prva štiri stoletja in pustili sledove materialnega in kulturnega življenja. Po 1.476 je ozemlje menjavalo gospodarje, naposled so ga zasedli Bizantinci in ostali tu do prihoda Slovanov v začetku 7. stoletja. Ime Bosna je bilo prvič omenjeno sredi 10.stoletja. L. 1199 je znan prvi zanesljivi podatek o bogo-misltvu, vendar je to bila vera, ki je bila proti katoliški cerkvi in zato je BiH veljala za krivoversko deželo. V 14. stoletju so v Bosno vdrli Turki. V Bosni je razsutih 58.000 srednjeveških, bogomilskih nagrobnikov. V obdobju Turkov seje začela islamizacija. Turško nemoč je izkoristila kasneje Avstrija, zato je 1908 BiH aneksirala k Avstro-Ogrski. Od tu dalje najbrž zgodovino poznate bolje od mene, zato vam je ne bi podrobneje opisovala. Sarajevu je bilo prvotno ime Saraj. V 16. in 17. stoletju se je uvrščalo med najpomembnejša trgovska središča na Balkanskem polotoku. Staro Sarajevo je ohranilo mik in pristnost minulih časov, zlasti stara črašija. Mesto je muzej, poln kulturnozgodovinskih spomenikov, kot so Begova džamija, džamija Alija Paše in še veliko je tega. Morda je bolje, če si vzamete knjigo v roke, kot vam rečem za vsako© Kakorkoli že, v Sarajevu sije »zubato« sonce. Naravnost skozi mesto teče Miljacka, primerna za ribolov, za kopanje pa niti ne. »Bezžični-net-kafič« Miriš. Vonj po kadečih se nargilah. Iritantno glasni mladiči. Pijača Ciglana. Vzpenjača. In vojna, ki se v povojnem Sarajevu nadaljuje »na simbolni ravni obnove in gradje verskih objektov in vezi, ki so se med vojno vzpostavile med srbskimi, hrvaškimi, bošnjaškimi nacionalizmi in dotičnimi religioznimi opcija-mi(pravoslavje, katolicizem, islam), se v času miru samo še bolj utrjujejo, nič pa ne kaže, da nameravajo popustiti!...) Spomnim se na čas, ko sem prav tu preboleval svojo vveartherjansko bol, spomnim se na norost in lepoto bolečine tiste zime. Asociacije me povedejo dalje, kako sem kasneje v Kunderovi Nesmrtnosti bral o tem, kako je Napoleon svojim vojakom prepovedati brati Goethejevega Mladega VJertherja, saj so se mu vsi množično pomehkužili, odložili orožje in v solzah prosili, da naj jjim pusti vrniti se domov k svojim ljubeznim)!..).« Mirt Komel je leta 2005 diplomiral iz sociologije na FDV v Ljubljani, trenutno je vpisan na. podiplomski študij filozofije (smer socialna filozofija, usmeritev psihoanaliza in strukturalizem). Od leta 2006 ima status mladega raziskovalca v okviru Centra za proučevanje kulture in religije na FDV. Objavlja v različnih družboslovnih in humanističnih revijah, od leta 2007 pa je postal tudi član uredniškega odbora ČKZ. Za ČKZje uredil tematsko številko Javne in zasebne vojne (2007) in tematska sklopa Znanost in (njen) objekt(-2003) ter Pravo in oblast (2008). Med izbrano biografijo uvrščamo: Legi(n)-timnost umora, Retorični učinek, Čemu vojne? idr. Je tudi soustanovitelj in član upravnega odbora Mladinskega kluba Društva slovenskih pisateljev in avtor dveh literarnih stvaritev, ki nosijo naslov Mes(t)ne drame (2006) in Luciferjev padec(2008). Pa da ne tako uradno zaključim članka, naj vam za konec postrežem s še enim bosanskim vicem (ali dvema) in vam zaželim prijeten začetek poletja, dopustovanja ali čersarkoli lepega, kar se vam dogaja, ali se vam ima zgoditi. Mujo pride k matičarju in vpraša: "Lahko bi se jas poročio u s redu?" Matičar: "Zakaj pa v sredo, poroke so praviloma ob sobotah?!"Mujo:"Ne bi si rad zajebo vikenda..." Veliko dobrega do prihodnjič© in naj vam nasmeh ne izgine z obraza© NE PREZRITE - KULTURA 31. julij 2010 13 SLIKARSTVO ZAHVALA Slikarska razstava Nika Slovenca v prostorih bara Julija 1.7. 2010 se je bistriški javnosti s samostojno razstavo prvič predstavil sokrajan Niko Slovenc - slikar, grafični oblikovalec in samostojni restavrator. Čeprav v našem mestu živi in ustvarja že kar nekaj časa, njegovo delo - predvsem restavratorsko - poznajo le redki Bistričani. Slikanje, s katerim se ukvarja že od mladih nog ga, kot pravi sam, izpolnjuje in osrečuje. Slovenski javnosti se je prvič predstavil že leta 1975 v skupinski razstavi v Kulturnem domu Bežigrad v Ljubljani. Od tedaj je stalno prisoten na razstavah po celi Sloveniji - od Lendave, Radencev, Litije, Kamnika, Medvod, Kranja, Domžal, Ljubljane, Begunj do Pivke, kjer je živel in delal pred prihodom v II. Bistrico. Od ustanovitve leta 1998 je član FLU-ja (Festivala ljubezni in umetnosti), kjer redno sodeluje predvsem s skupin- skimi razstavami. Samostojno ali v v baru Julija (bivši Baladur). Otvori-skupini je razstavljal že več kot štiri- tev razstave je potekala v prijetnem desetkrat. ambientu lokala in lepem poletnem Njegov opus obsega predvsem večeru v krogu Nikovih prijateljev olja na platnu, s katerimi se nam in znancev. Ogled in prodaja sta tudi predstavlja v tokratni razstavi mogoča v času obratovanja lokala. NAŠI ZDOMCI Polje, kdo bo tebe ljubil.... KETŠD Alojzij Mihelčič Harije - Brštulin banda ••••• Dan pred sv. Alojzijem, v nedeljo 20. junija 2010, smo v Harijah obeležili 130-letnico rojstva našega rojaka, slovenskega skladatelja Alojzija Mihelčiča, po domače Lujzka Kočanovga. Skladatelj Alojzij Mihelčič je Harije zapustil sorazmerno zgodaj, a čeprav je bila njegova rojstna hiša porušena in sorodstvo raztepeno po svetu, se je rad vračal v Harije in ob vsakem obisku prispeval za harijsko cerkev. Harijci smo mu za to neizmerno hvaležni. Hvaležni pa smo tudi vsem tistim, ki so pomagali, da smo skladateljevo okroglo obletnico dostojno proslavili. Koline in pokušnja vin je seveda zelo prileglo po obilnem in močnem kosilu. Za razvedrilo je poskrbela glasbena skupina MELODIJA. Vina za pokušnjo (črna in bela) Za Jadran Marija Iskra Za belo vino: 1. mesto Romano Benčiči 2. mesto stane Starc 3. mesto Stefan Baligac BILO JE ENKRATNO Nagrajenci pa so bili: Za črno vino: 1. mesto sta si delila: Stane Starc in Romano Benčiči 2. mesto Jože Kocjančič 3. mesto Drago Fabjan Pri slovenskem klubu "Jadran' smo začeli s prireditvijo pod geslom POKUŠNJA VIN IN KOLINE že davnega 1985. leta. Pobudo sta dala tedanji predsednik FRANC ISKRA in tajnica VIDA VODJVODA. Ideja je bila enoglasno sprejeta od vseh odbornikov in s to tradicijo se nepretrgoma nadaljuje do današnjih dni. Torej že 25 let. Letošnjo prireditev smo imeli 18.07.2010 in je bila zelo uspešna. Začeli smo s kosilom. Na jedilniku so bile pristne domače jedi, katere so v zvezi z kolinami: pečenice, krvavice, ocvirki. Tudi prava slovenska potica, štrudelj in krofi niso manjkali. Sledila je pokušnja vin. Vino se so bila razstavljena na lepo pripravljenih in okrašenih mizah. Ocenjevanje ni bilo lahko, ker so vsa vina bila pač dobra. Nekatere najbolj zaslužne smo že zapisali v junijski številki časopisa Snežnik, zato tokrat našo iskreno zahvalo le dopolnjujemo z Banko Koper, d.d., Avto Martinčičem, d.o.o. iz Ilirske Bistrice in Mihelčičevimi potomci. Nekatere od teh bi radi še posebej izpostavili. Med temi so: vnukinja Alojzijeve sestre Marije ga. Magda Breznikar, družina Šketa, ga. Marjeta in Mitja Šketa, g. Peter Cvelbar in skladateljeva vnuka g. Miloš in g. mag. Miroslav Mikeln. Vse pohvale tudi uredništvu časopisa Snežnik, za izredno lepo oblikovan prispevek v junijski številki časopisa. PETJE Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi Alenka Penko ••• V soboto, 17. julija 2010 je v Brestovici pri Komnu potekal letošnji drugi del območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na srečanju, ki ga je spremljala strokovna spremljevalka ga. Katarina Šetinc in ga izredno dobro ocenila, je sodelovalo pet skupin. Od tega kar tri iz naše občine: Bistriške škuorke, Pevska skupina Društva kmečkih žena in Brštulin banda. Srečanje je organizirala sežanska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s pomočjo tamkajšnjega Turističnega društva Brest, sodelovanje bistriških skupin pa je omogočila ilirskobistriška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 e-mail: liburnia@siol.net * ________________________________________________________________________ ............