NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit-vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. septembra 1909. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oorske „ „ „ 15.648 Vsebina s Kako naj naše hranilnice povspeSujejo varčevanje? Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Razuman gospodar mora prije svega na svom posjedu osigurati svoj opstanak Vestnik Zadružne zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Rilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Kako naj naše hranilnice pospešujejo varčevanje? Hvala Bogu, število hranilnic in posojilnic na Slovenskem je zelo naraslo. Ne bo dolgo, da bo vsaka slovenska župnija imela lastno hranilnico. Gotovo je, da so hranilnice velika dobrota za ljudstvo. Ljudem se da prilika, da na lahek način obrestonosno nalože svoje odvisne novce. Na tisoče in tisoče ljudi ima svoje hranilne vloge, katerih bi ne imeli, ako bi ne bilo hranilnic. Tudi preje je marsikdo svoj denar spravil v skrinjo doma, a prišla je nedelja, kaka veselica, bil je semenj, in denar ni imel obstanka v škrinji. Kar se je s trudom prihranilo, se je ob takih prilikah zapravilo. Sedaj je drugače. V župniji je hranilnica, za uradni dan se ve. Kadar je kaj cvenka, ga ne brani doma, ampak hitro v hranilnico z njim! Tu dobiš hranilno knjižico, katero hraniš. Kadar imaš zopet kak novec odveč, le zopet ga hitro naloži. Kakor hitro ima mlad človek hranilno knjižico, takoj dobi večje veselje za varčevanje. In ko vidi, da se z novimi vlogami in pripisanimi obresti množi kapital, tedaj sme mirno in brez strahu gledati v bodočnost. — Kmečki fant ali dekle ne silita v mesto, ako vidita, da moreta tudi na kmetih kaj v hranilnici naložiti. Hranilnice morajo ljudem vzbujati ob vsaki priliki smisel za varčevanje. Odborniki lahko privatno ljudi vzpodbujajo k varčevanju, zlasti pa naj bo na občnem zboru hranilnice predavanje, kako vzbuditi v ljudstvu smisel za pametno varčevanje. Duhovniki ali učitelji bodo radi prevzeli tak govor. Duhovniki in učitelji naj tudi v šoli pri mladini povdarjajo velik pomen varčevanja. Toda pri besedah ne sme ostati, mi hočemo imeti denar. Odborniki in nadzorniki naj nagovarjajo petične ljudi, da svoj denar nalagajo v domačo hranilnico. Povedo jim naj, da je bolj pametno, ako domač denar doma ostane in se potrebnim domačinom varno posodi. Pojasne naj jim, da tudi dobiček od tega denarja ostane doma. S tem dobičkom se lahko napravi marsikaj dobrodelnega in koristnega v domači župniji. Ako svoj denar nalože v tujih zavodih, tudi dobiček tam puste. Ljudem se naj pove, da je v rajfajz-novkali denar popolnoma varno naložen, ker vsi udje z vsem svojim premoženjem jamčijo za varnost hranilnih vlog. Zato naj imajo popolno zaupanje v hranilnico. Na ta način naj si hranilnica pridobiva vedno novih vlagateljev. Mnogi hranilnični tajniki vedo že naprej, kdo bo potreboval posojila in kdo ima denar doma shranjen. Skrben tajnik ne piše vselej takoj „Zvezi“ po denar, ako se kdo oglasi za posojilo, ampak on tudi ve, ta ali oni ima denar doma. Ako ni torej denarja v blagajni, napravi obisk temu ali onemu kmetu, pri katerem čuti, da ima denar. Tekom govora počasi napelje besede na hranilnico in na potrebni denar. Tn tu se prične „napad“, ki pa se večinoma srečno konča. Hranilna vloga je pridobljena za domačo hranilnico. Posebno je povdarjati, da morajo odborniki molčati o hranilnih vlogah. Nič bolj ne odbija večjih vlagateljev, ako odborniki ali knjigovodja pripovedujejo, koliko ima ta ali oni denarja v hranilnici. Torej molčati! Hranilnice imajo zlasti namen, ljudi nagibati k varčevanju. Zato naj hranilnice delajo na to, da sprejemajo tudi male vloge, n. pr. od 1 K dalje. Tu gre za občni blagor, za vzgojo ljudstva, in ako je nekoliko več dela, naj se knjigovodja zaveda, da s tem vrši veliko kulturno delo. Mali vlagatelji se večkrat sramujejo majhen znesek prinesti v hranilnico. Ta strah se jim mora odvzeti. Blagajnik naj bo do takih malih vlagateljev prijazen, naj jim privošči kako prijazno besedo, naj jih vzpodbudi, da zopet kmalu kaj prineso. Hranilnice naj poskrbe tudi za primerno reklamo. Ako človek stopi v prodajalno ali gostilno, vidi razne plakate, na katerih se ponujajo stroji, semena, gnojila, kavine primesi itd. Zakaj se ne bi hotele hranilnice posluževati enakih sredstev? Naj bi si tudi hranilnice omislile plakate s primernim besedilom in mičnimi reki, n. pr. Hrani v mla- dosti, da boš kaj imel v starosti itd. Take hranilnične table se obesijo povsod, kjer se ljudje shajajo, n. pr. v gostilnah, prodajalnah, občinski hiši, v izobraževalnem društvu itd. Hranilnice naj pospešujejo pridnost, treznost in varčnost. Predvsem naj se trudijo pridobiti mladino za te čednosti, kajti kdor ima mladino, ima prihodnost. Kako naj hranilnice mladino pridobivajo? Hranilnice, ki stoje že bolj trdno, naj med pridne otroke, ki iz šole izstopijo, razdele hranilne knjižice, ki se- glase na 2 ali več kron. Navadno vsak jako težko prične v hranilnico vlagati; ko ima enkrat hranilno knjižico, je varčevanje takoj lažje. Obdarovanje otrok naj se izvrši slovesno, nadučitelj ali katehet naj med drugim otroke vzpodbudi k varčevanju. Nato se naj hranilne knjižice razdele med pridne otroke. Ko dobi deček ali deklica pozneje kak denar, zaslužek ali darilo, takoj ve, kam s 3 naj denar obresto-nosno naloži. Prav je, ako je svota v darovani hranilni knjižici vsaj za pet let ne-vzdigljiva. Poznejše vloge se lahko vzdignejo, kadar hočejo, a darovana svota mora ostati nedotaknjena vsaj pet let, S tem se zabrani zloraba darovanega zneska. Hranilna knjižica takorekoč opominja fanta, dekleta, da varčuje. Po pieteku petih let se lahko ves znesek vzdigne. Priporočati je, da si naše hranilnice nabavijo šparovčke, katerega se da otrokom ali tudi odraslim proti mali kavciji na dom. Ključek od šparovčka ima le hranilnica. Kadar si fant ali dekle kaj zasluži, pa vrže zasluženi znesek v šparovček. Ko čuti, da se je v šparovčku že precej nabralo, pa ga nese v hranilnico. Tam blagajnik šparovček odpre in prešteje vpričo varčevalca denar in ga naloži v hranilnico. Varčevalec dobi šparovček nazaj s hranilno knjižico vred. Večkrat vlože stariši ali drugi sorodniki za otroka znesek v hranilnico z namenom, da se vložene svote ne sme vzdigniti do gotovega časa n. pr. do možitve de- kličine. V ta namen dajo napraviti v knjižici klavzulo, po kateri se potem preje ne izplača vložena svota, kakor se zahteva. Le ako umrje dotični, na katerega se knjižica glasi, se svota vzdigne, če se prinese seboj mrtvaški list. Klavzulo podpiše predstojništvo hranilnice ter vlagatelj. Na Nemškem imajo hranilnice in posojilnice več naprav, da pritegnejo čim največ ljudi k varčevanju. Ponekod dajejo premije onim malim varčevalcem, ki so bili najpridnejši. Drugod zopet gre blagajnik ali kdo drugi, ki je v to odločen, zvečer ali v nedeljo po hišah s hranilnimi kartami. Za prejete novce da kot pobotnice hranilne karte. Kdo kupi karte, prodajalca kart prav nič ne briga, njegova naloga je razpečati hranilne karte proti gotovini. Ko se vrne v hranilnico, mora izročiti predsedniku oziroma blagajniku denar za prodane hranilne karte ali če ni vseh kart prodal, mora preostale oddati blagajniku. Predsednik oziroma tajnik vpiše vse v to odločene knjige. Štirikrat ali dvakrat na leto, kakor je potrebno, pridejo na določen dan (Sparkartentag) lastniki hranilnih kart v hranilnico, da se jim zneski v kartah vpišejo v dobro. Nekatere hranilnice so na ta način premnogo ljudi pridobile za varčevanje. Tako je n. pr. hranilnica in posojilnica v Griesheimu pri Darmstadtu s hranilnimi kartami nabrala od 1. 1888 do 1. 1904 svoto 604.692*50 M. Vsak teden se izdajo karte po 20, 50 in 100 pfenigov in jih sluga prodaja po hišah. Dspehi so sijajni. Ne bilo bi napačno, ako bi naše hranilnice zlasti v delavskih krajih vpeljale ta način varčevanja. Te kdaj, je ravno v današnjih časih potrebno, da se vsi sloji ljudstva navajajo k varčevanju. Pomanjkanja in siromaštva bo menj, pač pa bo trdnih, značajnih in vernih ljudi, ako bodo varčevali in si prihranili vsaj nekaj novcev za hude dni. Uprav naše hranilnice in posojilnice naj vzbujajo med ljudstvom zmisel za varčevanje. Mi zadruž- niki se moramo smatrati za prostovoljne bojevnike za ljudski blagor, za moralni in gospodarski povzdig našega ljudstva. Mnogo dobrega in koristnega se je že doseglo z našimi hranilnicami, toda namen še ni dosežen. Treba je, da se število hranilnic pomnoži, vsaka fara mora imeti hranilnico. Dalje je potreba, da vsaka hranilnica skuša pridobiti veliko varčevalcev. Nekaj migljajev, kako vzbujati ljudem smisel za varčevanje, je v tem spisu navedenih; ob drugi priliki spregovorim še kaj o tem. Komur je v resnici za blagostanje svojega ljudstva, bo skušal na vse mogoče načine pospeševati v ljudstvu varčevanje. A. M. Gospodarski in socialni pomen kme- tijskih zadrug v Nemčiji. 