1(H>. številka.
Trat. v NoUoto 22 julija 1S99.
Tefcij XXIV
,.E<Mno«t"
i/hrti« dvakrat mi dali. enzim nedelj in praznikov, sjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po pratnikih udinja oh !♦. uri ijatraj.
N»ročninu /ntfiit :
Ohe tadanji na leto Za »amo večerno ir.danje
gld. "ž\-
Za pol leta. četrt leta in na meneč ra/.merno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročile hrer. prilnSene naročnine se oprav« ozira.
Na drobno «e prodajajo v Trutu /.jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: pone< eljake /.jutranje ite-vilke po 2 nvč. leviti Trata po 1 nvČ. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
ErLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. M70.
4 nvč.
V eilliiuNtI je moč!
OfUsl
><e računajo po vratidi v petitu, /a večkratno naročilo s primernim popuaiom. Poalana. osmrtnice in javne zahvale, domači ojjiani i t • 1. <ip računajo po pogmtbi.
V »i dnpi*i najae poSil jajo medni*) m. Nefiaiiknvmii dupini	ne »pretentajo.
Kokupiai >»e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ou,lii*e sprejema upri»vniitTft. Naročnino in o^lam*
je plačevali loco Trat,
lredni^tta in iNknrna -<e nalivata v ulici 1'arintia Hv. 1'2. l pravniftt\o. »d-pravniStvo iti sprejo 11111 nje Inaeratav
v ulici Moliti piccolo *tv. II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejfte vesti.)
Petrograd 21. V tuk. političnih kropili se govori, da namerava ear Nikolaj II. sklicati prihodnje /ime drugi» mednarodno konferenco, ki bi imela rešiti najvažnejše točke orijentalskega vprašanju. Pravijo, da le/i enrju armensko iti balkan* sko vprašanje posebno na srcu ter da i h ti želi, da ne ta vprašanja rešijo v soglasju in h pomočjo vseli vlasti. —
Bel i urad 21. Preko sodišče je imelo danes prvo sejo, v kateri se je bavilo s svojo pristojnostjo. Razpravljalo se je o tem, da-li se zločinstva, /vržena pred razglasitvijo obsednega stanja, ako niso v zvezi z zaroto proti Milanu, prepuste rednim sodiščem v razpravo.
Pariz 21. Oporeka se vesti, da sta generala Roisdett're in Gonse prišla skrivoma v Rennes.
Sovi York 21. Kakor poročajo i/ Was-hingtona so predsednik Mae Kinlev in njegovi vojaški svetovalei sklenili, da pošljejo v Manilo del 3. polka kavalerije in en polk konjenikov-prostovoljcev.
Kap 21. V odgovoru na neko spomenico je izjavil (1ecil Rhodes, da ni niti najmanjšega izgleda, da bi prišlo do vojne.
Četillje 21. Veliki vojvoda Konstantin je dospel semkaj ter so ga sprejeli z veliko častjo. Princ Mirko mu je šel z mnogobrojnim spremstvom do meje nasproti. Večerja je bila v palači.
Berolln 21. Po naredbi carja Nikolaja II. ne pošljejo tuji vladarji posebnih zastopnikov k pogrebnim slavnostim earjeviča ,linija. Pogreb je določen na dan 2H, t. m.
Pariz 21. Listi pripovedujejo, da je cesar Viljelm za časa svojega bivanja v Bergeuu rekel, da se je pretvezno njegovo pismo, ki se nahaja v skrivnem «dossieru» Drevfusovem, ponaredilo bržkone po lastnoročnem pismu, katero je on pisal pred leti generalu Boisdeffre-u glede prehoda Hani-balovega če/ Alpe.
London 21. V zbornici poslancev je Brod-rick, drugi tajnik za vnanje stvari, i/javil, da ne more predložiti listin o Samoi, dokler ne dospe popolno poročilo mednarodne komisije. Oleni komisije da zapustd v kratkem 8amoi. Balfour je rekel, da se predloži parlamentu proračun koloni-jalnega urada prihodnji petek.
Potovanja tržaškega namestnika po Goriškem.
Danes se povraćamo k tej stvari. Moramo, prevažna je.
Potovanja tržaškega namestnika po slovenskem delu Goriške so že postala naravnost ominozna. Čim je službeni list —■ v poznanem službeno suhem tonu — objavil lojalnim državljanom te pokrajine, da kani gospod namestnik počastiti jih se svojim visokim obiskom, vsikdar nas obhaja nekam čuden čut in hipoma se nam obuja v spominu tisti znani Virgilov rek: Timeo Dauaos et dona feren-tes. Boj ne Danajcev tudi tedaj, kadar ti prinašajo darov !
Obisk načelnika pol. uprave zunaj na deželi je vsakako važen dogodek. In ako je tak dogodek spojen z namenom, s katerim bi moral biti
spojen, je vzroka dovolj, da jrn ljudstvo mora le veseliti. Načelniku uprave je v dolžnost, da na licu mesta spoznava razmere v deželi in da se na lastne oči seznanja s potrebami prebivalstva. Po njega sporočilih se ravnajo centralne oblasti na Dunaju. Sam se mora prepričati načelnik politične uprave v deželi, kje treba najprej priskočiti ljudstvu v pomoč," kaj treba spremeniti, kaj odpravljati in kaj usta nov Ijati. Sam mora videti in čuti, da more priporočati tako, da bo v splošno blaginjo. Veliko, veliko je odvisno od tega, kakovi so njegovi referati na ecntralne oblasti in kakove so vladine predloge v zakonodajnem zastopu v deželi.
