iJS B A j A ob ponedeljkih, 8REDAH IN sobotah - telefoni: UREDNIŠTVO 24-7». fAJNlSTVO IN UPRAVA 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-70-1-135 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 din. Posamezna stev. 10 din leto xrv KRANJ, SOBOTA, 27. MAJA 1961 Parada, da Dan mladosti je bila tudi tokrat v Kranja skrbno pripravljena Praznovanje Dneva mladosti Praznično razpolovil no m\ MAJVECJA PARADA V KRANJU Kranj, 26. maja — Tudi na Gorenjskem je bilo v počastitev Dneva mladosti in 69. rojstnega dne maršala Tita toliko prireditev, da M jih bilo nemogoče izvesti na en sam dan. Zato so se po vseh večjih gorenjskih krajih vrstile športne, kulturne in druge prireditve že skoraj v vseh dneh prejšnjega in tega tedna. Včerajšnji dan — Dan mladosti — pa so povsod še posebej počastili. Organizira!! so pomembna športna srečanja, pripravili slavnostne akademije m odšli na izlete v znane partizanske kraje. V Tržiču in Kranju pa sta bili na ta dan tudi paradi mladosti, medtem ko je bila parada na Jesenicah že 14. maja, v škofji Loki pa preteklo nedeljo. Na predvečer Dneva mladosti je bila v Cufarjevem gledališču na Jesenicah osrednja akademija, ki jo je pripravil OK LMS. Govoru o pomenu praznovanja Dneva mladosti je sledil program, ki 60 Ra izvajali pevski zbor in recita-torji jeseniške gimnazije ter pionirji, ki 6o vključeni v Športno društvo Jesenice. Na sam praznik Je bil organiziran lahkoatlctski dvoboj mod dijaki jeseniške gimnazije ter dijaki tehnične srednje in metalurške industrijske šole. Dijaki so se pomerili v teku na 100 m. v teku na 1000 m, v skoku v višino, daljino in v metanju krogle. Na Hrušici so počastili Dan mladosti z razstavo pionirskiR šolskih krožkov. Z včerajšnjo parado so v Kranju svečano zaključili praznovanja ob Dnevu minrfosM. 2e ves dan so se vrstila Športna tekmovanja ln Izleti. Vse te slovesnosti so se zaključile, a obenem dosegle vrh v svečani paradi mladosti, ki se Je prlečla ob 17. uri popoldne in Je trajala nekaj nad eno uro. Nad 4.000 mladih ljudi, ki Je sodelovalo v paradi ln več kot 10.000 Kranjčanov, ki ulic, kjer Je Sla parada, Je tako na najlepši način proslavilo Dan mladosti — rojstni dan maršala, človeka, borca, ki Je ta dan praznoval 69. rojstni dan. Vsi ti mladi ljudje, ki smo Jih sproščenih In veselih obrazov videli včeraj v pisani koloni so del našega jutrišnjega dne. Parada je krenila ob 17. uri iz ceste Jugoslovanske ljudske armade, preSIa nato na Kokrško cesto, prečkala križišče na vrhu Jelenovega klanca, se zvrstila skozi Prešernovo ulico na Titov trg. Ta je stala slavnostna tribuna. Na tribuni smo poleg številnih političnih in družbenih delavcev opazili tudi sekretarja OK ZKS Janka Rudolfa, predsednika OLO Jakoba 2ena, predsednika Okrajnega odbora SZDL, Martina KoSlrja, predsednika OK LMS Zdravka Krvlno, predsednico Okr. odbora DPM Srni!jo Gostlševo, sekretarja ObK ZKS Kranj Štefana Kadoiča, predsednika Športnih druStev za kranjski okraj Baldota Bizjaka, podpredsednika občinskega ljudskega odbora Kranj Lojzeta Založnika in Številne druge politične in družbene delavce. Po zaključku parade Je vsa pisana množica preplavila Titov trg. Ob zaključka Je vsem ga komiteja IJVIS Kranj Ciril Globoč-nik. Med drugim Je ob zaključku tudi dejal, da Je tovariš Tito postal poslanec miru, simbol teženj zatiranih narodov ln držav, ki si komaj osamosvojene iščejo svojo pot v boljše življenje. »To je dolg današnje generacije tebi, tovariš Tito ln listini revolucionarjem, ki so nam ustvaril! današnji dan. To je dolg, ki nas obvezuje, da nadaljujemo In uresničimo velike Ideje. Naj TI naše čestitke Izražajo tudi našo pripravljenost, da bomo vredni nasledniki velikih teženj in naporov, ki si Jih ti vložil za našo srečo.« Parada je bila zaključena ob 18. url. Na Titovem trgu, kjer jc stala tribuna Je vse od 17. ure dalje, ko je parada krenila Iz ceste JLA vladalo svečano vzdušje. Ob 17.20 so stopili predstavniki političnih organizacij na svečano tribuno, ln samo nekaj minut za tem so prikorakali prvi mladinci ln mladinke mimo tribune. Na čelu so mladinci nosili Maršalovo sliko, za njo pa slike MIhe Marinka in Edvarda Kardelja ter dveh velikih borcev za proletar-ske pravice — Manta In Engelsa. Pred slikami so nosili mladinski prapor In znak organizacije ljudske mladine. Zal tem pa so se zvrstili pionirji, mladinci In mladinke, člani številnih telesno vzgojnih organizacij. Člani športnega društva Triglav in njegovih klubov so navdušili pisano množico, ki Je spremljala parado. Med vrstami športnikov v paradnem sprevodu so bili tudi naši znani smučarji — Majda Ankelctova, Maja Rutarjeva In MhSa .Tamnlk. Sport- ST. 60 IZHAJA OD OKTOBRA IMT KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDN1K - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK STVA ZA GORENJSKO DOGOVOR JESENIŠKIH KOMUNISTOV NA OBČINSKI KONFERENCI iskati rešitve in nakazovati pot GLAVNA NALOGA KOMUNISTOV V DANAŠNJEM EKONOMSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU je med drugim dejal član CK ZK Slovenije Vlado Krivic JESENICE, 26. maja — V delavskem domu na Jesenicah se je danes zbralo 175 delegatov Zveze komunistov jeseniške občine na občinski konferenci. Med gosti m predstavniki raznih ustanov in organizacij je konferenci prisostvoval tudi član CK ZK Slovenije Vlado Krivic, član okrajnega komiteja ZK Jakob žen ter predstavniki občinskih komitejev ZK iz Trobvelj, Tolmina, Kranja in Radovljice. Občinski komite je že pred konferenco dostavil delegatom obširno poročilo o delu organizacij ZK v tej občini in nakazal nekatere probleme. Sekretar občinskega komiteja Ivo Saksida pa je v uvodnem referatu še posebej opozoril na posamezne izkušnje v dosedanjem delu ter nakazal nekaj organizacijskih in ideoloških problemov, o katerih naj bi konferenca razpravljala in usmerila