4. Strojne zadruge. Tudi strojne zadruge so za malega in srednjega kmeta velikega pomena. Stroji prihranijo kmetu mnogo časa in stroškov. Kakor je Kraft izračunal, znašajo stroški pri travniškem kosilnem stroju za 22 odstotkov manj kakor pri ročnem delu, pri žitnem kosilnem stroju za 30°/o, pri mla tilnem stroju za 30°/0, pri slamoreznici za 320/0, pri stroju za obračanje sena za 31°/0, pri grabilnem stroju za 52 odstotkov. Mali kmet ne more sam kupiti dragocenih strojev; ako se pa več kmetov združi in napravijo strojno zadrugo, potem si lahko nabavijo zadružnim potom vse potrebne kmetijske stroje. Strojne zadruge si nabavljajo zlasti te-le stroje: mlatilnice, brane, valjarje, pluge, parne pluge, stroje za raz-tresenje gnoja, kultivatorje, kosilne stroje in druge. Tako ima n. pr. strojna zadruga v Trebelshainu na Saksonskem te-le stroje: 1 sejalni stroj (Drillmaschine), 1 vel-nico na sapo, 2 stroja za široko sejanje (Breitsäemaschinen), 1 stroj za sejanje detelje, 1 trier, 1 valjar, 1 travniško brano, 1 stroj za rezanje zelja, 1 brizgalno za živino. Vsi stroji so stali 1308 M; ako se računajo 5 odstotne obresti in 10 odstotkov za obrabo strojev, tedaj so letni stroški 19G'20 M. Zadruga posojuje stroje svojim udom proti mali pristojbini, ki se računa po številu ur. Za prav mal znesek dobi kmet vse potrebne stroje. Mnoge strojne zadruge so napravile tudi tehtnico za živino. Sedaj v takih krajih, kjer je tehtnica, noben kmet ne proda živine, ne da bi jo stehtal preje na tehtnici. 5. Zadružna prodaja žita. ('e tudi je imela zadružna prodaja žita razne neuspehe, vendar je za malega in srednjega kmeta velikega pomena. Kmet je neodvisen od prekupca, kupčijski pogoji so za kmeta ugodnejši, kakovost žitu se je po čiščenju, sortiranju in sušenju izpopolnila, napravijo se lakho ponudbe v večjem obsegu ter se izrabijo ugodne konjunkture, poiščejo se trgi, kjer se žito dobro proda. Nadalje skrbe zadruge, da se žito skrbno goji, očisti, sortira ter dobro enakomerno odbere za seme. a) Neodvisnost od trgovcev. Preje kmetje niso poznali tržnih razmer, bili so premnogokrat gmotno odvisni od trgovcev, radi male množine blaga niso mogli napraviti nobene večje ponudbe, tudi ni bilo skoro nikakih konkurentov, vse to je bilo vzrok, da je kmet prišel v čedalje večjo odvisnost od trgovcev. Navadno so bili ti trgovci tudi dobavitelji za razne potrebščine, dobavitelji in odjemalci živine in drugih potrebščin, kot taki so torej imeli obilo prilike, da napravijo kmeta od sebe odvisnega. Posledica je bila, da je kmet moral prodati svoje žito za toliko, kolikor mu je obljubil trgovec. b) Ugodnejše prodajne cene. Samoobsebi se razume, da so bile preje cene za trgovca ugodne, za kmeta pa neugodne. Vse drugače je, kjer delujejo zadruge za prodajo žita. Letno poročilo hesenske zveze kmetijskih zadrug v Kasselu za 1. 1904 našteva te-le ugodnosti: 1. ) Takojšnji sprejem blaga po dnevnih cenah, kar se pri trgovcih ne zgodi. 2. ) Tudi najmanjša množina in vsake-vrste blago se sprejme in plača po dnevni ceni. 3. ) Takojšnje plačanje blaga v gotovini. Koliko je to vredno, ve vsak, ki je moral cele tedne čakati na denar. 4. ) Preje je moral mnogokrat marsikateri kmet 50 ali celo 100 M. dovoliti popusta na vagon, zlasti če je bila kaka oddaljena postaja. 5. ) Izključen je vsak riziko, ker se ni bati, da bi se blago oddalo slabemu plačniku. c) Zboljšanje žitne vrste. v Žitne zadruge imajo na razpolago razne stroje za čiščenje, zračenje in sušenje in druge tehnične pripomočke, s katerimi se doseže zboljšanje žitne kakovosti. Posamezni kmet ne bi mogel nikakor napraviti vseh teh strojev, ki stanejo mnogo denarja. d) Shranjenje in lombardiranje žita. Pri žitnih zadrugah se skrbi za shranjenje in lambordiranje žita, da se to kasneje tembolj ugodno proda. Mendel-Steinfels je poročal na zadružnem zboru 1895 v Neu-städtu: „Mi trpimo ne samo nad premočjo trgovcev, ampak tudi na tem, ker smo radi pomanjkanja obratne glavnice prisiljeni prodajati ob času, ko je prodaja neracijonelna. Mnogi kmetje mlatijo zaradi denarne stiske, ko je žito požeto, da ga čimpreje postavijo na trg. Trgovci pritiskajo s cenami doli do spomladi, potem jo zvišajo, da dobro zaslužijo, kmet pa ima škodo. Mi moramo delati na to, da bomo mogli počakati, počakati pa bomo mogli, ako bodo naše žitne zadruge imele cenen lombard.“ Lombardiranja se kmetje se zelo malo poslužujejo. Pri skladiščni zadrugi v Hallu na S. kljubu večmilijonskemu prometu se je zahtevalo v lombardu: 1898/1899: 24.800 M. 1889/1900: 31.500 „ 1900/1901: 65.600 „ 1901/1902: 52.250 „ 1902/1903: '21.845 „ 1903/1904: 3400 „ Kmetje se malo poslužujejo lombard-nega kredita, ker ga ne poznajo in ker je bolj nepriročen. Pa tudi hranilnice in posojilnice dajo potrebni kredit, zato se ljudje lombardiranja manj poslužujejo. e) Ponudbe v večjih množinah. S tem, da žita pravilno mešajo in jih sortirajo in v velikih množinah lahko postavijo na trg, se isto lažje in dražje proda. Zadružniki niso navezani na lokalne odjemalce, tudi ne na posredovanje lokalnih trgovcev, ampak si lahko poiščejo odjemalcev v daljnih krajih. Ponudbe lahko napravijo velikim mlinom, pivovarnam, sladarnam in proviantnim uradom; izključijo potemtakem pri svoji kupčiji vse prekupce, kar pa je le kmetom v korist. Naslednji podatki kažejo, kako velike ponudbe se napravijo, ako udje male množine žita oddajajo v zadrugo. Pri skladišču v Cambergu so bile leta 1899/1900 v povprečni množini: izročene postavke prodane postavke udov zadruge stotov stotov pšenice 34 1350 rži 30 1021 ovsa 55 1759 ječmena 54 1947 Pšenice in rži so posamezni udje povprečno oddali le '/e vagona, zadruga pa je napravila ponudbe po 5 do 7 vagonov. Se večja je bila koncentracija pri prodaji ovsa in ječmena. f) Boljša prodaja žita. Ker se lahko napravijo velike ponudbe, se žito tudi veliko dražje proda. Poročilo bavarskih žitnih skladišč poroča, da so leta 1905/06 udje pri 60 skladiščih dobili žito dražje plačano, pri 7 skladiščih ravno tako plačano, kakor preje pri žitnih trgovcih, le v 2 slučajih so bile cene vsled velike konkurence slabše. Podatke imamo od 43 zadrug. Dražje se je plačevalo pri enem stotu do 10 pfenigov pri 2 zadrugah 10—20 n ii 16 11 20—30 n 9 11 30—40 n ii 1 11 40—50 ii 5 11 50-60 j? n 3 11 60—70 n n 1 11 do 1 M ii ii 5 11 do 1-50 M n n 1 11 Skoro pri vseh zadrugah so se dosegli jako lepi uspehi. Kmetijska glavna zadruga v Štetimi je postala velika tvrdka z žitom, ki cele ladije eksporti ra v inozemstvo in v razne nemške kraje. Peta 1904/5 je oddala 1,471.613 stotov žita v vrednosti 11,143.663 M, od navedene množine žita se ga je eksportiralo v inozemstvo, zlasti v Skandinavijo 415.000 stotov. g) Tehnično pospeševanje žitne produkcije. Skladiščne zadruge imajo znatne zasluge za tehnično zboljšanje pridelovanja žita. Skrbe, da se žito s stroji pravilno očisti in sortira, dalje da se izbero kraju primerne vrste in da sejejo v večji množini iste vrste žita. Dosedaj so kmetovalci sejali najbolj različne vrste žito, kar pozneje dela kupčijo z žitom težavnom. Temu nedostatku se je odpomoglo zadružnim potom. Skladiščne zadruge kupujejo in oddajajo članom najboljše vrste žita in stroji lepo očistijo vse Žito za Setev. (Daljo prih.) Razuman gospodar mora prijo svega na svom posjedu osigurati svoj opstanak. Govoreć u prošlim mojim člancima o zadružničkim i gospodarskim prilikama na kvarnerskim otocima, rekao sam, da gospodarstvo na tim otocima, uslijed prevelikog cijepanja i parcelacije pojedinih posjeda, gubi sve vise pravu podlogu za valjano gospodarstvo, te da neće ni posojilnice ni kon-sumne zadruge ondje postići svoje prave svrhe, kako se je to s početka očekivalo; pače, da vodje socijalnog onamošnjeg pokreta moraju da budu dobro na oprezu, da ona-mošnji narod ne dodje uslijed tog pokreta još u teži položaj nego je prije bio. Kvarnerski otoci poradi svojih posebnih gospodarskih i po tom zadružničkih prilika mogu biti prava škola svim onim krajevima, gdje su slične gospodarske prilike a počima socijalni pokret ili već postoji. U prošlim sam člancima naveo dobre i zle pojave kod zadružnog pokreta u onim stranama, a sad ću se