Hvalevredno početje je torej, kadar se naš gospod namestnik odpravlja na potovanja po deželi, tem hvalevredneje, kadar odhaja v oni del dežele, ki je bil najzanemarneji dosedaj. To je slovenski del dežele goriške. Koliko zamud je tu popraviti, koliko škode poravnati, koliko krivice vzravnati ! Mnogo, mnogo imajo na vesti namestniki tržaški, ki so bili pred gospodom grofom Goessem. Toliko, da bi ta poslednji obvezal po nemarnosti in nedobri volji njega prednikov tako krvavo oškodovano prebivalstvo do neminljive hvaležnosti, ako bi se svojimi potovanji kazal vsaj dobro voljo za to, da bi se poplačal vsaj jeden del dolga, ki so ga zapustili njega predniki nasproti slovenskemu delu dežele goriške.
Ali nastopanje gospoda namestnika na njega potovanjih in način njegovega občevanja s pred-stavitelji našega ljudstva kažeta, da te volje ni! Gospod namestnik je potoval po soški dolini in jo potoval ravnokar po jednem delu vipavske doline in po Krasu, toda iz poročila, priobčenega v zadnjem izdanju tega lista o razgovorih grofa Goessa v Komnu smo morali posneti na svojo žalost, da tu nikakor ni tistega blagega namena, katerega bi želeli mi videti spojenega s takimi potovanji in ki bi bil tudi — v dolžnost.
Namen bi moral biti —informacija v nainen boljšalija razmer, v resnici pa je — tendencija po olepšavanju obstoječih razmer in opravičevanju onih, ki so krivi teh razmer in ki imajo toliko na svoji vesti.
Ta tendencija govori iz poročila o mudenju gospoda namestnika v Komnu tako jasno in glasno, da mora človeku rezati v dušo. Gospod namestnik je govoril o potrebah prebivalstva v tonu, ki naj bi kazal vso njegovo dobrohotnost, in je obžaloval, da država in dežela niti nista v stanu, da bi priskočili v pomoč; to pa zato, ker deželni zbor ne zboruje. Prav ima gospod namestnik: velika kalamiteta je to in usodna kriza, ako so se razmere zamotale tako, da je nehalo funkcijouiranje zako-nodavnega zastopa v deželi, ako ne deluje zbornica, iz katere morajo prihajati akcije zs» povspeševanje javne blaginje in skrb za točno upravo v deželi. Gospod namestnik naj nam veruje, da tudi mi čutimo in obžaljujemo žnjim. In ako bi se njegova eksceleuea omejeval na to, da bi konstatoval to žalostno dejstvo in pa na zatrdilo, da hoče z vso o b j ek t i v n o s tj o d e 1 a t i v n a m e n, tla se od -pravijo vzroki te pogubne krize, mi bi bili prvi, ki bi se mu poklonili s tributom dolžne hvaležnosti. Ali gospod namestnik dela navadno korak dalje in v tem koraku tiči tendencija, kateri se moramo upirati z vso odločnostjo, ker smo uver-jeni, da gospod namestnik nima prav. Gospod na-
mestnik so ne omejuje na to, da l>i konstatoval žalostno dejstvo, ampak išče tudi krivcev. A išče jih tam, kjer jih ni! ()n ne obžaljuje le spora med poslanci obeh narodnosti, ampak vali vso krivdo na naše poslance. Se več, še več: gospod namestnik se trudi, da l>i laške poslance kazal v najlepši luči, Tako je omenjal le-teli pohvalno a ta hvala in vol v nje za vsakogar grajo na <idreso slovenskih poslancev — ker so hoteli dovoliti nekoliko tisočakov za šolski fond, molčal pa je o tem, kako so laški poslanci a limine zavrnili vse postulate naših, kako odrekajo večini v deželi ravnopravnost, -kako smatrajo vse deželne ustanove za svojo domeno, kako zahtevajo stoti-sočakov za svoje tram\vaje, železnice, mostove in namakanje svojih ravani, in kako z nečuvenim cinizmom zahtevajo— primat v deželi!! Kkscelenca, roko na srce, in povejte nam, kje imajo Italijani tisti pravni naslov za take nečuvene zahteve?! Mar v številu? Mar v gospodarski važnosti za deželo?! Mar v svoji politiški kvaliteti? Kje, vprašamo vas?! Prosimo, povejte nam ! Vsaki zemljepis pravi, 'da so Slovenei v večini ! Sleherni tržni dan v Gorici -— ekscelenea, potrudite se enkrat in oglejte si tak dan in poslušajte govorico ljudi, ki trosijo svoje novce po goriških prodajalnicah in go-stilnicah —- nam pravi, da so Slovenei oni, ki oplodujejii gospodarsko življenje v deželi! Kar pa se dostaje politiške kvalitete, prosimo, oglejte si eurienliun vitae raznih Codermazzov, Favettijcv itd. ter zailkažite, naj vam predlože zaplenjene spise raznih *lcg« ! Morda pa nadkriljujoča kultura? O tej kulturi bi lahko mnogo .govorili. Ali denimo, da je tako, da je slovanski del zaostal. Potem pa, ekscelenea, ali ni ravno ta moment uajhuja obtožnica proti onim, ki so dosedaj — pase val i v deželi ? Ali ni ravno to dejstvo, ki opravičuje naše poslance, da so enkrat ubrali prave strune v ta namen, da se neha paševanje in dana njega mesto stopi poštena, nepristranska deželna uprava ?!
Gotovo, gotovo, prebivalstvo potrebuje podpor od dežele, "toda ono ima tudi pravico zahtevati, da se te podpore tlele jednakomerno, pravično, kar pa se more goditi le potem, ako imati obe narodnosti primeren upliv na deželno upravo in jednak delež na dobrohotnosti državnih organov! Tega
nočejo italijanski poslanci, tu je jedro vsega prepira. Ni vraga, da ne bi oni, ki sedi pri bogato obloženi mi/i, tu pa tam vrgel onemu pod mizo — kako kost! Ali temu razmerju mora biti konec, ko je moralo biti slovensko ljudstvo hvaležno, če je dobilo kak goldii.arček podpore za vodnjake, ceste in kakega dijaka, a Italijani so izžeinali stotisočake /m potrebne in — nepotrebne stvari.