bodoče delo komunistov k še večjim uspehom. Razprava je bila zelo živahna. Delegati so največ govorili o nalogah komunistov med državljani v današnjem ekonomskem m družbenem razvoju. Na koncu so sprejeli zaključke in izvorni novo občinsko vodstvo. Specifičnosti te komune z močno industrijo (zlasti Železarno) imajo svoj odraz v vsem ostalem življenju komune in seveda tudi v delu organizacije ZK. Znto je večina govornikov, a tudi sekretar v svojem referatu, naj več govorilo o problemih, ki nastajajo prav v teh nogo i Hi. O tem je govoril Zlasti Foldin Miro, Arzenšok iz železarne, Štefan Nemec, Janez Cu>n, Ivan Krč in drugi. LJUDJE PRED JEKLOM Z0lb razumljivo je nakazal nekatere probleme Štefan Nemec, ki je v glavnem povedal, da se v go-nenr>» društvu Triglav jc sledilo športno or>/N,i„__,.,„, tn _ _ « . , . _ K spooarstvu te komune preveč ele- drustvo Mladost. Na to pa brigadirji, j j„ „,.» , . . ' ... „ . , . . ,, . . ,' -v1- Rarno železarno m proizvodmo člani ljudske tehnike, predstavniki JA. ; da pri.t(>h, dasi osrodn1ih pro_ strelci, gasilci in taborniki ter Člani} blemih, vendarle puščajo provoč v mladinskih odsekov PD. Zelo prikupni I mn£ kršnih je pač veliko v vsaki nehote ustavili pogledi na Filipu. ' Predlagali so ga. Hudo se je vznemiril. »Imam že sto drugih funkcij! Fhisti! Naj prevzame to nekdo izmed mladih*, se je branil. Potem je v resnici naštel tri stvari, vasi od pionirske organizacije pa ! tia do upokojencev, Rdečega kri-I za aH prostovoljne gasilske čete. Mj Odbor pač, na kakršnih sloni na-j ša družbena dejavnost, odbor z s neplačanimi obveznostmi, odbor stvari morala prevzeti megova j§ hčer, ki hodi v drugi razred gim- p nazije. Pozneje so mu to pove- =§ dali Razjezil se je. Od takrat ga I tudi na seie odbora ni več, toda §f še zmeraj šteje tudi to za »četrto §f funkcijo*. , -l. c. ~ Delegati med delom na jeseniški obeinsiu konferenci 'LkL& iURHlMlIlIlliJM STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, dne 27. maja 19» Ustanovitev NDS na Jesenicah Na dan 27. maja 1923. leia jc bil na Jesenicah ustanovni občni zbor novo ustanovljene Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, podružnice Jesenice. Stranka je nastala po prepovedi KPJ in je bila legalna oblika za delo komunistov pri širjenju napredne miselnosti med ljudstvom in spro-vajanje nalog ilegalnega vodstva KPJ. Na Jesenicah je bilo ob ustanovitvi stranke 93 članov. V vodstvu stranke so bili Tine Fi-ster kot predsednik, Janez Mlakar kot tajnik, Vinko Malenšek, Lojze Kavčič, Jože Drakslcr, Ciril Košir in Urška Siiikov. Vojni komiteji Maja 1941 je bil ustanovljen Vojno revolucionarni komite za jeseniško okrožje. V komiteju so bili: Jože Gregorčič, Alojz Hrovat, Polde Stražišar, Ivan Bertoneelj ki Jože Ažman. — Prav tako je bil ustanovljen Vojno revolucionarni komite za okrožje Kranj, v katerem so bili: Franc Vodoplvcc, Franc Mrak, Franc Nartnik, Rudi Papež in Jože Janežič. Ti komiteji so bili prva organizacijska oblika za pripravo na oborožonf upor in vseljudsko vstajo proti okupatorju. Udarniki iz Jelendola 27. maja 1950 so v Tržiču svečano proslavili povratek njihove «to~ članske delovne brigade iz Jelendola, kjer je bila na gozdnih delih. Brigada je prekoračevala normo do 95 odstotkov in je v 22 dnevih pripravila in spravila do ceste 4500 kubičnih metrov lesa. Svečano so odlikovali 15 udarnikov. Surovine za industrijo Po tednu zbiranja odpadkov, ki ga je razpisal Izvršni odbor OF Slovenije, da bi tako zagotovil industriji zadostne surovine, je bilo 27. maja 1951. leta v Kranju zaključeno tekmovanje. V Kranju in okolici so zbrali skupno 26.496 kg raznih odpadkov. Med terenskimi organizacijami se je najbolj odlikoval odbor OF na Kokrici, med delovnimi kolektivi Tovarna kos in srpov v Tržiču, a med mladinskimi organizacijami pionirji v Voklem. jmiiinmnnitninfiiiiRiiM^ I Ljudje in dogodki Mrtvi so oproščeni prisilnega dela Ko Je pred tedni portugalski »petelin« Oitrcira Sala zar razglasil t svoji deželi »vojno stanje« ln poslal okrog 10.000 najboljših vojakov t uporniško kolonijo Angolo, je mislil, da bo s tem ukrotil bi zastrašll tamkajšnje prebivalstvo. Toda dolgoletna »trdna Salazarjcva roka«, izgleda le ne more več držati skopaj najbolj brutalnega kolonialnega carstva. Političnega razvoj« v prekomorskih deželah ni mogel zaustaviti niti • svojim asketskim načinom življenja m znano oroinliko torturo. Prvič v zgodovini Afrike al stojijo ramo ob rami uporniška črnska plemena hi beli itveij, ki je nezadovoljen s portugalsko kolonialno oblastjo. Vzroki, ki so privedli do oboroženega upora v Angoli, so številni. Ze leta W47 Je prvi pirat v tej prekomorski koloniji poročal svojemu diktatorju o vzrokih nerado vol j nos ti, ki so v letošnjem letu privedu do oboroženega spopada. Prebivalstvo ilvi v težkih zdravstvenih razmerah, saj približno 60 odstotkov otrok umre, 33 odstotkov angelskih črncev pa Je dela nezmožnih. Ukrepi proti malariji, spalni bolezni in drugim vrstam nevarnih obolenj, so bili za kolonizator je samo gola formalnost. Zaradi nizkih mezd Je večina prebivalstva podbranjena. — Afričani žive pretežno t najprimitiv-nejiih kolibah. Solo obiskuje 400 afriških otrok, za približno 1 milijon črnskih otrok pa Je šola nedostopna. — Domačine brez delovnih knjižic smejo oblasti zapreti In poslati m prisilno delo, običajno na gradilišta cest. Vsakega Afričana lahko pošljejo na prisilno delo a mesecev v letu. Plačujejo Jih z dnevnimi obroki brane. Prisilnega dela so oproščeni samo mrtvi. Kmalu so spoznali, da nevarnost ne prihaja samo od črnskih plemen, ampak tudi od belega delavstva, ki ga Je režim neustrašno Izkoriščal. Da bi do- bil nekakšno protiutež In Izravnal politične razmere v Angoli, je Sata za rov režim pošiljal v Angolo neomejeno Število svojih privržencev, ki so bili »prvi