osvrniti na čisto gospodarske prilike onih otoka i na odnošaj posujilnica i kon-sumnih društava, koji bi morali zauzeti prema tim gospodarskim prilikama. Pravo i zdravo gospodarstvo zahtijeva, da posjednik poglavito na vlastitom posjedu osigura svoj opstanak. Kad se kmet počne oslanjati više na dobitak nego na svoju zemlju, tada njegovo življenje stane gubiti pravi naravski put, jer on, kao seljak, po-čimlje na gradski život, to jest na novcu, a to ne samo oduzimlje našem gospodarstvu pravi temelj, nego blagostanje kmeta dolazi u veliki rizik. Primjer imamo za to posve frižak. Amerika je najviše kriva, da se je naš narod kao gotovo cijeli svijet dao na dobitke. Amerika je kriva da se je narod odvratio od vlastitog posjeda te nije na ovom nikakvog napretka činio, a pošao je poslovati na tudju zemlju u tudje tvornice i. t. d. Narod se tako na novac naučio, da danas ni osrednji kmet, ako mu bar koja stotina ne dodje iz Amerike ili drugoda, ne može se proći. Novac je u opće zamašna stvar, tim više za neuka kmeta. Pogled je kmeta danas poglavito uprt u novac, drugo sve iščezava, pa makar morao na svojoj zemlji dvostruko gubiti nego dobije vani na radnji. Tim ne mislim kazati, da ne obradi svoju zemlju, nego da se dao od dobitaka tako zavesti, da već danas, kako rekoh, ni srednji kmet ne može bez tih dobitaka proći. Razumno gospodarstvo iziskuje ne samo, što već spomenuh, da se pazi, da se imanje previše ne cijepa, nego traži i to, da se danomice usavršuje obradjivanje zemlje. To je tim potrebitije što se uza svu pažnju i poduzete spomenute mjere proti cijepanju, ipak bilo i pomalo imanja smanjuju poradi porasta pučanstva. A što je manji posjed, treba ga bolje i više iskoristiti. Ima dosta manjih posjeda, koji bi kadri prehraniti čitavu obitelj, kad bi se bolje obradili i iskoristili. Ziv primjer imamo na malenim zemljištima oko velikih gradova. Znade tu na prostoru od ‘200 kvadratnih metara zemlje preži viti čitavu obitelj. A to tako, da znadu iskoristiti zemlju. Ponajprije goje na tom komadu stvari, koje su unosnije, jer se mogu lakše prodati; a s druge strane upotrebljavaju gnoj, vodu i druge stvari u tolikoj mjeri, koliko je potrebito, da im gojenje dotičnog povrća i drugog uvijek uspije tako, da imadu iz tog komada zemlje svaki dan što nositi na trg i opet za svoju prehranu. Pošto su se, danas komunikacije silno razvile, to je već gotovo svako selo spojeno najkraćim putevima s velikim gradovima. Zato je lahko danas odašiljati na velike trgove svakovrsnu robu. S toga bi mogli izrabiti zemljište svi oni gospodari, koji imadu ili bi mogli uz neznatan trud i trošak imati vode za polijevanje. A imade dosta takovih zemljišta, koja uz malo veći mar mogu biti opskrbljena vodom. A nije li uprav sramota za gospodara, da mu plodine uzme suša na zemljištu, gdje može upotrebiti vodu ? Ima osobito pri moru takovih položaja, gdje se podalje pedesetak i više metara od mora može naći morska voda, koja ako je i malo bljutava, može izvrsno služiti za polijevanje povrća. Pokuse sam ja sam vidio, da uspijevaju, pa tako i čine mnogi napredniji primorci. U močvarnim pak poljima mogu se napraviti veliki bunari za sačuvanje vode za ljeto. Drugdje bi se dalo zemljište iskoristiti n. pr. djetelinom mnogo bolje nego žitom. U opće pak, da bi se zemljišta duboko prekapala, odolijevala bi suši, koja nam gotovo svake godine uništi polovicu plodina. Uprav za ovakove i slične pothvate morale bi posujilnice izdavati novac. Posojilnice su prema Rajfajzenovi ustanovi za to, da novcem potpomognu i omoguće gospodarske pothvate, koji će kmetu biti novi izvor prihoda i žitna. Novac izdan za hranu ili za kuću neće donesti dobitka, zato se posujilnica mora što više čuvati takovih zajmova. Mora još odbor znati, da su takovi dugovi teško utjerivi. Vjerovnik se može uvijek stalnije nadati povratku zajma, kojeg je izdao za kakovo gospodarsko poduzeće, jer se gospodarskim poduzećem kmetu otvara novi izvoz prihoda i pospješuje njegovo blagostanje ter mu se ujedno olakšava povratak duga. Da jasnije uvidimo razliku uzmimo jedan primjer. Neka posujilnica učini dva različita zajma, jednom kmetu dade zajam za isplatu duga kod vjerovnika, koji mu je par kruna više uzimao kamata, a drugom kmetu je dala zajam, da učini na svom zemljištu veliki bunar te opskrbi zemlju vodom za polijevanje u ljetno doba, jer se misli staviti na gojidbu povrća, kojim će se hraniti i sam i opet uspješno izvažati na gradski trg. Dok je posujilnica prvim zajmom kmeta oslobodila troška od nekoliko kruna godišnjih, dotle je onim drugim zajmom za gospodarski onaj pothvat povisila gospodaru prihod možda i za pedeset, sto kruna i više, prema opsež-nosti zemljišta i drugim okolnostima. Slične slučajeve bi mogli navesti u pothvatima u živinogojstvu, u nekojim mjestima u ribarstvu i t. d. Odatle možemo jasno viditi, kako je velika razlika od onih posujilnica, koje izdaju poglavito novac kmetovima za isplatu starih dugova, za prehranu, gradnju kuća i. t. đ., te onih, koje prema Rajfajzenovoj ustanovi izdaju novac poglavito u gospodarske svrhe, otvore puku nove izvore prihoda i daista podignu njegovo blagostanje. — Posujilnice na kvarnerskim otocima su gotovo bez iznimke išle prvim putem. Zato su postigle samo to, da se je snizio kamatnjak i ništa više. A to je malena i kratkotrajna korist, jer će kamatnjak posve lahko za malo vremena opet poskočiti, jer su posujilnice već izdale toliko novca, da nekoje već ne izdaju, a i druge ne će doskora moći, a dugovi se ondje, kako rekoh radi onamošnjih gaspodarskih prilika teško vraćaju. A kad budu ljudi trebali opet zajma, a posujilnica ne bude mogla dati, vratit će se starim kamatnicima, koji će opet po miloj volji povisiti kamatnjak, kao i prije. Nemaju li gospodari smisla za gospodarske polivate, morali bi odbori posujilnica i drugi rodoljubi sami nastajati, da ih za ta oduševe i osvjedoče osobito, u koliko je više moguće, živim primjerima, te onda po-sujilnički promet svratiti glavno na poboljšanje — unapredjenje gospodarstva. Tada će ići pravim putem i postići velikih uspjeha» jer će kmetove učvršćivati na njihovom posjedu, te će priječiti toliko stvaranje seljačkog proletarijata, koji ide glavno za dobicima, a odstavlja vlastiti posjed i onda, kad bi mu ovaj i dostajao za život. Tada bi i on ondje, gdje vlada silno cijepanje posjeda, kao na kvarnerskim otocima, moglo još dosta obitelji i na svojem preživiti, kad — 304 - bi se zemlja raeijonalnije obradjivala, a nekoji proizvodi razumnije v promet stavljali. S istih razloga posujilnica ne smije svojih kapitala, ako prekoračuju tražbinu posuda, šiljati izvan svog okružja, ako taj novae može u svom okružju u gospodarske svrhe upotrebiti. Primjer nam je posujilniea v Omišlju. Ondje je silan novac uložen u posujilnicu, pak je razaslan raznim drugim posujilnicama, dok bi se dao lijepo upotrebiti za razna gospodarska poduzeća na omi-šaljskim zemljištima. Goričan. Vestnik Zadružne zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne zveze v Ljubljani so bile sprejete sledeče zadruge: Ljubljana, Občekoristna stavbena zadruga „Ljudski Dom.“ Sv. Bolfenk v Slov. gor., Kmečka hranilnica in posojilnica. Zag voz d, Hrvatska katolička pučka blagajna. Osebna vest. Za revizorja je Zadružna Zveza v Ljubljani imenovala gg. Fr. Donadini in Ludovika Schöff. Opozoritev. V novejšem času zahaja v naše kraje mnogo tujih agentov, ki po svoji navadi vsiljivo ponujajo pisalne stroje. Ker so v obče pisalni stroji precej dragi, priporočamo zadrugam, ki si jih mislijo nabaviti, naj se poprej obrnejo za svet do nas. Sicer se jim utegne zgoditi, da bodo kmalu po naročilu neprijetno razočarane, ker se stroju ne more že na oči spoznati kvaliteta in ni vsak sistem enako trpežen. Zadružni pregled. Podporo v znesku 2100 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo mlekarski zadrugi v Dolskem kot prispevek za pokritje stroškov za stavbo in nabavo oprave. Mlekarski zadrugi v Kočah je isto ministrstvo dovolilo 3000 kron podpore kot prispevek k stroškom za nabavo oprave. Boljunsko društvo za štednju i zajmove je dobilo 550 K državne podpore. Na Češkem znatno napreduje krščanskosocialno gibanje, ki pa do najnovejše dobe ni imelo ne v Pragi, ne na kmetih nobenega denarnega zavoda, na katerega bi se moglo opirati. V zadnjem času pa se je ustanovila „Gospodarska družba čeških krščanskih poljedelcev“, ki je po 10-mesečnem delovanju imela že nad pol milijona kron prometa. Pred nedavnim je bila osnovana „Deželna zveza čeških gospodarskih društev in zadrug,“ kateri je pristopilo že nad 50 rajfajznovk in 13 konzumnih društev. Zveza, ki je vložila prošnjo za revizijsko pravico, že razpolaga z nekoliko stotisoč kron lastnega premoženja. Te dni pa je začela poslovati „Cesko-slovanska zadruga,“ ki bo svoje delovanje omejevala največ na praško mesto. Zadružniški uspehi v Italiji. Tisti italijanski državni poslanci, ki so udje kake zadruge, so se v parlamentu brez razlike strank združili v posebno skupino, ki bo varovala koristi zadružništva. Dosegli so že znatne uspehe. Med največje pridobitve se pač lahko šteje, da je finančni minister obljubil, da bo vse storil, da ne bo davčni vijak preveč pritiskal na zadruge, ki so bile dozdaj izpostavljene vsem mogočim šikanam — kakor pri nas. Minister za javna dela pa je izdal odlok, da naj se pri oddaji del v bodoče upoštevajo v prvi vrsti podjetja, ki so osnovana na zadružni podlagi. Enako obrestno mero za posojila in hranilne vloge ima rajfajz. posojilnica v Št. Lam-bertu na Gornjem Avstrijskem, ki daje vlagateljem 3 lltt odstotka obresti in zahteva enako visoke obresti tudi od svojih dolžnikov. Posojilnica deluje od 1.1893 ter ima rezervnega zaklada K 10.250, celotnega prometa pa K 291.134. Kljub tej enaki obrestni meri je imela zadruga 285 K čistega dobička. Dobiček pa se je dosegel zato, ker ji plačuje osrednja zadružna blagajna višje obresti, ker se vsa dela za zadrugo opravljajo brezplačno in ker ji je občina brezplačno odstopila prostor za uradovanje. Klavniško zadruge na Češkem. Kot prva nemškočeška klavniška zadruga je bila 1. 1907 ustanovljena ona v Krombahu. Zaveza je omejena. Zadruga pa doslej še ni pričela poslovati, ker nima primernega prostora za klavnico. Pred kratkim se je ustanovila druga taka zadruga v Nieder Ehrenbergu, ki je začela delovati ta mesec. Avstrijske hranilnice v I. 1907. O razvoju avstrijskih hranilnic v 1. 1907 objavlja list „Sta- — 305 - tistični mesečnik* sledeče podatke: Število hranilnic se je v navedenem letu v Avstriji pomnožilo za 14 zavodov, prav toliko kakor 1. 1906, napram 15 1. 1905, 11 v 1. 1904 in 7 v 1. 1903. Prirastek v poslednjih 5 letih je znašal torej le 61 zavodov in je številu vseh obstoječih zasebnih hranilnic 1. 1907 znašalo 639. Od 14 novih, tega leta ustanovljenih hranilnic jih odpade 14 na Moravsko, 3 na Češko in ravno toliko na Kranjsko, 2 na Tirolsko in po ena na Nižjo Avstrijo in Galicijo. Od celokupnega števila 639 zavodov jih je odpadlo na Češko 35-68 odstotkov, potem slede: Moravsko z 13 46, Nižja Avstrija z 12 83, Štajersko z 8 92, Galicija z 7'82 in Gornja Avstrija z 7,20 odstotki. Denarno gibanje je bilo dokaj bolj obširno nego prejšnjega leta. Promet pri vlogah je znašal kron 2.534,134.270 1. 1906, 1. 1907 pa 2.746,340.888 kron, torej za kron 212,206.610 več ter je doseglo najvišjo stopinjo dotlej L. 1907 je bilo pri vseh 639 avstrijskih zasebnih hranilnicah naloženega denarja K 5.077,304.571, in so se vloge zadnjih petih letih pomnožile za K 922,036'939 ali za 22'19 odstotkov. Povprečno je znašala vsaka vloga 1. 1907 K 1.31505. Glede višine povprečnih hranilnih vlog stoji na prvem mestu Tirolsko z K 1.577-24 na vsako knjižico, na Štajerskem so povprečno znašale vloge po kron 1.332-88, na Primorskem K 1.332-30, na Kranjskem K 1.321-28, v Dalmaciji K 901.63. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 29. (Hran. in pos. na B.) Ali se sme izplačati hranilna vloga samemu vlagatelju, nad čegar premoženjem je razglašen konkurz. Odgovor 29. Ni dovoljeno. Počakati morate, kaj bo ukrenila konkurzna sodnija. Za slučaj, da bo sodnija odredila, da se ima vloga izplačati, morate takemu sklepu ugoditi. Ce boste izplačali vso vlogo, morate pridržati ne samo hranilno knjižico ampak tudi dotični sodnijski sklep in ga shraniti med svojimi akti. Vprašanje 30. (Hran. in pos. na P.) Neki porok je posojilnici odpovedal poroštvo in sicer osebno načelniku. Posojilnica je to sporočila dolžniku in ga opozorila, da naj tekom 4 tednov preskrbi drugega poroka ali pa posojilo vrne, sicer se bo proti njemu vložila tožba. Dolžnik pa ni mogel storiti ne enega, ne drugega. Od tega časa so pretekli že trije meseci. Zdaj nam je porok naznanil, da je bil pri odvetniku, kjer je zvedel, da mu ni treba več priznavati poroštva, katerega zato odklanja. Ali je ta trditev opravičena ? Dolžnik še vedno ne more plačati posojila. Odgovor 30. Porok se moti, ako se misli na ta način znebiti svoje obveze. Poroštvo preneha še le, ko je dolg poplačan in ne že tedaj, ko se enostransko odpove. Poroka zato lahko brez skrbi tožite. Le tedaj preneha poroštvo s potekom časa samo ob sebi, če bi se bil porok ob prevzetju poroštva izrečno izjavil, da poro-kuje samo za določeno dobo. Vprašanje 31. (Hran in pos. v L ) Ali smejo izobraževalnim društvom, požarnim hrambam i t. d. rajfajzenske posojilnice dajati posojila? Odgovor 31. Zakaj ne? Imenovana društva so pravne osebe in morejo kot take brez dvoma zadobiti članstvo pri posojilnicah. Ce pa so člani, imajo celo pravico, od posojilnice zahtevati posojilo, seveda proti zadostni varnosti in če to dovoljujejo posojilnična denarna sredstva. Vendar pa je treba pri dovoljevanju posojil takim društvom posebne previdnosti. Po navadi imajo namreč malo lastnega premoženja, odborniki in člani se pogosto menjajo in so sploh vse razmere pri njih jako nestalne. Pomisliti je tudi treba, da člani teh društev ne jamčiju za društvene obveze, ampak zgolj društveno premoženje, ki je vsled navedenih okoliščin tudi podvrženo najrazličnejšim uplivom. Vsled tega je pri dovoljevanju posojil v takih slučajih prav posebno paziti, da so poroki povsem zanesljivi. Vprašanje 32. (Hran. in pos. v L.) Blagovolite nam pojasniti, kako imamo glede knjigovodstva postopati v sledečem slučaju. Nek posestnik, pri katerem je naša posojilnica imela neko zemljeknjižno terjatev, je prodal svoje posestvo. Novi posestnik je dolg prevzel in vsled tega moral postati član posojilnice ter vzeti delež. Prejšnji posestnik pa tudi ostane še nadalje včlanjen. Kako imamo sedaj ravnati glede deležne knjižice in deležne številke, dalje glede vknjižb v glavni knjigi posojil in pri zadolžnici ? Odgovor 32. Zadolžnico pustite neizpreme-njeno kakor je, ker za Vas je zdaj merodajna v prvi vrsti intabulacija v zemljiški knjigi, vsled katere je dolg sam ob sebi prešel na novega posestnika. Tudi naj stari dolžnik obdrži svojo deležno knjižico in deležno številko. Pač pa morate novemu posestniku izgotoviti novo de- ležno knjižico z novo deležno številko, ki se mora vjemati s številko v knjigi pristopnic in v imeniku članov. V glavni knjigi posojil pa naj ostane vse neizpremenjeno, samo pri imenu dolžnika napravite opombo, da glasom kupne pogodbe z dne tega in tega ter glasom sod-nijskega sklepa o dovolitvi vknjižbe prenosa lastninske pravice dolguje označeno vsoto sedaj novi posestnik; tudi prečrtajte v glavni knjigi na lahno številko deleža starega dolžnika m zabeležite nad njo številko deleža sedanjega posestnika. Vprašanje 33. (Kmečka hran. in pos. v D.) Naše nadzorstvo je v nekem slučaju izreklo načelstvu svojo nezadovoljnost, češ da se je bilo dovolilo neko previsoko posojilo. Nekateri odborniki so bili vsled tega nekam ozlovoljeni. Kako bi se v prihodnje najlažje ognili takemu nesoglasju med obema organoma, da ne bi zadruga zaradi tega trpela škode? Odgovor 33. Kakor je videti, zaveda se Vaše nadzorstvo precej svoje naloge, kar je povsem hvalevredno, zlasti še, ker je mnogo zadrug, pri katerih menijo člani nadzorstva, da so izvoljeni samo zato, da se njihovo ime natisne na računskem zaključku. Priznati se pa mora, da si nadzorstvo ne sme prisvajati pravic, ki gredo po pravilih in po zakonu samo načelstvu. Drugo je zadružne posle voditi in drugo, vodstvo teh poslov nadzorovati. Tudi je treba povdarjati, da bo zadruga le tedaj točno mogla izpolnovati svojo nalogo, ako delujeta načelstvo in nadzorstvo sporazumno in v soglasju. Da odstranite vse vzroke, ki bi povzročali needinost med obema organoma posebno takrat, ko gre za visokost posojila, Vam priporočamo prav priprosto sredstvo, ki se je drugod v praksi prav dobro obneslo. Ko boste namreč prihodnjič sklicali občni zbor, denite na dnevni red tudi točko: določila o dovoljevanju posojil. Potem pa naj občni zbor sklene, da sme načelstvo samo dovoliti posojilo le do določenega zneska, recimo 1000 kron, a za višja posojila naj si načelstvo dobi dovoljenje nadzorstva, predno pritrdi prošnji za posojilo. Tako bodete na lep način odstranili vsak povod za nesoglasje med načelstvom in