Pomislite dobro, ekscelenea, in morda se Vam prične dozdevati, da je bil Vaš komenski slavo-spev na adreso laških, oziroma Vaš ukor na adreso naših doslancev jako jako — deplaeirnn.
Rekli ste, da bi radi delili podpore, če bi mogli. To je hvalevredno z ozirom na potrebe ljudstva. Toda vedite, da tudi ubog človek — ako ima le kaj zavesti, samospoštovanja in krvi v sebi — odklanja darove, ako ve, da sme zahtevati, in si misli o iz vestnih potovanjih z Vergi-lom : Timeo Danaos et dona ferentes! Se enkrat Vam kličemo, ekscelenea : razmišljajte !
Bismarckring".
I T. CpIovch, dne 21. julija.
Srečni Celovec ! Na kar druga mesta Se vedno znman čakajo, to ima Nemški* naA Celovec! Pa se re«*i kdo, da naši mestni očetje niso «kunštni». Dolgove ti delajo, da se kar kadi ; poleg tega pa se mestne uliee imenujejo po nemških «bobovih*. Malokdaj se čuje, da i>i gospoda, ki kraljuje na našem «rotovžu», sklenila kaj, kar bi bilo mestu res v korist; tem rajši pa delajo « velikonemško* politiko, ker to haje stane manj truda, ker starih »sehlagerjev je še vedno na i/hei'o v obilici ! Torej to delo je po ceni !
l'veli so za naše mestne policaje «piklhavbe*, župan Neuner je o zaprisegatiju svečano zatrjeval, da hoče varovati »nemški« (?!) značaj mesta, a nkljub temu si ni pridobil ljubezni rtajčnaeeljnov*, ki mu niso dali svojih glasov —; in sedaj je sle-dil dne 1*. t. m. sklep, da naj velikovško ohmestje odslej nosi ime «11 i s m a r e k r i n g».
Gradec iina že svoj «P>ismarekplatz», torej tudi Celovec ni smel zaostati. V našem mestnem zboru je 10 odbornikov sklenilo svojo «l)eutsch-volkische* zvezo, a prvi predlog te zveze je bil oni za »Bisraarkring*. To znači, kakšen duh vedno živahneje veje v ti zbornici ! Utemeljeval je predlog odvetnik dr. Krainz, t. j. mož slovenskega pokoljenja, katerega oče je bil p r e v e 1 d r ž a v ni zakonik na s 1 o v e n s k o! Kakor tolikokrat, vidimo tudi tu, kako slovenski r e n e g a tj e n a j bolj ti a e n n i j o z a k 1 e-t i in naši m n a s p r o t n i k o m ! Krainz je svoj predlog tudi utemeljeval in sicer «temperament-voll», kakor pravijo nasprotni listi. Kaj to pomeni, vemo. — Zoper predlog sta govorila samo odb. Jergitsch in Haderer, češ, da ravno sedanji čas ni ugoden za take sklepe. Drugi so ju pobijali in zoper predlog so glasovali samo štirje odborniki, namreč: Haderer, Jergitsch, dr. Kleinmavr, Seher-zinger. Odbornik, c. k r. sodni svetnik Porf-tinger je pred glasovanjem zbežal iz dvorane. (To je junak). Z a predlog glasovati že zaradi »lepšega* ni mogel, proti predlogu glasovati pa se je — zbal! Tudi ilustracija k temu, kakšno mišljenje prevladuje naše e. kr. uradništvo!
Nemškonaeijonalnim kričačem je oni sklep kajpak zelo po volji. Tudi udarjajo že po onih odbornikih, ki se niso upognili nemško-radikalnemu terorizmu in ki so glasovali zoper predlog. V sredo so jih že proklinjali na shodu »komunal-vereina*.
«Bismarkring» so imenovali (»ni del mesta, v katerem jo c. kr. gimnazija in več drugih šol. Mladina naj si že utisue v spomin ime starega in zakletega nasprotnika Avstrije! Gospoda je delala s premislekom, ker hočejo poskrbeti zgodaj za pravi »narodni* naraščaj!
V	jeseni ima priti cesar v Celovec. Baš pred prihodom ga hočejo po svoje počastiti s prav izdajsko demonstracijo! Cesar gotovo obišče tudi nova šolska poslopja, zato pa naj mu blesti nasproti ime — » Bismarokring >. S tem se vendar obsoja predrznost in pravi cinizem nase mestne gospode!
V	isti seji so sklepali in resolueijonirali tudi zopet zoper — J? 14! Pa, govori se celo, da hoče mestni zbor ob navzočnosti cesarjevi v Celovcu od cesarja samega zahtevati od-p r a v o J; 14. !
In naša vlada? No, mirno gleda vse to! Vladu mirno gleda, kako gre »nemška i r rede nt a» v klasje in ne stori ničesar za obrambo zoper radikalne predrznosti! Uradna «Celovčanka» nima niti ene grajalne besedice za one sklepe, da, prav z nekakim zadovoljstvom poroča o njih !
To zadostuj! «Heil, Sieg und — Raehe!»
—n.
Politični pregled.
TRST 22. julija 1899.