med neenakimi«. Število belega prebivalstva, ki ga Je bilo leta 1940 samo 40.000, Je do leta 1950 narasio na 79.000, zdaj pa ga jc kakih 200 tisoč. Ze pred letom smo imeli, poleg čisto črnskih organizacij, tudi mešano črnsko-beisko gibanje. Ta »allansa« belih in črnih Je v februarju letošnjega leta pripeljala do oborožene vstaje. Takrat z osvoboditvijo političnih zapornikov iz zaporov glavnega mesta Luande. Borba za neodvisno Angolo Je prenesena na Izredno aktivne vojaške akcije uporniških sU. V severnih kavinih predelih so spopadi pogosti. S* laza t »e temu uporu zoperstavlja z najbolj okrutnimi pokoli nedolžnega prebivalstva, predvsem črncev. Vsakega ministra, ki ima v glavi kakšno reformo, sproti spodi Iz ministrske fotelje. Oborožena akcija upornikov na dolgoletno kolonlallstlčno zatiranje je naletela še na bolj kruta ln krvava portugalska zverlnstva. Portugalski kolonialisti so do sedaj pobili v Angoli 30.000 ljudi, med njimi tudi ženske ln otroke in zdaj kar odkrito govore, da bodo pobili Se 100 tisoč Angolccv. Toda prepozno Je zaklepati vrata, ko Je konj že pobegnil iz hleva. Predstavniki afriško azijske skupine držav so zahtevali, da se sestane Varnostni svet ln razpravlja o dogodkih v Angoli. Razmotrili so tudi že ukrepe, ki jih bodo predložili. Svetovna Javnost odločno zahteva, da svetovna organizacija prepreči v Angoli zločine, Id so podobni nacističnim zločinom v koncentracijskih taboriščih. — Angolsko ljudstvo naj dobi osnovne č lovečanske pravice. J| ZLATA KOLAJNA ZA KRANJ ,1 LJUBLJANA, 2«. maja — Sinoči Je bila v okviru proslave Dneva mladosti v unlonski dvorani Javna zaključna oddaja RT Ljubljane »Poznaš svoj rojstni kraj«. V tej Javni televizijski oddaji je sodelovalo sedem slovenskih mest hi i sicer Maribor, Celje, Trbovlje, Novo mesto, Kranj Jesenice ln Koper. Prvo mesto v tekmovanju mest Je dosegel Kranj ln za ta uspeh prejel zlato spominsko kolajno RT Ljubljana, druge so Je- i scnlcc, ki so dobile srebrno kolajno, tretji pa Maribor z bronasto kolajno. Zlato kolajno Je v prisotnosti številnega občinstva sprejel podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj tovariš Seflc. Občinstvo je ta uspeh Kranjčanov toplo pozdravilo. oniOTfliraijnM Zadnje priprave pred občinsko konferenco ZKS Škof ja Loka V čredo, M. maja, se je zadnjikrat pred občinsko konferenco sestal sekretariat ObK ZK Skof Ja Loka. Na sestanku so se še enkrat pogovorili o nekaterih organizacijskih vprašanjih za potek občinske konference, ki bo v soboto, 27. maja, v Domu Svobode ta sicer s pričetkom ob 8. uri. Taborni ogenj Poljane — V četrtek zvečer, na Dan mladosti, se je tukajšnja mladina razveselila in ob tabornem ognju proslavila rojstni dan predsednika Tita. — Večer ob tabornem ognju so pripravili poljanski taborniki in aktiv LMS Poljane. Po partizanskih poteh in krajih .Hrt i lil 1 Preteklost je kakor otroštvo, čim težje jc, tem večkrat se ga spominjamo. Vojna pozna množične dajatve krvi in davek smrti. Zadnja voma in naše partizanstvo pozna razen tega najlepše črte, ki jih je Zgodovina kdaj poklonila kakšnemu narodu. Nc homo naštevali vseh gotskih poti, ki so jih prehodile naše partizanske kolone, ne homo mogli prešteti vseh spominskih znamenj, ki jih je veliko po naši zemlji, kaj šele, da hi zbrali vse solze, kos': in junake. ''trda jc, po tolikih letih, poti Hasih parti-anov prerasla praprot, mo-"~cc je kakšno pot zalila skorja asfalta ali razkopal rilec buldožerja, prepričanje je ostalo staro, da je vsaka stopinja partizanske noge, vsak korak žilavih borcev in vsak nasmeh v partizanskih hišah preganjal tujčev škorenj. Življenje nas je zaposlilo. Vojaško obleko smo zamenjali za delavske kroje m delavnik je postal plačan. Ljudje so se otresli skrbi, brane več ne dobivajo na položaje, v strelske jarke in za bodečo žico, pripravljajo jo v sodobnih kuhinjah poleg belih štedilnikov. — In mlad človek, ta rod, ki je vojno spoznaval skozi plenice, se o partizanskih marših, težkih borbah, obkoljenih in poiganih vaseh uči iz knTig. Partizani nam včasih pripovedujejo, pišejo knjige in slišimo jih preko radia, toda krajev in znamenj njihovih borb ne znamo dovolj hitro najti na zemljevidu. Iz tega sledi potreben zaključek: moramo poiskati stara partizanska znamenja, vrezana na drevesa jelk in bukev, moramo prehoditi kraje, ki imajo Je živ partizanski spomin. PARTIZANSKI POHOD -UČNA URA Vojaške izkušnje naših partizanov bi morali znati bolj praktično prenašati na mlajša pokolenja. — Zamisel o načinu takšnega pouka že precej dolgo let kroži btizu praktične uresničitve. Pobuda, ki so jo dali stari borci, društvo rezervnih oficirjev in številni politični delavci bo letos prvič doživela popolno uresničenje na Gorenjskem. Njihova zamisel je taka: v počastitev Dneva borcev bodo odšli iz vseh gorenjskih središč na partizanski pohod. V teh mestih so že ustanovili nekakšne odrede z imeni partizanskih enot, ki so v času vojne na tem področju vodile borbe. Tako bo iz Kranja odšla Prešernova brigada, iz Tržiča Kokrški odred, iz Škofje Loke Škofjeloški odred, iz Bohinjske Bistrice Bohinjsko-jeseniški odred, z Jesenic pa združeni odred, ki ga sestavljajo Cankarjev bataljon in bataljon VDV. Vsaka izmed naštetih enot se bo udeležila partizanskega pohoda v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje in bo imela svojo pot. Odredi bodo 4. julija, ko bo osrednja proslava na Poljanah nad Jesenicami prikorakali na prireditveni prostor. Pohod bo tti dni. Prvotno so mislili, da bi vsaka skupina prehodila v dveh dneh približno 100 km. Ta zamisel pa je sedaj odpadla in bodo pot nekoliko skrajšali, da ne bo preveč naporna za stare borce in ljudi, ki niso navajeni večjih fizičnih naporov. Odrede bodo poleg starih borcev sestavljali pripadniki predvojaške vzgoje, ki bodo to priliko izkoristili za praktičen