nadzorstvom. Gospodarske drobtine. Sol za živino. Tisto množino soli, ki je potrebna za prehranitev, dobe živali v krmskih rastlinah. Vendar je pa prav dobro, da se živalim še posebej daje sol. S tem se močno pospešuje prebavljenje, in sol povzroči, da postane malo prebavljiva krma bolj prebavljiva. Sol stori sploh pri vseh živalih, da rajše jedo. Najmanj potrebujejo soli konji. To se da razlagati na ta način, da ostane pri konju prememba snovi in prebavljanje na normalni stopinji že vsled gibanja, dela i. t. d. Najbolj prilično je konjem dajati sol v obliki solne kepe, ki se pritrdi na steno, da jo konji ližejo. Kravam mlekaricam se daje po zimi vsak dan po vsakem polaganju krme približno 15 gramov živinske soli; poleti pa to odpade, če se živali krmijo z deteljo. Prascem je pomešati vsak dan med pičo okoli 5 gramov soli. Ravno toliko je dajati ovcam in kozam. Travnike treba jeseni gnojiti. Najbolj zaleže na travnikih jesensko gnojenje, zato svetujemo gospodarjem, da raztrosijo umetna gnojila že jeseni. Ako jih zimska vlaga razkroji in razstopi, se učinek pozna že v prvem pričetku spomladi, kar je za vso nadaljno rast velikega pomena. Spornladno gnojenje učinkuje le takrat ugodno, ako je spomlad dosti vlažna. Kako jc obrodila pšenica v Ameriki. Vlada zedinjenih držav severoameriških je pred nedavnim časom obelodanila podatke o letošnji žetvi. Iz teh podatkov je razvidno, da se je letos v Zedinjenih državah pridelalo za 14 milijonov metrskih centov več pšenice nego lansko leto. Tudi kuruza je obrodila prav povoljno. Ta bogata letošnja žetev bo gotovo ugodno upli-vala na žitne cene. Proti nšem pri prašičih. Prašičje uši so kaj nadležne in škodujejo mnogo, zlasti če se je ta golazen vgnezdila po svinjakih v večji množini. V takem slučaju je treba svinjake do dobrega očistiti, pa tudi na svinjah uši zatreti. Svinjake je treba na ta način očistiti, da se dobro izmijejo s triodstotno karbolno ali lizolovo razstopnino. Za prašiče se pa priporoča maža, ki jo napraviš iz masti in lizola ali karbolne kisline na ta način, da vzameš na devet delov masti en del lizola. S to mažo je prašiče dobro odrgniti in to drgnenje 2 do 3 krat ponoviti, da se uničijo tudi mlade uši, ki izležejo iz jajčic. Italijanski Izvoz mlečnih izdelkov. V Italiji se je produkcija mlečnih izdelkov silno povzdignila, tako da dela švicarskim, nizozemskim in deloma tudi našim izdelkom že dokajšnjo konkurenco. Posebno se je dvignil izvoz sira. L. 1871 se je izvozilo iz Italije v vnanje države samo 17.632 meterskih stotov sira, 1. 1907 pa že 211.400 stotov v vrednosti nad 42 milijonov frankov. Zlasti mnogo sira se prodaja v Zedinjene države severoameriške, kjer zavzema italijanski uvoz prvo mesto. Pokladanjc pesnega listja prašičem. Pesno listje ima mnogo kislin v sebi in povzro-ćnje zaraditega rado drisko. Ce pokladaš tako listje surovo in v večji meri, potem je lahko naravnost škodljivo. Pa tudi kuhano listje veliko več zaleže, ako se kisline, ki se nahajajo notri, zlasti tako imenovana ščavna kislina, zamore, kar se najbolje zgodi s tem, da se po-klada prašičem tudi klajno apno. Klajno apno uničuje obilno kislino in jo napravi neškodljivo. Stelja za mladu praseta. Mlada praseta je imeti na suhem in na gorkem, potem se nam dobro razvijajo. Mokra ležišča so silno slaba in škodljiva. Pa tudi na drug način pokvarjena stelja ni za praseta, ker se praseta z vohanjem in žvečenjem navzamejo teh snovi. Tako je plesniva in zaduhla slama slaba za praseta. Nagnjita in blatna stelja je ravno tako slaba za praseta. Večkrat je taka stelja tudi vzrok, da praseta pokašljujejo. Davek na vozne listke je po poročilu finančnega ministrstva znašal 1. 1907 vsoto kron 20,557.979 in se je zvišal napram dohodkom od tega davka v 1. 1906 za K 1,180.039. Gospodarske šole v Avstriji. Leta 1907/08 je bilo v Avstriji 175 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, 2 višji vinogradniški šoli in ena višja pivovarska šola za 1874 dijakov. Dalje je 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradstvo itd. ter 2 pivovarski šoli. Vabilo na izvanredni občni zbor Mlekarske zadruge v Dolskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 10. oktobra 1909 v prostorih g. Franca Zu-pančič-a v Kamnici ob 3. uri popoldne. Dnev ni red: 1. Sprememba pravil 2. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor sklepčen, vrši se drugi pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnem redom. Vabilo na izredni občni zbor Strojne zadruge v Savljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. oktobra 1909 ob 8. uri dopoldne v hiši Lovro Kosa v Savljah. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nftd Ljubljano, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 17. oktobra 1909 ob 3. uri popoldne v Cebavovi dvorani. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Načelstvo Vabilo na izredni občni zbor Strojne zadruge v Mednem, registrovane zadiuge z omejeno zavezo, ki se vrši v dne 18. oktobra 1909 ob 8. uri dopoldne pri Francetu. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Načelstvo Vabilo na V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Čatežu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v dne 3. oktobra 1909 ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1908. 3. Volitev načelstva 4 Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. * 1 2 3 4 5 6 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Knežaku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. oktobra 1909 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1908. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu udeležencev. Bilanca Posojilnice in hranilnice v (Jrncm vrhu nad Idrijo, reg zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. Posojila................. Inventar prernićni . . . Inventar nepremićni . . Zaostale obresti posojil . Zaostala najemnina . . . Delež pri .Zadružni zvezi' Delež pri kmetij, društvu Terjatev na gozdih . . . Nalož. denar (rez. zaklad) Gotovina 31. dec. 1908 192.479-69 341 84 26 628-29 5.926 12 192'33 1.000- — 4 — 1.642-20 9.415 80 4 063 • 32 Skupaj . . 241.693-32 Pasiva. K Deleži 4M- — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 225 959 • 97 Tekoči račun z zvezo . . 5.190 — Predplačane obresti posojil 58-92 Predplačana najemnina . 293’95 Rezervni zaklad z obresti 9.415-80 Cisti dobiček 330-68 Skupaj . . 241.693-32 Denarni promet ... K 235 403 61 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 215 Prirastlo . . . 9 Odpadlo . . . 2 Stanje koncem 1. 1908 . . . 222 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Češnjici, reg. zadr. z neomej zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 210.540-60 Tekoči račun z zvezo . . 67.930 • — Inventar premični . . 282-56 Zaostale obresti posojil 1 765•M Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000- — Delež pri „Unionu“ . . . 1.000- — Delež pri „Ljudski pos.“ . 4 — Gotovina 31. decembra 1908 2 532 • 46 Skupaj . . 285.055 • 06 Pasiva. K Deleži 404 ■ — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 275.053 • 28 Rezervni zaklad z obresti 6 840-12 Cisti dobiček ... 2 757•66 Skupaj 285.055-06 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Colu, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila............... 153.783-68 Inventar prernićni . . . 178-24 Zaostale obresti posojil 5.002-18 Delež pri „Zadružni zvezi' 1.000- — Gotovina 31. decem 1908 13 790 "36 Skupaj . . 173 754 46 Pasiva. K Deleži 258 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 107 124-33 Tekoči račun z zvezo . . 62.820 • — Predplačane obresti posojil 314-09 Začasno izposojilo . . 1.150- — Rezervni zaklad z obresti 1 539 ■ 89 Cisti dobiček . . . 548-15 Skupaj . . 173-754-46 Denarni promet ... K 116.682-36 Stanje članov začetkom 1 1908 . 112 Prirastlo ... 17 Odpadlo . . . — Stanje koncem 1. 1908 . . . 129 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Boh. Bistrici, reg. zadr. z neomej zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. Posojila............... Tekoči račun z zvezo . Inventar premični . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri „Zadružni zvezi' Delnica „Uniona“ . . . Prehodni................. Gotovina 31. dec. 1908 102.022-38 489 170 ■ — 235 • 26 2.853-07 200 — 1.000 — 500•— 851•25 2 347 • 93 Denarni promet ... K 339.677 146 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 189 Prirastlo........................ 14 Odpadlo.......................... 1 Stanje koncem 1 1908 .... 202 Skupaj . . 599.179-89 Pasiva. K Deleži..............