K položaju. Javna diskuzija je obrnjena sedaj cesarskim naredbam, izdanim na podlagi S 14., torej brez privoljenja od strani parlamenta, s katerimi se uvajajo novi davki. Xe treba menda posebno zatrjati, da smo tudi mi s trpkimi čutili vsprejeli te naredbe. Plačevanje davkov sploh ni priljubljen in popularen posel; še huje je, če se že obstojoči davki višajo, posebno hudo, ako zadev-ljejo vsakdanja živila. Kar pa dela še posebno odi-
jo/no uvajanje novih davkov, je to, ako se vrši v konstititeijonelni državi — brez privoljenja parlamenta! SoHebno se zgražajo op«»zieijonalna in ob-strukeijska glasila na tem — kakor pravijo — antentatu grofa Tbuna na ustavo in pravice parlamenta. Ali, kakor ob*aljujemo tudi mi, da je prišlo tako daleč, se nam vendar gnusi to — nemško hinavstvo. Pa, nič druzega nego hinavstvo je to, ako taki i zsesevatel j i avstrijskih narodov jočejo o ubogih davkoplačevalcih, oni, ki so državo spravili kraj gospodarskega propada ; ako ti nasil-niki, ki so v svoji divji nospodarstvaželjnosti ubili avstrijski parlamentarizem in ki so se svojimi su-rovestmi oropali narode prava do soudeležbe na zakonodaji, in ki so torej v prvi vrsti zakrivili, da je mogla vlada s pomočjo 14. — katerega so zopet ustvarili isti liberalci — naložiti taka težka nova bremena. Kako hinavstvo je to, priča neki drugi dogodek. Naključje je hotelo, da je italijanska vlada prav istega dne storila nekaj prav slie-nega. Istega dne je italijanska vlada s pomočjo parlamenta uvela nove politiške odredbe, ki sicer ne nalagajo novih davkov, pač pa so morda Se usodneje, ker omejujejo svobodo tiska in svobodo združevanja. In glejte: isti varilci moritle v nemškem taboru, ki mečejo ogenj in žveplo na grofa Thunu, nimajo ni besedo graje na adreso italijanske vlade. Ali ne vzbuja to menenja, da tem hinavcem ne krvavi srce zato, ker so cesarske naredbe naložile novo breme, ampak le zato, ker jih je izdal grof Thun. Seveda, vse kaj druzega hi bilo, ako bi bili oni na krmilu.
Rasve^avljen sklep po § 14. I/ Celo v en nam pišejo dne 21. t. m.: Celovški mestni zbor je v zadnji seji 1H. t. m. prigovarjal temu, da bi se pogodim z Ogersko uvela s pomočjo $ 14, češ, da se h tem ruši ustava (katero so skovali liberalci sami!!); poživljal je nemške poslanec, naj delajo zoper pogodbo in naročil županu, naj ta sklep predloži potom deželne vlade ministerstvu! -- Deželna vlada pa je ta sklep razveljavila, ker je občinski svet žnjim prestopil svoj delokrog. — Častna nemška gospoda jo je torej dobila po zobeh ! Dobro teknilo, a gotovo se bodo še hranili zoper ta poper. — Kaj pa vlada stori s sklepom <i »B i s m a ro k r i n g-u« ? Ali bo mirno gledala, kako se psuje avstrijsko mišljenje?
Amerikani na Filipinah. O stanju na Filipinali ostali svet ne more izvedeti resnice, ker je general Otis uvedel strogo cenzuro za vsa poročila z bojišč. Pred enim mesecem so se poročevalci amerikanskih listov združili ter spisali skupno brzojavko, ki !>i imela pokazati razmere na Filipinah v pravi luči. Brzojavka se je predložila generalu Otisu. Le-ta toliko da ni skočil iz kože; poklical je poročevalce ter jim zabičil, da jih postavi vse pred vojno sodišče, ako hi ga še nadalje hoteli postavljati — na laž.
Sedaj pa se je vendar-le razkrila resnica, in sicer po brzojavki, poslani iz Hong-Konga. Isto so podpisali dopisovalci glavnih amerikanskih novin. To poročilo pravi mej drugim : Prepričani smo, da je amerikanski narod dobil po uradnih poročilih iz Manile krive nazore o stanju na Filipinah. Ta poročila sodijo preveč optimistično, (lastništvo je povsem drugega menenja. Med Filipinci vlada sloga. Krivo je misliti, da so isti demoralizirani in da imamo opraviti z navadnimi roparskimi četami, katerim so Amerikanci kos, ker so nasprotniki že utrujeni, ter da bi se vojna za mogla kmalu končati. Dopisniki »aglašajo, da so jim njihova poročila strigli in izpreminjali s pretvezi*, da ne bi razburjala naroda.
Ta brzojavka je seveda napravila v Ameriki bolesten u ti s.
Domače vesti.
Dogodki n a Goriškem. Najraje bi molčali, najraje bi ne vdieli in ne čuli ničesar. Prežalostno je. Ali glasilo smo, ki ima — nadejamo se, da se, povdarjaje to, nismo pregrešjli proti dolžni skromnosti — nekaj važnosti v deželi. Zato moramo kaj reči tem bolj, ker bi se naš molk utegnil krivo tolmačiti. Takemu glasilu je že dolžnost, da pove svoje menenje o važniji dogodkih v deželi.
Povdarjati pa moramo, da nočemo tožiti nikogar, ker ljubimo in spoštujemo vseh ; da nočemo odrivati s pozorišča nikogar, ker vidimo, kako potrebni so vsi. Namen nam je jedini ta, da
|M»vemo svoje menenje o možu, o katerem ne moremo slabo misliti.
Na (toriškein je na v sta I spor mej tirom. Tlimo in ostalimi tovariši njegovimi. Mi poznamo dra. Tumo precej dlje časa, nego ga poznajo Goricam. In na podlagi tega poznanja izjavljamo, da gosp. dra. Tumo ne smatramo sposobnega za kako nepošteno dejanje, bodisi v zasebnem, bodisi v javnem življenju ! Naj se govori, kar hoče, in naj govori, kdor hoče: mi ne verujemo v kako izdajstvo jednega Tume, dokler nam ne bo dano, da položimo svoje prste na dokaze njegove krivde. Takih dokazov ne vidimo dosedaj. Cim dobimo takih ne-dvomljivih dokazov, pa ga obsodimo tudi mi ! •
Nočemo oporekati m »žnosti — da-si nismo prepričani niti o tem —, da je Turna kaj zgrešil kakor politik. Toda: kje je politik, ki ne bi bil nikdar kaj zgrešil?! Vsikdar pa treba poštevati, kakovi nameni so mu bili ob njegovih korakih! Slednjič nočemo oporekati temu, da Turna ni — kako bi rekli ? — baš prožnega temperamenta.
