....... •'
UlDDMt v Otto
ceno Din 1*50
ihafa taak daa popoldne, ixnemii aadelfe ia praznika. — Ingeratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst v D SO p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, iziave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — n SI o venski Harod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
I -
Upravnistvo: Kaaflova ulica atov. 5, pritličja. — Telefon ates. 304. Uredništvo*. Knaflova nlica št. 5, I. nadstropje. — Telefon slov. 34.
IbT      Poštnina plačana v gotovini.
Radiccvi manevri
Opozicijonalno Časopisje vseh barv je v zadnjem času doseglo rekord laž* njrvega informiranja javnosti. Kaj vse je že napovedovalo o sporazumu med radikalno in radičevsko stranko! Spo* razum da je že perfekten, potrebni da so samo še podpisi! Končno pa smo le prišli do naravnega priznanja: da o kakem posebnem sporazumu med radi« kalno in radičevsko stranko ne more biti govora in da gre kvečjemu za to, da se sedanja koalicija Narodnega blo* ka razširi v splošno koalicijo na priru cipih državnega in nacijonalnega edin* stva stoječih strank Narodne skupščine.
To je stališče, ki sta ga zavzeli obe stranki Narodnega bloka z oz:rom na izjave in pripravljenost radičevske stranke, da sodeluje v vladi in da praktično dokaže svojo novo, državo« tvorno orijentacijo.
Radičevcem pa ta baza nove koali* cije ni po volji. Njih stremljenje gre precej dalje. Na potu jim je Svet. Pri* bičevič in njegova SDS, ki ima glavne postojanke v prečansikh krajih. Mane« ver radičevske stranke je jasen: zalite« vati koalicijo samo med radikalno stranko in radičevsko stranko ter na ta način dobiti ves vpliv v prečanskih krajih. Ne gre radičevcem sedaj za /o, da rešijo svojega voditelja iz zaporov in pred obsodbo, marveč streme tudi za tem, da se rešijo v eventualni vladni koaliciji z radikali vsake kontrole v pre* čanskih krajih ter da dobe za svojo politično in strankarsko akcijo na Hr* vatskem absolutno svobodo in nekom irolirane proste roke. To je cilj radi* čevskih manevrov in vse gonje proti teaderju SDS, Svetozarju Pribičeviču.
Priznati moramo, da si je znala radi* 'ccvska stranka kljub nepovoljnemu ^svojemu položaju v Narodni skupščini ^ustvariti precej ugoden izhod iz nevar* nosti popolnega razpada. Položaj za to stranko po novih volitvah ni bil poseb* no rožnat. Na mase hrvatskega sel ja* štva je zapor Stjepana Radiča učinko* val sila depresivno. Stranka preživlja težko notranjo, programatično krizo. Urbi et orbi je morala priznati idejni debakl ter osvojiti tista načela, ki jih je naibolj pobijala: državno in narod* no edinstvo, monarhijo, ginastijo Ka* radžordževičev. Ta izprememba v pro* gramu, ki je seveda po našem globo* kern mnenju samo taktičnega pomena in ki ne predstavlja resničnega prepri* čanja radičevske stranke, je kljub svoji oporrunosti deprimirala sel jaške mase na Hrvatskem.
Sedaj pa se je ta razpadalni proces radičevske stranke nekoliko zajezil. Stranka in vodstvo upa na to, da dospe v vlado, da zasigura svojim organiza* cijam svobodo in javno delovanje ter da preko koalicije z radikali na vladi eventualno vzpostavi svoje organizacU je in svojo strankarsko moč na HrvaU skem. Za to in za nič drugega gre radi* čevcem.
Če osvobode voditelja, Če ga z os\>o* boditvijo enkrat za vselej imunizirajo, če si potom sodelovanja na vladi vzpo* stavijo strankarsko moč na Hrvatskem in če s tem onemogočilo vsaki drugi stranki samostalno politično razširja* nje in udejsfvovanie med Hrvati, po* tem so sedanji radičevski manevri popolnoma uspeli in hrvatski senaratizem bo mogel ob ugodnejši priliki in pri boljši konstelaciji v Narodni skupščini znova na plan___
To so prozorni nameni najnovejše Rarlic'eve politike, ki jo mož dirigira iz zapira zagrebškega sodišča.
V Beogradu, kjer sicer razpolagajo z veliko, realistično politično prak%o, ne pravladuie novsod ta moment nre* soie nainovejše radičevske politike. Udarjeni nekoliko na romantiko, bi ^rhi radi premostili jez, ki loči Srbe od Hrvatov in narobe jn mislijo to premo* stitev doseči s- tem, da okreoe tisto stranko, ki ie ta jez doslej najbolj po* vdarjala in ga izkopala. Vse zavoljo nekega «sporaruma med bratih, ki je po najnovejšem formalnem priznanju državnega in narodnega edinstva od strani radidevcev brezpredmeten in ne* potreben. Sedaj gre v naši notranji po* titiki kvečiemu za vladne koalicije po* edinih strank. Seveda se mora pri tem uvaževat* moment državne oportunosti.
Na vsak način pa stori sedanja vla* da usodepoln korak, ako bi se hotela umakniti koaliciji radičevske in radi* kalne stranke. Taka koalicija brez SDS bi pomenila kapitulacijo državne obla* sti pred radičevci. bi ogrožala vse pri* dobitve državotvornih strank na Hr* vatskem in v Sloveniji ter bi omogočila absoTutno svoboden razmah separati* stičnih strank...
Radikalna stranka nima v prečan* <ki** v-^ifh. zlasti Da na Hrvatskem in
Manifestacijo narodne skupščine kralju Petru Velikemu osvoboditelju
Narodna skupščina sprejela soglasno in enodušno zakon o posta« vitvi spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju — Skupščinski odmor do prihodnjega ponedeljka.
— Beograd 30. junija. (Izv. ob 12.30.) Današnja plenarna seia narodne skupščine je bila svečana manifestacija bligopokojne-mu kralju Petiu L Velikemu Osvoboditelju. V zbornici so navzoči skoraj vsi poslanci. Ministrske klopi zasedene razun ministrskega predsednika Nikole Paši ca, nrnlstra za šume in rudnike dr Žerjava in pravosodnega ministra dr. Lukiniča Trgovinski minister dr. G r i s o g o n o se je danes vrnil iz Par'za in je takoj prisostvoval današnji svečani seji. v smislu sporazuma s klubskimi načelniki je bila na dnevnem redu današnje seje edina točka: Poročlo skupščinskega odbora glede zakona o postavitvi spomenika zahvalnosti b^gopokojnemu kralju Petru T. Velikemu Osvoboditelju
Skirpšč:nski predcednik Marko Trifko-vič* je ob 11.10 dopoldne otvoril sejo. ki je bila zelo svečana, skoraj pobožna. ViarlMa ie povsod največja tišina. Predsednik je kratko pripomnil, da ima dan^s narodna skupščina izkazati kot zastoprrca celokupnega naroda zahvalo blagnpokojnemu kralju Petru T. Osvoboditelju Posbnci so vstali s sedežev in vzklikali »Slava mu!«
Poročevalec skupščinskega odbora Lju-ba Jovanovič je nato prpčital kra*ko odborovo poročilo Med čitaniem je vladalo svečano razpoloženje.
Namestnik min:strskega predsedrvka, minister Marko G j u r i č i č ie v im°nu vlade izjavil, da je kraljeva vi-da or^d'o-žila ta zakon, prepričana, da ga narodna skupščina sprejme v znak ^nznanja in zahvalnosti naroda velikemu krnlju Osvoboditelju. Vlada je preprčana d^ fc y srcih našega naroda globoko ukoreninjeno čustvo priznanja in zahvalnosti kraliT1 O^voV-dit?-lju. Spomenik naj bi bil vid^o znamenje prave in resnične Üjub^vl in spoštovanja na-roda do velikega vladarja.
Minister je premočan   da bo narodna
skupščina soglasno sprejela poročilo skupščinskega odbora, ki je zakon tudi soglasno sprejel.
V imenu vlade je nato minister pozval narodno skupščino, da kot zastopnica celokupnega naroda soglasno glasuje o predloženem zakonu, da tako na lep in sijajen način :zrazi ljubäv in zahvalo naroda. Svetel spomin Osvoboditelju! Slava velikemu kralju Osvoboditelju Petru T.
PosL Ljuba Jo v a n o v i č je nato kot .poročevalec imel,daljši patrijotični govor, v knterega jc očrtal velike zasluge in junaško borbo kralja Petra I. za naše narodno osvo* .bojenje in uejdinjenje. V toplih besedah se je obenem spominjal tudi velikih zaslug, ki si jih je pridobil' ruski car Nikolaj za Jugo* slavijo. (Klici: «Slava carju Nikolaju II.!»)
Skupščinski predsednik Marko Trif* kovic je nato odredil poimensko glaso* vanje.
Po glasovanju in sVrutiniju je pTedsed* nfk skupščini sporoSil, da je bil zakon O postavitvi spomenika zahvalnosti blagopo* kojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvobo* ditelju soglasno, enodušno in navdušeno sprejet. Viharno odobravanje v skupščini. Navzočih je bilo nad 300 poslancev.
Predesdnik ie po glasovanju zaključil sejo in odredil prihodnjo za ponedeljek 6. julija ob desetih dopoldne z dnevnim re* dom: Obtožba dr. Poliča in tovarišev proti pravosodnemu ministru dr. Lukiniču. 2. Po* ročilo skupščinskega, odbora glede zakona o spremembi člena 12? zakona o vojni odškod« nini. 3. Poročilo skupščinskega odbora o za* konu Krste Marica in tovarišev glede spre* membe zakona o Hip^ekarni banki. 4. Vo* litev skupščinskega odbora za proučavanje zakonskega predloga posl. dr. Zaniča in to* varišev glede spremembe člena 138. vidov* danske ustave. 5. Poročilo skupščinskega odbora glede zakona o zgradbi Panthcona.
Pokopane nade
Politična situacija ra^čjščena. - Sa^o nogajarja med celotnim Narodnim blokom in radičevci. — Elamirani k*ivi preroki* —
— Beograd, 30. junija. (Izv.) Kampanja opozicije in nekaterih listov, ki p-dp'rajo opozicijo v njenem stremljenju glede spremembe državne politike in sestave nove vlade, je doživela popoien debacle. Javnost, ki je pod vplivom cpozicijonalnega tiska vsak dan pričakovala velike spremembe v politiki, je spregledala in uvidela, da jo je ta tisk brezstidno vodil za nos. P lirična sitnarila je sedal popolnoma jasna. Vlada Narodnega b'oka ostane na krmilu in pogajanja z radičevci se šele prično. Toda ta pogajanja se ne bodo vod'Ia samo med radikali in radičevci, marveč med radičevci in narodnim blokom kot eno celoto. Ako torej vstopijo radičevci v vlado, morajo vstopiti samo v družbi s celokupnim Narodnim blokom. Na tem stališču stoji pref^žnn ob-ieonern pa tudi odločujoča večina v radikalnem klubu. Da je položaj takšen to priznavajo danes tudi že sami opozicijonalnl
listi. Davidovičeva »Pravda*, seveda s kislim obrazom, ugotavlja: »Dasi se v nekaterih rad:kalnih glasilih ruje proti Svetozarju Pribičeviču, vendar nojvečf ^cl radikalov zahteva: da sc koalicija z Radičevo stranko ustvari samo v skupnosti s Sveto-zarjem Pribičevčcm.* Ta ugotovitev je tečna! Dodati je treba samo še to, da na tem stališču neomajno stoji Nlkola Pašx pa tudi direktorij. ki Ima voditi radikalno stranko v času Pašičeve odsotnosti.
Vse kombinacije opozicijon2lnih in dragih nj"m blizu s-toječili krogov so torej popolnoma propadle. Zlasti pa so se nesmrtno blamirali oni listi, na čelu jim zagrebški »Jutarnji L:st«, ki so napovedovali že te dni'neke vrste državni udar. zatrjujoč da bo na Vidovdan že na krmilu nova radikal-no-radičevska vlada in podpisan takozv-n! srbo-hrvatski sporazum.
Katastrofalen potres v Kaliforniji
Mesto Santa Barbara porušeno. — Številne človeške žrtve.
— San Francisco, 29 junija. (Izv.) Železniška uprava Southern Pacific javlja, da je potres uničil mesto Santo B~rb~ro. 56 oseb fe mrtvih. Večina hiš je pTušenih. M^d temi dve vePfcl trgovski hiši z 10 nadstropji. Hotel Arlington je porušen, tu je sedem oseb mrtvih. (Opozarjamo na vest observatorija pod Triglavom med današnjimi dnevnimi vestmi Uredništvo.)
— London. 20. jun ja (Izv.) Po poročilih iz Washingtona in San Francisca je potres dosegel svojo višino v Kaliforniji. Mesto Santa Barbara pri Los Angelosu je popolnoma uničeno. Človeške žrtve cenijo na 100 in na 350 težko ranjenih. Vodovod je popolnoma mrčen. Podrobnosti o stra-
hovitem potresu še niso znane. Santa Barbara je zelo obiskano morsko kopališče in šteje okoli 10.000 prebivalcev. V bližini mesta 1780 m visoko se nahaja frančiškanski samostan, ki je tudi mnogo trpel.