pouk, razen tega pa se bodo pohoda udeležili še taborniki — športniki in strelci. Namen pohoda je učne narave, da bi na maršu seznanili pripadnike predvojaške vzgoje s pomenom partizanske taktike in da bi v tem pogledu dobili potrebno praktično znanje. Osnova pri tem delu bo:lo bataljoni predvojaške vzgoje, ki se bodo med seboj preizkušali v praktičnih vajah. NA POSTOJANKAH NI SVINČENIH ZRN Pohod je zamišljen šlrokopoiez-no. V pravem vojaškem redu bodo udeleženci iz vseh krajev Gorenjske odšli v nedeljo, 2. julija, na marš. Na maršu bodo prcpeSačili kraje in vasi, ki so nam znani iz naše štiriletne partizanske borbe. Pri določanju smeri so gledali, da niso izpustili krajev, ki so v naši narodno-osvobodilnJ borbi največ žrtvovali. Način izvedbe pa jc prepuščen pobudi preživelih borcev in mladine. Tako bodo v krajih, skoti katere Jih bo vodila pot, obiskali vsa spominska obeležja -položili vence na grobove padlih partizanov, ustreljenih talcev In obiskovali kmečke baše, v katerih so našli gorenjski partizani svoje zavetje. Ko bodo prtili do krajev, kjer so nekoč vodili borbe, bodo mladim pripovedovali • takratni bitki, načinu vojskovanja In izidu bitke. - Pripadniki predvojaške vzgoje pa bodo skušali potek takratne borbe prikazati v praktični preizkušnji. Drugje, na primernem mestu, bodo skušali ljudem pokazati, kako so premagovali razne težave, prehod čez reko, snežne ^^^^^^^^^^^^^^^ me teze in podobno. Nekje Jih bodo nepričakovano napadali iz zasede in naloga pripadnikov predvojaške vzgoje bo, da v protinapadu razbije jo napadalca. Skratka, oblik in prikazov partizanskega načina vojskovanja bo na vsakem koraku dovolj, saj je zakladnica izkušenj, ki jih imajo stari partizanski borci in terenci, nepregledna. PARTIZANSKI TABORNI OGNJI V krajih, ki so določeni za pre-neČ!*Sa, bodo poskrbeli za partizansko taborne ognje. Pri teh kulturnih prireditvah bodo sodelovala društva Svobod. Razen tega se bodo udeleženci pohoda takoj poverili s krajevnimi množičnimi organizacijami in mladinskimi aktivi. Kulturno prireditve bodo vsebovale tudi predavanja o partizanskih borbah v tistem kraju in okolišu. Zlasti še opise borb, ki bo jih preživeli borci spominjajo. Po prespani noči in odmoru bodo potem naslednji dan marš nadaljevali. Priključili se jim bodo novi ljudje, saj bo partizanska pesem in harmonika znala pritegniti bivše partizane in mladino. Proli večeru .drugega dne pohoda bodo enote morale priti v bližnje vasi nad Poljanami. 4. julija zjutraj na Dan borca se bodo vsem odredom pridružili še preživeli borci, ki zaradi zdravstvenega stanja ne bi mogli vzdržati naporov celotnega marša. Iz okoliških vasi bodo prikorakali udeleženci pohoda, z godbami, zastavami in partizansko pesmijo na Poljane, kjer bo svečana prireditev. Moramo povedati, da so v vseh občinSkih sredtočih priprave že v teku. Vodstvo pohoda sestavljaj« znani gorenjski partizani, ki so v času vojne poveljevali gorenjskim partizanskim odredom. Poskrbeli so tudi za zdravstveno službo, ki bo na maršu potrebna, prehrano in za medsebojno brezžično zvezo. Spomenik padlim Resnica Krajevni odbor ZB NOV Besni ca pri Kranju pripravlja za nedeljo, 28. maja, slovesno proslavo v počastitev 20-letnice vstaje In v spomin na prve boje Gregorčičevega bataljona v naši komuni, ko se jc edtnica 25. februarja 1943. pod Spi-časthn hribom branila pred nemške enoto. — V borbi Je padlo 7 partizanov, ki jim bodo ob tej priložnosti odkrili spominsko obeležje, rn sicer za Mohorjevo vilo v Sp. BesnicL PRI ZADRUŽNEM DOMU UREJUJEJO IGRIŠČE Ker otroci na Primskovem nimajo svojega igrišča, se je nedavno ustanovljeno društvo prijateljev mladine zavzelo za uresničitev njihove želje. Igrišče prostovoljno urejujejo nekateri tamkajšnji prebivalci ob Zadružnem domu na Prirtkskovem. Pridno pomagajo tudi pionirji odreda »Stane Kova-čič*. Oddelek za varstvo otrok pri ObLO Kranj je prispeval za ureditev igrišča 100.000 dinarjev. Sola bo odstopila za igrišče rekvizite za odbojko. SEKCIJA ZA KOMUNALNO DEJAVNOST V VOGLJAH Krajevna organizacija SZDL Voglje je na zadnji seji formirala sekretariat sekcije za komunalno dejavnost pri podružnici SZDL v Vogljah. Naloga te sekcije bo predvsem zainteresirati tamkajšnje prebivalce za nadaljevanje zasipanja mlake v Vogljah. Razen tega bo sekcija skrbela, da bo denar krajevnega odbora čimbolje izkoriščen. Seveda bodo upoštevali želje volivcev in tako uredili najnujnejše komunalne naprave na tem področju. Ženevska konferenca o Laosu prekinjena Pomočnik svojetskega zunanjega ministra Puškin, ki je * Kredo zvečer predsedoval zadnji seji konference o Laosu v Ženevi, jc obvestil vse udeležence, da je več delegacij izrazilo željo, da bi za nekaj dni odložili konferenco. S tem bi imele delegacije možnost, da bi temeljito proučile vse dosedanje predloge. Zato so bodo s*" daj šefi posameznih delegacij, dokler se ne bodo sporazumeli 0 določitvi datuma prihodnje seje, ki pa mora biti najkasneje v V°" nededjek 29. maja, sestajali le neuradno na zajtrkih, kosilih im v*" čerjah v vilah, kjer stanujejo. Nadaljnji potek francosko-alžirskih razgovorov V četrtek so se v Ženevi nadaljevali francosko- alžirski ra»* govori. Sef francoske delegacije Joxe se je v sredo zvečer vrnil iz Pariza, kjer je prisostvoval seji vlade, kjer je verjetno dobil tudi nadaljnja navodila za vodenje razgovorov z delegacijo začasne alžirske vlade. Kakor poroča vplivni pariški list »Le Monde«, J*3 Joto v svojem poročilu izrabil optimizem glede nadaljevanja razgovorov. Pričakujejo, da se bodo ti zavlekli dlje, kakor so Frafl' cozi pričakovali. Zato že iščejo v okolici Ženeve primerne gradove, ki bi jih lahko uporabili za razgovore, kor bosta morali delegaciji zaradi začetka turistično sezone prepustili Park hotel turistom. Nered v sodni dvorani Četrtkova dopoldanska obravnava