■ . 276 • — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 593.889 • 36 Predplačane obresti posojil 907'10 Rezervni zaklad z obresti 3.680-66 Cisti dobiček . . . . . 426-77 Skupaj . Denarni promet . . . Stanje članov začetkom Prirastlo............. Odpadlo............... Stanje koncem 1. 1908 . 599 179-89 K 530.436 85 1. 1908 . 121 . . . . 17 Bilanca Rajffeiznove posojilnice v Št. liju pri Velenju, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva 1 Posojila 118.503 • — Inventar premični . . . 333 • 86- Zaostale obresti posojil 1.042-44 Poštna hranilnica . . . 160-50 Vrednost kolekov . . . 79-53 Delež pri „Zadružni zvezi“ v Ljubljani 200 — Delež pri „Zadružni zvezi“ v Celju 100- — Ustanovni stroški . . . 113-39 Prehodni 79-48 Naložen denar .... 3.760-63 Gotovina 31. decem. 1908 1.817-27 Skupaj . . 126.190-10 Pasiva. K Deleži 1.140- — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 108.320-28 Tekoči račun z zvezo . . 15.810 — Predplačane obresti posojil 133-82 Rezervni zaklad . . . . 195 79 Cisti dobiček . . . . 590-21 Skupaj . . 126190 10 Denarni promet ... K 350 567-91 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 51 Prirastlo ... 45 Odpadlo ... 1 Stanje koncem 1. 1908 ... 95 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Bučki, reg zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. 138 Aktiva K Posojila 112.469 17 Inventar premični . . . 214-88 Zaostale obresti posojil 163 39 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 oro- — Gotovina 31. decem. 1908 4.806-03 Skupaj . . 118.653-47 Pasiva. K Deleži 512 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 86.837 • 13 Tekoči račun z zvezo . . 28.440 ■ — Predplačane obresti posojil 879-95 Rezervni zaklad z obresti 1.091 • 15 Cisti dobiček 893•24 Skupaj . . 118 653-47 Denarni promet ... K 172.202-97 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 203 Prirastlo ... 54 Odpadlo ...... ... 1 Stanje koncem 1. 1908 ... 256 - 309 - Bilanca Hranilnice in posojilnice T Dobrunjah, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri .Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decembra 1908 99 07 1 929• 43 1.000 • — 1.339 14 Skupaj . . 49 767'67 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Tekoči račun z zvezo . . 1’redplačane obresti posojil Hezervni zaklad .... Cisti dobiček I86‘ — 33.156 • 52 15.155 • — 153 • 28 890 12 226 75 Skupaj . . 49.7(17-67 Denarni promet ... K 58.131-62 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 72 Prirastlo 24 Odpadlo 3 Stanje koncem 1. 1908 .... 93 Bilanca Hranilnice in posojilnice t Dolskem, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Vrednost Delež pri .Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decembra 1908 53.312-40 11 540• — 346 • 25 212-62 30-50 1 60 1000 — 1056-76 Skupaj . . 67.500 13 Pasiva. K Deleži Hran. vloge s kap obresti Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obresti Cisti dobiček 112- — 66 501•70 2106 514- 3 35114 Skupaj . . 67.500 13 Denarni piomet ... K 144.670 • 74. Stanje članov začetkom 1 1908. . 50 Prirastlo.........................6 Odpadlo...........................— Stanje koncem 1. 1908 .............. 56 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Dragi, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31 decembra 1908. Aktiva. K Posojila 111-669-41 Tekoči račun z zvezo . . 51-690 • — Inventar premični . . . 576-81 Zaostale obresti posojil . Delež pri .Zadružni zvezi“ 1.281 -38 1.000- — Gotovina 31.decembra 1908 10.699-62 Skupaj . . 176.917-22 Pasiva. K Deleži 188 • — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 174 265-37 Rezervni zaklad . . . . 1 529-59 Cisti dobiček 934 • 26 Skupaj . . 176.917-22 Denarni promet ... K 287 342 • 26 Stanje članov začetkom 1. 1908. . 86 Prirastlo Odpadlo ... 5 Stanje koncem 1 1908 . ... 94 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Domžalah, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila 241.220-29 Vrednost posestva . . . 6 090• — Inventar premični . . . 240 ■ 80 Inventar nepremični, njiva 1.200-— Zaostale obresti posojil . 729 67 Delež pri Kitarskem društvu 200 • — Neplačana kupnina . . . 187- — Neplačana kupnina, obresti 10-28 Delež pri .Zadružni zvezi“ 1.000 — Dolg na najemnini . . . 1.144 — Dolg na najemnini, obresti 62 • 92 Delež pri Ljudski posojiln. 4 — Tekoči račun s strankami 32.634-84 Gotovina 31. decembra 1908 6 191 • 83 Skupaj . . 290.915-63 P as.i va. K Deleži 610" — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 189 239-82 Tekoči račun z zvezo . . 92 750 • — Predplačane obresti posojil 163-72 Rezervni zaklad .... 6.272-21 Čisli dobiček 1 879-88 Skupaj . . 290.915-63 Denarni promet ... K 733 078-23 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 279 Prirastlo........................37 Odpadlo.......................... I Stanje koncem 1. 1908 .... 315 Bilanca Posojilnice v Dobrepoijah, reg. zadr. z neom. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila 1.029.740-34 Inventar premični . . . 726-61 Zaostale obresti posojil 16 789-58 Delež pri .Zadružni zvezi. 1.000 — Delež pri ,Ljud. posojil.“ 4- — Tekeči račun s člani . . 9.029 • 23 Prehodni 207 • 87 Gotovina 31. decembra 1908 12.975-78 Skupaj . . 1,070.473-41 Pasiva. K Deleži 1.454 • — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 982.335-61 Tekoči račun z zvezo . . 63.570 — Predplačane obresti posojil 1.679-85 Posojilo dež. odbora . . 300 — Rezervni zaklad .... 19.259-37 Cisti dobiček 1.874-58 Skupaj . . 1,070.473 41 Denarni promet ... K 1,705.663-50 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 681 Prirastlo ... 47 Odpadlo ... 1 Stanje koncem 1. 1908 ... 727 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Cerknici, reg zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila 870.163-10 Inventar premični . . . 2 241 60 Inventar nepremični . . 65.307 71 Zaostale obresti posojil 16 968-44 Prehodni 1.000 — Delež pri .Zadružni zvezi“ 1.000- — Delež pri .Unionu“ . . 2 (MIO ■ — Terjatev na najemnini . . 75- — Naloženo pri poštni hran 8.368 • 40 Gotovina31. decembra 1908 4.323 • 85 Skupaj . . 971.448-10 Pasiva. K Deleži 1.236 • — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 810.919-70 Tekoči račun z zvezo . . 146.100- - Predplačane obresti posojil 1-706-15 Predplačana najemnina . 150 — Rezervni zaklad . . . . 11.016-24 Cisti dobiček 320 01 Skupaj . . 971.44810 Denarni promet ... K 1,708 916-51 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 566 Prirastlo ... 80 Odpadlo ... 30 Stanje koncem 1. 1908 ... 616 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Borovnici, reg. zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1!X)8. Aktiva. K Posojila.................401357'98 Inventar premični . . . lil'89 Inventar nepremični . . 12 851'48 Zaostale obresti posojil . 2 177-66 Delež pri .Zadružni zvezi.“ 1.000' — Delež pri „Ljudski posojil.“ 4' — Gotovina 31. decem. 1908 15 989'91 Skupaj . . 436.492 92 Pasiva. . K Deleži................... 928. — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 417.395'18 Tekoči račun z zvezo . . 6 020' — Predplačane obresti posojil 959'08 Rezervni zaklad z obresti 10.685 15 Čisti dobiček .... 505 51 Skupaj . . 436.492'92 Denarni promet. . . K 795.183 19 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 311 Prirastlo......................... 33 Odpadlo........................... 6 Stanje koncern 1. 1908 .... 338 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Blokah, reg. zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila 38^.007'39 Inventar premični . . . 307'84 Inventar nepremični . . 4 920-16 Zaostale obresti posojil 3.469 ■ 78 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000' — Predplač. menične obresti 560 ■ — Delež pri „Ljudski posoj.“ 4-- Gotovina 31. decem. 1908 8.513-78 Skupaj . . 406.782-95 Pasiva. K Deleži . 706 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 329.212-46 Tekoči račun z zvezo . . 23 457' — Menični dolg 42.000 ■ — Rezervni zaklad . . . . 8.970'81 Cisti dobiček . . . . 2.436 68 Skupaj . , 406 782 • 95 Denarni promet ... K 864.763 ■ 98 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 354 Prirastlo Odpadlo ... 13 Stanje koncem 1. 1908 . ... 353 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Boštanju, reg. zadr z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila 34.467'99 Inventar premični . . . 247 41 Zaostale obresti posojil 49'51 Vrednost tiskovin 100' — Delež pri „Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decem 1908 400 — 931 13 Skupaj . . 