— Newyork, 29 jun'ja. (Izv.) V zapad-nih pokrajinah Združenih ameriških držav je bil danes katastrofalen potres, največja škoda je v državah Montani, Itahi, Washington in Wyoning Tu cenijo Škodo na n-ol milrona dolarjev. Najhujši je bil potres v srednji Montam. Prebivalstvo je pre-olašeno pobegnilo iz mest na polja. Porušene so mnoge železniške proge.
— New York 2°. junija (Izv.) Iz Los Angelesa javljajo, da je bil tam ta v okoHc! danes ob 6. zjutraj 43 minut strahovit potres. Več hiš jc bilo poškodovanih.
v Sloveniji nobenih resnejših pošto* jank. Čim prevzame samo radičevce v koalicijo, pomeni to toliko, kakor da prepusti ves ta teren radičevski stranki in njenim zaveznikom v eksploatacjjo. In to v eksploatacijo brez nadzoia.
Mi, ki zastopamo verno jugosloven« sko stališče državnega in narodnega edinstva, ne moremo zagovarjati take koalicije in bi mogli sprejeti kvečjemu koalicijo med Narodnim blokom in ra* dičevsko stranka ker le taka koalicija
bi jamčila za to, da se na Hrvatskem in v Sloveniji ne pojačijo s trn je, ki so bile in ki so v bistvu se vedno proti osnovnim principom naše države in edinstva Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Na vsak način pa pomeni tudi taka koalicija s stališča socijologije naših strank retardacijo razvoja ter zadrie= vanje oblikovani a dveh, treh v se držav* nih nacijonalnih strank. Radičevska stranka se bo obdržala samo kot velika plemenska stranka.
. — Washington, 30. junija, (lev.) Listi javljajo nekatere podrobnosti o potresu v zapadnih pokrajinah ameriških držav. Po teh poročilih so v Santi Barbar: porušene vse hiše in velike palače. Škoda znaša nad 10 milijonov Doslej so našteli 4 mrtve in 300 težko ranjenih. Prvotna poročila o Človeških žrtvah so bila pretirana. Naipteje sta sledila dva močna sunka in za tem ie
v kratkih presledkiri bilo še 30 slabejšTn. V Santi Barbari je potres porušil med drugimi poslopji mestno hišo, katoliško cerkev .in več bančnih poslopij. Poškodovan le vodovod. Glavne ceste so razorane. Prve telefonske zveze, ki so bile takoj v zapadniti .krajih pertrsane, so bile vzpostavljene danes zvečes
Konflikt med Rusijo in Anglijo neizbežen
— London. 30. junija. (Izv.) O preki-njenju diplomatičnih zvez med Anglijo in sovjetsko Rusijo ni mogoče več dvomiti. Konflikt med obema državama je neizogiben, to zlasti z ozirom na kategorično zahtevo državnega tajnika za Indijo, ki je predvčerajšnjim to v jasnih besedah povedal v poslanski zbornici. Zunanje ministrstvo ima nepobitne dokaze v rokah, da se je število boljševiskih agitatorjev iz Rusije v Indiji potrojilo in da je ta agitacija
vedno ostreje naperjena proti Angliji. Angleška vlada je opozorila sovjetsko vlada na nedopustnost te propagade ter je zagrozila, da prekine vse diplomatične zveze s sovjetsko Rusijo, če moskovska vlada rte upošteva angleškega opozorila. Sovjetska Rusija po najnovejših poročil ignorira angleški opomin. Angleška vlada se na prvi seji posvetuje o nadaljnjih rcpresalijali pro« tj Rusiji.
Japonska mobilizira proti Kitajski
— London, 30. Junija, CIz^) Tz Tokija javljajo: Japonska vlada jo pozvala domov vae na Kitajakem bivajoče japonske državljane. Ta ukrep smatrajo politični krogi za prvi korak Japonske k splošni mobilizaciji oziroma za vojno pripravo Japonske proti Kitajski
Japonski poslanik v Pekingu je iz*roči> kitajski vladi verbalno noto. Japonski konzulat v Mukdenu je že zaprt. Pomorska za. varovalna družba Lloyd je povišala pomor, ski rizik© za blago v Tihi ocean odnosno ns Kitajsko za 45 odstotkov.
VAŽNO ZA ŽGANJEKUHARJE.
— Beograd, 30. Junija. (Izv.) Poslanec Lju a Popovič (rad.)   in tovariši so predložili   zakonski načrt,   ki se   ima vstaviti ! v proračunske dvanajstine oziroma v finančni zakon k tem dvanajstinam. Predlog za-: deva žganjekuhe in se glasi:
Od izplačila zaostaie trošarine na žganje so osvobojene one osebe, ki so Jsuhale žganje v letih od 1919 do 19?2 ria* ozemlju izv-en kraljevine Srbije in Črne gore. Osvobojene so vseh kazni in faks za nedovoljeno sajenje tobaka one osebe, ki so brez dovoljenja sadile tobak na ozemlju iz-j ven krajevfne Srbije in črne gore za slu-: čaj, da kazni še niso izvršene. Že izplačane takse in trošarine se ne morejo povrnti.
POLITIČNI MONSTRE-PROCES V VARNI
— Sofija, 30. junija. (Izv.) Po poro* čilih iz Vnrne se prične v sredo pred tamošnjim vojaškim sodiščem velik po* Iitični monstre?proces proti 40 osebam. Državni pravdnik je za nje predlagal smrtno kazen. V proces pa so zaple« tene še druge osebnosti. Računajo, da bo ta proces trajal več tednov.
BOLGARSKA NADALJUJE S POLITIČNIM TERORJEM.
— Beograd, 30. junija. (Izv.) Na Bolgarskem se nadaljujejo politični uboji in umori. Grozen umor je bil iz* vršen pri mestu Vrači. Na sredi ceste ne daleč od mesta so našli dve človeški trupli. Pozneje so ju identificirali. Eno truplo je bilo generala Topalova in drugo nekega bivšega polkovnika. Oba sta pripadala zemljoradniški organiza* ciji. V m-stu Ferdinandovu je prišlo do ogorčenih bojev med vojaštvom in meščanstvom. Vojaštvo je večkrat se* kiralo meščanstvo z raznimi hišnimi preiskavami. Meščani so se zbrali na trgu in najpreje pozvali vojaštvo naj vendar enkrat preneha s preiskavami. Vojaštvo je pričelo streljati. Nato *e je vnel ogorčen boj med vojaštvom iu meščani. Na obeh straneh so znatne izgube.
BOLGARSKA VLADA SE OPRAVIČUJE NAPRAM JUGOSLAVIJI.
— Sofija, 30. junija. (Izv.) Zunanji minister Kalfov je včeraj posetil jugo« slovenskega poslanika Milana Rakiča ter mu izročil odgovor bolgarske vlade na noto nase vlade glede aretacije jugo* slovenskih državljanov v Sofiji in Dra» gomanu. Zunanji minister Kalfov je izjavil, da se bo zadeva rešila na miren način in da se v najkrajšem ča«*u od* stranijo vse diference. Vojni minister Vlkov je indirektno potrdil vesti, da je prišlo več bolgarskih čet preko meje na naše ozemlje, zlasti pri Kjustendilu in Petricu. Jugoslovenska vlada je v Sofiji protestirala.
Nova grška vlada
— Atene, 29. junija. (Ivr.) Pogajanja vlade generala Pangalosa z republikansko Unijo v svrho vstopa Unije v vlado so popolnoma uspela. General PangaTos kot šef vlade je sprejel pogoje voditelja republu kančke Unijo Papanastazinja: 1. spoštovanja parlamentarizma od etrani vlaäe Paa-
ga losa, 2. sprejem novega vol-&neg£i zakoni ki uvaja proporcijonalni eistem. 3, sestava parlamentarne komisije 40 narodnih, poslancev, ki ima po razpustu 6edanje skup. ščine iadeiati novi načrt ustave, 4. novoizvoljeni parlament se ima eeÄta^t v oktobru ter ima po enodnevni debati sprejeti nov« .ustavo, 5. uvesti so ima s^nat. Koj se ima-jo izvršiti tudi občinske in oblastne volit-ve. Pangalos je te predloge odobril ia j« svojo vlado spopolnil s tremi zastopniki republikanske Unije. V FangalOEOVo vlado bo vstopili: Rendis kot minister zunanjitt zadev, Levirikopnlos in Konduris. Novi m:^ ni stri eo snoei prisegli predsedniku repo/ bike.
Borzna poročila.
Dinar 8.90—9.— — 1 lira 2 Dia Ljubljanska borza.
1% invest. pos. leta 1921 deuar 62.25? Celjska posojilnica denar 200. blago 304; Ljubljanska kreditna banka denar 225; Mer-karrtilna banka denar 100, blago 103; Prva hrvatska Štedlonica denar 800, blago SDS; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Stroi-ue tovarne in livarne, blago 134; Trboveljska premogokopna družba denar 322, blago 335; Združene papirnice denar 100, blage 100, zakij. 100; 4H% rent. zast. 1. kr. dež. banke denar 20; 4^% kom. zad. dež. banka denar 20.
ŽITNI TRG Pšenica Hard Winter ico. PostOvna, trs. blago 415; koruza fco. Mifrovica. blago 185; koruza graščinska, ico. Vinkovcl blago 195; koruza fco. nakl. postaja, 1 vagon, denar 190, blago 190, zakij. 220; ječmen novi slavonski dobava v 14 dneh. blago 31Ö; ječmen stari srbski par. Ljubljana, blasro 325; otrobi jženi tekstilne vrste. ico. Lj. blago 200.
LESNI TRG Hrastove vozovne deščice T. in II. vrsTe 43 mm do 2.65 m, 53 mm do 2.So cm, fco. meja denar 1300; mecesnovi ploh 40 in 5f milimetrov, I., Ii. in TIL, vrsta fco. Kranj, blago 600; čreslo snho v ovojih letošnje, fco. nakl. p. 10 vag., denar 40, blago 4*, zaključek 40.
Inozemske borze.
— Curin. 30. junija. Predborza. Beograd S.90—9, Pariz 23.20—23.30, Lcndon 25.05— 25.045, Newyork 514.70—515.20, Milan IS— 13.30, Praga 15.20—13.30, Dunaj 0.00724-» 0.00727.
— Trst, 30. junija. Predborza; Beograt. 49.25—50.10, Pariz 127.25—127.75. Londone 137.25—137.75, Newyork 28.30—2S.50, Praga 83—84.50, Curih 550—560, Dunaj 0.039i -«0.0405.
Zagrebška borza.
Dne 30. junija. — Sprejeto ob 13,
Devieze: Curih 11.055—11.155, Praga 16S.30—170.70, Newyork 56.75—57.55, London 277—2S0; Trst 200.25—203.25, Ber-liri 13.575—13.725. Dunaj 0.08015—0.0813.% — Valute: dolar 56—56.30, lira 200.50-v 503.50.
Efektie; 7% invest. pos. 1921 63.50, 214% drž. reHte za ratnu stedu 226, Ljafe-Ijanska kreditna 260. Centralna bania 7— 9, Hrv. eskomptna banka 103—3.50, Kre« ditna banka Zgb. 104—105, Hipotekama bki 5*5—56.50, Jugobanka 98—100, Praštedton* 80Ö—806, Slayenska banka 65—67. Eksplo-atacija 23. Drava d. d. Osijek 135, Šeeerana Osijek 460—500, Nfliag 50—55, Gurmaa 35ft, Slaveks 160, Slavonija JO—40, T/fondklra 335—34& XetSfiQ
Stran g,
•SLOVENSKI NAROD« dne 1. julija 1925.
Stev. 145.
Sokolski praznik v Beogradu
Sijajna manifestacija SoKolstva v Beogradu. — Preto 20.000 gledalcev. — Zmagovalka za prvenstvo Dana Resnikova (Ljubljanski Sokol). — Zmagovalne vrste članic v višjem oddelku Ljubljana I, v srednjem Novo mesto, v nižjem Ljubljana .(župna
vrsta)«
V petek 26. i. m. so se začeli zbirati fz sveh delov naše države Sokoli, med nji-cni cvet našega naroda — tekmovalci, da zmerijo svoje sile v plemenitem, bratskem boju. Prispela je tudi delegacija češkega Sokola, br. dr. Vaniček, Bilek, Stepanek in sestra Machalova, dalje zastopnik poljskega Sokolstva brat Zamojski. Telovadke so bile nastanjene v šolali v Beogradu, te« tevadci pa pod šotori v bližini telovadišča.
V soboto ob 6. uti zjutraj so se začele tekme in sicer članov in članic v nižjem in srednjem oddelku in pa tekma članov za prvenstvo. Po opoldanskem odmoru je začelo močno deževati in se je morala tekma vsled tega prekiniti. Vreme je bilo tako slabo, da se je bilo bati, da tekem in nastopov v nedeljo ne bo mogoče dokončatL
K tekmi za prvenstvo so nastopili bratje Drganc, Lovšin (Ljubljana L), Pri-možic T, in Jeršek (Ljubljana II.), Primožič C. (Beograd) in Poljšak (Celje). Brat Poljšak je med tekmo odstopil.