-- ... . v... V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. Pokličite: 041/860306 TELES X Ilirska Bistrica z. M DIGITALNA TV m® =>wm'umsm TELEVIZIJA + TELEFON 16,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 26,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali 53,® 51,CD® TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© i mm hbcmum s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 m* o m* ^ mm® * METRAZN0 BLAGO * ČIPKAM* * LETNE PREŠITE ODEJE * VZGLAVNIK a.t. tine * P0STEUNIJNA \ x@j r \ * JOGI RJUHE (JERSEV, FROTIR) - KONČANE ZAVESE 11 URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO * P0STEUNIJNA (kapnI) BOMBAŽ, MECKANKA, SATE P Z iii^uui CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. ________________________r r Dolenje 2a, 05 / 788 6010 X koliSterovtA) pro^a vozit opa-05/788 60 09 V PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 VELIKA PONUDBA AVTOPLAŠČEV IN ALU PLATIŠČ preverite na www.gume-kalister.si * POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE * Merjenje ispušnih plinov * Optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-0 SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL-©-delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. IZ SOLSKIH KLOPI 31. julij 2010 15 Učenci kmetijskega krožka OŠ D. Kette in OŠ Podgora so dejavni tudi med počitnicami! Mentorica Tamara Urbančič. IBsI fll i ::mmim vMPM. Mikelo, Floro, Karmen in Martina boste na šolskem vrtu srečali tudi med počitnicami! Kmetijski krožek na OŠ Dragotina Ketteja deluje že drugo leto. Ker so učenci tako marljivi, smo vrt v letošnjem letu celo povečali na blizu 100m2. Pridelujemo zelenjavo, žita, poljščine, dišavnice in zdravilne rastline, pa še kakšna rožica bi se našla. V juniju smo kot dober zgled obiskali vrt sester Notre Dame v Trnovem. Sestra Štefka nas je popeljala skozi njihov cvetlični, zelenjavni in sadni vrt. Za potrpežljivost seji iskreno zahvaljujemo. Ker pa rastline ne poznajo počitnic, smo se dogovorili, da se bomo dvakrat tedensko dobivali tudi med počitnicami. Učenci, ki niso na dopustu, marljivo prihajajo in skrbijo za vrt: pobirajo pridelke (kumare, bučke, solato, fižolete, blitvo...), zdravilne rastli- ne (ognjič, rman, meto, timijan....), zalivajo vrt in plevejo. V juliju smo skuhali tudi kompot ter gosti sok iz marelic in breskev. Pripeljala nam jih je gospa Ksenija iz Goriškega. Naredili pa smo tudi milo z dodatkom kamilice in ognjiča z vrta. Vse naše pridelke in izdelke boste lahko videli na tržnici dne 24. septembra. Letos je začel delovati kmetijski krožek tudi na OŠ Podgora Kute-ževo. Obiskuje ga skoraj 1/3 vseh učencev na šoli! Imamo dva manjša vrtova in učenci pridno obiskujejo krožek tudi med počitnicami. Vjuliju smo obiskali kmetijo Hribarjevih v Kuteževem, ki se ukvarjajo z zdravilnimi zelišči, kuhali smo gosti sok, kompot in izdelovali domače milo iz naravnih sestavin. Seveda pridno skrbimo tudi za oba vrtička, pobrali smo tudi že nekaj pridelkov: solato, grah, špinačo in kumarice. Tudi naše pridelke in izdelke boste lahko videli na tržnici v septembru. Vabljeni! Krožek poteka v okviru projekta Integriranje mladine v razvoj podeželja pod okriljem Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Na- Kar 8 učencev OŠ Podgora Kuteževo je med počitnicami prišlo v šolo in skupaj z mentorico izdelalo pravo domačo "žajfo"z dodatkom zdravilnih rastlin! nosom. BREZ NAS NE GRE! Furmanski praznik KETŠD Alojzij Mihelčič - Brštulin banda, Harije. Letošnji 19. Furmanski praznik v Postojni je bil sicer bolj deževno obarvan, a je kljub temu, po ocenah organizatorjev, privabil kar 12.000 obiskovalcev. Po stari tradiciji so že v zgodnjih jutranjih urah v parku pri Postojnski jami postavili stojnice obrtniki, zaplesali so člani folklornih skupin, za tem pa so se človekovi najbolj zvesti prijatelji pomerili na pasjem tekmovanju. Seveda tudi tokrat ni šlo brez harmonikarjev in priprave furmanskega golaža v režiji županov. Furmanski povorki je nekoliko nagajal dež, a se je ob zaključku vse dobro izteklo, s šaljivimi igrami in splošno zabavo. Prizadevnim organizatorjem, predvsem g. Srečku Šajnu in ga. Marici Gombač, čestitamo za brezhibno organizacijo in domiselnost ter se hkrati zahvaljujemo, da smo bili lahko del letošnjega dogajanja. ZAHVALA___________ Vzgojiteljicama skupine ježki Otrok samo kratek čas ljubi in zaupa svetu, se čudi njegovim enostavnostim, se boji njegovih zapletenosti, očaran je nad svetlobo in barvo, gibanjem, nenavadnostjo, željno raziskuje, ljubi spanje in prebujanje. Kdor odnese samo en trenutek tega zlatega časa, je ukradel nekaj, česar ni več mogoče nadomestiti! Naj vam naši otroci ostanejo v lepem spominu. Starši se iskreno zahvaljujemo vzgojiteljicama Eriki Iskra Tomažič in Vesni E ra ko vi č za vso ljubezen, znanje in razumevanje, ki sta ga imeli do vseh naših otrok v vsem tem obdobju. HVALA, za vsak trenutek, ki ste ga polepšali našim sončkom II! Bohinj nas je navdušil Urška Celin, 8. r. OŠ Podgora Kuteževo ••••• V ponedeljek, 31.05.2010, smo se učenci 8. in 9. razreda OŠ Podgora odpeljali na težko pričakovano šolo v naravi, v CŠOD Bohinj. Pot se nam je zdela kar malo predolga, vendar smo na vse pozabili, ko smo prispeli na cilj. Najprej so nas seznanili s pravili, nato pa smo se razvrstili po sobah. Lokacija je bila brez dvoma všeč vsem že na prvi pogled. Za nas so imeli pripravljenih veliko aktivnosti, ki so nas zanimale. Najbolj navdušeni smo bili nad kanuizmom, všeč pa nam je bilo prav vse. Plezali smo po naravni steni, streljali z lokom, hodili na pohode, spoznavali smo tudi kamnine ter geografsko lego Bohinjske doline. Petek se nam je zdel še zelo daleč, vendar je prišel prehitro. Ker smo navezali nekaj novih stikov s šolo iz Maribora, smo se le še težje poslovili. Ta šola v naravi se nam je zdela še posebej zabavna in zanimiva. Imeli smo se krasno! ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Šolski center Postojna Cesta v Staro vas 2, Postojna vabi k vpisu v izredni študij POSLOVNI SEKRETAR STROJNIŠTVO GOZDARSTVO IN LOVSTVO za študijsko leto 2010/11 Višješolski programi študentom omogočajo večjo izbirnost in mobilnost v slovenskem in evropskem izobraževalnem prostoru. Z usmerjenostjo v praktično izobraževanje, pa pridobite potrebne izkušnje že med samim študijem. Za vse informacije glede študija in vpisa smo vam na voljo na telefonski številki: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vsoo.si KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE Okrožnica županom na Kranjskem o vpeljavi državne postave od 27. julija 1781. leta, ktera predpisuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo (šub). Za objavo pripravil Jožef Šlenc. Deželni odbor kranjski je ravnokar razposlal vsem županijam sledečo okrožnico: V državnem zakoniku leta 1871., str. 229 do 233, je razglašena državna postava od 27. julija 1871. leta, ktera na tanko odločuje, kako naj se v red dene policijska odprava in odgonstvo, in ki naklada občinam odgonska opravila. Ta postava ima 1. julija 1872. na Kranjskem stopiti v veljavnost, in ukaz c. k. deželne vlade št. 2348, ki je razglašen na 19—23. strani 1. maja 1.1. izdanega in tudi občinam razposlanega deželnega zakonika za vojvodstvo Kranjsko, določuje natančneje, kako imajo občine opravilo z odgonstvom oskrbovati, in ktere stroške imajo same trpeti in ktere bode plačeval deželni zaklad. Občinskim predstojništvom se je torej treba z navedeno državno postavo in z omenjenim razglasom deželne vlade dobro seznaniti ter ju dobro prevdariti. Pred vsem drugim je posebno važna določba v §. 1. drž. postave, namreč: Kteri ljudje naj se odganjajo ? Odganjati se smejo: a) klateži (potepuhi) in drugi dela se ogibajoči ljudje, ki javno prosijo v boga ime; b) ljudje brez izkaza, od kod in kdo so, kteri nimajo nikakoršnih dohodkov in nobenega poštenega prislužka; c) javne vlačuge, ki ne hočejo odpotovati, ko jim veli gosposka; d) iz ječ izpuščeni kaznjenci in izpuščenci iz prisilnih delavnic, a ko so ljudem in premoženju nevarni. Odgonska postava, namreč c. k. okrajna glavarstva in magistrat glavnega mesta Ljubljanskega imajo razsojati o zadevah odgona ljudi poprej naštetih vrst, in občinska predstojništva imajo te razsodbe izvrševati. Odgonske postaje se ne po m nože in ostanejo vse v sedanjih krajih, ter se imenujejo od 1. julija 1.1. vse občine z odgonski-mi postajami „odgonsko-postajske občine«. Opravila odgonstva so imele deloma vže sedaj izvrševati županstva tistih občin, v kterih ni c. k. okrajnih glavarstev, namreč: županstvo občine Ilirska Bistrica, Idrija, Kostanjevica, Kranjska gora, Loka, Lož, Lukovica, Metlika, Mokronog, Radeče, Ribnica, Senožeče, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vipava, Vrhnika, Zatičina in Žuženberg. S začetkom julija t. I. pa imajo prevzeti odgonska opravila od c. k. okrajnih glavarstev še sledeče občine, namreč: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Novo mesto, Planina, Postojna in Radolica. Vse te občine postanejo tedaj 1. julija 1.1. odgonsko - postajske občine, ki imajo prevzeti vsa opravila z odgonstvom, okrajna glavarstva pa od 1. julija 1.1872. naprej edino le razsodbe zaradi odgona in nadzorstvo nad občinami o izvrševanji odgonstva v svojih rokah obdrže. Izvrševanje odgona, ktero prevzeme občine 1. julija 1872. leta od c. k. političnih gosposk, se ima tem bolj na tanko goditi, ker je vsaki občini na prid, da se odganja nadležna in nevarna tuja drhal. — Po §. 10. občinskega reda ima vsaka občina pravico, da ne trpi tujih ljudi v občini, kteri ne zadoste v navedenem paragrafu predpisanim pogojem. Med take tujce pa spadajo tudi vse poprej pod črkami a, b, c, d zaznamovane osobe. A ko take osobe nočejo zapustiti občine na županovo povelje, naj potem županstvo postopa ž njimi po §. 