36.196-04 Pasi va. K Deleži 178 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 22.297'04 Tekoči račun z zvezo . . 13.145 — Predplačane obresti posojil 376 38 Rezervni zaklad z obresti 4*7 ■ .44 čisti dobiček 152 28 Skupaj . . 36.196'04 Denarni promet ... K 79 465-53 Stanje članov začetkom 1 1908 . 55 Prirastlo ... 34 Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 ... 89 Bilanca Hranilnice in posojilnice na Brezovici, reg. zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Vrednost tisk. (ust. stroš.) Delež pri „Zadružni zvezi“ Tekoči račun s člani Gotovina 31. decem. 1908 28 346-78 16.068 — 505-48 197-21 305 • 34 600' — 16 998 12 1.230-56 Skupaj . . 64.251 '49 Pasiva K Deleži 268 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 63.419 77 Predplačane obresti posojil 239-54 Rezervni zaklad .... 136-82 Čisti dobiček 187 36 Skupaj . . 64.251.49 Bilanca Posojilnega in hranilu, društva pri Sv. Emi, reg. zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila................. 84.025'36 Inventar premični ... 89'91 Zaostale obresti posojil . 1.220'76 Delež pri „Zadružni zvezi* 1.000' — Poštna hranilnica ... 99'31 Vrednost tiskovin . . . 125'90 Gotovina 31. decem. 1908. 40'96 Skupaj . . 86.602-20 Pasiva. K Deleži................._. 524 — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . • 22.950'44 Tekoči račun z zvezo . . 59.620' — Predplačane obresti posojil 904'88 Rezervni zaklad z obresti 2.128'79 Čisti dobiček . . . ■ ._______474 09 Skupaj . . 86 602-20 Denarni promet ... K 73 989 40 Stanje članov začetkom 1. 1908 246 Prirastlo............................24 Odpadlo.............................. 8 Stanje koncem 1. 1908 .... 262 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Blagovici, reg. zadr. z neomej. zavezo z dnem 31. decembra 1908 Aktiva. K Posojila 137.076'34 Tekoči račun z zvezo . . 31.490' — Inventar premični . . . 132 72 Zaostale obresti posojil 3.548 41 Vrednost kolekov .... 14' — Delež pri „Zadružni zvezi“ 1.000' — Gotovina 31. decem. 1908 12 094-95 Skupaj . . .185 356-42 Pasiva K Deleži 209 — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 179.874 66 Predplačane obresti posojil 189-41 Prehodni 350 79 Obresti 3.369'51 Cisti dobiček za 1. 1908 1.363-05 Skupaj . . 185.356-42 Denarni promet ... K 250 678'82 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 46 Prirastlo........................21 Odpadlo..........................— Stanje koncem 1. 1908 .... 67 Denarni promet ... K 276.425'91 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 202 Prirastlo......................... 7 Odpadlo...........................— Stanje koncem 1. 1908 .... 209 — 311 poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec avgust 1909. Pre- TzdaOri Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Altlag .... Artiče .... 4400 22 4391 09 8791 31 2494 30 855 2910 120 195 Ambrus . . . 2068 96 2308 19 4377 15 550 — 1200 — 600 — — — 30 Banj .... 10502 98 10225 34 20729 32 3964 21 — — 19827 49 2439 17 84 Bajagić . . . 1795 24 2722 — 4517 24 500 — 116 1000 — 1081 80 229 Baška .... 12749 87 9588 30 22338 17 8041 84 8894 56 300 — — — 201 Blagovica. . . 4803 65 5444 17 10247 82 4558 — 1841 93 600 — 200 — 223 Bled .... 16948 25 22117 70 39065 32 10576 — 5044 56 4930 — 5110 — 222 Bloke .... 16983 02 23256 73 40239 75 4331 — 6562 84 6400 — 1600 — 353 Boh. Bistrica 18237 36 14777 76 33015 02 8754 90 10422 08 4200 — 6445 — 147 Boljun .... 3528 62 5923 93 9452 55 2200 — 428 27 1655 56 1122 80 122 Borovnica. . 35103 22 33477 56 68580 78 19373 60 8486 17 5650 — 6490 — 345 Boštanj . . . 1700 48 1495 02 3195 50 646 36 313 1170 - 220 — 105 Bučka .... 2601 65 7418 46 10020 11 1651 63 1654 97 2400 — 740 — 276 Besnica p. Kranju 457 39 441 09 898 48 160 — 428 27 — — 59 46 53 Bobovišče - Brač 3441 56 3275 01 6716 57 261 — 889 41 216 — 40 — 52 Bogomolji . . 2320 — 2200 — 4520 — 1122 50 1173 90 2000 — 200 — 45 Beram . . . 2018 35 3420 — 5438 35 60 — 2920 — — — 755 — — Boljunec . . . 2044 76 2338 71 4383 47 566 23 1160 — 740 — 661 — 356 Buzet .... Barban .... Belapeč . . . Cerklje.... Celje .... Col Cres .... Cerklje pri Krš. 5752 31 7668 82 13421 13 2540 4460 60 3310 346 224 Cirknica . . 37094 42 33006 18 70100 60 15763 87 11389 43 17772 60 5920 — 638 Cirkovce . 82297 22 81843 78 164141 50201 90 35448 72 22090 5226 — 124 Češnjica 11589 07 10510 60 12099 67 6040 — 5510 35 4840 — 1610 — 209 Črna gora . . 6687 92 8147 55 14835 47 6039 — 480 — 2660 — 102 61 124 Črni vrh . . . 7566 67 6676 32 14242 90 3042 45 4701 15 1646 — 3785 229 Čatež .... Čitluk .... Črmošnjice . . Dračevica . . . D. M. v Polju . 6968 31 5940 53 12908 84 1574 4062 59 1800 1317 60 123 Dicmo-Donje 22781 96 22773 96 45555 92 7300 — 3612 — 5490 — 4552 — 234 Dob .... 2857 01 3064 31 5921 32 1702 — 664 31 1800 — — — 57 j Dobje .... 2592 38 1005 60 3597 98 2158 — — — — — — — 55 Dobrepolje . . 35039 57 36108 46 71148 03 4887 50 12303 64 18798 55 15619 13 43 Dobrinj . . . 40402 26 38621 84 79024 80 6643 20 18996 - 4020 — 5286 — 428 Dobrova . . 2761 97 2559 19 5321 16 2519 — 232 25 — — — — 30 Dobrna . . . 9624 80 12724 42 12349 22 7720 — 2537 — 795 — 75 — 142 Dol 9019 60 7666 67 16986 27 3882 — 130 80 2150 — 2640 65 Dolsko .... 4317 99 3793 18 8111 17 1061 — 2706 10 860 — 525 — 65 Domžale . . . 6980,88 13029 02 20009 90 4001 70 3159 84 9220 — 560 320 Draga .... 15677 52 14669 01 30346 53 3471 65 4696 03 9600 — 650 111 Dobova . . . 8060 27 5985 56 14045 83 2464 — 4100 — 1780 — 610 — 146 Pre- Izdal ki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a O) rt i—i »o K V K V K v K V K V K V K V Dračevica . . 62007 99 61523 35 123531 34 20959 81 15566 75 14746 19498 28 58 Drniš .... 22872 86 19419 98 42292 84 2380 02 2377 30 8281 — 9150 30 612 Dubrovnik . . 227560 91 127967 01 255527 92 21036 40 42737 73 50127 — 54061 63 272 Dragatuš . . . 1080 29 810 — 1890 29 1056 — 310 — 500 — — — 30 Fara .... 8853 45 7939 35 16792 80 6175 10 3643 76 1200 — 1364 10 146 Frankolovo . . 17186 35 14086 66 31273 01 6358 65 2478 80 8580 — 1980 83 232 Gore nad Idrijo 2344 88 2744 — 5088 88 594 — 1628 27 1100 — 240 — 77 Gorje .... 13217 24 15519 60 28736 84 5385 50 9521 08 5911 80 3450 — 345 Gor. Logatec 4753 — 5064 63 9817 63 3115 39 4256 93 700 — 100 — 70 Gozd .... 4856 81 4213 83 9070 64 4461 16 2430 29 200 — 340 — 70 Gradac k. Drniša Gradac kod Ma- 2840 84 32358 54 35199 38 — — — — 23957 24 328 60 360 karske . . . 1606 18 1593 — 3199 18 1500 — 22 — 1570 — 15 — 74 Gornjigrad . . 15330 60 15090 05 30420 65 14247 02 6263 91 300 — 1000 — 70 Gdinj .... Gradac h. p. b. Gorica .... 424 40 511 25 935 75 “ 50 200 54 Hinje .... 3881 94 3075 84 6957 78 3352 — 1917 62 150 — — — 41 Horjul .... 0932 72 9636 58 19569 30 5680 85 5796 65 3819 06 1587 50 374 Hrenovice. . . 2686 06 12589 11 14275 17 794 — 5622 88 5900 — 1060 — 384 Idrija .... 38944 16 34435 63 73379 79 11233 50 6430 39 27987 80 3151 26 222 34828 09 39968 19 74796 28 16833 — 15558 12 8603 — 1000 — 4 4 Igrane .... 48400 74 48176 34 96577 08 1720 — 1796 25 4015 46 8146 23 213 Imotski . . . 47547 56 47266 06 94813 62 546 06 1200 — — — 50 — 125 Izlake .... 40223 68 36155 29 76378 97 ‘29089 — 7288 08 3500 — 3600 — 223 Jarenina . . . 2535 78 2271 47 4807 25 1715 — 786 56 1475 — 690 52 197 Jesenice . . . Knežak . . , Krivodol . . . Kotor .... Koljane . . . Koprivnik . . . Kozice .... Kanfanar . . . Križevci . . 24385 99 21162 95 45548 94 17424 84 5781 48 650 3800 195 Kaštel-Buje . . 1108 71 1118 37 2227 08 372 84 482 21 — — — — 85 Kaštel. Stari . . 16 80 1950 — 1966 — — — — — 1950 — — — 80 ' Korte .... 7026 85 7067 64 14094 49 1815 75 131 94 6880 — 270 — 71 Kamnik . . . 66224 33 64502 63 130726 96 34300 75 15999 96 29990 — 5075 74 645 Kandija . . . 95861 04 80284 37 176145 41 62012 84 28611 01 25352 — 17959 04 2065 Karojba . . . 546 96 299 — 845 96 500 — 60 — 100 — — — 131 Kaštelir . . . 46412 99 44425 25 90837 24 19476 - 8282 25 19355 — 10525 — 230 Kočevje . . . 1463 74 2928 79 4392 53 1360 — 212 99 2000 — 25 — 33 , Komenda . . . 14554 98 11000 45 24555 43 7050 75 5730 54 4760 — 2160 37 159 Koprivnica . . 3414 31 2433 90 5848 21 1190 — 1433 90 — — 350 — 66 Kranj .... 89421 79 89194 61 178616 43 61883 96 11750 66 9414 46 20361 28 141 Kranjska gora . 13704 11 15421 52 29125 63 11566 — 6665 02 700 — 1409 — 338 Krka .... 5907 79 2979 09 8886 88 1646 — 2104 98 840 — 360 — 154 Kropa .... 10540 14 10610 23 21151 07 2298 — 6959 70 100 — — — 36 Kršan .... 3401 48 3488 89 6890 37 650 — — — 1233 83 1555 44 180 Kruševo . . . 