V nedeljo zjutraj se je vsakemu Sokolu zaradovalo srce, ko je pogledal na jasno nebo, ki je omogočilo dokončanje tekem v nižjem in srednjem oddelku, tek;no v višjem oddelku in pa popoldanski nastop.
Posebno zanimivo se je razvila tekma članov v višjem oddelku, pri kateri se Je razvil oster boj za prvenstvo. Ker števci še niso dovršili svoje delo, zato rezultati članske tekme še niso znani.
Rezultati tekme članic so sledeči:
V višjem oddelku so nastopile tri vrste In 4 posamnice; dosegljivih točk 460 za vrsto, 80 za posamnico.
I. mesto Ljubljana L S7.01 H. mesto Ljubljana 56.73%, ni. mesto Ljubljana II. 51.34%.
Ta tekma je bila istočasno tudi tekma članic za prvenstvo. Zmagala je telovadka Ljubljane (Narodni dom) Kesnlk Dana z 71.87%, O. Podpac Marta, Ljubljana, L, 70%, III. Burger Maca 67.18%. Ljubljana, IV. in V. Jelen Zora, Celje, in Zalar Julka (Ljubljana II.) s 66.25%.
V srednjem oddelku je nastopilo 9 vrst in 23 posamnic, dosegljivih točk 460 za vrsto, 80 za posamnico.
L mesto, Novo mesto, 76.14%, II. mesto, Celje 73.91%, III. mesto, Maribor, 72.31%. Sledile so vrste: Ljubljana, Vel. BeČke-rek, Karlovac, Ljubljana L, Beograd I. in I$jeka (župna vrsta). Kot posamnica je bila I. Skok Marija, Celje, 89.68%, IL Peric Sofija, Veh Bečkerek, 88.12%, m. Atanacko-vie Grozdana, Beograd I., 87.50%. IV. in V. Lhorska Slava  in   Matjejovska Gordana, Zagreb I., 86.87% in Pogačar Justi, Kranj,
V nižjem oddelku je tekmovalo kljub temu, da je bila ta tekma zelo lahka, samo 7 vrst in 38 posamnic. Dosegljivih jočk 280 za vrsto, 50 za posamnico.
V tem oddelku so bili rezultati nerazumljivo slabi.
S
I. mesto Ljubljana (župna vrsta) 57.05%, IL mesto Kragujevac 52.94%, HL mesto Prljedor 52.05%.
Sledijo Beograd (župna vrsta), Požega, Banjaluka in Tuzla.
Dopoldan se je vršila v sabornl cerkvi slovesna božja služba, kateri so prisostvovali razni ministri, zastopnik dvora admiral Priča, zastopnik narodne skupščine Marko Trifkovič in mnogo poslancev. Pa-trijarh Dimitrij je v krasnih besedah govoril o pomenu Vidovega dne.
Nato se je formiral pri kolodvoru sprevod, ki je štel okrog 1000 Sokolov in So-kolic; na čelu konjenica s fanfaro, potem sokolske zastave, godba, starešinstvo So-kolskega Saveza, gosti, zastopniki češkega, poljskega in ruskega Sokolstva. Sprevod je bil v napolnjenih ulicah burno pozdravljen in obsipan s cvetjem.
Ob 13. uri se je vršil v hotelu Bristol banket za zastopnike naših in drugih sokolski h organizacij.
Med tem, ko je od stran! občinstva bilo zanimanje za tekme zelo majhno, kar je razumljivo, ker nestrokovnjak težko zasleduje potek tekmovanja, se je telovadišče na Košutnjaku začelo takoj popoldan polniti, kljub temu, da je bil javni nastop napovedan na 17. uro.
Ob 17., ko je začela telovadba, je bilo zbranih gotovo 20.000 gledalcev. NavzCči so bili tudi zastopniki vlade, ministri Pri-bičevič, Gjuričič, Trifkovič*. Stojadinovič in general Trifunovič, zastopnik dvora admiral Priča in patrijarh Dimitrije.
Javna telovadba se je začela s krasnimi prostimi vajami moške in ženske de-ce beograjske župe, ki so se izvajale na godba dobro in skladno. Sledil je nastop gojenk beograjske župe. Izvajale so v raznih skupinah na štetje vaje s palicami in z obroči, vaje na gredi, proste vaje m skupinske proste vaje. Nato je prikorakal moški narašaj beogradske župe, ki je ravno-fako nastopil v raznih skupinah s prostimi vajami, vajami s palicami, zlasti pa so ugajale vrste s skoki preko konja in koze. Za naraščajem je napolnila telovadišče zopet deca, ki nas je razveselila z raznimi igrami. Sledil je nastop članov na orodju (2 droga, 5 bradelj in krogi). Škoda, da niso nastopile tekmovalne vrste kot take. Program dneva so zaključili člani in članice s tekmovalnim! prostimi vajami, ki so jih izvajali na godbo br. Švajgerja, tako lepo kot se to redkokdaj vidi na naših nastopih. Članic je nastopilo 200, nato pa Članov 340.
Še dolgo po končani telovadbi je bilo telovadišče polno občinstva, ki se je veselilo krasnega uspeha vidovdanskega, sokol-skega praznika.
Te tekme so bile šola in dobra priprava za naše tekmovalce, ki se bodo udeležili prihodnje leto vsesokolskega zleta v Pragi, da zmerijo prvič od leta 1912. svoje sile s češkimi brati v sokolskih tekmah.
Sport
Petletnica SK Ptuja
V nedeljo je proslavil SK Ptuj petletnico svojega obstoja. Pri ti priliki je priredil stafetni tek skozi mesto in popoldne lahkoatletični miting na novozgrajenem la-hkoatletičnem igrišču. Pri proslavi so sodelovali atleti SK Maribor, Rapida, SK Celje, 29. peš. polka iz Celja, hazena sekcija Ra-pida in taleti SK Primorja iz Ljubljane.
Prireditve so v vsakem oziru uspele, za kar gre zasluga gosp. Šarneriu, ki je vodil vso organizacijo.
Prdi teku skozi mesto je nastopilo 9 štafet. Prva je dospela na cilj štafeta Primorja v postavi: Franko, Bizjak, Janovski, Arhar, Vaj bi, dr. Perpar. Kot druga se je plasirala Štafeta SK Ptuja. Pred šiaietnim tekom se je vršil tek na 5 km. Prvo mesto je zasedel tekač Rapida, drugo pa Vidic (Pri-morje). Na lahkoatletičnem mitingu so se dosegli sledeči rezultati: 100 m dr. Perpar, prvi, Vajbl drugi (oba Primorje). Štafeta 4 krat 100: SK Primorje prvo, SK Ptuj drugo. Met kopja: JanČigaj prvi, Vajbl drugi. Met diska: SK Celje prvo in drugo mesto.
Met krogli e: 39 pešpollc prvo In drugo mesto. Skok v daljino: dr. Perpar prvo, JanČigaj drugo mesto. Skok v višino: inž. Iglar (Rapid) prvo, Baumgartner (Ptuj) drugo mesto. Od a+letov so se izkazali dobrotre-nirani atleti SK Ptuja. Na teli prireditvaH je startalo vsega skupaj nad 70 atletov-Popoldne so atleti priredili pohod skozi mesto.
m  m M
Concordia ? Ilirija 2 : 2 (1 : 0).
Concordia vodi do 31. minute drugega polčasa, Ilirija nato izravna.
Concordia : Habranek — Vrbamčič, Pa-žur — Colnago. H am m er er, Favelič II., Predle*, Höckmann, Pasarič, Maric, Pavelič.
Ilirija: Mfcklavoič — Pleš, Beltram — MIlan, Gabe, Lado — Janez Zupančič, Oman, Pevalek I, Doberlet, Pevalek II.
V nedeljo je gostovala v Ljubljani za. gTebška Concordia, simpatično moštvo, ki zavzema točasno tretje mesto v prvenstveni tabeli zagrebškega prvega razreda. Reči moramo, da Je Concordia kljub temu, da sta manjkali glavni opori BenčiČ in Bona-čič, pokazala v polju mnogo lepšo in efekt, nejšo igro kot pa Hašk in Gradjanski po. vodom svojega gostovanja v Ljubljani. Concordia je bila dve tretjini igre Iliriji nad-močna, in da ni zmagala, je krivda napadalnega tria, ki je mnogo zastreljal, spremljala pa ga je tudi nekoliko smola. Najbolj, št mož Zgrebčanov je bil srednji krilec Hammerer, igralec z izrednimi tehničnimi sposobnostmi. Poleg njega se je zlasti od. ražal robustni fack in stari internacijonalec Požar, katerega enakovreden partner je bil Vrbančič. Obta sta bila trd oreh našemu napadu. V napadu zelenih je bil zelo nevaren Höckmann, ki je bil tudi avtor obeh goalov. Glede skupne igre in tehnike je bila Concordia mnogo boljša od domačih, ki ni-s bili baš v najboljši formi. Do neodločnega izida sta Iliriji največ pripomogla Müklav-čič in Lado Zupančič. Oba 6ta odigrala avojo najboljšo tekmo. Lado je čvrsto podpiral obrambo, Matko je držal ostre, plači, rane strele. Prvi goal gre na njegov račun. Poleg njiju je bil Beltram mož na mestu.
V drugem halttimu je bil naravnost sijajen. Pleš je sprva napravil par napak, kasneje se je dobro obnesel. V krilski vrsti je z uspehom debitiral Milan, Gabe je v formi nazadoval. Napad ima zadnje čase najboljše moči v krilih, trio pa še vedno boleha na neodločnosti, manjka mu prodornosti in strela! Kombiniralo se je dokaj lepo, a se je vsaka akcija razWinila ob tudi malce ostro igrajoči obrambi Concordie.
Potek igre: Tekma je pričela v znamenju premoči Concordie. Njih desna spojka v četrti minuti strelja Matku pod noge. Kasneje je Matko Še večkrat z uspehom interveniral. V 32. minuti je sodnik g. Ochs iz Celja radi foula na Pevaleku diktiral .proti Cone. 11 metrovko, katero je Oman vsled protesta gostov poslal v aut. V 26. minuti je Matko ubranil razanten strel, iz rok mu padlo žogo je Hoc hm an poslal v mrežo. Do konca prvega polčasa je ostala Concordia v premoči. Slika se je močno spremenila v drugem halttimu, ko je Ilirija energično pritisnila, Ilirija je izvedla več vehementnih napadov, katerih se je Concordia le s težavo ubranila, zagrešivši pri tem več nekorektnosti. Navzlic temu je Concordia v 13. minuti dosegla drugi goal ter postavila na 2 : 0. Imponujoč finale Ilirije je bil kronan z uspehom. V 31. minuti je Doberlet znižal na 2 : 1 in kasneje je isti v 41. minuti po popolnoma upravi.eni Ume. trovki v 38. minuti izenačil na 2:2. Iliriji se je nudila še prilika do zmage, ko je sodnik v 41. minuti diktiral proti Concordiji prosti strel, ki pa je radi grobega foala upravičen do 11 mtrovke. Situacijo je razrešil Pajar.
V zadnji minuti je sledil kot proti II., ki ga je ustrelil MiklavČič. G. Ochs je sodil zelo slabo, škodoval je obema strankama.
— Šahovski mateh Ljubljana - Zagreb 4:4. V nedeljo se je vršil v zagrebškem Hotelu Esplanade šahovski mateh dveh najmočnejših klubov v naši državi. Borbo je spremljalo skozi 7 ur napeto razpoloženje, ker se ni vedelo do konca, kako bo mateh končal. Partije so se končavale v sledečem redu: C. Vidmar zmaga v tričetrt ure nad Filipčičem, Stupan izgubi z Rožičem, Jero-šov remizira z Agapjejevim, Valentinčič
premaga Banekoviča, Furlanl remizira t Singerjem, Goldman matira Dernovška, Mr-zlflcar-Grenčarski remis, J. Vidmar- 'dr, Daič remis.
— TK Skala sklicuje v torek 30. t. m. v Narodni kavarni ob 8. zvečer sestanek vesga članstva. Radi važnosti zadeve je potrebna prisotnost vseh. 1314/n
— Turistovski klub »Skala« poživlja svoje člane, da se udeleže drugega predavanja dr. Tičarja: *0 prvi pomoči pri nesrečah«, ki se vrši v sredo 1. julija ob 8. zvečer v pisarni SPD.
Prosveta
— Umetniška razstava na Bledu. Na
Bledu je otvoril um. klub »Vesna« svojo se-zijsko um. razstavo v prostorih »Kazine« pod geslom »Naš Jadran*. Na razstavi je lepo število motivov od našega morja. Opozarjamo letoviščarje, posetnike Bleda in pa člane Jadranske Straže, kateri je namenjen del prodajnih cen, da si ogledajo razstavo. Cene so zmerne in bi bilo želeti z ozirom na plemenit namen prirediteljev, da bi se tudi nekaj prodalo. Vstopnine ni, pač pa se pobirajo prostovoljni prispevki za Jadransko Stražo.