Zato ne zamerjamo nikomur, da ne soglaša žnjim v vsem. Ali, kar nas je zabolelo v dušo, je bil IflOdUS, v katerem se je naznanilo svetu to nesoglasje. Tega ni zaslužil takov narodni delavec, ka-koršen je Turna !
Ce mu sle.lnjič kdo morda podtika kakove »liberalne« namene po ljubljanskih vzorcih, smo pa že uverjeni, da dotičnik sam ne veruje teinu.
Toliko smo morali reči po svoji dolžnosti in vesti. Odslej pa bomo le z žalostjo sledili nadaljnjim dogodkom na Goriškem.
Na JutrsiiJo prvo veselico društvo »Slovan» v Padriču opozarjamo vse one rodoljube, ki ne pojdejo v Pobege. Kako mrtvilo je bilo nekdaj gori v V. okraju; sedaj pa postaja živahneje in živahneje. To je zasluga delavnih mož. Le-tem in narodu treba izkazati priznanje z častno udeležbo!
Vsporcd jutranji veselici v Pobegili je nastopni: 1. 1). Jenko: »Naprej«, godba. 2 Ned-ved: »Majnikova«, poje mešan zbor iz Pobegov. .'1. H. Sattner: »Po zimi iz šole«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Kolo«. 4. **„, »Tegethof«, koračnica, svira godba. i"). »Slovenske strune«, izvršuje tamburaški zbor društva.»Kolo«. <». Zaje: »Popotnica hrvatskog doma«, poje pevski zbor iz Dekani. 7. A. J uljev: »Za vasjo«, ženski zbor s tambu-ranjem, izvršuje pev. društvo »Kolo«. H. M. Hu-had: »Slepec«, poje mešan zbor iz Pobegov. 1». J. Kuret: »Veuček slovanskih pesmi«, svira godba. 10. H. Volarič: »Pogovor z domom«, poje mešan zbor društva »Kolo«. 11. J. J.: »Valček«, svira godba. 12. »Hrvatski dom«, udara tamb. zbor društva »Kolo«. 13. F. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat«, pojejo skupno vsa navzoča pevska društva. 14. Smetana: Polka«, iz »Prodane neveste«, svira godba. IT). Srečkanje na tri dobitke in l(i. Ples.
Pozor Povžcvci! Kakor že naznanjeno, izleze «Povž» iz «Trgovslce kavarne* ob 2. pop. Preko Skednja bode slinil «Povž» ob 2. in pol uri, zato so naprošeni škedenjski prijatelji in prijateljice «Povžev», da bodo imeli svoje hiše v popolnem redu, da ne bo po poti nobene «zgage».
Pri Sv. Mariji Magdaleni potegnejo «Povži« svoje rožičke v kako mokro senco, da se preveč ne posušijo, ker vročina in suša je za cPovže* smrt. Kart ni treba seboj jemati, ker se ne bo kvartalo iz samega spoštovanja do mokrote.
Zaradi velike vročine se je danes veliko «Pov-žev» tzažihralo.»	«General-Povž».
I. skupina za Trst in okolico društva slov. od vet. hi notarskih uradnikov. Odbor skupine poživlja ponovno vse one, kateri žele obiskovati pouk v stenografiji, ki prične 1 avg. t. 1., da se oglase pri g. Josipu Ahtiku, vodju pisarne dr. Rybtifa, najkasneje do 30. t. ni. Za ude skupine bo pouk brezplačen, od neudov se zahteva, da pristopijo skupini kakor podporniki z mesečnino 1 krone.
Znanje stenografije je velike važnosti posebno za odvetniške in trgovske uradnike. Ne le da si popolnijo s tem svojo izobrazbo, ampak priborijo si tudi pravico do boljšega gmotnega stanja.
Na prav obilno udeležbo tega tečaja vabi
od b o r.
Na c. kr. pripravnici srednjih sol v Ro-
jatni zaključilo se je šolsko leto dne 15. julija. Po slovesni šolski maši v župni cerkvi so se učencem razdelila semestralna spričevala. Na to se je poslovil učenec Marij Rebek v krasnih besedah v
imenu svojih sošolcev od zavoda, zahvalil- za trud in ljubezen, a oh enem obljubil, da oni nauki, k so jih prejemali tu, jim ImhIo v vodilo tudi na dalje na potih izobraževanja in učenja.
Iz poročila je razvidno, da se je pričetkom šolskega leta zgladilo *»1 učencev ; vsprejetih je bilo le 40, I/.mej teh so bili 3 ii Trata (Sv. Jakob), 4 iz Istre, a vsi ostali iz tukajšnje spodnje okolice, kakor Hojami, Itarkovelj, Sv. Ivana, Skednja, Lonjera itd.
Z odliko dovršili so šolsko leto sledeči učenei: H c bek Marij iz Burkovelj, Pertot Josip iz Viseone, Gorju p Karol od Sv. Ivana, M i k u-letič Feliks iz Kuheda in Grbee Ivan iz Skednja.
I>ne 2. julija je Hi učencev z dobrim vspe-hom položilo vsprejcmni izpit za tukajšnji e. kr. državni gimnazij in so bili tudi sprejeti za tekoče šol. leto. Nekaj jih prestopi pa še pričetkom šolsk. leta na tukajšnje srednje šole.
(>zi raje se na to poročilo, moramo beležiti s posebno zadovoijnostjo in pohvalo to dejstvo, da se je začela zlasti naša spodnja okolica zmnja leta toliko živo zanimati za izobrazbo in napredek svoje mladine.