proti nacističnemu vojnem« zločincu Adolfu Eichmannu jo bila prekinjena, ker je nastal v sodni dvorani nered. Eden izmed navzočih gledalcev jo namreč začel vpiti in groziti tedaj, ko jo priča Freud iger navajal pretresljive V°~. datke o zločiTirfcih nacističnih pokolih na Madžarskem. Powročitc'J nereda je trdil, da je Froudiger rešil svojo družino, medtem ko Je druge pošiljal v smrt. Zaradi nereda jo bila obravnava prekinja11* za 20 minut. Uporniki obkoliti Dambo Portu galska"' časopisna agencija poroča, da 'so «tfle em»obodiln4^ gibanja Angole obkolile mesto Dambo v severnem delu dožtjfe* Poročajo tudi, da vsak hip pričakujejo napad upornikov na *° utrjeno mosto, ki jo važno prometno križišče in ključ do vs©g* tega področja. Delo organizacije SZDL Križe Ker bo več proslav v počastitev 20-letnice vstaje na področju KO SZDL Križe, se je tam delo izredno razgibalo. V sodelovanju z ostalimi organizacijami je kra- jevna organizacija pripravila ^c vse potrebno za odkritje spomeni* ka padlim talcem na Retnjah te* za veliko proslavo, ki bo ob 2". obletnici ustanovitve Tržitikc čete na Vetrnem. Skica kaže kraje, skazi katere bodo šli odredi na osrednjo proslavo, ki bo 4. Julija na Poljanah MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA -MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKET A-MALA ANKETA — MALA ANKETA Edini vzrok - slaba letina Maj je tu in z njkn čas češenj. Kdo se ne bi rad posladkal fl tem dobrim sadežem. Vendar pa se iz dneva v dan sliši negodovanje ljudi, češ, radi bi kupili češnje, pa jih sploh ni mogoče kupiti, ali pravkar jih je zmanjkalo itd. Da bi se prepričali o resnici teh trditev, smo o letošnji prodaji češenj povprašali v nekaterih trgovskih lokalih z zelenjavo. V Trgovskem podjetju v Poljanah v poslovalnici št. 1 dovažajo tako kot ostalo zelenjavo tudi češnje iz Ljubljane, in sicer vsak drugI dan. Cena četojam Ja M0 dinar- jev. Mi amo se mudili v trgovini okrog druge are popoldne, pa češenj ni bilo dobiti. Povedali so nam, da dopoldne so, popoldne pa jih zaradi premajhne količine navadno zmanjka. V S ko/jI Ix»ki na tržnici v prodajalni Lubnik »o dejali, da imajo češnje stalno na zalogi. Tudi tu je cena 140 dinarjev. Vendar nas je to začudilo, ker smo videli, da prodajajo tri vrste češenj in se je že na oči videlo, da kvaliteta ne more biti ista. Tudi v trgovskem podjetju A«raria v poatovafttici št. 2 v Kra- nju dobe češnje vsak dan. Vendar pa Jih pripeljejo tako malo, da jih mnogokrat že ob 11. uri zmanjka, ob dveh popoldne, ko odhajajo delavci izv tovarn pa jih prav gotovo že ni več. Prodajalka v trgovini meni, da češnje odpeljejo najprej v okoliške kraje, kar pa ostane, pripeljejo v Kranj, to pa je seveda za potrebe' prebivalcev mnogo premalo. Izvedeli smo, da je preskrba s češnjami v letošnjem letu mnogo slabša kot prejšnja leta. Pravijo, da češenj primanjkuje tudi zaradi deževnega vremena. Tudi v ostalih kranjskih trgo- vinah z zelenjavo, češenj ne dobe toliko, da bi lahko zadostili kupcem. Cena pa je povsod ista, in sicer 140 dinarjev. V Trgovskem podjetju Agraria v Tržiču v poslovalnici 7 pripeljejo vsak dan češnje iz Kranja. Brez njih so bili le pred dnevi, ko so na Goriškem zaradi deževnega vremena prenehali s trgatvijo. Češenj prodajo od 100 do 200 kg dnevno. Prve dni v mesecu je navadno večji nakup. V poslovalnici Trgovskega podjetja Plavž v Železnikih pa lahko češnje prodajajo le enkrat tedensko, vendar jih še takrat kaj kmalu zmanjka. Vsakokrat jih pripeljejo iz Kranja le okrog 40 kg, kar pa zadošča le za peščico tamkajš-nih prebivalcev. »Bili bi zelo veseli, če bi nam pripeljali večjo ko- ličino češenj, pa nam vedno odgovarjajo, da to ni mogoče, kef jih pač nimajo« nam je potožil3 prodajalka v omenjeni posloval' niči. Lahko bi naštevali še in še. v vseh prodajalnah smo slišali i-9*0' »■Češenj je letos mnogo premalo*' Zaradi takega stanja smo sc P0' zanimali tudi pri podjetju Agra' ria v Kranju. Tu so nam za P°" manjkanje češenj navedli ^l"1 vzrok - slabo letino. ~V kraj'11-odkoder dobivamo češnje, so » obrodile le 10 odstotno od predvi* denega pridelka, v Vipavski dobni pa še toliko ne. Ce ne bi b'1^ malo bolje v Slovenskem primoi-ju in Istri bi bil Kranj v tem času popolnoma brez češenj,« 118 je dejal tamkajšnji uslužbenec. M. F. SOBOTA, dne 27." maja WG1 GOSPODARSTVO STRAN R1STIC11 PARAD NARAVNE LEPOTE DOLINE OB SORI SO VSE BLIŽJE — LETOS PRIČAKUJEJO REKORDEN OBISK — NAD 200 PRIVATNIH LEŽIŠČ V POLJANSKI DOLINI — ČEZ EN MESEC PRIČE-TEK GRADNJE VEČJEGA GOSTIŠČA S 40 LEŽIŠČI — KOPALIŠČE V SKOFJI LOKI PREUREJAJO, V POLJANAH JE ŠE ZAPUŠČENO. V GORENJI VASI PA BODO TUDI LETOS BREZ NJEGA GORENJA VAS, MAJA - BLED, BOHINJ IN SOBEC PRI RADOVLJICI BODO DOBILI 2E CEZ DVE ALI TRI LETA NEVARNEGA NASPROTNIKA. POLJANSKA DOLINA, DOLINA OB SORI, JE POSTALA V ZADNJIH LETIH VSE MIKAVNEJSA IN DOSTOPNEJŠA ŠTEVILNIM DOMAČIM IN TUJIM TURISTOM TER IZLETNIKOM. PERSPEKTIVE PA KAŽEJO, DA BO SORA S SVOJO OKOLICO V NAJKRAJŠEM ČASU POSTALA POMEMBNO LETOVIŠKO SREDIŠČE NA GORENJSKEM. Tui i v Poljanski dolini bg te začel v zadnjem času razvijati Ob novih pogojih — vodovod in Asfaltirana cesta — ki bodo vsekakor zagotovili hiter nadaljnji Razvoj. PRVI GOSTJE Limuzine z označbami »-A« (Avstrija), »F+< (Francija), »NL*< (Nizozemska), »CH-« (Švica) in drugo v teh dneh niso prav nič Nenavadnega za Poljansko dolino. Čeprav še ni sezona za kopanje ali sončenje ob Sori je Poljanska dolina privabila že številne ribiče. Na sezono pa so pripravili tudi prebivalci Ob Sori. Predsednik Turističnega društva iz Gonenje vasi, Marjan Kosmač nam je povedal, da je *a letno sezono pripravljenih nad 200 ležišč v privatnih stanovanjih, in sicer po vsej Poljanski dolini. »Ker pa smo v dolini dobili vodovod«, nam je pripovedoval, »so številni domačini tudi izboljšali dosedanje udobnosti v sobah. Samo v Poljanah je že sedem kopalnic in nešteto angleških stranišč, medtem ko pred enim letom tega v našem kraju sploh še nismo imeli.