— »O Glasbenih oblikah«. Poročajo nam: V prihodnjem letu namerava gospod Srečko Koporc izdati knjigo: »O glasbenih oblikah« v obliki zvezkov (6 po številu). Knjiga bo estetično-teoretičnega značaja. Prvi zvezek, ki bo uvod k nadaljnjim, bo ime! to-le vsebino: Uvod-Esej; Produktivnost in reproduktivnest; Individualnost In nacijonalnost; O kritiki, kritiziranju kritike. 2. Genij in družba: O -takozvani »jugo-slovenski glasbi itd. Poleg avtorja samega bo sodelovalo tudi več glasbenikov in este-tov. Zgledi in primere bodo vzeti iz svetovne kakor tudi iz slovenske glasbene literature.
— Zbori: Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko P; r e 1 o v e c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Zvezka št. 7 in 8 sta zaradi počitnic že sedaj izšla. Julijska številka prinaša dva lahka Adamičeva moška zbora »Božična« in »Jezus je majhen« ter Premrlov: »Večerno« za mešani zbor, v avgustovi pa ]e natisnjen Adamičev daljši, zelo zanimiv, etasi za izvajanje težak moški zbor: »Krški zvonovi«. »Zbori« se naročajo po dopisnici na naslov pevskega 'društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
Julijska krajina
— Inženjerski izpit je napravil na tehniški visoki šoli v Pragi g. Vinko Vi či č iz Postojne.
— Fašist] proti tržaškemu škofu. V
Barkovijah pri Trstu se je imelo vršiti v nedeljo blagoslovljenje novih zvonov, na katerih je tudi slovenski napis. Obred je hotel izvršiti Škof dr. Fogar. Fašistovski tajnik Lupetina pa mu je zagrozil, da pride lahko do incidentov in slovenost v Barkov-Ijah je izostala.
— Slovanskih krstnih imen ne trpijo italijanski občinski tajniki in tudi ne italijanski duhovniki. V Sv. Vrnčentu v Istri je hotel posestnik Josip Petrovič krstiti svoje dete na ime Stojan Peter. Tajnik se je temu protivil in italijanski duhovnik mu je dal prav, rekoč, da ne sme blatiti krstne knjige z imeni, ki jih n! v Italiji. Petrovič je izjavil na to: Storite, kakor vam drago. Rajše odnesem svoje dete domov, kakor da b? mu dal ime po vaši zahtev!. Nato je odšel.
— Na tehničnem zavodu v Idriji se vršijo zrelostni izpiti od 1. julija dalje.
— »Promessi spos?« v slovenskem prevodu. V Gorici je izšel slovenski prevod znamenitega romana Aleksandra Manzonl-ja >Promessi sposi« —i »Zaročencih v slovenskem jeziku. Prevod je oskrbe! prof dr. Andrej Budal.
— Dijaška potovalna knjižnica se ustanov! v Julijski Krajini s prihodnjim šolskim letom. Tako je sklenilo udruženje slovenskih srednješolcev v Italiji, ker so nekateri dijaki ločeni od središč in nimajo sredtev
za samolzobrazbo. Knjige sprejema v Trstu Dijaški krožek N. Tommaseo. via Mazzini 37/L, v Gorici Dijaško društvo »Vesna«, Via S. Giovanni 7.
— Spominska plošča italijanski plsate* IJfci In novinark?. V Gorici so odkrili spominsko ploščo znani pisateljici in novinarki Karolini Luzzatto, ki je umrla stara sko-ro 80 let. Delovala je pri goriških irre de n-tističnih listih in pri tržaškem *Piccolu« ter pri Legi in povsodi, kjer so se Italijani borili za svoje cilje. Bila je seveda tudi velika nasprotnica Slovencev.
— Železniška nesreča. Pri postaji Ško-doraka na progi proti Cervinjanu je skočil s tira stroj vlaka, namenjenega v Gradež. Tekel je kakih 200 metrov in se prevrnil nato čez nasip. K sreči se je prtrgala zveza med strojem in vlakom. Ponesrečil se je kurjač P. Molhio, ki je umrl v bolnici v Tržiču. Strojevodjo Caldarellija so potegnili izpod stroja težko ranjenega. Lahko ranjeni sta bili dve dami med potniki, ki sc se peljali v gradežko kopališče.
Politične vesti
= Krščanski sodjalizem v praksi. Med
ogromnimi bremeni, ki jih" novi IjudskoŠol-ski zakon nalaga ljudstvu, se nahajajo pc zatrdilu klerikalnega agitatorja dr. Moho-riča tudi izdatki za revne šolarčke, kolih starši ne morejo nabaviti otrokom potrebnih učnih* knjig in učil. Krščanski socijalist potemtakem ne privošči ubogemu šolarčku niti brezplačne knjige! Solidarnost občine, da se pomaga revnemu učencu, pa je za klerikalnega demagoga »ogromno breme ljudstva« . . . Tak krščanski socijalizem SLS si je treba zapomniti!
= Naše državno gospodarstvo se nahaja že skoro na robu propada, trdi nedeljski »Slovenec«, obenem pa prinaša v svoji borzni rubriki lepo notacijo dinarja na cu-•riški borzi, iz ketere izhaja, da zaupa inozemstvo dinarju mnogo več* kakor pa liri in drugih valutam. Seve v uvodniku, ki naj hujska in razširja nezadovojnost, je dobro napisati jerermjado o »propadajočem državnem gospodarstvu«, d očim je stvar v resnici popolnoma obratna: naše državno gospodarstvo se razvija Čedalje racijonalnejše. .*
SH Slovenska cerkev je v nevarnostih In sicer kakor poroča »Slovenec*-, radi novega ljudskošolskega zakona. Zakaj? Kex ta zakon ne dopušča nobenega cerkvenega ali strankarskega terorja, kakor si ga žele eksponenti SLS. Zanimivo pa je, da govori o »slovenski cerkvi« (od kdaj pa imamo — slovensko cerkev? Doslej smo slišali samo o rimski, pravoslavni cerkvi!) glasilo stranke, ki se prva protivi temu, da se iz naše slovenske cerkve teloči latinska in vpelje slovanska iiturgija.
— Klerikalna »Safura«. Potem, ko fb Koroščeva politika klerikalcem vse zafura-la, se je spravila škofova tiskarna sedaj še na to, da to klerikalno »polomijo« tudi fluJ strira. V ta namen ie začel izhajati v Sko» fovi tiskarni listič s podobcami in % našlo* vom »Satira«, čigar vsebina pa dokazuje, da je njegovo pravo hne »Safura«. V slikali bi novi listič rad kopiral zagrebške »Ko* prive«, a je njim podoben samo dober papir, kar pa je »namalanega« je od muh, pa še to od starih, še iz predvojnih časov. Mesto »vicov« najdeš v njem neprebavljive, a žaganjem basane klobase. Značilno za škofovo tiskarno je, stoji v prvi številki na prvi strani slika Ljubljane, ki predstavlja Prešerna na starem škrpetu, njegovo muzo pa na grudi sladkorja. Sredi Marijinega trga stoji Štefan vina iz »Unionske« kleti s kranjsko klobaso in črnim mačkom iz »Slovence-ve« redakcije. Okoli njega se pode kakor muKe pijani Ljubljančani. Tako so v eni sapi dobili iz škofove tiskarne klerikalno priznanje metropola Slovenije, slovenska literatura in ljubljanski meščani. Klerikalci se pač znajo norčevati iz vsega, kar je domačega in slovenskega.
Prostovoljna dražba
Dne 3. julija od 9. ura dalje se vrši razprodaja pohištva (kompletna spalna soba in kuhinja) na Martinovi cesti št. 8 (Pir-naiova hiša). Kupci vljudno vabljeni!
OSKAR H.
85
^^azpad car siv a
Roman zadnjega avstrijskega cesarja«
Admiralovo lice je navzelo trd, neizprosen izraz. »Mnenja sem. gospod grof, da sva o stvari že dovolj govorila. Nimam rad, da bi se že rešene stvari ponavljale. Izročite kralju moj uslužni pozdrav in sporočite mu, da je njegov povratek na Madžarsko, kolikor se da predvidevati, za bližnja leta izključen. Odgovornosti za njegovo varnost bi za enkrat ne mogel prevzeti!«
»Kakor se zdi ste, ekscelenca, v izrednih skrbeh. Storil bom vse, da podčrtam te skrbi po zaslugi in da prihranim njegovemu veličanstvu bolestno spoznanje, da se je varal v možu, ki ga je smatral za najzvestejšega med zvestimi!«
»Ako bi bil kralj ostal zvest svojemu narodu, bi ne potreboval pomoči moža. ki smatra za svojo nalogo, da reši narod, ne pa prestol, ki se je zru-SI.«
»Usurpatorji niso nikdar v zadregi glede utemeljitve svojih dejanj. Toda zgodovina jih obsoja in v našem slučaju tudi sodobno človeštvo.«
V grofovem glasu je bil grozeč povdarek. »Ali ne smatrate, ekscelenca. za moža, ki se uživa v vlogo prevaranega človeka?«
Horthy je kot mornariški častnik dokazal dovolj poguma, da se ni dal po grožnjah grofa Wolkensteina ugnati v kozji rog. Dvignil se je. »Prepuščam Vam, gospod grof, v kateri vlogi se najbolje poču-§te: v vlogi pristaša ali v vlogi zarotnika, Vseka-V>r sem Vam dal zaželieni odgovor.*
Wolkenstein se je lahko poklonil. Predno je zapustil sobo, mu je Horthy še zaklical: »Ker sem prepričan, da potujete h kralju, Vas prosim, da mu sporočite, da hočem delovati samo v interesu njegove
hiše.«
Te besede so Wolkensteina potrdile v spoznanju, da ne more računati s tem, da bi se Horthy zavzel za cesarja.
Pred svojim »odhodom iz Budimpešte se je odpeljal še k baronu Köveshazf, ki se je s hčerko vrnil v glavno mesto. Baron je bil skrajno slabe volje. Njegovo stanovanje so svoječasno rekvirirali komunisti. Kar niso pokradli, so uničili. Luksurijozno pohištvo je izginilo, izginile so dragocene slike in vse druge umetnine. Ostanki sijajnega pohištva so bili razbiti in umazani. Baron je bil ves divji. Grofu je ves žalosten potožil svoje gorje. »Niti koščka perila ni ostalo v hiši, noben krožnik ni ostal ne-razbit in nobene vilice nezlomljene. Ne vem, kje s! naj nabavim nadomestilo za ukradene ali uničene predmete. Ti boljševiki so hujše divjali kakor Turki in Tatarji. Želel bi samo, da bi dobil v roke enega izmed njih, da si ohladim na njem svojo jezo.«
Grof Wolkenstein mu je izrazil svoje sočutje in ga vprašal po baronesi Aranki.
Baron je globoko vzdihnU. »Ne vem, kaj Je % dekletom. Preje je bila sveža in živahna, dobre vo-lie in razposajena, sedaj pa zdi v kakšnem kotu kakor kakšna vrba-žalujka. Ako bi se ne ogibala tako zelo moških, bi rekel, da je zaljubljena.«
Grof se je bolestno nasmehnil. »Niso časi po tem, da bi resni ljudje smeli misliti na rečb m ljubezen. AH lahko posetim baroneso? Ob slovesu me je prosila, naj jo posetim, ako pridem v Budimpešto.«
»To se razume samo ob sebl.c je izjavil banon. »Dal Vas bom prijaviti. Ker ie tu najlepša naša soba.
bo pač rada prišla semkaj. Mene pa oprostite, gospod grof. Toliko opravkov imam, da se Vam ne morem posvetiti. Saj vidite, kako je pri nas. Saj pač ostanete še nekaj dni v Budimpešti?«
»Zal ne, gospod baron. Moram se takoj posloviti. Se danes se z avtom odpeljem na Dunaj, od tam pa jutri v Švico v Prangins«.
Baron je obmolknil. On madžarski magna! je gojil čustvo splošne nenaklonjenosti madžarskega naroda proti svojemu zadnjemu kralju. Samo hvaležnost za rešitev njegove hčerke ga je zadrževala, da ni dal glasnega izraza tej mržnji.
»Baronesi Aranki sporočim, da ste prišli na po-set. Ako se ne vidiva več, gospod grof vas prosim, da se me vsikdar spominjate s prijateljskimi čustvi. Jaz se bom Vas vedno spominjal z iskreno hvaležnostjo.«
Jedva je zapustil sobo, že 5e vstopila baronesa. V iskreni radosti je podala grofu obe roki. Presrčno ji Je poljubil tenke bele prste. Njene velike oči so vprašuje zrle nanj m skušale citati v njegovih resnih, trdnih potezah na licu. Grof je spoznal, da se ie njena ljubezen za časa njegove odsotnosti samo še povečala in poglobila.
Stisnil jo je k prsom in njegove ustnice so se dotaknile njenega čela. Ona pa je dvignila glavo in mu ponudila v poljub svoje krasne rdeče ustnice.