Vsem, ki 110 pojdejo v Pobege, naznanja »Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda«, da bode prirejala vsako nedeljo ob 5. uri popo-ludne na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu veselice s petjem, otroškimi igrami in tamhuranjem. Vstop ho svoboden, vendar pa se bodo sprejemali radovoljni darovi v korist slovenski šoli in pevcem bratovščine sv. Cirila in Metoda. Slovenskim starišem, ki ne morejo poslati svojih otrok nu deželo, nudimo v tem lepo priliko, da pripeljejo svoje družine na vrt v zdrav zrak, kjer se otroci lahko v zeleni travi poigrajo, a stariši med seboj zabavajo. Da pa ne pride kak »nebodigatreba« na vrt, bodi tukaj izrecno povedano, da otroci brez starišev ne bodo smeli na vrt.
Na svidenje torej vsako nedeljo v velikem številu na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu.
Od bo r.
Za Cirilo-.Metodov dar so doposlali možici podružnici sledeči gg.: Ušaj Ivan vikar Plave 1 K„ Slavec Ivan župnik Repentabor 4 K., Bartol Gregor Trst 2 K., Grk. družina 1 K., dr. A hram 10 K., Batič Silvester posestnik Kopriva 10 K., Požun Iv. Trst 2 K., Ribarit? družina Trst 10 K. Godina Benedikt dar za lansko božičnico 1 K, Skupaj 41 K.; že izkazanih <>()(> K. 30 st, Vseh darov je skupaj torej Ii47 K. 30 st. Lepa hvala in Bog povrni!	Blagajn i štvo.
K cd Ive v Trstu. Dne 13. t. m. je zapustil kcdivc z vso družino na jahti »Mahrussa« Alek-sa n d rij o ter so podal na Rod, kjer se je mudil toliko časa, da mu ne bo treba držati v naši luki karantane. Te dni se pričakuje prihod kediva v Trst.
Prijatelj ptiči e - pev*Ic je 4Hletni dninar Bernard Lipuš. Njegovemu navdušenju za ljubko žvrgolenje krilatih hčerkic narave moramo pripisati, da si je prisvojil kanarčka in — kako praktično — dotično kletko, oboje last Jurija Giacopula na trgu pred rudečim mostom. Sinoči pa se je moral v svojo veliko žalost ločiti od prijetnega pevcu ter potovati samcat sam v ulico Tigor. Kdo ga ho tolažil tamkaj ?
Izgnanec Izgubljen in najden. Meseca fehruvarju t. 1. so aretirali nekega Josipa Tessari iz Vieence, ker se je bil u ki juh prepovedi vrnil v Trst. Iz zapora, kjer je zbolel, so ga morali spraviti v bolnišnico. Dne 20. maja t. I. se je čutil Josip dovolj krepkega, da ne potrebuje več nežne postrežbe, in ker se je do cela naveličal življenja med zidinami, je — izginil. Ni bilo ne duha ne sluhA o njem — do včeraj, ko ga je agent Schubert srečal na ulici Rena ter ga spravil v varno zavetje.
Pretepena žena. 571etna Katarina Možetič iz ulice Molino a ven to št. 02 je prišla včeraj na zdravniško postajo, Češ, da je dobila batine — brez vsega vzroka. Katera nežna roka jih ji je naklonila te skrivnosti, ni hotela izdati. Obvezali so ji neke prasketine na glavi.
Aretiranje 11» pošti, kletnega Andreja Sgardeli z Reke so aretirali včeraj jutro na glavni pošti, kamor je prišel po pismo. Istega iščejo italijanske oblasti v Vidmu zaradi neke tatvine dragocenosti.
Spravili so ga v ulico Tigor, od koder ga pošljejo na mejo ter izruče italijanskim oblastim.
Smrt Tsled električne struje. A Reke poročajo dne ijo. t. m.: Barvarski (tomočnik Mihajlo Pavlič je niazal strehe nekega skladišča, kar mu je nenadoma postalo hudo, da je zgubil ravnotežje. Da bi ne padel v globooino, se je zgrabil za žice elektrovoda, v katerih je bila struja 2U0 voltov. Struja je prešinila nesrečneža in padel je nezavesten na tla. Zd.iavniki so konstatovali iste prikazni, kakor Če j<> koga zadela strela. Pavliča so spravili v bolnišnieo, kjer je kmalu umrl.
Dražbe premičnin. V ponedeljek, dne -1. julija ol> 10. uri predpoludiie se bodo valed naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Corso št. 1, galanterije; na Opčieah štev. \i\2, živali; pri okrajni bolniški blagajni, pinnin; v ulici Manzoni št. (1, hišna oprava; v ulici Sef te Fontane st. 25, hišna oprava.
Slabi nasledki bolezni, kateri, ne navadno izeimijo iz prav neznatnih želodrnih »liiboati, obvarujejo *e popolnoma s pravočasno vporaho domačega sredstva „ara. Roza balzam zn želodec". Pristno dobivane v tukajSnib lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, 20't. — lil. — (} 1 e j o g I a n !
Različne vesti.
Delavski nemiri. Iz Augshurga javljajo <lne t. 111.: Včeraj so uprizorili Atraj kujoči zidarji izgrede v veči meri, nego predvčerajšnjim. Zopet so hoteli napasti toTarno, v kateri delajo italijanski zidarji. Batalijon pešcev je preprečil to. Vojaki so nasadili bajonete iti množica se je morala umakniti. Svadrona konjenikov je izpraznila ulice. Redarstvo je rabilo orožje. Nekaj napadalcev in zidarjev je ranjenih, med poslednjimi eden težko. 20 oseb so zaprli. Razburjenost je trajala pozno v noč.
Potres. Iz Rima brzojavljajo dne 20. t. m.: Danes (»b f>. uri zjutraj je bil tukaj zopet lahek potres.
Delavski nemiri. Kakor poročajo iz Novega Volka dne 21. t. ni., je tamkajšnji trarmvav zopet na vseh progah v prometu. Tudi v Brooklvnu vozi že 90°/o trnm\vayskih vozov.
Iz Clevelunda (Ohio) javljajo, da je 21. t. m. v jutro nekdo vrgel bombo na streho vozarnice tamošnjega triumvavskega društva. Bomba je razletela ter provzročila veliko škode. Poškodovan ni nihče.