15361 03 13059 55 28420 55 1199 — — — 1(575 _ 116 —- 223 Konjice . . . 22713 04 22404 10 45117 14 8224 62 1562 44 13300 — 2428 — 116 Kaštel-Gomilica . 377430 4802 10 8576 40 608 — 1020 — 3782 10 2166 30 72 Lanišče (Istra) . 1567680 15991 67 31668 47 10670 — 137 98 8900 — 200 — 34 j Laško .... 700737 8473 66 15481 03 6121 60 3880 78 3520 — 399 50 242 Leskovec. . . 9757(87 6167 83 16525 70 5872 — 3808 38 1414 — 972 — — j Pre- iTiHntln Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno ’> a Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a o ce •Čfi ^ K V K V K V K V K V K V K V ! Preddvor . . . 4863 81 3331 35 8195 16 2980 1099 94 400 1800 103 Prihova . . . 6710 83 6540 11 13250 94 3511 — 2607 21 2500 — 820 — 64 Proložac . . . 2087 14 2975 78 5062 92 800 — 626 54 1500 — 400 — 448 Prosek .... 3072 16 3757 25 6829 41 325 50 3 — 3730 — 191921 — 470 Punat .... 24491 18 30126 51 54617 69 14877 — 18045 37 4000 — 220 — 88 Plan. p. Rakeku 1402 54 2035 75 3438 29 1090 — 1710 — 300 — 220 — 188 Predloka . . . 5048 57 4713 45 9762 02 1042 — 610 — 3700 — 5 — 54 Polzela . . . Ponikva . . . Pazin .... Radeče . . . 3536 13 3383 25 6919 38 2348 1530 420 10 63 Rečica .... Rogoznica . . Rovte .... Radunič . . . Ravnidol . . . Ricmanje . . . Reka koč . . . Roč .... 13283 45 17151 82 30435 27 12216 30 9595 49 1340 840 407 Rab 19093 99 19068 72 38162 71 16417 08 3215 04 2830 — 2025 99 571 Radoviča . . . 7673 82 5565 08 13238 90 3451 — 2265 04 2300 — — — 99 Rajhenburg . . 7225 45 5945 94 13171 39 3430 89 865 34 1951 — 542 62 164 Ribnica . . . 61891 80 55938 53 117830 33 22809 78 20312 03 33238 42 4260 — 403 Rob 12431 81 11895 94 24327 75 2500 91 8317 48 2520 — — — 231 Rova .... 4526 63 3919 88 8446 51 950 — 1780 — 50 — 355 33 239 Sv. Križ pri Trstu 3574 66 3210 52 6785 18 1151 — 364 — 2790 — 740 — 1151 Sodražica . . . 21014 12 17668 17 38682 29 6262 — 155 — 17440 — 450 — 1 10 Sliv. pri Marib. . 9148 15 9578 35 18726 50 4092 - 5647 — 2910 — 320 — 88 ; Selca na Braču . 109897 69 69777 51 179675 20 1025 24 3032 10 2122 35 225 — 234 Semič .... 20458 27 21760 67 42218 94 7362 76 13131 31 3600 — 2530 — Senožeče . . . 2836 58 2739 70 5576 28 — — 600 — 600 — 1050 — 351 ! Sevnica . . . 21529 80 22565 35 44095 15 11350 96 11818 72 9930 — 8580 66 2147 Slatina. . . 76624 33 79053 66 158901 99 43875 87 — — 19770 — 11512 — 940 J Slivnica . . . 1441 04 1437 50 2878 54 720 — 630 — — — 200 — 57! Smlednik . . . 14414 64 13538 80 27953 44 3087 75 3147 — 10320 — — — 155 Srednja vas . . 15925 28 17336 04 33261 32 7308 — 3678 38 12103 — 0970 — 427 Stara Loka . . 11898 96 12486 48 24385 44 11216 — 4006 43 2340 — 120 — — Staritrg . . . 55597 69 61726 78 117324 47 51138 89 18274 50 43080 — 994 00 631 Struge .... 2736 68 2622 82 5359 50 — — 2145 33 420 — — — — Suhor .... 566 75 500 — 1066 75 30 — 100 — 400 — 40 — 62 Sutivan . . . 14520 78 14423 68 28944 46 101V8 90 3558 — 540 — 560 — 134 Sv. Ema . . 2434 86 2253 — 4687 86 — — 1160 — 1040 — 122 — 282 Sv. Ivan p. Trstu 57465 83 55160 72 112626 55 9697 53 24179 22 12280 — 16928 — 402 Sv. Križ (Kastav) 6395 20 7876 39 14271 59 3641 — 1562 — 5300 — 2300 — 124 Sv. Križ p. Kost. Sv. Križ p. Litiji 12469 64 12796 32 25265 96 3514 04 6134 92 6500 — 5782 35 3 i 13037 98 15086 83 28124 81 9865 — 5816 40 720 90 2520 42 392 Sv. Kunigunda . 2614 95 2667 12 5282 07 2050 80 1070 07 321 40 431 — 95 1 Sv. Lenart . 69970 66 67208 13 137178 79 32493 50 11968 30 30155 — 5753 — 2018 Sv. Lucija . . 869 59 711 05 1580 64 120 40 — — 100 — — 140' Sv. Benedikt. . 3889 29 3879 89 7769 18 2585 44 2009 84 200 — 1082 94 252 Svečina . . . 486 83 210 — 696 83 427 — 210 — — — — — 21 Sv. Bolfenk . . 4025 90 3080 50 7106 49 1380 — 1160 — 1920 — 330 — 55 Stoprce . . . Selca p. Škof, . 588 20 970 — 1558 30 540 110 — 860 — — — 53 Sv. Jakob ob S. Sv. Jur j. žel. . 4567 95 2519 23 7087 18 1551 38 712 29 1500 192 Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K v K v K v K 1 v K v K v Sv. Peter pri Novem mestu Sv. Petar u Šumi Sv. Peter v S. d Sl. Gradec Studenci, Staj. Sv. Lenart . Sv. Lovrenc n Drav. polju . Spod. Polskava Starilog . . Staracerkev . Spodnjaloka . Sorica . . . Stari trg pri Ložu Studenci, Dalm Sv. Vincenat. Sv. Mihael poleg Šoštanja . , Sv. Nedelja Sv. Trojica , Slivnica pri Celju Sv. Križ pri Litiji Št. lij. pri Velenju Št. Jurij ob j. žel Šebrelje . . Št. Ilj p. Turj. Št. Janž (Dolenj.) Št. Janž na Dr. p Št. Jernej . . Št. Lambert . Št. Peter n. K Št. Vid pri Zatič Št. Vid p. Grobe Škofja Loka . Šmartno p. Kran Šmartno p. Liti, Št. Vid p. Vipav Šmarjeta . . Skale . . . Št Jurij p. Kun Št. Jurij p. Kr. Šmartno p. Šm goro . . . Šturije . . . Šmartin na Pak Št. Rupert Šibenik . . Škocijan . . Štokovci . . Št. Vid n. Ljub Toplice . . Tinjan . . . Tomaj . . . Tomišelj . . Trebelno . . 95G6 2717 7890 2653 3505 5814 20 129198 16 4647 13330 3091 31 4758 27597 10 1808 19 21307 45 16889 94 342 06 19103 45533 92 13476 18 3861 61 2458 04 5564 3488 20 15943 08 2310 1894 6332 9517 5056 8727 2120 9750 2702 02 2189 01 7133 73 126438 11 3070 30 12937 81 2824 20 2899 74 23167 08 176221 21614 98 15901 86 509 56 16827 88 44581 13299 86 4246 80 3141 45 7105 3776 91 24007 36 1347 276 80 6629 64 8777 5598 18293 4837 17640 5355 79 5694 98 12947 255636 7728 15 26268 591551 7657 91 50764 18 3570 40 42922 43 32791 80 851 62 35931 57 9011502 26776 04 810841 5599 49 12669 7265 11 39950 44 3657 54 2171 56 12962 29 18295 44 10654 64 2584 2300 7680 2565 -2586 61 50 60 5700 10365 2280 11399 1530 4300 13632 29 1600 49 9943 63 13160 303 8934 50 5953 09 9598 78 2440 2360 5281 1743 3730 2120 892 5189 1583 898 37 21 1841 1700 1667 6850 420 1000 400 - 240 1288 — 900 2893 40310 18 1382 4464 1253 77 255 26 8940 952 58 7611 51 7999 99 170 12237 3564 3982 300 350 68 1574 73 5434'10 133259 244 70 2416 14 6017 97 3095 81 I 40 279 100 16284 94 997 26 235 1520 2640 10070 9348 4280 320 1500 20936 17 1280 3430 790 2220- 1509 18325 60 1900 2110 1640 1350 568 19 1359 642 200 3691 800 200 16432 01 2716 250 5984 20 817 460 1240 1777 08 101 80 62 65 78 107 344 127 234 88 +4 30 531 447 43 99 150 282 87 107 8 52 356 443 247 587 327 289 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K V K V > I— K v K V Trilj .... 17316 71 17263 10 34579 81 4260 6168 70 10968 25 4550 792 Tržišče . . . 11431 22 10852 67 21313 89 1650 — 3712 09 7100 — 560 230 Tučepi . . . 4150 73 3530 50 7681 23 — — 700 — 1120 — 138 42 142 Tunice .... 4560 86 2761 10 7321 96 1851 — 100 — 600 — 600 — 48 Trata .... 3711 70 3800 38 7512 08 3641 30 500 — — — — — 16 Trebnje . . . Trnovo . . . Trebče .... Trebelno . . . Tržič .... 10236 20 11844 56 22080 76 1028 1213 10 9950 638 27 169 Vače .... Vel. Lošinj . . 1405 76 4677 68 6083 44 1619 18 1527 — — — 1800 — +2 Višnja gora . . Vabriga . . . Vinjani.... Višnjan . . . Vrlika .... Vrvari .... 41110 84 34109 12 75219 96 9708 30 6550 78 20461 40 7172 55 635 Velika nedelja . 2179 59 1882 52 46328 08 1190 — 510 — 1370 — 228 — 51 Velke Lašče . . 36976 69 39759 98 76736 67 15799 24 9459 64 5500 — 1716 — 362 Videm .... 2727 56 1974 63 4702 19 2330 — 1490 66 450 — 140 — 197 Vipava .... 55509 19 56970 37 112479 56 20324 06 14888 84 20190 — 14442 06 1265 Vodice .... 7542 — 8708 84 16250 84 3564 36 5106 83 2541 - 1087 05 151 Vodice (Dalm.) . 7620 02 7655 21 15275 23 3119 20 1151 09 2944 30 1675 05 +2 Vojsko .... 2206 22 2158 08 4364 30 1450 26 1278 80 — - 243 60 48 Vrbnik .... 8894 47 9175 24 18069 71 6478 85 3205 83 2760 — 370 — 3725 Vrhnika . . . 55261 42 48110 89 103372 31 16312 — 16219 37 15340 — 12587 94 — Vurbeig . . . 2811 92 2859 52 5671 44 1958 — 43 — — — 300 — 63 Velikovec . . . 60959 62 53901 84 114861 46 6715 37 20398 — 30188 — 13126 17 623 Vič 8438 06 7979 95 16418 01 7060 07 268 82 1213 — 33 — 40 Zaostrog . . . 15847 98 16775 52 32623 50 6400 — 10327 — 4525 20 933 86 268 Zg. Tuhinj . . 13840 68 15610 09 29450 77 3624 — 9201 62 1900 — 1748 39 201 Zibika .... 10038 46 10603 65 21542 11 10870 — 18 — 100 — 18 — 87 Zreče .... Zagorje ob Savi Zg. Besnica . . Zagradec . . . Zatičina . . . Zrenj .... 4980 62 4630 32 9610 94 3479 12 1530 30 200 31 10270 20 10583 15 20753 35 5407 — 3426 18 100 — 2800 — 76 Žiče 8349 92 8167 05 16516 97 6384 14 763 — 200 — 1840 — 74 Žiri 14726 68 13333 09 28059 77 10972 — 3844 73 4420 — 3195 — 296 Žužemberk . . 23038 56 26118 43 49156 99 6698 — 6751 81 11860 — 5328 79 669 Živogošče . . . Župa-Raščane . Žminj .... 1122 40 1122 40 600 300 47 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tiaek Zadružne tiakarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.