»Tako sem koprnela do Tebi!« je tiho vzdihnila.
S težavo ie premagal bolest, ki mu jo ie povzročalo to hrepenenje. »Oprosti Aranka! Prihajam, da se poslovim. Prevarjeti, poražen mož stoji pred teboj. Horthy si hoče pridržati jedva izvojevano gospodarstvo fci hoče tudt izdati svojega kralja. Ne zanj, za cesarja sem se jaz trudil in žrtvoval. Sedaj se vračam s praznimi rokami k njemu, da mu sporočim da ie bil moi trud brezuspešen in da sem
samo pomagal graditi stopnice kvišku nekemu časti hlepnemu vojaku. Sporočim mu, da se vse njegove nade uničene!«
Baronesa ie mirno poslušala njegove besede Njen glas se ie tresel, ko je spregovorila: »Kaj naj to pomeni? Prepričana sem bila, da bom slišala od Tebe druge besede. Besede Tvoje ljubezni, besede nevtešenega hrepenenja po meni!«
»Aranka, Aranka, moja duša, moje srce je Tvoja last, moja glava in moja roka pa je last cesarjeva. Dokler nisem izpolnil svoje naloge, ne smem misliti nase, še manj na svojo srečo.«
»Kaj smatraš za svojo nalogo?«
»Ali hočeš temu fantomu žrtvovati najino ljubezen?«
»Aranka, ne zameri mi, kar ti Imenuješ fantom, je meni življenski cilj, smoter mojega življenja!«
»Tako malo sem Ti vredna, da zapostavljaš mojo srečo, mojo ljubezen fantastičnemu čustvu zvestobe? Ali ti je več za cesarja, ki Ti lahko nudi samo hladno knežjo zahvalo, kakor zame?«
»Aranka, pred leti sem mu prisegel, da ostanem zvest cfc> zadnjega vzdiha, svoji prisegi se ne mo« rem izneveriti.«
»Govoriš vedno samo o tem, kar lahko storiš in kar ne moreš storiti, nikdar pa ne vprašaš, ali lahko premagam to svojo ljubezen, ne vprašaš, ako ni od tega odvisno moje življenje.«
»Ne imenuj me samopašnika, Aranka! Poznaš moje čustvovanje. Sprva se nisem mogel odločiti, da bi Te pritegnil nase, sedaj pa Te objemam z vse topimo m z vso iskrenostjo svojega srca. Dolžnost moje starosti, ne tvoje mladosti je, da računam a časom, ki mi naj nudi izpolnitev mojega hrepenenja po sreči, Pred tem pa moram izvršiti moje po-slsnfc,«
ste v 145.
»SLOVENSKI NAROD« tel. julija 1925.
dtran d.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 30. junija 1926.
— Načrt šolskega zakona. Iz uči* tcljskih krogov nam pišejo: Osnutek šolskega zakona, ki bi naj postal za* kon za vso kraljevino, je naletel pri klerikalcih na hud odpor, dočim na« predno časopisje prav malo posega v kritiko. Mogoče poseže pozneje v akci* jo s stvarnimi argumenti, kar bi bilo pač želeti.      Starejši ljudje se gotovo še spominjajo one dobe, ko so na Du» naju v državnim zbornici razpravljali o novem šolskem zakonu za vse av* strijske pokrajine. Kak vihar je bil ta« krat   po   klerikalnem   časopisju brez razlike narodnosti. Cerkev, ki je imela do takrat šolo popolnoma v svojih ro* kah, a je zanjo skrbela prav po mače* hovsko, si je hotela to oblast še tudi nadalje ohraniti. Časopisna kampanja, shodi, škofovske konference in pastir* ski listi niso imeli uspeha, dasi je sam papež preklel avstrijski šolski zakon. Prav zbog tega so nekateri zagrizeni duhovniki bojkotirali šolo in poučevali verouk v cerkvi, a to ni trajalo dolgo. Kljub prokletstvu se je šola mirno raz* vijala po določilih šolskega zakona. — Ker je klerikalizem izgubil nad šolo svojo vrhovno oblast, je skušal politič* no zasužnjiti učiteljstvo, kar se mu je tudi deloma posrečilo. Pri nas je ža* lostna priča tega zasužnjenja Slomška« rija. — Od leta 1867. se je duh Časa bistveno spremenil, spremenili so se tudi papeži in škofje in drugi veljaki, goreči zagovorniki stare šole, ki so se strinjali s papeževim prokletstvom. Iz* ginili so v večnost in s seboj odnesli nazore davno preteklih časov. — Krna« Ju je svet spoznal, da je šolski zakon za ljudstvo pravi blagoslov. Ob 60 let* niči vladanja cesarja Frana Jožefa je izdal svojim vernikom goriški nadškof pastirski list, v katerem je hvalil vrline jubilanta in med drugim povdarjal, da je njegova največja zasluga — nov šob ski zakon, s katerim da se je s tem ove* kovečil za vse čase, — In to je bil isti zakon, ki ga je papež L 1867. proklel! čudež se je zgodil, kaj ne, prokletstvo se je spremenilo v božji blagoslov. — Kako pa sedaj, ali ni ista 'gonja proti novemu šolskemu zakonu?  Kakor ni bilo leta 1867. klerikalnemu taboru mar dobrobit ljudstva, marveč samo oblast nad šolo, tako je tudi danes. Klerika* Iizem si želi izvojevati nadzorstvo nad šolo in tu tiči ono grozno zlo novega šolskega osnutka! Ostane pa le pri po* božni želji tudi v prihodnje!
*   * *
— Vidovdansfcf   večer na Bledu. Na
čast kraljevski, na Bledu bivajoči dvojici in v proslavo Vidovega dne so Bleici priredili zvečer na Vidovdan bajno razsvetljavo z revijo na jezeru. Ko je solnce zatonilo fn je na zemljo legel mrak, je Bled zažarel v bajni svetlobi. Vse hiše, predvsem zdraviliški dom, so bile čarobno iluminirane. Tudi kraljevski grad »Suvobor« je bil sijajno razsvetljen. Izpred doma samega so krenili z lampijončki opremljeni in razsvetljeni, s cvetkami in zelenjem okrašeni čol-nički, gondole in ladjice na jezero. V sredini je bil krasen čoln, na katerem je blestel transparent z napisom »Orjuna«. Po gorah in gričih so goreli kresovi, na gradu so pokali možnarji, godba je igrala — skratka bil fe prizor kakor v tisoč in eni noči. čolni so se ustavili pred kraljevim gradom, kjer so pevci zapeli »Bože pravde«, množica pa je prirejala kraljevski dvojici pre-srčne ovacije. Navdušeni klici »Živel kralj«, »živela Jugoslavija« so pretresali ozračje. Svečanosti so trajale nad eno uro, na jezeru in ob obali pa je trajalo živahno vrvenje pozno v noč, igrala je godba in odmevale so pesmi, med njimi najpriljublje-neqša ->Po jezeru Hiz Triglava«. Na Bled je prifiitelo od blizu !n daleč na tisoče ljudstva, zlasti mnogo pa iz mariborske oblasti.
— Vidovo na Triglavu. Dva praznika sta privabila v Triglavsko pogorje okrog 300 turistov, ki so se sicer razdelili na vse koče, pa vendar ni bilo za vse prenočišč. Zlasti Kredarica in Aleksandrov dom sta bila prenapolnjena. Na Vidov dan je bilo vreme razmeroma še ugodno, dočim 5© V ponedeljek divjala na Triglavu tako silna burja, da je bil dostop na vrh sploh nemo-goc. že v noči od nedelje na ponedeljek je snežilo. Sneg je začel n&letavati tudi v po. nedeJjek zjutraj. Potem je snežilo skoraj ves dan. Snežni metež in vrtinci so zelo ovirali turiste, ki so se vračali večinoma čez Prag in Kot v Mojstrano, dočim jih je šlo na Velo polje le malo, na Sedmera je. zera pa menda sploh nihče. Novi sneg sega čez koleno, ponekod, kakor na poti Čez Hrl-bariee. pa malone do pasu. V Staničevi ko-či je bilo mnogo smučarjev, ki so <meli zlasti dopoldne, dokler se sneg ni tajal, prav ugodno vreme za smučanje. Koča pri Sedmerih jezerih Je bila oba dneva skoraj prazna, ker pot Iz Aleksandrovega doma ni shojena. Turiste je splošno presenetila debela plast snega, ki pokriva vse Triglavsko pogorje in je ob tem času redkost. Druga leta je bilo koncem junija na Triglavu neprimerno manj snega. Vendar pa se turisti niso ustrašili pozne zime In precejšnjega mraza. Med številnimi turisti, ki so posetilt v nedeljo fn ponedeljek Triglavsko pogorje, je bilo mnogo tujcev, zlasti Hrvatov.
— Slovenskih duhovnikov tie puste nazaj na Koroško. Pred nekaj dnevi smo v našem listu prinesli vest, da je koroška vlada dovolila 14 slovenskim izgnanim duhovnikom vrnitev na Koroško, da pa se nobeden od teh gospodov ni odzval pozivu. Od merodajne strani se nam poroča, da vest ni bila točna. Niti cerkvena, niti posvetna koroška gosposka dosedaj še ni dovolila nobenemu pregnanemu slovenskemu korošVemu duhovniku — kljub vsem prošnjam — vrnitve na njegovo bivše mesto ta Komofteanv
— častni kunzull naša države. 2 ukazom Nj. V. kralja so postavljeni za častne konzule naše države v Španifi g. Djordje Panajot v Barceloni in g. Jovan Krunič« Turino v Los Palmasu na Kanarskih otokih.
— Za žlvinozdravnlke so bili v soboto 27. t. m. promovirani v Zagrebu na veterinarski fakulteti gospodje: Ivan Kapus iz Kamne gorice, Joža Drolc iz Izlak pri Zagorju in Boštjan Kordaš iz Goric pri Celovcu.
— Pokrajinska zveza društev hišnih
posestnikov za Slovenijo nam pošilja to-le iyjavo: Z ozirom na razne kritike v ljubljanskih dnevnikih" o zadnjem ljubljanskem protestnem shodu proti previsokim davkom nam Pokrajinska zveza društev hišniK posestnikov za Slovenijo v Ljubljani pošilja sledeče pojasnilo:   Konštatiramo,   da smo shod sklicali na vsestransko zahtevo posc-stnikov-davkoplačevalcev iz cele Slovenije radi novih davčnih bremen, ki so jih prinesle zlasti posestnikom nove dvanajstine, katera bremena so zasegla že večinoma vse doSodke v celoti. Na shod so bile vabljene VSE gospodarske korporacije, vse politične stranke ter vsi narodni poslanci brez izjeme.   Predsednik Je v otvoritvenem pozdravu izjavil, da je shod nestrankarski ter prosil vse navzoče, da opuste na shodu vsako politiko, zlasti pa osebne napade. Shoda sta se udeležila izmed slovenske skupščinske delegacije samo poslanca gg. Smo-dej in Pucelj, minister g. dr. Žerjav pa Je poslal brzojavko, ki se je prebrala takoj v začetku zborovanja in ravno tako tudi pismo predsednika gerentskega sveta ljubljanskega g. dr. Puca. K besedi se 5e javil razen poslancev gg. Smodeia m Puclja tud! član gerentskega sveta ljubljanskega g. Josip Türk, kateremu fe dal predsednik besedo pred obema poslancema. V besedo posegati predsednik shoda ni imel povoda, ker nihče izmed govornikov, ne g. Türk, niti gg. Kmodej in Pucelj nr govoril s strankarskega stališča, ampak so vsi kVitikovali le postopanje  prizadetih oblasti fn mero-dajniK faktorjev. Jasno pa je, *da nihče izmed govornikov ni mogel fn ni sme! braniti prizadetih" faktorjev,   ki so odgovorni ža strahovite obremenitve v Sloveniji ter bi tudi zborovalci, ki so bili iz vseh političnih" strank sami preprečili vsak* govor, ki bi branil sedanja davčna bremena. Odbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Jči sestoja iz pripadnikov vseh' političnih strank, konštatira soglasno, da je njen predsednik g. Ivan Fre-Iih, ki Je šHodu predsedoval, vodil shod popolnoma nestrankarsko In objektivno ter se mu zahvaljuje za ogromni trud, k! ga 5e imel s prireditvijo shoda ter za stvarno vodstvo shoda in na njem podano poročilo.