« Zvedeli smo tudi, da je okoli 80 ležišč že dlje zasedena« in da so najavljeni že številna, novi, Predvsem tuji turisti. »Pričakujemo, da bomo imeli vso sezono oddana pripravljena ležišča«, je rekel Marjan Kosmač. ^Seveda pa bomo imeli md, kot tudi vsi goKtmsfld. delavci precej dela, ki se ga bomo morali lotiti z vso prizadevnostjo« IN KOPALIŠČA? Ob Sori so bila vse do nedavnega tri kopališča (Skofja Loka, Poljane in Gorenja vas), od lani Pa so ostali v Gorenji vasi brez Njega, ker je narasla Sora odplavila jez, ki je v kar precej velikem koritu zadrževal toplo vodo. Gorenj evaščani imajo zaradi tega precej težavr zlasti še ker so v strahu, da bi zaradi tega, imeli hlanjši obisk turistov kot bi jih imeli sicer. Tamkajšnji turistični ■ delavci pa so v toliko večjii za- | dregi, ker imajo načrte za kopališče že izdelane, tudi sredstva v Višini 4,5 milijonov dinarjev imajo v načelu odobrena, vendar pa he morejo dobiti denarja, da bi se lotili dela. Edina ovira je menda v tem, ker vodna skupnost Skofja Loka ne more nakazati določeni znesek,, ker tudi sama redno ne dobiva od podjetij sredstev, i V Poljanah pa je zadeva s kopališčem povsem drugačna. Pravzaprav je ostalo kopališče še vedno takšno, čeprav je sezona že pred durmi, kot so ga zapustili lani po zadnjem dnevu kopanja. Skušali smo zvedeti, kdaj se bo kopališča kdo lotil in ga pripravil za nastopajočo sezono, toda nikogar nismo dobili, ki bi nam lahko odgovoril na to vprašanje. Prav gotovo pa bi moralo biti kopališče že pripravljeno za kopalce, saj Sora omogoča kopanje precej prej kot ostali turistični kraji. V nasprotju s prejšnjima dvema krajema, pa bo imela Skofja Loka z letošnjo sezono morou. najlepše kopališče na Gorenjskem. Seveda bo tudi tam kopališče ob Sori. Kopališče so že lani precej preuredili, vendar pa bo imelo letos povsem drugo podobo. Odstranjena je stara baraka s kabinami, urejena je restavracija, kopališčni prostor je prerasla novozasejana trava, mod katero so lepo urejene stezice, razen toga pa sta postavljena še dva nova lesena objekta, 'v katerih bo menda možno tudi prenočevati. BOLJŠI ČASI ZA GOSTINCE Kljub temu, da je v Poljanski dolini' turizem že od nekdaj močno razvit, pa imajo v dolini precej preglavic zaradi zmogljivosti v gostinstvu. O vprašanjih iz gostinstva smo se razgovarjali z direktorjem Alojzijem Pivkom, ki vodi poslovanje kar v štiri« obratih: gostilni »Sovodenj«, »Pri Lipami« v Hotavljah, v »Tabor ju« v Gorenji vasi in »Na Vidmu« v Poljanah. »Zanimanje gostov za našo dolino je že precej časa preraslo zmogljivosti v gostinstvu«, nam je začel pripovedovati. »V vseh obratih smo brez prenočišč, razen tega pa imamo precejšnje težave tudi z restavracijskimi prostori in kuhinjami. O teh doslej skoraj ne moremo govoriti, pa četudi imamo v zadnjem času skozi vse leto v dolini skoraj sto gostov. V Gorenji vasi si pomagamo tako, da gostje dobijo tople obroke v dveh izmenah. Vsi obrati pa so zlasti ob sobotah in nedeljah nabiti, nesodobno urejeni lokali pa nas precej ovirajo pri 'hitri strežbi. Problem skušamo sicer reševati kolikor je pač v naših močeh •in gostom ob nedeljah, sobotah in praznikih nudimo tudi zabavo s plesi na vrtovih, med katerimi je nekaj prav lepih. In če imamo veliko število gostov, prirejamo zabave tudi med tednom. Kako hitro narašča pri nas promet prav zaradi vse večjega števila turistov, jasno pokažejo tudi nekatere številke. V Gostilni »Tabor« jc bilo pred sedmimi, osmimi leti vsega okoli 3 milijone dinarjev letnega prometa, letos pa že znaša ta promet mesečno nad en milijon dinarjev. V vseh štirih obratih pa pričakujemo, da bo znašal letošnji promet okoli 50 do 60 milijonov dinarjev! Te številke pa nas opozarjajo, da moramo omogočiti našim in tujim turistom in izletnikom v prihodnjo večje možnosti obiska Poljanske doline. Vsekakor nam to narekuje samo zanimanje gostov.« Problem, kako rešiti vprašanje prostorov, bo -vsekakor precej težak. Toda, gostinstvu se čez najmanj tri leta obetajo boljši časi. Gradbeno podjetje »Remont« se bo že čez mesec dni lotMo gradnje večjega gostišča v Gorenji vasi s prLbtbžsno 40 ležišči. Za prva dela imajo že zagotovljenih 20 milijonov dinarjev, nadaljnjih 30, kolikor jih bo še potrebnih, bodo pa tudi še dobili. Razen tega nameravajo preurediti gostišče tudi v Hotavljah. S preureditvijo želijo predvsem dobiti prostore za kuhinjo in tujske sobe. ČETRTA POSTOJANKA PRETI Torej razen Bleda, Bohinja ia Sobca se za gorenjski turizem obetajo boljši časi — na pohodu je dolina ob Sori! Tamkajšnji turi^fJcni delavci pa pripravljajo, seveda ko bodo imeli doma vse urejeno, veliko reklamno tablo ob cesti na Jeprci, ki bo vabila goste v Poljansko dolino. Lepote Poljanske doline, skozi katero se vije asfaltna cesta in katere prebivalci so pripravljeni goste repo sprejeti, bodo prav gotovo pre-nekaterega izletnika zvabile ob Soro, pa čeprav je bil namenjen na Bled, v Bohinj ali na Sobca. B. Fajon Prvi ribići na Sari F. GORENJSKEGA SEJMA OB ORGANIZACIJI POMLADANSKEGA DELA Kupna moč prebivalstva nenehno raste. — Trgovina ne zadošča potrebam. — Preden se odločimo za gradnjo dragih trgovskih hiš je treba iskati rešitve z občasnimi improviziranima sejmi ob določenih »konicah«. — Lokalni sejmi ne smejo biti kopija volesejana v malem, marveč prilagojeni potrebam potrošnikov. prebivalstva in tudi povečanje proaevodnje omogoča vzporedno naraščanje blagovnega prometa Toda trgovina ni zmožna zajeti kupne moči prebivalstva, zlasti ne ob določenih konicah, ki se javljajo zlasti v jesenskem in tudi v pomladanskem času. Da bi povečali zmogljivost trgovine, nekatere komune predvidevajo gradnjo velikih blagovnih hiš. Pri tem