8. državne postave od 27. julija 1871.1., naj jih, a ko se mu zdi potrebno, da pripreti, ter naj jih izpraša na zapisnik o tem, česar so sumljive ali obdolžene, o njihovih osebnih okoliščinah in v kteri občini imajo domovinsko pravico. Ta zapisnik s prilogami vred (na priliko: domovinski list prijetega človeka, njegov rojstni list, vojaška odpustnica, ubožni list, popotna izkaznica, poselske ali delavske bukvice itd.) ima občinsko predstojništvo najkasneje v 24 urah okrajnemu glavarstvu z naznanilom v razsodbo poslati, ali je dotič-ni človek med tem časom v priporu ali ne. Došlo razsodbo ima občinski predstojnik nemudoma prijetemu človeku od besede do besede prebrati in se po tej razsodbi ravnati ali pa, a ko se prijeti človek na razsodbo okrajnega glavarstva pritoži, o tej pritožbi zapisnik narediti in nemudoma poslati okrajnemu glavarstvu v predložitev na deželno predsedništvo. Zoper razsodbo deželnega predsedništva pa ni nobene pritožbe več. Odgdnci se odpošiljajo navadno le peš, le posebno nevarne ali slabotne osobe, ktere pa mora poprej zdravnik ogledati in izreči, da ne morejo peš hoditi, naj se vozijo. Kedar je odpraviti več odgoncev, izmed kterih je kdo bolehen, drugi pa zdravi, naj se za rad zmanjšanja stroškov vsi odpeljejo s priprego. Brez dokazane potrebe se pa nima priprega dajati, a ko bi se to zgodilo, se stroški za priprego ne bodo iz deželnega zaklada povrnili. Odgon ima biti le po dnevi ter se je vseh stranskih potov ogibati, a ko se od-gonci ne odpošiljajo po železnici. Bolniki, kteri se po zdravniškem mnenji tudi voziti ne morejo, se toliko časa ne smejo odgnati, dokler se zadosti ne ozdravijo. A ko pa med potjo odgonec zboli, da ne more dalje, ga je izročiti županstvu bližnje občine, da ga nemudoma z vozom odpravi na bližnjo odgonsko postajo. Zarad zmanjšanja stroškov naj se dado le taki odgonci zdravniško preiskovati, kteri zarad slabosti res ne morejo dalje, ali pa, kteri so videti bolehni ali če so sumljivi kake skrivne bolezni. Zdravniški izrek se ima le takrat spisati, kedar je potrebna za odgonce priprega. Te zdravniške izreke obdrže tiste odgonske občine, ktere so dale do-tične odgonce zdravniško preiskati, da jih prilože z računom za povračilo stroškov. Zdravniško pregledovanje odgoncev zarad potrebnosti daljne priprege se ima na vsaki od-gonski postaji po navedenem načinu ponoviti. Na vsaki odgonski postaji se imajo zapisati vsi odgonci v odgonski zapisnik, županstva prenoč-nih odgonsko- postajskih občin, v kterih so namreč c. kr. okrajna glavarstva, imajo tem vsak prihod in odhod odgoncev naznaniti; vsaka končna odgonsko-postajska občina pa naj na hrbtu odgonske pole zapiše, kar jej je znano o premoženji in razmerah dotičnega odgonca, ter naj ga odpravi v njegovo domačo občino. Občine z odgonskimi postajami imajo potrebo najema posebnih stalnih odgonskih sprevodnikov dokazati. Vso na stroške deželnega zaklada priskrbljeno opravo v sedanjih odgonskih zaporih naj prevzeme odgonsko-postajske občine po inventarji političnih okrajnih gosposk, ki bodo potem deželnemu odboru poslale potrjene inventare. Kjer je treba nove zaporne oprave, jo ima vsaka odgonsko-postajska občina na občinske stroške preskrbeti. Odgonskih stroškov ne plačuje vseh deželni zaklad, ampak le nek-tere, in sicer le odgonsko-postaj-skim občinam, namreč: najemščino za odgonske zapore (prostorišča), stroške za hrano, snaženje, perilo in preobleko odgoncev, stroške za priprego in spremljevanje in za zdravniško pregledovanje. Stroške za notranjo opravo odgonskih prostorišč, za kurjavo in osvečavo, plačila za pisarno in nadzorna odgonska opravila pa plačujejo odgonsko-postajske občine same. Zarad odgonskih zaporov, zarad preskrbljevanja odgoncev z jedjo, zarad njih snaženja, zarad priprege in spremljevanja naj vsaka odgonsko-postajska občina po javnem oklicu skrbi o pravem času za nove pogodbe, kolikor mogoče po nizki ceni, ktere naj dva meseca pred koncem sedaj veljavnih dotič-nih pogodeb deželnemu odboru v potrjenje predloži. Račune odgonskih stroškov za hrano, spremljevanje, priprego, za snaženje, obleko in za zdravniško pregledovanje ima vsaka odgonsko postajska občina po preteku vsacega meseca deželnemu računovodstvu pošiljati. — Ti računi se imajo po sledečem načinu narejati: Vsak mesec se ima narediti natanki prepis odgonskega zapisnika preteklega meseca na obrazec A; temu prepisu (računu) se imajo priložiti sprejemni listi vseh odgoncev pre- ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h teklega meseca, in za odgone s priprego tudi zdravniški izreki. Deželno računovodstvo bode mesečne račune preč pregledalo, ter se bodo potem dotičnim c. k. davkarijam, računi ljubljanskega mestnega magistrata po deželni blagajniči v izpla-čanje potrjenih stroškov pošiljali. Po tem načinu odpade veliko dela, ker odgonsko-postajske občine ne bodo potrebovale za odgonske stroške nobenih zalog, za ktere bi se morale vsaki mesec na deželni odbor obrniti ter jih na tanko zaraj-tovati. Le ljubljanskemu mestnemu magistratu in občinskemu pred-stojništvu v Litiji se bodo za vozne stroške po železnici, kteri se morajo preč plačati, dajale trimesečne zaloge iz deželnega zaklada proti dotičnim izkazom. Po preteku vsacega četrtletja bodeta ljubljanski mestni magistrat in predstojništvo občine Litijske za vozno odgoncev po železnici posebne s potrebnimi dokaznicami obložene račune deželnemu odboru pošiljala. Glede druži h odgonskih stroškov pa velja za Ljubljano in Litijo isti računski način, kakor za vse druge odgonske postaje. Vsaki odgonsko-postajski občini se pošlje v porabo potrebna obi-lost tiskanih odgonskih obrazcev A, B, C, D, E, F in od obrazcev A in B eden dopolnjen izgled, kako naj se vanje piše. Vsaka postajska občina naj se o pravem času oglasi, kedar bode potrebovala zopet teh tiskarne. — Vsem občinam pa se pošlje tudi državni zakonik, v kterem je natisnjena državna postava od 27. julija 1871. leta, in razvid (karta) odgonskih postaj na Kranjskem, na kterem stoji se številkami zapisana daljava pota med postajami. VirtKmetijske in rokodelske novice Leto:!872, letnik 30, številka 27 [paCDCE[R5CLD^\ PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE ute LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. PROGRAMU Ul’ LITRSKIH SAMOKOLNIC SMO V LETU 2010 DODALI ŠE PROGRAM Al IN lic LITRSKIH SAMOKOLNIC SAMOKOLNICA TA KMETIJSTVO, DOM IN VRT 100L SAMOKOLNICA ZA VRTIČKARSTVO IN OTROŠKO I6R0 40L LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o., Industrijska cesta 2, 6230 Postojna, Slovenija tel.:++386 5 728 38 45, fax:++386 5 728 38 60, e-mail:info@livkolesa.si, www.livkolesa.sl Informacije in naročila: Tanja JURCA, tel.:++386 5 728 38 44, e-mail:tanja.jurca@livkolesa.si 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFT1C SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 31. julij 2010 17 Trgi v pričakovanju stres testa evropskih bank Roman Gomboc, ILIRIKA, borzno posredniška hiša d.d.. V prejšnjem tednu so vsi največji svetovni kapitalski trgi izgubljali na vrednosti. Na borzno trgovanje so vplivale predvsem nespodbudne informacije iz Ameriškega gospodarstva. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je objavila, da je v letošnjem drugem četrtletju ustvarila 613 milijonov dolarjev čistega dobička, kar pomeni 82-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. S podatki je razočaralo tudi največje ameriško računalniško podjetje IBM. Število začetnih novogradenj pri stanovanjih in hišah se je v ZDA junija v primerjavi z majem zmanjšalo za pet odstotkov in na letno prilagojeni ravni padlo s 578 na 549 tisoč enot. Ti podatki dejansko potrjujejo, da ostaja stanovanjski trg velika zavora gospodarskemu okrevanju po največji finančni in gospodarski krizi po drugi svetovni vojni. Svetla izjema v tem tednu je bil Apple, ki je na podlagi odlične prodaje novega proizvoda iPad in pametnih mobilnikov iPhone, povečal čisti dobiček v drugem četrtletju glede na preteklo leto za 78 odstotkov in s tem močno presegel pričakovanja analitikov. Dolar se je po daljšem padcu v prejšnjem tednu napram evru le okrepil. Tečaj je pridobil 1,3 odstotka in v sredo končal pri vrednosti 1,2827. V kolikor se bo stres test bank izkazal v pozitivni luči lahko pričakujemo stabilnost in manjšo krepitev evra, v nasprotnem primeru pa nadaljnji padec evra v razmerju do ostalih valut. Medtem, ko so tečaji na delniških trgih v večini izgubljali na vrednosti, se je na blagovnih borzah krepila vrednost surovin. Vrednost nafte je v sredo dosegla 78,15 dolarja za sod, kar je 3,6 odstotka več kot pretekli teden. Istemu trendu je sledil tudi baker. Vrednost bakra se je v tem tednu podražila za 5,3 odstotka in pristala pri 308,4 dolarjev za trgovano enoto. Zlato je v tem tednu zaključilo v izhodiščni vrednosti pri 1195 dolarjev za unčo. Na drugi strani so se tudi kmetijski proizvodi izjemno podražili. Vrednost pšenice, ki je v tem mesecu pridobila dobrih 36 odstotkov vrednosti je v sredo končala pri 582,5 dolarjev za trgovano enoto. Razlog za tako močno podražitev pšenice so ve- ^ILIRIKA j like suše v Rusiji in Kazahstanu, veliko pridelka pa je bilo zaradi neurij uničenih tudi v Franciji. V kolikor ne bo vremenskih sprememb v krajšem obdobju, padec cen pšenice ni pričakovati. Nekoliko manj vendar ravno tako seje občutno podražila koruza, cena je zrasla za 17,6 odstotka v tem mesecu in v sredo pristala pri 37-7,37 dolarjev za trgovano enoto. Po močni korekciji cene sladkorja v začetku leta se le ta iz tedna v teden krepi. V sredo je vrednost sladkorja dosegla že 17,4 dolarje za trgovano enoto. V prihodnjih dneh bo gibanje kapitalskih trgov odvisno od nadaljnjih objav rezultatov podjetij in stres testa evropskih bank. Dosedanji rezultati niso prepričali vlagateljev in so bili občutno slabši z enakim obdobjem lanskega leta. Predvsem pa je v zadnjem obdobju sledilo tudi zniževanje kreditnih ocen Portugalski in Irski. Za dvig trga in s tem tečajev delnic je v tem trenutku potreben dvig optimizma pri vlagateljih, ki pa jih trenutne gospodarske razmere žal ne ponujajo. IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV LOGOTIPOV PLOŠČE ZA GRADBIŠČA PROTIPOŽARNE NALEPKE OZNAČEVANJE PROSTOROV NALEPKE ZA KMETIJSTVO NALEPKE ZA STROJEGRADNJO NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU TALNA GRAFIKA POSLIKAVA VOZIL TRANSPARENTI SVETLEČI REKLAMNI NAPISI Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05 / 71 41 124 COMMERCE e-mail: sneznik@kabelnet.net WARWICK d,o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 tete 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.6.2010 DO 15.7.