— DrasUvo Atena naznanja, da prevzame nadzorstvo na otroškem Igrišču s 1. julijem otroška vrtnarica. Prijave se' sprejemajo vsak dan od 9. do 11. dopoldne In od 3. 7. popoldne na agriŠČu pod Tivo-lijem. 1313n
— Sprejemi v železniško službo. Direkcija državnih železnic nas obvešča, da do nadaljnjega ne sprejema več prošenj za sprejem v železniško službo, ker ni na razpolago več prostih mest m je že Kak cela vrsta prosilcev In prosilk pribeleženih\
POZOR
Opozarjate ne, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„klju£«
traja kakor Štirje pari drugih} Kupite eden par in prepričajte} se. -—  Nogavice brez Žipa .ključ" so ponarejena-
— Iz trgovskih7 in obrtnih krogov nam
pišejo: 2e pred par meseci so banke in obče denarni zavodi znižali obrestno mero za vloge (7—10 %), vprašamo, kdaj bodo ti zavodi znižali obrestno mero za kredite. Obsojati treba to postopanje. Katera solidna tvrdka, kateri pošten obrtnik more danes delati, ako mora kredit obrestovati z 20—24 %. Sicer pa mislimo, da je razlika obresne mere za vloge in posojilo 4—5 •/• tudi za dananšje čase dosti velika. — Nemške banke podpirajo iz nacijonalnlh razlogov nemške obrtnike in trgovce, nemško industrijo s krediti po 6—8 %, da si ohranijo obstanek. Krediti za našo trgovino in obrt se morajo urediti tako, da niso ogrožene eksistence domačih podjetnikov.
— Griža razsaja v novomeški okolici. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji so pripeljali 10 na griži bolnih oseb, izmed katerih je ena umrli.a
— Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Dne 4. julija se bo vrSil koncert slovenskega kvarteta iz Ljubljane, dne 5. julija pa bo koncert »Ljubljanskega Zvona«, katero društvo uživa med gosti že najboljši sloves. Pevovodja Prelovec nastopi s 65 pevci in pevkami. To bo že peti koncert omenjenega društva v Rogaški Slatini. — Število gostov je dne 20. junija znašalo 409. — »Zdraviliški vestnik« prinaša v svoli četrti številki toplo pisani članek v spomin dr. Frana Posine, ki je rad poseča! ztJravfliSče v zgodnji sezoni.
— Otvoritev novega postajališča. V ne« deljo 5. julija se otvori na progi Ljubljana« Rakek med postajama Brezovica in Prescr* je novo postajališče v Notranjih goricah. Popoldne istega dne se vrši v Notranjih go» ricah velika vrtna veselica z mnogobrojnlm sporedom. Sodeluje polnoštevilna godba na pihala »Svoboda ». 1310/n
— Prostovoljno gasilno (društvo v Raj-henburgu ima dne 5. julija t. I. razvitje svojega društvenega prapora. Sv. maša se daruje na prostem ob 10. dopoldne. Ob '3. popoldne bo velika vesrite* «»rJ na**!»&»
C Kriišnnco. Ob vaakem vramaou. Za vsa udeležence polovična vofcja preskrbljena. Želimo, da ai udeležena droitva pravilno uredijo. Na svidenje! — Odbor. 131in
— Vett daljnji potrta, Observatorij pod Triglavom nam poroča z dne 28. junija. Danes okoli 3. zjutraj so beležili naši potre-somerji tu pod Triglovom prav močan, 2 uri trajajoč potres v daljavi kakih 9000 km.
—i Trgovska pomorska akademija v Dubrovniku ostane. Komisija prosvetnega ministrstva, ki ima nalogo, da reducira nepotrebne šolske zavode v državi, je prvotno reducirala trgovsko pomorsko akademijo v Dubrovniku meneč, da obstojata v tem mestu dva enaka trgovska pomorska zavoda. Komisija je bila v zmoti, ker je vo-jaško-trgovsko-pomorsko akademijo štelo med navadne akademije. Po razjasnjeni pomoti je komisija preklicala prvotni sklep in trgovska pomorska akademija v Dubrovniku ostane.
— 90 milijonov dinarjev je doslej naša država izplačala našim državljanom vojne odškodnine.
— K cerkvenemu ropu v Šmiheiu pri Novem mestu. Včeraj so izpustili iz zapora osebe, ki so bile osumljene cerkvenega ropa. Pri njih niso našli oropanih* reči. O roparjih' ni nobenega sledu.
— Nepošten hlapec. Hlapec Fran Bra* tun, zaposlen pri posestnici Mariji Šušter* šič v Zapužah, je 25. t. m. odšel s konjem in vozom v Brod pod Šmarno goro. Ker se do sedaj ni vrnil, obstoja sum, da je ko« nja in voz prodal v Italijo. Lastnica ima 11.000 Din škode.
— Smrtna obsodba v Skoplju. Pred prvoinstančnim sodiščem v Skoplju se je vršila 29. t. m. razprava proti Atanasu Tr-njakoviču iz Strumice, obtoženim po § 1, 2 in 7 zakona o zaščiti države. Atanas je z dvojico bolgarskih" komitov napadel leta 1023 poštni voz na cesti Strumica-Udovo in ubil Konstantina Kočeviča, zaupnika naših oblasti. Kasneje se je vrnil v Strumico, kjer jc bil prijet. Obsoje je bil na smrt na vešahh".
— Poskusen samomor Rusa v Novem Sadu. Snoči se je v Novem Sadu ustrelil v prsa ruski emigrant Valertjan Kalenjin, član novosadskegna gledališča. Dejanje je baje Izvršni v pijanosti. Težko ranjenega so prepeljali v bokrfco, a bo verjetno podlegel poškodbam.
Iz Ljubljane.
— Proslava Vidovega dne v Ljubljani.
Vidovdan je LJubljana prav dostojno proslavila. 2e v soboto na predvečer praznika so vsa državna in zasebna poslopja razobesila zastave, zastave pa so tudi visele na vseh tukajšnji!? konzulatih1. V soboto ob 10. dopoldne je bil v stolnici svečan rekvijem, kateremu so prisostvovali veliki z*upan dr. BaltfČ, general Stojanovič, konzularni zbor, zastopniki raznih uradov ter veliko število častnikov. Zvečer je priredila Or-juna po mestu obhod. Sprevod z domžalsko godbo na čelu, kateri so sledili Orjunaši v kroju, je odšel ob 21. izpred Narodnega doma po Aleksandrovi cesti, Dunajski cesti, po mestu in se ustavil v Zvezdi, kjer je imel neki nacijonalist nagovor na navzoče. Občinstvo je nacijonalistom na vsej poti prirejalo prisrčne ovacije ter vzklikalo kralju, državi In narodnemu edinstvu. V nedeljo ob 9. dopoldne je bila v kapelici vojašnice vojvode Mišica služba božja. Cerkvene obrede je opravil prota Dimitrije Janko-vič. Svečani službi božji so prisostvovali veliki župan dr. BaltiČ, general Stoja-novic, mestni^ gerent g. Josip Türk, vsi tukajšnji konzuli, zastopniki vseh državnih uradov ter številno drugo občinstvo. Služba božja se je ob 10. vršila tudi v evangeljskl cerkvi na Gosposvetskt cesti. Tudi vse šole so dostojno ht na svečan način proslavile Vidovdan.
Za magistra farmacije Te dne 15. t. m. promovirala na zagrebški univerzi gdč. Vida Fink, hčerka magistratnega nadsvet-nika v p. VeHčana Finka".
—^ Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V torek 3ne 30. t. m. skupna vaja!
— Muzejska knjižnica ostane znanstvenim uporabljevalcem na razpolago tudi preko študijskih počitnic ob običajnem uradnem času.
— Služba šolskega sluge. Na I. mestni efekliški meščanski in osnovni šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani se odda služba šolskega sluge, hišnika in kurjača s I. novembrom 1925. Prošnje s prilogami je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega šolskega sveta do vštetega fit julija 1925 S slušno so zveani določeni prejemki šoiskifi slug, stanovanje, kurjava in razsvetljava. Prosilci morajo biti oženjem, Jugosloveni, ne-^madeževanega življenja, popolnoma zdravi .stari nad 18 in pod 40 let in strokovno usposobljeni kot strojni ključavničarji in kurjači centralne peči.
—Nove naprave v mestni klavnici. Letošnjo pomlad so se začela v tej klavnici potrebna dela za napravo hladilnic, dovla-čilnice, vpostavitev tira in drugih del, ki so v zvezi s tem. Nabavili so se potrebni leseni pragi in popolnili ter zboljšali klavnjč-ni ostali oddelki. S temi napravami je mestna občma ustregla že davno nastalim potrebam ter interesom mesarskih "krogov^ kakor občinstva (konzumerrtov). Zdaj so dela ravnokar končana.
— Nov« poslopja »Okrožne«* uraäa za zavarovanje delavčeve bodo tekom prihodnjih par tednov v vseh delih dovršena, tako da se bodo uradi tega zavoda za-mogli tekom letošnje jeseni vanje preseM. Ti novi štirje dvonadstropni objekti obsegajo poleg uradnih prostorov tudi 10 do 12 stanovanj z vsemi prfttkKnami (kopalnimi sobami, poselskfmi sobami i, dr.).
— Vandalizea*. Neznani zfckovd so pri
vrini orrajf vojaSvce vojvode MJSfca polomili več železnih stebričev. Enako Škodo so izvršfH tucH pri vrtni ograji poleg vojašnice v Stomflrovj uric?.
jmo za sokoiski Tabor!
Pogled na evropski del ŠANGHAJA. ki je pozorišče kitajskega revotucijonarnega, najbrže od boljševikov povzročenega giban ja. — V ospredju se vidi kitajska čajnica
in tipičen vijugasti kitajski most.
Iz Maribora.
—m Ekspedicija mariborskih icjraicov. Pišejo nam: že dva meseca pišejo časopisi vsega sveta, o Amundsenu in tovariših, o njegovi nevarni ekspediciji na severni tečaj In ee<daj o nje povratku. Iskali so novega, svežega ledu in ga tudi našli. Manj nevarno ekspedicijo pa napravijo sedaj trije člani mariborskega Naa*odnega gledaližča po Sloveniji, in sicer: Rasberger, železnik in Ko vačičeva. Poleteli bodo v svrho demonstri. ranja svojih najnovejših   bomb   v oblik: burk, veseloiger, komičnih nastopov, kuple-tov, dnotov, pantomtn itd. itd. na popolno na novih aeroplanih v mesta in trge, med drugimi najpreje v Ptj, Ormož, Dolnjo Len tlavo, Ljutomer,   Murslro   Soboto, Gornjo Radgono, Varaždinsko Toplice, Rimske To plice, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Sevnico, Krško, Šoštanj itd., in če bi slučajno zmanjkalo bencina, napravijo še med potoma ka"ko postajo. Ekspedicija odide na •pot meseca julija. Ker se ne ve, kakšno bo vreme, 6e ne more natančno določiti dan poseta v poedinih mestih. Pač pa se bo to v vsa,kem krasju v pravem časno razglasilo. Ekspedicija bo imela s seboj bombe najnovejšega kolibra, s katerimi misli raztopit! srca najbolj zakrknjenih filistror, skratka: nuditi občinstvu smeha in zabave v naj. večji meri.
—m Odbor za postavitev apomenika v svetovni vojni padlih vojakov v Mariboru je imel v <petek 26. t. m. svojo prvo sejo. Odbor tvorijo naslednji gospodje: zastopnik vojaške oblasti san. podpolkovnik; dr. M. Justin, zastopnik mestne občine obč. svetnik J. Stabej, zastopnik novinarskega udm-ženja T. Gmajner, tat. vojni turat P. Za-vadlal, pravoslavni vojni turat P. Trboje-vič, profesorja Gvajc in Žagar ter pet zastopnikov mar. podr. udruženja vojnih invalidov. Odbor si je za predsednika izbral g. A. Krepeka, predsednika TJ. V. I. podr. Maribor, za podpredsednika pa obč. svetnika g. J. Stabeja. Storili so se razni sklepi, tako da lahko pričakujemo, da bo lepa misel in ideja, ti je izšla iz vrst vojnih žrtev, tekom leta izvršena, v vojni padlim vojakom postavljen mogočen spomenik in urejeno tudi njih pokopališče. Sklenilo se je Izdati primeren oklic na občinstvo. Oklic se razpošlje vsem časopisom z vabilom, da ga pri-obče. Občinstvo pa, ki oklic prejme s položnicami, pa se naproša, da po svojih močeh prispeva primeren dar v spomin padlim svojcem, ki spe večno spanje sirom sveta, pa tudi v epomm onim, ki jih je svetovna vihra položila v grob v naši slovenski zemlji.
Iz Celja.