planirajo potrebe ob največjem povpraševanju. Zato so ti načrti marsikje zelo obsežni, predvidevajo gradsijo velikih efektov in To so bile glavne misli, ki jih je povedal državni sekretar za blagovni promet LRS dr. Marijan Dermastija na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo na Izvršnem svetu v Ljubljani. Nenehna rast življenjske ravni njihove investicije hudo obremenjujejo občanke sposobnosti, Ptee-malo pa pri tem iščejo raznih cenej štih možnosti za to rešitev. Vsaj trenutno. To bd bile lahko improvizirane prodaje ob raznih prireditvah, občasni sejmi in podobno. Pri tem so že določene izkušnje. Dober primer je letošnji spomladanski Gorenjski sejem. Organizatorji so v začetni tremi biibi celo preskromna. Prostori so bili premajhni, kupcev pa veliko. Toda uspeh je bil vsekakor dober in pokazalo se je, da je moč zajeti kupno moč prebivalstva oziroma zadostiti njihove potrebe tudi na cenejši, improviziram način in da bi se marsikje gradnja velikih objektov, ki bd. potem ne bili niti izkoriščali s popolno zmogljivostjo, kaj lahko odSožuila za določen čas. Razvijanje delavskega samoupravljanja rni Se buli v širin® razpolagale. Na pometa je bilo ugotovljeno, da bo prav r ustanovitvijo teh ekonomskih enot omogočeno slehernemu proizvajalcu, da bo imel pregled nad gospodarjenjem obrata, v katerem je zaposlen. V novih ekopojn-stlh enotah se bo tudi laže prešk> najnov način delitve dohodka po količini In kvaliteti dela posameznika. O novi decentralizaciji, bodo razpravljati še dosedanji 'obratni delavski sveti in vse tovarniške organizacije. £ tem bodo delavci temeljito seznanjeni o predlogu reorganizacije organov dclav-slreoa samoupravljanja v jeseniški Ze- Dve leti brez kopališča v Gorenji vasi in klavrna podoba na Sori.*« sredstva, s katerimi bodo tudi same lezarnl. B. B. V torek, ZL maja, j« btto v Žtolazarni na Jesenicah posvetovanje predstavnikov ospanov delavskega samoupravljanja ter zastopnikov obratov. Razpravlja-so o sklepa CD S, ki določa, da se delavsko sranoapravjjanje razširi ln da se ustanov« ekonomske enote po obra-itffcu Udeleženci so ugotovili, da so dosedanje Štiri ekonomske enote v praksi dosegle pozitivne uspehe, vendar pa je ta oblika še preobširna, ker s tem še vedno ni uveljavljeno načelo neposrednega upravljanja. Zato so predlagali, da se na novo formira 27 ekonomskih enot, ki bodo na sedežih dosedanjih obratov. •Ekonomske enote bodo dobile denarna edstva, s katerimi bodo tudi same Sem in tja po kranjskih OSEBNI DOHODKI V STALNEM PORASTU Verjetno boste pričakovali, da bomo zaradi živahnega družbeno političnega dogajanja spet pisali o tem, kako se je to ali ono podjetje znašlo v novem ekonomskem sistema oziroma, koliko je ta gospodarska organizacija pridobila in ona izgubila. Namenoma pa smo danes to postili ob strani. Pač pa je bila naša želja, da bi prikazali vsaj delček življenja, da bi prikazali vsaj bledo sliko, kako delajo in napredujejo podjetja. Ne vemo, koliko nam je to uspelo, ker so nam t« pa tam dejali, da ni nič novega in da se pa* prebijajo iz dneva v dan. Toda kljub temu smo sedli in nekaj napisali. Tovarna perila in konfekcije Spik Kranj se zadnje čase modernizira. Potrebne stroje so nabavili Že lani, tako da lahko trdimo, da je rekonstrukcija v Špiku v glavnem že končana in da so stari in istrošeni stroji vsaj za prvo silo izmenjani. Vzporedno z rekonstrukcijo naj bi omenili še eno novost, to jc izpopolnjen postopek Za Tikanje srajc. Ta novost v dosedanji praksi zaradi priučevanja delavk še ni pokazala takih rezultatov, kakor jih bo lahko čez čas. Sploh pa Spik v tej sezoni precej dopolnjuje asortiman konfekcije. V Špiku smo se med drugim tudi pozanimali, kako je z osebnimi dohodki in z letovanjem delavcev. Osebni dohodki so se v prvem tromesečju letošnjega leta dvignili za tri odstotke v primerjavi z istim obdobjem lani. Letni dopust pa bodo delavci, zaposleni v Špiku, koristili v Kačnjaku, prijetnem kraju blizu Splita. Ni še dva meseca, odkar smo v našem listu pisali, da se v Kovinarju slavili pomemben jubilej. Takrat so namreč izdelali stoti komad križno navijalnega stroja KNS-5. Zato se je naše prvo vpra- šanje, ki smo ga zastavili direktorju, nanašalo prav na proizvodnjo +eh strojev. V Kovinarju izdelajo sedaj mesečno že po šest komadov križno navi jalnih strojev, kar je v primerjavi s časom, ki so ga potrebovali za prvi tovrstni stroj, lep napredek. Drugih posebnih novosti v Kovinarju nismo Izvedeli; proizvodnja poteka namreč normalno, primanjkuje jim le denarnih sredstev. Podjetje je predčasno računalo na milijone, ki naj bi jih dobilo iz združenih občinskih sredstev, vendar, kakor kaže zadnje čase, s tem ne bo nič. Zato se bo morala tudi gradnja prepotrebne-ga skladišča odložiti. Pač pa so se osebni dohodki v primerjavi s prvimi meseci preteklega leta dvignili za več kakor 30 odstotkov. Kaj pa v Oljarici? Nič novega. S proizvodnjo je vse v redu, celo surovin jim ne primanjkuje, kar je v preteklih letih često hromilo proizvodnjo. Le prodaja jedilnega olja ne poteka zadovoljivo, Ser je trg s tem prehrambenim artiklom že precej nasičen. In kje bodo letovali? Ker podjetje nima lastnega počitniškega doma, bodo delavcem izplačali regres, nakar se bodo ti svobodno odločal za kraj letovanja Naj napišemo še nekaj besed o Roleti! Tudi to podjetje ima že naročene nove stroje, ki bi jih moralo dobiti že ta ali pa v začetku prihodnjega meseca. Vendar se bo dobava zelo verjetno nekoliko zavlekla. Pri Roleti je pohvalno to, da je delovnemu kolektivu uspelo povečati proizvodnjo z manjšim številom delavcev. To" se kaže tudi v porastu osebnih dohodkov. Ti so se dvignili od 19.402 dinarja v prvih treh mesecih leta 1960 na 21.476 dinarjev, kolikor je bilo povprečje letošnjega prvega tromesečja. V podjetju so izdelali tudi pravilnik o delitvi