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 21 kaznivih dejanj in sicer 12 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, ter po 1 kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, kršitev nedotakljivosti stanovanja, nasilništva, ponarejanja listin, ponarejanja denarja in preprečitev dokazovanja. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli in obravnavali 16 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe, po končanem postopku pa je bilo 8 oseb izpuščenih, saj je šlo za državljane evropske unije, 7 oseb smo izročili hrvaškim mejnim organom, enega pa preiskovalnemu sodniku, ker je bil za njega razpisan evropski zaporni nalog. Policisti so obravnavali 7 kršitev javnega reda in miru, od tega so obravnavali 3 kršitve na javnem kraju in 4 kršitve v zasebnem prostoru. Obravnavali so še dogodek, kjer je šlo za kršitev določb Zakona o zaščiti živali, 2 požara in 2 najdbi eksplozivnih teles. Prav tako so policisti v navedenem obdobju opravili iskalno akcijo, kjer je bila najdena pogrešana oseba. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 20 prometnih nesreč, v 12 prometnih nesrečah je nastala samo materialna škoda, v 6 prometnih nesrečah so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe, v 1 hude telesne poškodbe, v eni pa je ena oseba izgubila življenje. Obravnavali smo tudi 4 poškodovanja osebnih vozil na parkirnem prostoru in 7 primerov povožen) a divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 3 kršitelje. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Prodam stanovanje v Gregorčičevi 8d, info: 031 637 987______________ Ugodno prodam novTurbocharger energym vibracijski aparat za vad-bo in oblikovanje telesa, info: 040 640206______________________________ V najem ali prodajo dam enosobno stanovanje, adaptirano, z opremo ali brez v II. Bistrici; info: 041 637 165;_____________________________ Dvosobno stanovanje, adaptirano v okolici II. Bistrice dam v najem; info: 041 637 165;______________________________________________________ Na Bazoviški 4a oddamo poslovne prostore - nekdanja avtošola Breza; info: 031 644 242;_______ Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704.__________________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.______ Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; ___________________________________________________ r® ILKA 6- VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN ® SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOLJA ® UREJANJE OKOLJA ® UREJANJE GROBOV Ulica 7. maja 19, 6250 Ilirska Bistrica Tel/fax: 05/714-13-72 | inoirATJW« 0 0 0 0 U 08 - 12 20% POPUST . 13- . 17 SOBOTA 08" - 13" URNI NA ZIMZELENE RASTLINE ZA ŽIVE MEJE na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure Pred nedavnim je za vedno odšel naš rojak Ivo Širca - Condov (1933-2010) S tega sveta seje poslovil v daljni Avstraliji, kjer je zapustil ženo, štiri otroke in 12 vnukov. Čeravno daleč od doma je obdržal stike z domovino. V mestu Geelong je na njegovo iniciativo zgrajen klub Slovencev »Ivan Cankar«, kjer je štiri mandate tudi predsedoval. Kljub veliki želji, da ponovno obišče domači kraj mu je bolezen to onemogočila. Zadnjo željo, da bi ga pokopali v domači grudi mu bodo v kratkem izpolnil svojci. Vsi, ki smo ga poznali se ga s spoštovanjem spominjamo OBJAVA Gospodarska zbornica Slovenije mum Območna zbornica Postojna Cankarjeva 6 ■ 6230 Postojna ■ T: (05) 72 00 110, 72 00 111 ■ F: (05) 72 65 344 ■ info@gzs.si ■ www.gzs.si GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE -OBMOČNA ZBORNICA POSTOJNA Postojna 19. julij 2010 Zadeva : IZJAVA ZA JAVNOST glede nakupa podjetja Turizem Kras d.d. Postojna s strani podjetja Batagcl & co. d.o.o. Postojna GZS Območna Zbornica Postojna v okviru svojih nalog spremlja dogajanje v gospodarstvu. Zaznali smo težave skupine Istrabenz in možnost, da lahko pride do prodaje podjetja Turizem Kras, ki je nosilec turizma v Notranjsko kraški regiji. Obstajala je tudi nevarnost, da podjetje preide v roke lastnikov, ki ne bodo imeli občutka za lokalno okolje. Na Območni gospodarski zbornici smo v tej nevarnosti pravočasno prepoznali priložnost za lokalno gospodarstvo in smo začeli prebujati zavest, daje nakup podjetja s strani lokalnega gospodarstva in prebivalstva zelo smiseln toda težko dosegljiv a zagotovo vreden truda. 17. aprila lani smo sklicali sestanek zainteresiranega lokalnega gospodarstva in nanj povabili tudi župane vseh 6 občin. Odzvala seje občina Postojna in številna podjetja, ki so svoj interes po nakupu združili v gibanje zainteresiranih za nakup Turizma Kras, z imenom Konzorcij lokalnega gospodarstva in prebivalstva. Ideja se je skoraj vsem zdela dobra, a zaradi izkušenj iz preteklosti, je le redko kdo zares verjel, da je tudi uresničljiva, saj je bilo povsem negotovo ali bo Istrabenz Turizem sploh dal v prodajo Turizem Kras oz. ali ga bo prodal glede na to, daje bilo večkrat rečeno, daje to eno zadnjih podjetij, ki ga bodo prodali. Območna gospodarska zbornica Postojna je nato koordinirala delo Konzorcija lokalnega gospodarstva in prebivalstva za nakup podjetja Turizem Kras. Osnovna ideja o skupnem nakupu lokalnega gospodarstva in prebivalstva je ostala nespremenjena od samega začetka spomladi 2009. Razpis za prodajo Turizma Kras smo po 10 mesecih, februarja 2010, le dočakali. Ideja je v tem času zorela, iz dneva v dan rasla in po poročanju italijanske televizije, daje Postojnska jama naprodaj, je v tisoče in tisoče Slovencih v domovini in tujini prebudila vest, daje ogrožen nacionalni simbol, da gre za zgodovinsko prelomnico in da seje zanjo vredno potruditi in premagati vse ovire, ki so pojavile na poti do njene uresničitve. Ves čas je bilo potrebno ohranjati vero v dosego cilja, enotnost glavnih akterjev, odločnost, da nam bo tokrat uspelo, daje skupen projekt lokalnega gospodarstva in prebivalstva dober za vse in gaje zato vredno podpreti, odgovornost, da smo to dolžni narediti zaradi naših prednikov, za Slovenijo in predvsem za naše potomce in ob vsem tem še ohraniti in učvrstiti verodostojnost - kredibilnost in finančno sposobnost, daje prodajalec na koncu le sprejel odločitev o prodaji in izbral ponudbo lokalnega gospodarstva kot najboljšo. Območna gospodarska zbornica Postojna zato z veseljem in ponosom pozdravlja nakup podjetja Turizem Kras s strani uspešnega domačega podjetnika g. Marjana Batagelja in družbe Batagel & co. Postojna. G. Batagelju in njegovi ekipi čestitamo za modrost, zbranost in pogum, da so ta dolgotrajen in zahteven posel, tudi tokrat uspešno pripeljali do konca. In če so nekateri govorili, daje vseeno, kdo je lastnik podjetja Turizem Kras, ki upravlja s Postojnsko jamo, ker jame itak ne more nihče nikamor odpeljati, lahko sedaj vsem povemo, da seje z nakupom Turizma Kras s strani lokalnega gospodarstva in prebivalstva Postojnska jama vrnila tja, kjer ji je mesto in kamor spada, Postojnska jama seje vrnila domov. Podjetje Turizem Kras, ki mu je država Slovenija za 20 let zaupala v upravljanje Postojnsko jamo in Predjamski grad tako z novim lastnikom ostaja v Slovenskih rokah in v rokah lokalnega gospodarstva. Istočasno pa si je lokalno prebivalstvo, ki živi s podjetjem in turizmom, trajno zagotovilo nadzor v lastništvu Turizma Kras preko kontrolnega deleža občine Postojne oz. njenega hčerinskega podjetja Postojnska jama. Lokalno gospodarstvo in prebivalstvo je tako z nakupom dobilo zgodovinsko priložnost, da se izkaže z upravljanjem s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom kot dvema najpomembnejšima turističnima znamenitostma države Slovenije, s trajnostnim razvojem podjetja samega in njegove okolice, z realizacijo tesnejše povezave z mestom Postojno in ostalimi turističnimi ponudniki. Da bodo izpolnjena visoka pričakovanja javnosti, mora Turizem Kras v prihodnje še izboljšati svoje poslovanje, zagotoviti hitrejši lasten razvoj in postati močan povezovalec regijskega, nacionalnega in čezmejnega turizma. Glede na dobre dosedanje rezultate obeh novih lastnikov Turizma Kras, torej podjetja Batagel & co., kakor tudi občinskega sveta in vodstva občine Postojna, na območni gospodarski zbornici Postojna z zaupanjem in optimizmom zremo v prihodnost podjetja Turizem Kras, razvoj turizma v regiji in lokalnega okolja. mag. Igor Blazina Direktor GZS OZ Postojna EDVARD SPETIČ 26.7.1970-4.7. 