V Augsburgu se je dne 20. t. m. zbralo zopet mnogo manifestuntov v predmestju \Vertaeh. Redarstvo in konjeniki so razgrnili množice. Pešci so ostali v rezervi. 1K oseh so zaprli.
Na Dunaju so obsodili dne 21. t. 111. voditelja delavcev, dr. Adlerja, radi znanih demonstracij v en mesen zapora.
Belgijske žene in alkoholizem. Društvo belgijskih žena proti pijančevanju je razpisalo častne nagrade za najboljše odgovore 11a sledeča vprašanja : lvako je to, du si nihče ne predstavlja kakor uzor in smoter življenja tega, da bi se udal alkoholizmu, in jih vendar toliko ugonoblja sebe in družine z zlorabo alkohola? Kaj ho storile do sedaj žene, da odvrnejo to šibo narodov ? Zakaj je Belgija med deželami, kjer ho razmeroma največ popiva ?
Ta vprašanja so vredna, da bi se začelo razmišljati o njih tudi pri nas. Da so se ravno žene lotile tega vprašanja, ju popolnoma umestno, Ne samo, da one lahko storijo največ v boju proti alkoholizmu, ampak nam se dozdeva, da tudi na tem zlu velja načelo francoskega policijskega ministra, ki pravi: »Cherchez la temine!« Iščite v ženi vzrok pijančevanju ! Prepričani smo, če bi vprašali vse pijance sveta, zakaj so postali to, kar so, da bi jih 90°/0 odgovorilo : ljubezen, razmerje ■/. ženo je krivo!
IHinaj 22. Nemška napredna stranka pripravlja protest proti uvedenju novih davkov na |H»dlagi $ 14. Manifest izide bližnje dni.
Itelitrrad 22. Preiskava radi atentata na raz-kralja Milana je zaključena. (I'meje se ob sebi, da kakor prvaki zarote bodo toženi oni, ki so prvaki radikalne stranke. Saj to je glavna želja Milanova : uničiti radikalno stranko. To pa zato, ker ima ta stranka narod /a seboj in je torej jedina, katere se boji. »(ieneralissimiis se boji — naroda! C ml.)
London 22. Listu Times« javljajo, da se je v Pekingu ustanovila ruska šola.
lb'I i t; rad 22. Glasom oficijelnih objav je vsega skupaj 2t» zaprtih radi atentata na kralja Milana. Nagla sodba začne dne 2f>. t. m. z razpravami.
Pari/ 22. Italijanski lisi: izražajo svoje začudenje radi namišljene, v ruskih listih objavljene cesti t ne brzojavke princu Louis Napotenim ter dvomijo, da bi bila ista avtentična.
Zahvala.
Podpisani izrekam javno zahvalo čislani zavarovalnici „Slaviji" in njenemu zastopniku, gospodu Henriku Giberti-ju v Trstu, ulica j Stadion št. 5, I. nadstr., kateri mi je z vso točnostjo izplačal škodo meni provzročeno po streli.
Čepek Pavel.
XXXKXXXXXXXKXXXXXX
I Zaloga.
:	pravega dalmatinskega vina iz lastnih
!	hramov na debelo in za družine v malih j sodčekih, za mesto in deželo, se nahaja ! v ulici Sanitfc. na oglu ulice Annunziata.
Gregor Pctrić.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Proda se
„Mayer's Conversations Lexikon" f» izdanje v 17 delili. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Lexikon« poste restnnte T v k t glavna pošta.
Agente
vspiTjim* zavarovalna banka „Slavija" v oririolkr za zavarovanje proti požaru, na življenje in posojila. Neveščim se <la poduk v tem poslovanju. Obrniti se <lo zastopstva ulica Stadion st. 5, 1 nadstr.
Posojila
dobijo c. in kr. častniki, državni in občinski uradniki ter oni, ki so uslužbeni pri zavodih, kateri imajo pokojninjski fond proti povrnitvi vi do 12 letih v mesečnih obrokih. Pojasnila v ulici I Stadion št. 5, I. nadstr. banka „Slavija".
Brzojavna in telefonična poročila
(Zadnje vesti.)
Dutiaj 22. 24-letna lahkoživka Ana KulaSek je minolo no? z nožem zabola svojega 21-letnega ljubimca Leopolda Helinerja. Poslednji je umrl na lici mesta. Vlačugo so že zaprli. Vzrok groznemu činu je bil ta, ker jo je nesrečni mladič nadlegoval se svojo ljubosumnostjo.
c* 0		OJ	Konsumna zaloga olja	
u			razpošiljat ve iz glavnih pridelkov od	
■H		-M	5 litrov naprej (prosto Gori«	in).
»M	<	a	Olje jedilno fino	:\2 iivč.
	0	0	dalmatinsko	3<> „
ti	cc 0	'5	,, istrsko	411 ..
0	co		., namizno l.a	44
-p		C/) £	„ „ najfinejše	4H ..
d			,, .. extra	5li „
		Z	„ „ specijalitetno	(>() „
<	—	-	Posebno za cerkveno luč	3S
Čevljarski pomočnik,
ižvežban za vsako delo te vrste, si; sprejme takoj. Dotični naj se oglasi s delavnici pod imenom Kreč, via del Salice.
K
je odprl na Kozini veliko zalogo različnega lesa. Priporoča se okolici in bližnji Istri.
(bicikli) M S L A VIJ A"
ho največji češke znamke. Ir.vr.stcn materijal, naj-skrhnejse delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teli koles.
Tovarna biciklev in motorov „SLAVI J A"
Lawrin & Klement
v Mlade Bolcslavl.
Največji češki zavod te vrste.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, ^ v raznih krajih T r e n t i n a, 1 s t r e. Goriške in pri t u k. pol j ed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh pa rasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužit jejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti >A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Via Limitanea it v. 1.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg Hi, na dvori&Ču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; lellersitz, Barriera vecchia; Mlzzan, San Gia-coino; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Vin Giulit in Cumar, Opčina.