—c Slovenjgradec. Najlepša prireditev letošnje sezone je pač büa neden- Vidov-danska proslava naše mcr.an^ke šole združena z razstavo ročnih del, risarsVm* in pis-meniK izdelkov. Čudom smo se čudili raznim razstavljenim predmetom in takoj spoznal, da se tu dela, marljivo in vztrajno dela. Čast takemu učiteljstvu! Popoldanska proslava je to še posebno utemeljila. Nismo še videli tako precizne mladinske prireditve: mešani zbori g. strok, učitelja Živka in šolski orkester z raznimi točkami, posebno s Havdnovo simfonijo pod vodstvom g. ravnatelja Šentjurca   so vsestransko ugajali. Slišali smo nekaj novih, modernih, dobro zglasnih zborov, kr so pokazali, da je g. 2ivko izboren pevovodja. Slavnostni govor   predsednika    Podmladka Rdečega Križa, absolventa Kl U n a nam je lepo pred-očil tendenco slavnostnega <lne. Višek prf-reclfrve je bila vprlzoritev 3-dejansEe pra\'-Ijiee E. Tiranove »Čudežne gosli« s petjem In plesom. Ponosno ugotavljam dejstvo, da 3e Igrica prekosila vse mladinske dramatične predstave že vsled tega, ker je bila izvedena kot »mladinska opera« s krasnim baletom vil "(naštudirala ga. Š e n t j u r č e-* v a)1, primernimi kostum? kraljevskega 3vo-ra {gdč. Tvanec in Vrečko)" in izborno sce-nerijo. Petje je vo3ii g. Živko In so posam-ne točke, opsebno solospevi mladih' Igralcev posebno ugaja!!. Igro je vodil režiser "drai* odseka »Čltamlce« strok, učitelj g. Vrane, Ki je spravil igro v pravo obiležje in ponovno pokazal posebne zmožnosti vprizarjanja gle'dairskih predstav. Gledalci so bili vzhf-Čeni fn s frenetičnim plostianlem poplačali trud mfadini In nčlteljstvu. čestitamo ufci-teUsfcenro »bom meSeaeslce Sole k izborne-mn mpefiu! Pridobili sta si srca gledalcev in igralca v l Zhrcl!
Vl«0v4an«tfa prealsva «a j« vrfiiia V Oatjto v aabato in n«4a!jo na prav lep na. Mapta a» Ha sanjata
Hiše so bile povečini vse v državnih tn na. rodnih zastavah. V soboto ob 9. uri je v žitpni cerkvi opravil opat g. Jurak ob asistenci slovesen rekvijem, kateremu bo prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter vojaštvo in mnogo drugega ob-j činstva. Ob 10. uri je biia proslava v evan-geljski cerkvi. Trgovine so bile med cerkvenim opravilom zaprte. V nedeljo ob pol 11. uri je bil v veliki dvorani Narodnega doma parastos. Po obredu sta imela lepe nagovore o pomenu Vidovega dne celjski župan dr. Hrašovec in pukovnik g. Naumovič. Pri parastosu je pel mladinski zbor celjske Glasbene Matice pod vodstvom učitelja g. Pregelja. Petje je bilo ljubko in je navzo. čim zelo ugajalo. — Šolska mladina je Vi-dovdan proslavila s spominskimi slavnost-mi v soboto dopoldne v šolah.
—c Demokratski sestanek. V nedeljo popoldne se je pri Cajhnu na Teharjih vršil demokratski sestanek, katerega je pri-redila krajevna organizacija SDS za celjsko okolico. Sestanka 6e je udeležilo leipo število somišljenikov, župnik g. E. šimnic je na sestanku imel primerno zanimivo predavanje iz zgodovine teharskega plemstva.
—c Sprejemni izpit na gimnaziji v Ce. Iju so v petek delali 104 cčencS, od katei-itr sta bila 2 odklonjena.
—c Pogodbo za dobavo električnega to ka je ekleoiila mestna občina celjska s fal-sko elektrarno. Falski tok bo cenejši. Z dobavo se bo pričelo predvidoma že 1. decembra letšnjega leta.
— Velik vlom pri tvrdki P. Mafdič. Iz Celja nam poročajo, da so neznani storilci v noči od 25. na 26. t. m. vlomili pri tvrdkf Peter Majdič v Spodnji Hudinji pri Celju. Vlomilci so odnesli tri pisalne stroje. Dva stroja znamke «SmithsGross» in eden «Tko* rona». Stroji so cenjeni na 25 tisoč Din.
Regulacija cen živil, poljskih in mlečnih pridelkov ter sadja na Ijubljaskem trgu
Mestno tržno nadzorstvo skuša potisniti cene živilom do mere, ki taktično odgovarja njihovi vrednosti. Doslej je doseglo znižanje cene mesu od 2 do 6 Din pri kg, istotako se je znižala cena kruh'u za F0 para pri kg. rPi tej priliki se opozarja občinstvo, da morajo peki peči kruh natančno po predpisani teži, to Je po 1 kg, po pol In četrt kg. Manjše porciic kruha, kot navedeno, so nedopustne in kaznive.
Mnogo je tudi tržno nadzorstvo reguliralo cene sadju. Češnje, ki so se prvotno prodajale po 10 Din za kg, se prodajajo najdražje od 5 do S Din, domače pa pa 3 Din kg. S tem se je dalo občinstvu priliko, da si je na cenen način preskrbelo češnje, bodisi za vsakdanjo potrebo aH za kompote. Hruške, ki so se te dni poiavile na trgu. se pusti prodajati po konkurenčni ceni od h do 9 Din za kg ter se je_ labko kupilo blago od 6 do 7 Din ceneje kot na drugih stojnic ah\
Za poljske pridelke, tako krompir, srah in drugo, se določa vsakdanja cena. Zgodnji krompir, katerega so nameravali proda-ialci prodajati po 5 Din za kg, se na »rgu ni pustilo prodajati dražje kot 3.50 do 4 Din. Solata in drugi vrtni pridelki se prodajajo po čim najnižji ceni.
Tržno nadzorstvo bo v najkrajšem času poskusilo proizvesti tu'di znižanje cen; gostilniški hrani, tako da bo tudi odgovarjala znižanju cen mesu in drugih pridelkov.
2 ozirom na ogromen padec cene sena se bo temu primerno morala znižati cens mleku. Cena mleku, k! !e sedai na trgu 3 dinarje, na dom postavljeno pa 3.50 Din, se bo morala znižati najmanj za 1 Din pri litru. Vsem, ki se regulacij cene mleku ne bodo pokorili, ne bo pustilo mestno tržno nadzorstvo dovažati mleko v mesto. Vse gospodinje naj že sedaj tozadevno opozore mlekarice.
Mestno tržno nadzorstvo prosi vse ljubljansko občinstvo, 'da mu tudi pomaga pri regulacij! cen, ker !e tudi od njega samega dosti odvisno, da se cene blagu znižajo. Dogajajo se večkrat slučaji, da gospodinje same preplačujejo blago, in sicer višje kot je nastavljena cena po mestnem trfaem nadzorstvu, ter tako 'dajejo oporo prodajalcu, da draJJe proda blago ter s tem twB drogi podražijo prfddke. Vsako nedopustno zvišanje cen btacu, bodisi od strani PToflnJaka, bodisi od strani kupca, naj bi se ta&j javiio mjetoe*ra $*mm nadKir-
r
r
slian 4.
•SLUvčNSgi  NAROD« dne i julija vateo
Gospodarstvo
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V in. ČETRTLETJU 1925.
(Objava Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani)
I. Hišna naj marina,
Za odmero hišne najmarine za L 1936 v tralih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti davčnemu oblastvu do konca meseca avgusta t. L Izpremembe, ki nastanejo 2lede višine hišne najmarine izza vložitve napovedi do konca I. 1935, se morajo davčnemu oblastvu sproti naznanjevati.
Hišni posestniki, ki ne bi pravHno in ločno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne preloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ue odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do ISO Din. Ako pa se tudi v nadaljnjih S dneh ne odzove •ozivii, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivhni stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana nasTopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
\L Občna pridobnina.
Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridobnir.skih izjav za dvoletje 1926/ 1927. *
Do tega reka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, industrija itd.), tudi ona. ki so že sedaj obda-čena z občno pridobnino.
Kdor ne vioži v določenem roku pri-dobninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebe po-zi\~ati, naj vloži izjavo.
Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od t. Julija 1924 do 30. junija 1925, ako pa se podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprcč-"
no stanje med krajšo dobo njegovega obstanka.
Tiskovine za izjave se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
ID. Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto 1925 poteče zadnji rok dne 1. julija 1925. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo primerno podaljšanje roka.
IV. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za H. četrtletje 1925 do 31. julija 1025 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opo-zore na svojo dolžnost, ali s posebnim po-zivom ali z javnim razglasom ter z zapre-tilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1925 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1925. P čni uradi so upravičeni jih v 14 dneh po dospelosti prisilno izterjati in zaračunavati pole 12 % zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zneska.
VI. Razgrnitev predpisanih izkazov.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni izkazi prvih 15 dni meseca julija t. 1., kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka opozorjeni individualno ail z javnimi razglasi.
O predpisu dohodn'ne se davčni zavezanci potom občine obveste s posebnimi obvestili, katera nadomeščajo predpisne izkaze, ki so se do. sedaj razgrinjali pri občinah.
*    * *
— g Dospelost nekaterih perijodičnih taks. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani). 1.) Od kuponov aH dividend kakor tudi od tani:jem se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10., pripomba 5.) 2) Do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe (denarni zavodi) predložiti davčnemu oblastvu ali finančni upravi seznamek otvor-jenih ali tekočih računov v minulem pollet-
ju ter plačati odpadajočo takso (za vsak račun 20 odnos no 10 Din) v kolkih, ki se prilepilo na seznam (tarifna postavka 37). 3.) Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku naa* 500 Din Je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija t. 1. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 12 % obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse, (tarifna postavka 12., pripombo 12-, odst. T. št 1 in 3.) 4. Dne 31. julija t L je plačati takso za pravico, da se točijo pijače, za II. polletje 1924. Če se ta taksa ne plača pravočasno,   je kazen trikratni
znesek redne takse poleg plačila redne ta- | kse. Če točilec ne plača redne takse niti v 30 od dne, ko bi jo bil moral plačati, se mu odvzame pravica do točenja pijač. 5.) Vsi točilci pijač na drobno in vsi prodajalci pijač na semjih itd. morajo predložiti vsako leto najkasneje do dne 1 oktobra pristojni srezki upravi fin. kontrole prijavo s temi podatki: ime m priimek, kraj, kjer točijo pijače na drobno, kakšne vrste p'jac točijo, kakšni so ni?h prostori (njih površina), višina, način razsvetljave; število miz in stolov in število služabništva.
To in ono
Nt mara biti kraljica
Pred več meseci se je že širila po italijanskih listih vest, da se princezinja Mafalda, druga hči italijanske kraljevske dvojice, poroči z beglijskih princem. Morda ie res bik) nekaj na tem. da bi bil belgijski princ rad vzel za ženo princezinjo Mafaldo. Na dvoru so vedeli, da Mafalda ne mara biti kraljica. Kmalu na to so prihajale govorice, da se bliža Mafaldi neki nemški princ. Pred dvema letoma, ko je obiskala princezinja v Rimu v spremstvu svoje matere neko razstavo umetnosti, ?e spoznala princa Filipa Hessenskega. Od tega časa dalje se je princ Filip, ki biva v Italiji že nekaj let. rad bližal princezinji Mafaldi On je nečak nemškega cesarja Vijema, svetovne vojne se je udeležil v bojih na Francoskem in bil tudi ranjen. Visok je in lepe postave, star okoli 30 let Ljub? umetnost, kakor tudi Mafalda, kj se bavl posebno z godbo in slikarstvom. Sedaj je razglašeno, da se poročita. Poroka bo najbrže v jeseni v Turinu Filip Hesserrski je protestant, pa se bo pokatoličil. Mafalda vidi, kako srečno živi njena starejša sestra Jolanda v zakonu z grofom Calvijem. Tak srečen zakon si želi z nemškim princem, ki nima nikake-ga izgleda na prestol.
efta Ranjam-Oas
V Darjel'ngu je umrl v starosti 55 let Chitta Ran jam Das, Gandhi j ev rojak in politični prijatelj. Sicer ga ni dosegel, mogoče pa 'jfat vendar za angleško gospcd-stvo v Indiji pomenil še nevarnejšega nasprotnika, kot je bil ko* voditelj ljudi in strank, kot osvajevalec zborovanj in kon-
gresov kot organizator 'n parlamentarni taktik mož, da mu ni bilo para Das je iz bengaiske rodbine visoke kaste in se je posvetil odvetništvu. Vse potrebre izpite je napravil v Londonu. r:den njegovih bratov se je povspe! do s!užbe sodrfka pri najvišjem sadnem dvoru v Patni. V Kal-kuti je bil kmalu znan kot odvetnik in pridobil si je veliko premoženje. Po svetovni vojn! se je Das pridružil nacionalističnemu gibanju, katero je hotelo potom mirne »Non-Cooperat'on« porušiii angleško gospodstvo. Dvignil se je kmalu do uglednega vodi tel jskega mesta. V decembru 1931. je bil izvoljen za predsdnika nacionalnega kongresa v Ahmedabadu in kmalu nato aretiran Pol leta je tičal v zaporu. Njegova popularnost je še narastla. Pri volitvah v zakonodajni svet je bil izvoljen v več volilnih okrajih in pr šlo je tako daleč, da mu je guverner v Pengaliji ponudil dostojanstvo premier-ministra za to provinco, kar ie pa Das odklonu. Izvoljen je na bil leto pozneie za župana v KMkuti. Angleško časopisje je zadnje čase slikalo Dasa kot voditelja spravljive smeri v okviru Indijskega nacfjonalnega gibanja, ni dvoma pa, da so se varali Angleži o Dasu. ki je bil zelo prevdaren in n' nikdar dajal izjav, iz katerih bi se razvidelo njegovo politično stremljenje.