2010 Edvard Spetič je še kot otrok opazoval očeta Avgusta, kako je spretno mešal barve, s čopičem risal tanke in bolj debele črte, s širšimi čopiči spreminjal podobe sten in na koncu vse skupaj »porulal«, da je tudi najbolj kajžarska hiša dobila gosposko podobo. Tako seje mali Edo že v otroštvu navdušil za poklic pleskarja, ki ga je pozneje res opravljal v časih, ko imamo na voljo vse mogoče barvne nianse, takšne in drugačne pleskarske pripomočke, a je kljub temu pri svojem delu uporabljal orodja pok. očeta Avgusta. In prav to je dajalo čar njegovemu delu. Še več, želel je, da pleskarstvo v družini ne bi zamrlo in da bi delo nadaljevali tudi njegovi potomci. Za pleskarski poklic je navdušil najstarejšega sina Andreja, ki ga je pred dvema letoma sprejel v uk. Načrte je v nedeljo, 4. julija 2010 prekrižala njegova prezgodnja smrt. Poleg nenadomestljive izgube je Edvardova družina tako rekoč čez noč ostala brez sredstev za preživljanje, saj so bili vsi člani družine odvisni od njegovega dela. V pleskarski obratovalnici je bila zaposlena tudi žena Cvetka. Sin Andrej, dijak drugega letnika Srednje poklicne šole Kranj, je bil vajenec v očetovi obratovalnici, najmlajši sin Tadej pa je še osnovnošolec. Na pobudo nekaterih stanovskih kolegov, smo letošnjega 7. julija začeli z zbiranjem denarnih prispevkov za pomoč ob smrti Edvarda Spetiča. Prispevke zbiramo na računu USTANOVA ZA HUMANITARNO POMOČ OBRTNIKOM, Celovška 71, Ljubljana,TRR Sl 56 0201 3025 7684 878, NLB. Vsem, ki ste že prispevali iskrena hvala ( do današnjega dne se je zbralo 1280 EUR), vsi, ki še niste prispevali, pa bi to želeli, pa lahko sredstva nakažete na zgoraj naveden račun, s pripisom: pomoč ob smrti Edvarda Spetiča. Poimenski seznam bo objavljen po zaključku akcije. Po tej poti iščemo tudi delodajalca, ki ima dokončano poklicno pleskarsko šolo in bi bil pripravljen sprejeti v uk pokojnikovega sina Andreja. Ženi Cvetki, sinovoma Andreju in Tadeju ter ostalemu cenjenemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje, vsem ki ste že ali še boste namenili družini pomoč preko Humanitarne ustanove za pomoč obrtnikom pa iskrena hvala. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica INMEMORIAM Zemlja si je vzela, kar je njeno a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar neskončno dragoceno je večno in nikdar ne more umreti. Vilma Žurkič, rojena Baša 1.1.1933-27.6.2010 Ob izgubi naše mame Vilme se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, hvala za darovano cvetje in sveče in hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov II. Bistrica, ki so ji v težkih trenutkih stali ob strani. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Hčerki Biserka in Ada z družinama BISERKA GRGIČ 4.11.1950-4.7. 2010 V nedeljo, 4. julija 2010 seje iznenada poslovila od nas naša stanovska kolegica ga. Biserka Grgič. Vedno lepo urejena, simpatična in uglajena gospa, je še do zadnjega skrbela za naš lepši videz in pred smrtjo poskrbela, da bo njeno delo nadaljevala hčerka Nives Saftič, frizerska mojstrica iz Podgraj. Cenjenemu sorodstvi izrekamo iskreno sožalje. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica NE PREZRITE RAZPISA Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 Objavljeno: Uradni list RS, Št. 59, Datum: 23.7.2010, Stran: 1919 Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje promocije turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Tematski turistični proizvodi, ki so predmet sofinanciranja v okviru tega razpisa se morajo nanašati na katerega izmed naslednjih 10 temeljnih področij turistične ponudbe, opredeljenih v RNUST: - aktivne počitnice (zimski in poletni športi), - mesta in kultura, - turizem na podeželju in ekotu-rizem, - narava, - hrana in pijača, - zdravje in dobro počutje, - poslovni turizem, -zabava in igralništvo, - ponudba za zahtevnejše, - ponudba za mlade. Pogoji za sodelovanje: Prijavitelji na razpisu so lahko pravne osebe, ki so: gospodarska interesna združenja, društva, zavodi, zbornice in zveze društev. Vsi prijavitelji morajo delovati na področju turizma. Vrednost razpisa: Okvirna višina nepovratnih sredstev po tem razpisu znaša 1.000.000 EUR. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo Rok: Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije: Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije lahko prijavitelji dobijo na Ministrstvu za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan od 8. do 16. ure, kontaktna oseba: Suzana Turk, Tel: 01/400-33-20, E-mail: suzana.turk@gov.si in na spletni strani ministrstva: www. mg.gov.si. ROKOMET Špela Fidel branila za Slovenijo Zapisala: G. Grubič.. Čeprav je poletje in čas počitnic, v Rokometnem klubu Ilirska Bistrica ne počivamo. Članica našega kluba, vratarka ŠPELA FIDEL je imela reprezentančne obveznosti. Kot članica slovenske reprezentance U 16 ( kadetinje ) je konec junija zastopala slovenske barve na dveh uradnih tekmah proti reprezentanci Hrvaške 24. in 25 junija v Crikvenici. Ker sta bili to prvi tekmi za reprezentanco v tej starostni kategoriji, so naša dekleta zabeležila dva poraza od bolje pripravljenih domačink, a vseeno je v obeh tekmah izvrstno zastopala barve našega kluba, kar potrjuje tudi visoko število obramb. Po tej akciji je sledila še udeležba na rokometnem festivalu v Izoli - EUROFEST, kjer je sodelovalo 175 ekip v vseh kategorijah. Špela je s svojo reprezentanco U 16 igrala v kategoriji U 17, kjer je odigrala sedem tekem. V finalu pa so naša dekleta suvereno premagala srbski Max šport in osvojila turnir. Špela je pričela turnir v izvrstni formi, nakar je na žalost sledila poškodba. Kljub temu pa je Špela stisnila zobe in pomagala svoji reprezentanci z obrambami do konca turnirja. Za izvrstne predstave ji s strani Rokometnega kluba Ilirska Bistrica čestitamo in želimo veliko uspeha tudi v bodoče. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Srečanje članic PGD_______________________________________ Janko Slavec ••••• 13. tradicionalnega srečanja članic prostovoljnih gasilskih društev, ki ga organizira Prostovoljno gasilsko društvo Laze so se iz bistriške občine udeležile dve ekipi iz PGD Ilirska Bistrica in ekipa PGD Podgora Podgraje. Na srečanju na katerem članice ne obujajo le spominov na pretekla srečanja, izmenjujejo gasilske novosti v matičnih društvih ampak se pomerijo na gasilskem tekmovanju, ki zajema taktično vajo z hidrantom, vajo raznoterosti, preizkusile so se v poznavanju vezanja različnih vozlov in v pisanju preventivnih testov. V zelo močni konkurenci 32 ekip je v svoji kategoriji mlajša ekipa Bistrice dosegla 12 mesto, ekipa C iz Pod-gore-Podgraje peto mesto ter ekipa bistriških gasilk, ki se že od začetka udeležuje tega tekmovanja pa po pričakovanju prvo mesto. Domov so poleg pokala za prvo mesto prinesle v trajno last prehodni pokal, ki so si ga prislužile za tri zaporedne zmage. Iskrene čestitke! Spodaj: Tončka Fabec, Ada Rutar, Zgoraj: Darja Slavec Stančič, Marija Barbiš, Gizela Pegan Medvedji dan na Mašunu KETŠDA. Mihelčič, Harije. V nedeljo, 27. junija 2010 je ga. Marjeta Marinčič predstavila na Mašunu rjavega medveda in njegovo življenje pod Snežnikom. Na ogled je bila razstava fotozgodbe Rjavi medved pod Snežnikom, obiskovalci so si lahko ogledali film o gozdnem Snežniško-javorniškem masivu in življenju v njem, najmlajši pa so se lahko pozabavali v ustvarjalnicah in sladkalnicah za otroke ter se ob zaključku posladkali s pravo Medvedovo torto. Prav vsi udeleženci natečaja so prejeli tudi simbolično nagrado in Ivanjsko cvetje. AVTOMOBILIZEM — "N Letošnja dirka konec avgusta Gorsko-hitrostna dirka med Ilirsko Bistrico in Šembijami bo letos že šestnajstič zapovrstjo predstavljala enega vrhuncev slovenske avtomobilistične sezone. Poleg novega organizatorja - društva AMD SA-I - je nov tudi datum bencinskega spektakla. Avtomobili in formule bodo proti Šembijam letos dirkali 28. in 29. avgusta. Vse od leta 1995, ko je na prvi izvedbi dirke zmagal Stojan Pirjevec z BMW-jem M3, seje ilirskobistriška dirka v Evropi uveljavila kot ena najbolj kakovostnih in najbolje organiziranih. V zadnjih petnajstih letih je gostila vse najboljše evropske gorsko-hitrostne dirkače. Dirka med Ilirsko Bistrico in Šembijami od leta 2007 naprej šteje za FIA evropsko prvenstvo, kar je najvišji nivo gorsko-hitrostnega avtomobilizma. Dirka bo letos potekala na nespremenjeni, pet kilometrov dolgi tekmovalni progi. Njen rekord drži Italijan Simone Faggioli, ki je z Osello lani postavil čas 2:01,255.. Dirka bo ponovno štela za FIA evropsko gorsko-hitrostno prvenstvo, evropsko gorsko-hitrostno prvenstvo starodobnih vozil, avstrijsko in slovensko državno gorsko-hitrostno prvenstvo. V soboto, 28. avgusta, bosta od 11. ure naprej izpeljana dva uradna treninga, dan zatem pa še obe tekmovalni vožnji (10.00 in 13.00). Vir: http://www.ghd-ilirskabistrica.si/index2.html, foto: Uroš Modlic \________________________________________________________________J Albis-Horvat & CO Pohorska 34, 2311 Hoče Tel./Faks 02-6185-863 GSM 041-408-591 Že 18 let v suhomontažni gradnji Montaža gips plošč: mansardni stropovi z izolacijo, spuščeni stropovi, design stropovi, predelne stene, zidne obloge, po sistemu: RIGIPS PLAČO KNAUF GRADBENI CENTER Miro Iskra s.p. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: gciskra@volja.