100 do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudoe pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Tržaška posojilnica iii hranilnica
legistrovaiid zadruga i omeienitn poroštvom, ulica S. Franceaco it. 2, II. n.
(Slovanska » italnica).
Hranilne ulojre se »prejemajo od vnakega, če tudi ni nd zadruge in ne obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod nam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5 1/.J'70, na monjico po ti"0, na zastave po 51/9°/0»
Uradne ure s«: od SI—12 dopoludne in od 3—I popoludne; oh nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje : vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od .'»—I popoludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
i
i
(
j
k______
H| PriaiiHuo najbolj« m vaiulmi patentiranimi iiuvtmtml lantnc H| Unujfllic tehnično ilovr'onl
gflaso vir j i
dolu- se najbolje in najponoje direktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
o. hr. dvornemu zalagatolju,
Trst — Borzni trg številka t> — Trst
■	Ilustrirani katalogi na »alitevanjo franko.	jM
M. Kristofić-Makulić
Koper ((«|mmI Istrin)
ima im prodaj eru a in bela istrska vina j>o 14 do '22 gl<l. hektoliter in retošk za l»n-teljke po 4"» do Sil kr. liter.

/
Izdelovatelj
M. HRNJAK. lekar

\
Pozor!
pravi
Clavfen
nosi to
varstveno znamko

Se kupi
v vseh
lekarnah
in
drogeriiali
I lonček 60 nč., s pošto 75.
Edino gotovo delajoče sredstvo
„C L A V E N"
s Katerim si vsaK v 3 5 dneh tirez holefiin in za vedno ozdravi kurja očesa, ozebline, trdo kožo, bradavice, iulji, od znoja va-njene noge, ubod bčele, ose, komarja
in dražega mrčesa. Razpošilja se samo proti povzetin ali te se posije denar
naprej. — Preknpovalci dobe velik popust!! Glavna podružnica za Istro: lek. i. Seravatto. Trat.
\
N
t'
i lav na [Hiilr j., zii Av»tr»-0|;<T«k<i: lek. \. \Vinii<-r. Zagreli X, IU. Nklaili«ea v Zaurel.u: l>'k. II. Itroiljoviu, y ^ ^ X 1'pclmivnkl. Vara#<!in! K. UMI. Petrinji«: V. I'a-X _\liar. T rut: Scritvalio. ltinla|H»ta: TMrAk.J v J
Z
ITAK SCHINDLER
Dunaj, III. Erdbergstr. štev. 12.
razpoSilja gratis in franko kataloge v slovensko - hrvat-fskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrehi.ih predmetih za kmetijstvo, za ohrtue in gospodarske namene.
Cene nižje Mor drupfl.
Za realno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se isee
IVAN SCHIKDLER
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12
>______
j SI Dr. Rosa Balzam j Praško domače mazilo^
>	za želodoo.	"■■■ "■	m——»—.
|[----<8| iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi p«---
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
I sojnin si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim
odjemafretn, da sem preskrbel svojo prodajalnico z
mnogobrojnom povsem novim blajrom po hrezknn-
kurenčnih eenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane ............po 15 nvč.
Fini perkal za srajce.........„ 24 „
Oxford, barve garantirane........ 19 „
Francozki sateni.............„ 28
Plqnet, barvan it 1 /\ e'de!sv>s....., 2H
Perkalin za podloge vseh barvah......, 10 "
Blago močno za podloge vseh barvah ... „ 15 „ Blago za ženske obleke dvojna šiirina od 23 nvč. naprej
„ ,. moike obleke širina 150 era. „ !>o „ Alpagasčr ni za. ženske obleke velik.
izbor........*...., 50	„
Kotenina.............13 „ „
m bela.........„21	„
Navidezno platno........,15
Platno čisto laneuo........,22
>»	„ za rjuhe dvojna širina ., 45 ., „
Kuiolin bel prve vrste......„ 1»>	,,
Chiffon za srajce........„ 18 ., ^
Srajce za gospode, velik izbor belili in
barvane.............00 ..
Srajce za gospe........... fut
Moderci, zadnji kroj......... HO »
jmr Velik izbor
trakov, 6ipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistinje. — Vs prejemaj o se naročbe možkih oblek po meri in najnitjih cenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
Njega svetost
Papež Leon II.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dn«? 27. novembra 1807. podelili naslov „dvorni zaloinik Njihove svetosti1'
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehuvim Piocoli-Jevo želodčno tinkturo, katera krepea Želodec, po-ve čuje slast, pospešuje prebav-ljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G. Piccoli,
lekarnar pri ..Angelu" v Ljubljani
na Dunajski eesti. Tinkturo za želodec, pošilja izd lovatelj v škat-ljah po 12 stekleničic za gld. 1*36 a. vr., po 24 Htekleničic za gld. 2'40, do stekl. za gld. 3*50, po 75 stekl. za gl. 6*60 (poštni paket ne ^rez 5 ki. težak), pa 110 za gl. 10*30.
Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavi janje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
Sutriio! Vsi deli e z ril ven stoječo. pw> varstveno znamko.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
embalaže nosijo
postavno položeno

2SS?: Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu'
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, \ Trstu v lekarnah : (i. Lueianl, E. Leiteiiburg, P. Prendini, S.
Serravalfo, \. Suttina, C. Zanetti. A Pra\marer.
j
Trnkoczy-jev
obliž za kurja očesa
je n aj goto vej š i in najboljši pripomoček za odstrajenje kurjih očes, debele kože itd. Uspeh zajamčen! Samo pristen, če je firma „Franziskus-Apotheke" utisnjena v vsakem oldižu. Dobiva se pri izdelova-telju Dunaj, V 2, Schonbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu lekurju I. Serravallo, Piazza del sale. l'o pošti proti vpošiljatvi 40 kr. dopošlje se Iranko.
Cena 35 kr.