*   * *
• Pokopališče velikanov. Iz Newyorka poročajo: Skupina ljudi, ki se je vrnila iz Mehike, je iskala zlato in srebro po gorovju Kihuauha, je naletela tamkaj na veliko grobišče, v katerem so bila človeška trupla še popolnoma dobro ohranjena. To je pokopališče plemena, ki je že izumrlo Ta
trupla so izmerili. Nekatera so bila dolga rad tri metre, noge so merile 40 do 45 cm Vladni antropologični oddelek v Mehiki odpošlje komisijo, ki pregleda vso to pokra-lino.
* Redek jubilei. V angleškem mestu Gopelandu te praznoval te dni Rihard Be-ach redek jubilei 651ernec;a dela pr! en! ta isti tvrdki. To je tovarna porcelana, v katero je vstopil kot deček. Tekom 65 let ie avanziral za obratnega vodjo. Tekom v*e-ga tega dolgega časa jubilant ni b?l bolar niti en dan.
* Velik   uspeh   poštnega   letata. Me.
Frankfurtom in Curihom poslujoče po&tn< letalo družbe Aero-Lloyd je izvršilo polel med tema dvema krajema v dveh urah. 2e lezniškj vlak potrebuje pri najboljši zvez devet ur.
* Kozličkovo meso V Rimu v ulk Trastavere so prodajali tihotapskim potorr različno meso po zelo nizki ceni. V sedanjih hudih časih, ki tarejo uboge ljudi tudi v večnem ;n veličastnem Rimu. so revni sloji kar drli v to skrivno mesnico. Počasi je policija izvedela, kje se prodaja tr meso poceni, o katerem se ie toliko govorilo. Udrll so policaji v stanovanje nekega Delpinto, k; je zaslišan pripovedova na v~a usta, da predaja fino kozličkovo ir volovsko meso, katero dobi od dobrih kmetov in ga lahko da poceni ubogemu ljudstvu. Policaji pa niso verjeli njegovim lepim besedam, marveč so preiskavali dalje in odnesl' sabo velike zaloge baš za prodajo pripravljenega me^a V policijskem uradu ^e ie potem konstatiralo, dz Delpinto ni prodajal kozličevega in vdovskega mesa, marveč meso mladih mačk mladih psov in konj. Njegovo mesnico so seveda zaprli in Delpinto je romal v zapor.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
In pulti, pripravni za ju« velirje aH boljša trgovina,
NA PRODAJ.
Ogledajo aa lahko i
Krekov trg 10, pritličje, desno.
Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud* Baraga» Seienburgova 6|l
Talafon et. 98C
Man oalaef, ki služilo v posredovalne In sooial-ae namene občinstva, vsaka beseda 50 aar.
Najmanjši znesek Din S.
IHHLIOGLHSI
Zenltve. deaf aavaale ter oglasi strogo trgovskega značala, vsaka beseda Din 1"—.
Ma|man|ii znesek Din 10
Več stanovanj
za zamenjavo in oddajo
Eri    — «PosredovaJec», jubliana. Sv. Petra ce<* eU 23 T. 2064
Službe I
Maserka,
dobro izvezbana — i£Čc službo v mestu ali na de* «Ii. Ponudbe pod «Ma? serka r2043i> na upravo «SL
?Caroda^».
Služkinjo
trezno, pošteno in zdra* to, iščem k dvema ose« ma za Biograd na moru v Dalmaciji. — Prednost ima kmetsko dekle! — Ponudbe pod "Poštenost 2032» na upravo «SIov. ^sa.roda».
Radio-ielegrafist,
popolnoma izvežban v svoji stroki — išče name? ščenje; najraje v Ljubi jas ni ali Zagrebu. — Cenj. ponudbe pod «Telegrafist 2016» na upravo «Sloven* skega Naroda^.
Koi vodja trgovine
iščem službe: event. pre* vzamem podružnico z rac« sanim blagom. Položim lahko Din 20.000 kavcije. — Ponudbe pod «Kavcija 2042» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Gozdar
z državnim izpitom, dol* goletno prakso in prvo* vrstnimi izpričevali, iz* vežban tudi v poljedel* stvu — išče službo pri veleposcjrrvu. — Ponudbe pod «Gozdar'1991» na upravo «Slow Xarodav.
Maturant
učiteljiščmk išče službo za časa počitnic; gre tudi samo za popoldanske ure. Xastooi lahko takoj. — Ponudbe ped «Maturant 2038» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Prikrojevalka-
direetrice ta izdelovalni* co perila (ženskega in moškega) — samo prvo* vrstno moč — se išče. — Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «Slow Naroda».
Mehanika,
prvovrstnega, sprejmem, — Florjančic, Ljubljana, Šelenburgova ulica. 128/L
Šumski mani« pulant
s3 više godišnjom pra* k so m za smrekovo i bo* rovo drvo — traži se za odmah. — Ponude na: Poštni pretinac 167, Su* Sak 2083
Kontorist
z večletno prakso, zmo* žen knjigovodstva, ko* respondence, strojepisja, vešč slovenskega in nem* škega jezika — išče stal* no mesto. — Ponudbe pod Stal no'2074 na upra* vo «Slow Naroda*, aaneaananan
Strojnik
(absolvent strojne šole) in i zu če n ključavničar — išče službo za takojšnji nastop. Pogoji ugodni. — Ponudbe pod «Pomorski strojnik/2060» na upravo «Slow Naroda».
Proti dobremu plačilu se
išče
mlad natakar,
lahko tudi začetnik. — Močna deklica za ku* hinjo, oba prejmeta hra* no. stanovanje in perilo v hiši. Istotam se sprej* m»* učenka iz boljše dru* žme za tri leta z vso oskrbo. — J. Jakoubek, kantina fabrike šečera, Čuprija. 2067
Solicitatorja,
verziranega v vseh zem* Ijeknjižnih. izvršilnih in pristojbinskih zadevah, po možnosti upokojene* ga sodnega ali davčnega uradnika, ki je še dosti agilen, išče za takojšen nastop večja odvetniška pisarna v Ljubljani. — Ponudbe pod «Solicftator 2068» na upravo «Sloven* «=kega Naroda». -^agajajajasBur
I I
Žensko kolo
lahko, dobro ohranjeno — se proda. — Ponudbe ood <r\!\99Qi> na upravo «Slow Naroda».
Klobuki! Slamnfln!
Popotna razprodaja radi opustitve trpovinet — Samo do konca julija t. I! — Trgovina A Krejči, Ljubljana, Wolfova ulica š*. 5. 2061
Staro hišo
kupim v sredini Ljublja* ne, brez posredovalcev, ki obsega vsaj dva manj* ša trgovska prostora in eno skladišče za šest vas gonov prostora. Ponud* be pod cPlodina/130/Xr» na upravo «Slow Nar.».
Enodružinska hiša
s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico v večjem kraju na Gorenj* skem — se ceno proda. — Ponudbe pod «Enc*= družinska/20//» na upra* vo «Slow Naroda».
I
I
Sopisovanu |
Mlad Ljubljančan
želi dopisovati z mlado značaino gospodično. — Ponudbe pod Značai/2019 na upravo «Slow Nar.».
wišica
(enodružinska) na oeri* feriji, se proda za 45.000 dinarjev. — Ponudbe na upravo <*Mov Naroda» pod «Hi" ^1997».
H?š» z lokalom
pripravna za vsako obrt, vrt, gozd in njiva — se ugodno proda. — Ponud* be pod «Dežela/1987» na upravo «Slow Naroda».
Zemljišče,
približni obseg 300 m* v ljubljanski okolici se ce« no proda. — Ponudbe na upravo «Slow Naroda» pod «Zemljišče/2015».
Gostilna
dobro idoča, na promet« nem kraju — se išče v na* iem. — Ponudbe na upra* vo «Slow Naroda» pod « G r - HI n a /2025».
Iščem lokal
v  sredini  mesta  ali na
orometni   cesti. Plačam
dobro. — Ponudbe pod
«Lokal/2080»   na upravo
«Slow Naroda»._
—*^—■
I I
Katera gosoodična
stara 1» do 22 let — bi se hotela seznaniti z go* spodom. starim 28 let. v svrho ženitve. Gospodič* ne posestnikov imajo prednost, — Ponudbe na j upravo «Slow Naroda» pod «Zenitev/2075».
Sonjica!
Dvigni pismo v upravi «Slow Naroda»!
Moško kolo,
dobro ohranieno — ku* ptm. Ponudbe z naved* bo cene pod «Kolofl^S» na upravo «Slow Nar.».
VSEH VRST
suhe gobe, revno sem«, ku m no. mravltlčas sf-ea ln druge pr*delke knnn*e SEVER efcEomp.,
LJUBLJANA. — Cene sporočamo na zahtevo. 133.L
Z**ff?ka Sigurno
19271 Služba vzgojiteljice je oddano! 2068
~*^<mBaasBsaaaanaaBB-r' t
I   Stanovaitfa |
Dijaka
-prefmem v vso oskrbo ra prihodnje šolsko leto pri holiSi rodbini. — Po* nudbe pod *Dijak,2040» na upravo «Slow Nar.».
Stanovanje
išče zakonski par brez otrok v mestu ali na de* želi. Ponudbe pod «Že* lernicar/1986» na upravo «Slow Naroda».
J   posoüla I
Šivilja
išče Din 10.000 posojila za Štiri mesece. — Jamstvo na razoolago. — Ponudbe pod «Štvilja/2039» na upr. «Slow Naroda».
I
I
Soba,
lepo opremljena, z dve* ma posteljama in soupo* rfbo kuhinje — se odda za mesec julij, avgust, septembeu. — Naslov pove uprava «Slovenskc* ga Naroda». 2084
Suhe gobe
M. GERŠAK, Ljubljana, Kongresni trg 10. 129/L
Pst! Patent 2538!
Samo «LUCTFER» uni* čuje trajno stenice (Scur* ke)! — Winter, Ljublja« na, Sv. Petra cesta 35, — Medic, Maribor, Gospo* ska 23_ 11S/L
Oglejte si zalogo
najboljših tn najcenejših čevljev v Prešernovi uh* ci 9, dvorišče. (Čarman).
1888
Izgubila se je
v nedeljo zvečer na Ble* du zlata ura z z*, pestni* co. Poštenega najditelja se naproša, naj jo vrne proti nagradi v upravi «Slow Naroda». 2085
Na vornu
z avtomobilom iz P^dpečH proti Ljubliani, in sicer do Dobrove, se je izguH* la korbica, v kateri je bilo med raznimi stvarmi tudi več važnih listin, ki so za i zgubi teli a velike važnosti. — Naiditelj se prosi, da vrne na za i samo listine s knjižico, drugo si pa lahko pridrži, in si~er naj pošlje stvari na žu* panstvo Iska , p. Ig pri Li'ibliani. — Zupan M^ba Drenk, 2021
2z Cm
Zasbtzl aaL
Skiadiftče v lekarnah ali tirogeiv jab a!: aaravnott iz tvornice to Qlavssgs sUsdiMs
MJrniak, lekarnar, Sink
PERILO moško, žensko, otročje 126 L
KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje
NAMIZNO prti in prtiči, beli in barvani POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne
OPREME za neveste in dojenčke C. J. HAMANN ———    LJUBLJANA, Mestni irg 8.
Dvoko*esa,
motorji, otroški vozički, pneutnatike — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljub* ljana, Karlovska cesta 4.
132/L
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom izgube našega iskreno ljubljenega in nenadomestljivega soproga, očeta, brata itd., gospoda
EDVARDA BOHINCA
mestnega učitelja v pokola
se vsem prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala gre še pevskemu zbora za ža-lostinke.
Ljubljana, dne 30, junija 1925. iT*.- Žalujoči ostali.
Podpisani naznanja cenj. gostom, da bo od 30. Junija t. I. do 31. lulila t. L kavarna odprta le do osmih zvečer.
kavarna • alssciearna In pekarna 206)
Jakob Zalaznlk,
Prostovoljna favna dratba
se vrel dna 1« folija od 9. aro nadalje pri Brand*» v Sp. šl&kl, Celovška cesto 81 nn dvorišču.
Prodajalo se bo: mize, omare, stoli, orodje za peke, slaščičarje, gostilniško In drugo obrt.
Posamezno se lahko ogleda ali kupi že prej vsak dan od ene do treh popoldne. 199*
Damsfce obleke EÄ
Din 80*— do 170--. BLUZE: eefir, opal, etamin Din 50 — do 150'—. Predpasnki in otroške oblekce ter razno manu-fakturno blago nudi po jako nizkih cenah tvrdka:
F. in J. 4orl£ar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Oglejte at Izložbo!   fjM 123-l
edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrAl! |%lo¥i in tzpadaniu las ter prbittam. Za eno rr> PrOH P»c5l polno zdravljenie zadošča škat-ja po priloženem navodilu. Dobiva se DOvsod. Po novzrfn za Di 1 100 fin 10 Din za poStninol tazpošllja SCozmetičkl xa od LEDA, Zaereb, Nikotideva 1, poštni predal 35. - Sk dišče za t.-iib arto: .SALUS- d.d. 113— L
Uijie v .Slav. Ui
32
73