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov X Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Intervju dr. Gregor Kovačič mag. Milena Urh..... Gregor Kovačič je rojen leta 1976 in je doma iz Ilirske Bistrice. Februarja 2001 je diplomiral na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani z nalogo Okoljevarstvena problematika vodooskrbnih območij občine II. Bistrica. Istega leta seje vpisal na podiplomski študij krasoslovja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ). V okviru projekta COST 620 je v letu 2002 gostoval na Oddelku za aplikativno geologijo Univerze v Karlsruheju. Za odlično znanstveno in raziskovalno delo v času podiplomskega študija je maja 2006 prejel Melikovo priznanje za mladega raziskovalca, ki ga podarja Zveza geografskih društev Slovenije (ZGDS). Kovačič je zaposlen kot predavatelj in asistent na UP FHŠ ter kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Štiri leta je bil član univerzitetne komisije za raziskovanje in razvoj. Trenutno je član upravnega odbora UP FHŠ, vodja tutorjev geografov na UP FHŠ, član uredniškega odbora revije Annales Series Historica Naturalis, član komisije za znanstvenoraziskovalno delo pri ZGDS, član IAH (International as-sociation of hydrogeologist), član izvršnega odbora Geografskega društva Primorje, član izvršnega odbora Društva za krajevno zgodovino in kulturo (Ilirska Bistrica), član upravnega odbora Koalicije za Volovjo reber, soustanovitelj in član upravnega odbora Tekaškega društva Bistre. V okviru doktorske teze je pripravil nalogo o hidroloških značilnostih kra-škega izvira Malenščica na Planinskem polju, za katero je aprila tega leta prejel fakultetno Bartolovo nagrado. Kovačič je avtor in soavtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov. V decembru lanskega leta je v avli palače Armerija na Titovem trgu v Kopru potekala slavnostna promocija doktorjev znanosti Univerze na Primorskem in ta svečani dogodek je tudi povod pogovora, ki sledi. Pa začniva kar z vašo disertacijo: "Hidrologija kraškega izvira Malenščica in njegovega hidrografskega zaledja". V nekaj besedah, za nas laike, za kaj pravzaprav gre? Zelo na kratko in preprosto povedano gre v delu za preučevanje hidro- loških in hidrogeoloških značilnosti kraškega izvira Malenščica na Planinskem polju, ki sodi med pomembnejše kraške izvire v Sloveniji in je zajet za vodooskrbo občine Postojna in Pivka. S pomočjo različnih hidroloških, klimatoloških ter podatkov pridobljenih s pomočjo izvedenih sledilnih poizkusov sem skupaj s kolegi z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne ugotavljal posebnosti napajanja omenjenega izvira; preprosteje povedano, od kje in v kakšnih količinah ter v kakšnih hidroloških pogojih priteka voda v izvir. Hidrografsko zaledje preučevanega izvira je namreč zelo obsežno (730 km2) in pokrajinsko izredno raznoliko, zaradi kraškega značaja pa tudi izredno občutljivo na onesnaženje s strani različnih človekovih dejavnosti. Boljše poznavanje značilnosti pretakanja voda v zaledju izvira Malenščica tako pomeni osnovo za njegovo učinkovitejše varovanje oziroma širše gledano za boljše varovanje pitne vode, ki postaja strateška surovina 21. stoletja. Ta tema je po vsej verjetnosti plod vašega dolgoletnega zanimanja za to področje, kako ste se pravzaprav odločil za študij geografije? Narava v splošnem ter pojavi in procesi, ki se odvijajo v njej, žal vedno bolj in skoraj brez izjeme povsod tudi pod vplivom človeka, so me zanimali od nekdaj.Tu gre zasluga staršem, ki so mi lepote narave približali s preživljanjem prostega časa zdaj v takšnem zdaj v drugačnem bolj ali manj naravnem okolju. Za študij geografije, kije kompleksna veda o fizičnih in družbenih dejavnikih okolja, ki s svojim součinkovanjem ustvarjajo različne tipe pokrajin, pa sem se navdušil v srednji šoli. Imel sem srečo, da meje geografijo poučevala prof. Saša Mislej, ki je svojo službo dejansko opravljala kot poklic. S svojim pristopom in načinom podajanja snovi me je navdušila za geografijo. Obenem sem se v srednješolskih letih priključil bistriškim tabornikom, kjer so se mi odprla nova obzorja, z različnimi dejavnostmi na prostem pa sem še dodatno okrepili moj čut za naravo. Izbira za vpis na fakulteto tako ni bila težka, čeprav sem nekaj časa kolebal med vpisom na Fakulteto za šport in geografijo. Preprosto sem si dejal, da se bom lahko s športom ukvarjal tudi ob študiju geografije, kar seje izkazalo za pravilno odločitev; takrat sem bil še aktiven igralec nogometa. Primer mojega odločanja za študij me spomni na v zadnjem času zelo prezrto, žal tudi namensko, pomembnost učiteljevega ali profesorjevega dela, ki nikakor ne more in ne sme biti zgolj izvajanje javnega servisa izobraževanja ali služba, ki jo nekdo opravlja zgolj za plačilo. Učiteljski poklic je potrebno opravljati s srcem in dušo, zato je popolnoma nesmiselno učitelje obravnavati kot javne uslužbence v najširšem pomenu besede, kjer se jih s tem tlači in meče v koš skupaj z drugimi javnimi službami, ki nosijo manjšo družbeno odgovornost. Izobraževanje je zelo odgovorna naloga, s permisivno vzgojo, jemanjem pravic učiteljem, brezglavim poudarjanjem pravic učencev in staršev ob hkratnem stalnem zanemarjanju njihovih dolžnosti tako v šoli kot doma, z vse večjo vlogo staršev v sistemu izobraževanja (pritiski na učitelje in ravnatelje), z vzpostavljanjem nezdrave konkurence med izobraževalnimi ustanovami na vseh nivojih izobraževanja, ki posledično namesto kvalitetnejšega izobraževanja prispeva k nižanju kriterijev in vpliva na slabšo izobraženost mladih, smo učiteljski poklic, ki je bil nekoč zelo ugleden, spravili skoraj na dno. S takšnim početjem si delamo levjo uslugo, saj s tem ustvarjamo generacije, ki bodo na papirju nosile visoke stopnje izobrazbe, razen redkih izjem pa ne bodo sposobne preživetja z lastnim razmišljanjem ter kritične presoje družbenih procesov, ki je osnova za razvoj človeške družbe. Preprosteje povedano, ustvarjamo poslušne potrošnike, ki vedno in vselej mislijo, da jih ob polomu vedno znova in znova čaka nova priložnost, ustvarjamo razvajene generacije, ki nam bodo le s težka prislužile pokojnine. Včasih se dozdeva, kot da nekdo od zgoraj to počne načrtno, z namenom, da bi očrnil javno šolstvo, ki je bilo še desetletje nazaj zelo kakovostno, nato pa je zaradi številnih »pametnih« odločitev hitro zavilo navzdol. Morda je poskus deskriditacije javnega šolstva načrten korak v smeri privatizacije javnega šolstva, kot enega od ciljev neoliberalne doktrine (privatizacija javnega sektorja; dober primer je področje zdravstva) ali pa je pač zgolj odpiranje vrat privatnim šolam, ki bi jih ljudstvo ob predpostavki, da se javne šole resnično izkažejo kot slabe, sprejelo z odprtimi rokami. Tukaj se postavlja skoraj retorično vprašanje, kdo v Sloveniji ima moč, vpliv in denar za ustanavljanje takšnih šol. Okoljevarstvo je široka in v današnjem času vedno bolj »popularna tema«. Občutek imam, da je vse več samoimenovanih »ekologov«, ekologija pa je verjetno veliko več kot samo to, da si ZA čisto okolje, ali ZA smeti ali PROTI nečemu drugemu. Vi ste aktivni v koaliciji za Volovjo reber in proti izgradnji vetrnic pri nas - s katerimi argumenti zagovarjate vaše mnenje? Ekologija, kot jo razume širša javnost, je tisto, kar stroka označuje kot okoljevarstvo. Osnovna človekova pravica je, da živi v zdravem okolju, nekaj podobnega je zapisano tudi v naši ustavi. S tega vidika ima vsak posameznik pravico, da se bori za čisto okolje, pa naj gre za urbano, ruralno ali naravno. Moralna dolžnost slehernega posameznika je, da se bori za ohranjanje našega planeta, saj s tem ustvarjamo enake pogoje za prihodnje generacije, ustvarjamo možnost za ohranjanje naše »živalske« vrste, vendar pa se pogosto, vzrok so pomanjkanje informacij, parcialni interesi, dobički posameznikov, znajdemo v precepu, kaj je prav in kaj narobe. Človek se z oddaljevanjem od narave vse manj zaveda, da je njegovo preživetje odvisno tudi od preživetja preostalih rastlinskih in živalskih vrst. Dostopnost do informacij danes omogoča, da se za varovanje okolja lahko zavzemamo tako na lokalni kot globalni ravni, okoljevarstvo lahko dojemamo parcialno ali celostno, to je pač stvar osebne odločitve in/ ali razgledanosti posameznika. Kar mene osebno zelo žalosti, je praksa, da se morajo za ohranjanje narave boriti posamezniki, organizirani v okviru različnih formalnih in neformalnih združenj, in da tega ne znajo (nočejo) postoriti vlade posameznih držav, država, občine in pristojne službe v okviru svojih delovnih nalog, letošnjega šolskega leta zavrnila argumente Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) proti izgradnji VE VR v zvezi z izdajo okoljevarstvenega soglasja podjetju Elektro Primorska za gradnjo, kar pomeni, da je odprlo pot postavitvi VE VR. Zgodba okrog izgradnje VE VR še ni zaključena, je pa ravno primer tega projekta dober pokazatelj, kako stvari stojijo v naši državi. Najbolj žalostno v celotni zgodbi je dejstvo, da bi ob izgradnji najkrajšo potegnili tisti, ki za to niso čisto nič odgovorni, naši zanamci, saj bi bili s tem oropani možnosti drugačnega razvoja naše občine v smislu varovanja posebnosti relativno dobro ohranjene naravne pokrajine z izredno biotsko pestrostjo. Takšen, »mehek« razvoj je nekaj, kar je onstran dosega glav sedaj vladajoče strukture v občini, ki bi postavitev VE VR opevala kot velikanski razvojni dosežek. To preprosto pomeni samo nekaj, da strategija razvoja naše občine v glavah občinskih svetnikov in vodstva občine ne sega dlje od vrednosti približno enega milijona evrov, kolikor bi skupaj znašala renta za obratovanje omenjene elektrarne za dobo 20 let. Dokler je razmišljanje od volivcev izvoljenih poslancev takšno, se v naši »Šentflorjanski dolini« stvari bistveno ne morejo premakniti na bolje. Zaskrbljujoče je, da tudi večina mlajših politikov in drugih mlajših nosilcev javnega življenja v naši občini zagovarja enako stališče. Sam sem kot član Koalicije za Volovjo reber proti izgradnji VE VR iz več razlogov, o njih sem že pisal tudi ki jim jih nalaga ustava in zakoni in za katere so nenazadnje tudi plačani. Morda pa so »plačani« tudi mimo proračuna. Umeščanje vetrne elektrarne (VE) na Volovjo reber (VR) je žalostna zgodba. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je skladno s svojo ustaljeno prakso ravno ob zaključku v tem glasilu. Kot strokovnjak za kraške vode sem mnenja, da bi omenjeni poseg prinesel dodatno nevarnost za pitno vodo v naši občini, ki je že tako preveč ogrožena. V vsaki od predvidenih vetrnih turbin bi bilo približno 200 I različnih mazivnih sredstev, porušitve vetrnic pa niso izključene. Nihče od zagovornikov omenjene gradnje me še ni prepričal o tem, da je projekt z vidika varstva voda ne- sporen, saj gre za umeščanje v izredno občutljivo kraško območje, kjer je bilo s sledilnim poizkusom dokazano, da se voda steka v kraška izvira Bistrica in Podstenjšek. Ob morebitnem onesnaženju prvega bi skoraj na celotnem območju naše občine ostali brez pitne vode od nekaj tednov do mesecev, saj je dokazano, da kar 80% voda z območja Volovje rebri odteka v ta izvir. Vprašanje od kod ee bomo oskrbovali z vodo in kdo bo to plačal, se postavlja samo po sebi, vendar v projektni dokumentaciji ne boste našli odgovorov s tem v zvezi, morda je čas, da jih začnete postavljati vodstvu občine. Seveda so tu še številni drugi razlogi, zaradi katerih VE VR zakonito ne more biti zgrajena. To so: prekomerni vplivi na nekatere vrste ptic, ki so znanstveno dokazani, vendar jih ARSO vztrajno zavrača in s tem krši slovensko in evropsko zakonodajo. Potem so tu prekomerni vplivi na divje zveri, vplivi na rastlinski pokrov, nepojasnjeni in ne dovolj raziskani so učinki nizkih tonov, ki jih ustvarja vrtenje elis, na človeka. Potem so tu čisto razvojni razlogi, zakaj je projekt VE VR neprimeren, saj gre za nepovraten poseg v okolje, ki ima z vidika varovanja narave veliko večjo vrednost. Volovja reber (Milanje) je edinstven prostor, podobne pokrajine so v močno industrializirani in poseljeni Evropi zelo redke in to je razvojna priložnost tega območja. Tisti, ki ste se kdajkoli sprehodili po tem slikovitem slemenu, veste, o čem govorim in se gotovo strinjate z mano, da VE na to območje resnično ne sodi, ostalim pa priporočam krajši izlet na Milanje v poletnem času, ko so kraški travniki polni prečudovitega cvetja. Delež pridobljene elektrike iz predvidene VE VR bi znašal komaj 0,3 % celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji ob zelo optimistični predpostavki, da bi bil izkoristek inštalirane moči okrog 20 %, kar pa denimo ne dosega niti Danska, kjer vetrnice poganjajo stalni zahodni vetrovi iznad Atlantika. A se za to splača uničiti Milanje? Še največja izmišljotina je trditev, da bomo s tem prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. To je ena od največjih laži, s katero zagovorniki gradnje zavajajo širšo javnost, druga je tista za javnost v občini Ilirska Bistrica o obljubljenih novih delovnih mestih. Naj najprej pojasnim slednjo. VE, kot je predvidena na VR, se upravlja daljinsko in bi sejo najbrž upravljalo kar iz Nove Gorice. Ker je električna energija pridobljena iz vetra nekakovostna, je potrebno ves čas imeti v pripravljenosti nadomestni vir, ki blaži nestabilnost energetskega sistema, kar pa ne more biti hidroelektrarna, temveč zgolj termoelektrarna. Torej, zaradi VE VR ne bomo zmanjšali emisij toplogrednih plinov, temveč ravno nasprotno. Je pa električna energija pridobljena iz vetra dražja, saj jo država NAŠEGA KRAJA 31. julij 2010 21 prednostno odkupi skoraj po trikratni ceni običajne električne energije, ker gre za proizvodnjo iz t. i. obnovljivih virov (plačamo davkoplačevalci). Absurdno je dejstvo, da je država 80 % lastnik omenjenega podjetja, kar pomeni, da sama sebi ustvarja pogoje in piše ter tolmači pravila. Nasprotniki gradnje se tako na dveh frontah v okviru svojega prostega časa in z lastnimi sredstvi borimo proti državi, najprej nasproti podjetju Elektro Primorska, ki ga zastopa zelo znana in vplivna odvetniška pisarna iz Ljubljane, za katero ne bom delal reklame, vendar ima nekaj skupnega z DOPPS-om, in nato še proti Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ter ARSO, kjer so številni »mastno« plačani pravniki v službi prvenstveno za to, da ohranjajo naravo, ne pa, kot se to večkrat izkaže, da iščejo luknje v zakonodaji s področja varovanja okolja, ki omogočajo okoljevarstveno spornim investicijam prosto pot. Opazovalcu od zunaj se dozdeva, da organi MOP niso samostojni v svojem odločanju in tu je najbrž srčika celotnega problema. Da je neka gnilega v celotni zgodbi okrog projekta gradnje VE VR tudi v naši »Šentflorjanski dolini«, ki je omenjeni projekt pograbila kot zveličaven (govorim o tistih, ki odločajo in še vedno lahko odločijo tudi drugače), priča naslednje dejstvo. Predpostavimo, da se je občina Ilirska Bistrica na osnovi izvedenih meritev vetrnega potenciala ARSO odločila Volovjo reber nameniti za izkoriščanje vetrne energije. Občina sprejme potrebne prostorske akte in v skladu s poslovno prakso naredi razpis, na katerega se prijavljajo zainteresirana podjetja za gradnjo VE z namenom, da od izbranega investitorja iztrži kar se da največ; podobno se počne v okviru drugih razpisov. Ste morda v celotni zgodbi o VE VR do sedaj kaj slišali o tem, da se za gradnjo VE zanima tudi kakšno drugo podjetje, razen Elektro Primorska. Popolnoma nič, čeprav obstojijo podjetja v Sloveniji, ki bi investirala v proizvodnjo električne energije iz vetra. Elektro Primorska je očitno vedela, da bo občinski svet naše občine sprejel spremembo prostorskega načrta, zato so tudi takoj pohiteli kupovati parcele na predvideni lokaciji. Ni vse tako transparentno, kot nam želijo prikazati. Nazadnje naj povem, da Koalicija za Volovjo reber podpira izkoriščanje vetra za pridobivanje električne energije, smo pa proti umeščanju vernih elektrarn v ekološko in okoljsko najbolj vredna območja. Velike vetrne elektrarne se lahko umestijo v že degradirana območja, ali pa naj država začne subvencionirati gradnjo indi- vidualnih vetrnih elektrarn za oskrbovanje posameznih gospodinjstev, vendar dvomim, da bi sama sebi v skledo pljuvala, saj z vsako prodano kW električne energije služi neposredno in posredno preko ddv. Osebno smatram, da je projekt gradnje VE VR zgrešen projekt, razumem tudi razloge, zakaj je do projekta umeščanja prišlo ravno na območju naše občine, ne morem pa jih mirno sprejemati. O vlogi države pri vsem skupaj pa iz že zapisanega ne gre ponovno izgubljati besed. Žal, je to naša realnost. V domačem kraju ste bili od vedno zelo društveno aktivni. Začeli ste pri Ruševcih, kako je s temi vašimi aktivnostmi danes? Pri bistriških tabornikih sem se najprej kalil kot vodnik, nato pa sem nekaj let opravljal funkcijo starešine rodu. V času mojega predsedovanja društva tabornikov Rod snežniških ruševcev sem imel čast, da sem pred nabito polno dvorano Doma na Vidmu imel slavnostni govor v počastitev 60 obletnice društva (leto 2003), ki ni nikoli v svoji zgodovini prenehalo z delovanjem, društva, ki je na letovanja popeljalo generacije in generacije bistriških otrok, društva, v katerem se je v taborniških veščinah in vrednotah kalilo nešteto mladih. Pri tabornikih sem si pridobil veliko organizacijskih in drugih življenjskih izkušenj ter skoval veliko pristnih prijateljstev. Vesel sem, da sem sodeloval pri organizaciji številnih taborjenj, zimovanj, jesenovanj, področnih in državnih taborniških tekmovanj, še posebej pa pri številnih odpravah ruševcev v tujino (Luksemburg, Nemčija, Avstrija, Makedonija) ter pri organizaciji 1. POW WOW zleta gozdovnikov in gozdovnic ZTS pri Kosezah, ki se ga je udeležilo okrog 1200 udeležencev iz Slovenije in tujine (leto 2004). Ni vseeno, ali si zgolj član društva, ali pa opravljaš kakšno izmed vodstvenih funkcij in počasi mi je začelo zmanjkovati časa in energije za nove izzive, zato sem pred nekaj leti s funkcijo starešine rodu zaključil, sem a še vedno dejaven v rodovi upravi društva. V zadnjem času se dejavneje vključujem v delo Društva za krajevno zgodovino in kulturo, kjer delujem v upravnem odboru, trenutno se ukvarjam z urejanjem Bistriških zapisov 7, ki jih bova uredila skupaj z Tomom Šajnom in bodo predvidoma izšli v septembru. Zagotovo ste pa zelo angažirani pri tekaškem društvu Bistre. To društvo je v zelo kratkem času doseglo zelo veliko, predvsem pri organizaciji Bistrškega teka in pri izobraževanju mladih. Ponosen sem na to, kar nam je v Tekaškem društvu Bistre, ki sedaj šteje okrog 50 odraslih članov in članic in v katerega programe je vključeno preko 30 otrok, uspelo narediti v slabih treh letih. Prireditev Bistrški tek smo v organizacijskem smislu spravili na zelo visok nivo, zelo me veseli, da se te prireditve poleg tekačev iz vse Slovenije udeležuje tudi vedno več tekačev iz sosednje Italije in Hrvaške. Če boste v poletnih mesecih zašli kaj na Stadion v Trnovem, boste opazili pozitivne učinke delovanja našega društva. Vedno več ljudi se odloča za to obliko rekreacije, naša naloga pa je, da ljudem omogočimo zdravo vadbo, tudi s pomočjo organizacije različnih tekaških tečajev, tekaških dni in podobnih izobraževanj. Naše člane tudi vzpodbujamo k udeležbi na različne teke, zlasti v okviru tekov Primorskega tekaškega pokala. Veseli me, da se zelo kakovostno dela z osnovnošolskimi otroci. Naša velika želja je, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do izgradnje pravega atletskega stadiona, pogovori v tej smeri že potekajo. Dejstvo je, da je šport v naši občini zelo razvit in potrebe po takšnem objektu obstojijo tudi pri številnih drugih športnih društvih. Vrniva se še malo na vaše poklicno delo. Kakšni so vaši načrti oz. kateri cilj ste si zadali? V prvi vrsti želim zelo dobro opravljati pedagoško delo, pri čemer stremim, da kar se da največ znanja prenesem na svoje študente. Poleg podajanja snovi jih želim naučiti razmišljanja s svojo glavo, želim jih naučiti kritičnosti in sposobnosti presojanja, odločanja na osnovi moči argumentov, želim jih naučiti, da je tudi upor možna rešitev, če je le ta argumentiran in če ne prihaja do njega zgolj zaradi manipulacij, kot je bil to primer blamaže Študentske organizacije Slovenije pred parlamentom. Poleg predajanja znanja, jim skušam odpreti oči v smislu, da bodo postali družbeno angažirani in ne bodo podlegli paradigmi običajnega potrošnika kot njihovi starši, skušam jih naučiti veščin, s katerim bodo lahko svet spremenili na bolje. Na raziskovalnem področju si želim, da bi v okviru sodelovanja pri kateremu od projektov lahko podrobneje preučeval planoto Snežnik z vidika kraške hidrologije. Sicer pa me osrečuje pot - akademska pot profesorja in raziskovalca, cilji so zgolj nujni postanki na tej poti. Jaz svojega poklica ne jemljem kot opravljanje službe, temveč kot poslanstvo, opravljam ga z neizmernih veseljem in to me osrečuje. Zase moram povedati, da nisem tip »klasičnega« akademika, ki bi ves svoj prosti čas posvetil zgolj znanosti in s tem lastni karieri. V življenju zelo rad počnem tudi druge stvari, tako da imam veliko več ciljev na osebnem področju in pa ciljev v okviru družbe, kot pa poklicnih ciljev. Imam pa srečo, da opravljam poklic, ki ga zelo lepo združujem tudi z ostalimi prostočasnimi aktivnostmi. Vtem pogledu se mi zdi, da sem družbeno veliko bolj »koristen«, saj svoje potenciale, energijo, znanje in izkušnje prenašam tudi v različne društvene dejavnosti, s čimer gotovo prispevam k boljši družbi na splošno. Na nek način preziram raziskovalce in druge sposobne ljudi, ki so družbeno neangaži-rani in skrbijo zgolj za lastno slavo in ugled, vendar jih po svoje razumem, saj jih k individualizaciji sili družbena realnost. Živite v Ilirski Bistrici, zato vas ob koncu sprašujem, kako doživljate naš kraj, s čim ste zadovoljni in česa bi si želeli... Občina Ilirska Bistrica stagnira že vrsto let. Čeprav se veliko dogaja, se zunanjemu opazovalcu zdi, kot da se je svet pri nas ustavil. Meni osebno Ilirska Bistrica ponuja vse, kar potrebujem, s svojo čudovito okolico pa mi ponuja številne možnosti rekreacije in preživljanja prostega časa v dobro ohranjeni naravi, kar veliko pomeni meni in moji družini. Pomislite, koliko lokacij v Sloveniji je takšnih, od koder se v 15 minutah vožnje z avtomobilom že znajdeš sredi popolne divjine snežniških gozdov, v 20 minutah pa že lahko plavaš v Jadranskem morju. Veliko stvari si želim za našo občino, še najbolj pa to, da bi končno stopila na pravo pot in izkoristila vse svoje potenciale, ki se skrivajo zlasti v njenih prebivalcih. Volitve bodo in resnično me zanima, koliko novih obrazov bo ponudila občinska politika na listi kandidatov za občinske svetnike in župansko mesto. Vedno znova isti obrazi, z enakimi travmami iz preteklosti, z enakimi pristopi, z enako obremenjujočo njihovo bodisi poklicno bodisi politično preteklostjo in vse to je en začaran vrtiljak-spirala, ki se vrti, vendar navzdol. Kje ste mladi? Zelo si želim, da bi naša občina bolje izkoristila potencial mladih in da bi ustvarjala pogoje, da mladi in izobraženi ljudje ne bi bežali iz naše občine. Slednjim ne gre posebej zameriti, saj s svojimi idejami težko prepričajo lokalne oblastnike, ki lahko mirno spijo na svojih pozicijah in imajo škarje in platno v svojih rokah. Nosijo pa mladi tudi sami del odgovornosti, saj so med možnima potema izbrali lažjo. Na občinski upravi je zaposlenih veliko mladih ljudi in človek bi pričakoval, da bo občina kar zacvetela od številnih idej za projekte takšnega ali drugačnega tipa. Pa ni ravno tako, saj v naši družbi bolj uspejo tisti, ki so bolj poslušni in ne dvomijo v prav svojih nadrejenih, in naša občina v tem pogledu ni nobena izjema. To pa vodi mlade v neaktivnost in brezbrižnost, kar je velika škoda. Vodilni v svoji majhnosti ne uvidijo, da bi z njihovo kreativnostjo pridobili tudi sami. Tudi sistem državne uprave je zgrešen v tem smislu, saj so ključne občinske službe stalne in niso podvržene ponovnemu izbiranju - reelekciji, kar lahko vpliva na zmanjšanje motiviranosti zaposlenih, odpira pa tudi vrata različnim oblikam korupcije ter nadzora nad različnimi oblikami gospodarskega in družbenega življenja v občini. Na primer: visokošolski učitelj mora po obdobju petih let v reelekcijo in če nima pogojev, svojega poklica ne more opravljati. Enako bi moralo veljati za vodstvena mesta v državnih in občinskih upravah; ob nastopu funkcije bi se morali podpisati pod program, po petih letih pa bi lahko ponovno kandidirali na isto delovno mesto in takrat bi se ugotavljalo, ali je bil program izpolnjen. Če se ugotovi, da svojega dela nekdo ni korektno opravil, bi ga na delovnem mestu nadomestil kdo drug, s svežimi idejami. To bi prispevalo k večji angažiranosti zaposlenih. Še ena težava je, zakaj po mojem mnenju občina na določenih področjih ne more narediti bistvenejšega premika naprej, to je samozadostnost vodstva občine. Ne razumem, zakaj k naboru idej za različne razvojne projekte večkrat ne pozove širše javnosti, ne izpelje sestankov z domačimi ljudmi iz stroke, ki bi lahko prispevali k večji kakovosti izvedbe projektov, namesto da različne razvojne projekte zaupa podjetjem iz drugih krajev v Sloveniji, ki se jim še sanja ne, kje je Ilirska Bistrica. Pri takšni miselnosti ostajajo številne ideje v glavah posameznikov neizkoriščene, kar je zelo škoda. In največji potencial naše občine smo ravno mi - prebivalci te občine in edino mi lahko spremenimo stvari na bolje. In želimo si lahko zgolj to, v kar smo tudi sami pripravljeni vlagati in sami ustvarjati, kajti nič se ne bo zgodilo samo od sebe in nihče nam nič ne bo podaril. Uspeh pa je zagotovljen zgolj ob predpostavki, da bomo presegli individualizem in parcialne interese ter začeli probleme reševati kolektivno in bolj celostno. Vsak se mora vprašati, kaj lahko naredi za svoj kraj, svojo občino in skupaj je uspeh zagotovljen. Iz ubogljivih in poslušnih ovčk brez lastnega mnenja se moramo preobraziti v družbeno in okoljsko odgovorne ter angažirane posameznike z lastnimi mnenji in idejami, kajti samo slednje nas lahko popelje iz trenutne otopelosti in stagnacije. ... misel za konec Človeka te naredi tisto, kar počneš, za kar se zavzemaš, s čimer se ukvarjaš in porabljaš svoj prosti čas. Zal je veliko ljudi otopelih in ne znajo pogledati onstran vsakodnevnih službenih obveznosti in zato postajajo vse bolj nesrečni. Vesel sem, da sem eden od tistih, ki najde smisel tudi v drugih stvareh in se veseli novih izzivov, sam in s svojo družino. Hvala za vaše odgovore, čestitke za doktorat in veliko uspehov v prihodnje : y - M iv- > m* m 22 31. julij 2010 NE PREZRITE - DOGODKOV DitkFSEnKi čestotfc Vsak človek dobi ob rojstvu svoje drevo. Z njim raste, diha , se veseli in vsako jesen znova pobere plodove. Vsako leto prinese novo vejo, vejo, bliže življenjske krošnje drevesa. Seveda niso vse veje enake in tudi vzpon nanje ni vedno preprost. Nekaterim vejam pa preprosto pripisujemo večji pomen... Dragi slavljenec, naj bo Abrahamova veja gladka in čvrsta, polna zdravja, radosti in uspehov. Brštulin banda, Harije mm I I v • Mednarodno srečanje motoristov ILIRSKA BISTRICA 3., 4. in 5. september 2010 Moto klub FEISTRITZ prireja prvi vikend v septembru že 11. mednarodno srečanje motoristov, ki se bo odvijalo na že ustaljeni lokaciji vVrbici. Vabimo vse motoriste, vse ljubitelje motorjev in ljudi željne zabave, da se nam pridružijo v petek 3. septembra, v soboto 4. septembra in v nedeljo 5. septembra. Vse dni bo poskrbljeno za hrano in pijačo, dobro zabavo, glasbo, igre... Še posebej vabimo motoriste na panoramsko vožnjo, ki bo v soboto ob 17.00. Tako v petek kot v soboto se nam bodo predstavile rock in metal skupine, v soboto zvečer nas bo zabavala legendarna rock zasedba iz nekdanjega jugoslovanskega rock prostora - DIVLJE JAGODE. Lepo vabljeni!! Moto klub FEISTRITZ Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJA1SK0 AKCIJO V PONEDELJEK, 2. AVGUSTA 2010 OD 7. D013. URE NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVUENJA! PUR?V^TEX d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net