dohodka. Da bi jim zmanjkalo dela, so brez skrbi, ker so domala »prodani*« za skoraj vse 'leto. Podjetje, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti letos najbolj povišalo osebne dohodke, je kranjska Tiskanrna. Ta ima precejSnje težave zaradi preskrbe z osnovnimi surovinami — z bombažem in preja To stanje se je v marcu zaostrilo do skrajnosti. Le s stalno intervencijo je podjetja uspelo zagotoviti najpotrebnejše surovine; kljub tem« pa izpada v proizvodnji ni bilo mogoče preprečiti. Ako je bila proizvodnja v mesecu marcu bolj šibka, pa moramo po drugi strani ugotavljatL da je bila prodaja toliko ugodnejša. Zaradi nekaterih novih predpisov je bila ta v februarju nizka, vendar je komercialno vodstvo tovarne zagotavljalo, da se bo zmanjšanje'' nadoknadilo že v meseca aprilu ali maju. Toda ugoden položaj na tržišču je situacijo tako spremenil, da je Tiskanim že v mesecu marcu dosegla svojevrsten rekord. Podjetje je namreč prodalo za skoraj matjardo dlnarjev svojih izdelkov. Med vsemi ostalimi prikritimi željami v Tiskanimi tudi upajo, da bodo v poslopju, M je zraslo med bregom Save in tkalnice, že letos nadomesten" novo moderno belilno napravo, ki bo nadomestila staro in že zdavnaj iztrošeno beli&nico. Pomanjkanje zidne opeke se v našem poslovnem življenju še vedno čuti. To stanje se bo vsaj za naše ožje gorenjsko področje izboljšalo, ko bo podjetje Kranjske opekarne dokončno modeasniziraio svoje obrate. V mesecu februarju je bila že izvržena rekonstrukcija strojev in naprav v opekarskih obratih v Cešnjevku in Bobovku, medtem ko stari obrat v Stražišču zaradi dotrajane peči sploh ne I obratuje. Kljub takemu stanju pa jc Kranjskim opekarnam uspelo dvigniti osebne dohodke za skoraj četrtSno. In kako je v ostalih podjetjah, v Iskri, v Standardu, v Ovnu in drugod? V Iskra hromi proizvodnjo pomanjkanje domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala, v Exotcrnu (bivši Oven) poteka proizvodnja normalno, ven-*dar ima prav tako probleme z uvozom reprodukcijskega materiala. Pojavljajo se tudi težave z obratnimi sredstvi, ker kupci zelo neredno plačujejo račune. Tovarna usnja Standard je zaradi potreb preusmerila plan proizvodnje iz spodnjega na zgornje usnje. Povpraševanje po teh artiklih je večje kakor pa proizvodnja Pri prodaji podplatnega usnja pa je nastal velik zastoj. Težave, ki nastanejo pri nabavi surovin, so večinoma finančnega značaja. Povišanje cen osnovnega materiala bo zelo verjetno precej vplivalo na nadaljnjo poslovanje podjetja. Po splošni oceni za ostala podjetja je preskrba s surovinami boljša kot lani. Podjetja si prizadevajo, da bi proizvodnja potekala normalno. Ta prizadevanja se odražajo pri večini podjetij, ki so četrtletne planske obveznosti prekoračile. STRAN OBVEŠČEVALEC ROBOTA, dne «7. maj* 1*5 m m a a. t oeLflii PRODAM MELBROSIN - preparat cvetne ga prahu ln matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran proizvod MELBRO - OOOP (Zavod za če belarstvo - Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata Se nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaeiji«. 1215 Prodam motorno kolo 880 coni ali zamenjam za moped. Ce&nje-vek 22, Cerklje 2080 Prodam motorno kolo »Galeb«, dobro ohranjen, s prevoženimi 4500 km. Šenčur 3 2085 Več komadov gostilniških sklopnih ml« ter nov 50-literski k' tt-pletni kotel za fganjeknho prodam. Mizarstvo Novak, Medvode št. 04 208? Jedilnico, orehovo, furnirano, primerno tudi za klubski prostor, ugodno prodam. Ogled vsako dopoldne, v nedeljo ves dan. Kopališka 1, Kranj 2081 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Ddrkopn tip«. 1953, 800 cem. Ivan Jama, KoroSka 18, Kranj 2102 Prodam 4 prašiče, od 50 do 80 kg tetke in nekaj metrov bukovih drv. KoselJ A. Mileče 11, Kamna Gorica 2108 Ugodno prodam motorno kolo Jawa, 175 ram ter televizijski »parat »PhiMps«, nov. Informacije dobite pri Valentu Repe, Zg. Gorje pri Bledu 2109 Splošno gradbeno podjetje »Sava«, Jesenice razprodaja v presni voa. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure v centralnem skladišču. Upravni odbor 2110 Prodam par mladih odraslih pavov. Komenda 1 2111 Avtomatično glasbilo, primerno zo podeželsko gostilne, ugodno prodam. Ivana Pire, Boh. BMfi-ca 168 2112 Diatonično hormoniko ln staro violino rcIo usodno prodam. Frančiška Mencinger, Boh. Bistrica 8 2113 Rabljena okna, kompletna, 6 kosov, zelo ugodno prodam. Franc Zmltek, Boh. Bistrica 8 2114 Prodam ročno slamoreznlco. Pec-nlk, Bodovolje, Sk. Loka 2115 Prodam žensko Športno Rogovo kolo modre barve, popolnoma novo, za 30.000 din. Naslov v oglns-nem oddelku 2119 Prodam moped Collbrl. Strn-hinj 4f), Naklo 2117 Prodam dobro ohranjen kmečki mlin in Jelkov© mlatilnlco. La-hovče 0 2118 Prodam novo pleskano knhinj-sko kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 2110 Prodam odlično ohranjeno dirkalno kolo Torpedo. Nnslov v oglasnem oddelku 2120 Dlvan In otroško košaro prodam. Justina Stiglic, Gornjesavska 1, Kranj 2121 Prodam ali zamenjam za moped motorno kolo 250 cem, štirilaklno, s sprednjimi amortizerji, v zelo dobrem stanju. Stari dvor 10, ftk< Loka 2122 Prodam ali dani v nijem stroj za Izdelavo zidne opeke. Prodam rabljeno cementno strelno opeko. Cena ugodna. Zbilje 22, Smlednik 2123 Prodam stanovanje — sobo in kuhinjo v Drulovki, po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 21*M Prodam motorno kolo znamk* Viktoria 350 cem. BrltOf 13 2125 Prodam Fiat 1100 103/E, model 1957. Vprašati boleznina, Kranj 1126 Prodam motor Šahu, 00 cem, ta 24.000 din in »Flrrdo*.. Dominik. Cankarjeva 12, Trž.ič 2127 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo »Puch« P^ller. Dutan Poljšak, Kamna Gorica 81 1128 Poceni prodam šcler.nl levi štedilnik In električni kuhalnik na 3 plošče. Mara Rugale, Zupančičeva 8, Kranj 2120 Manjše posestvo v blizini Cer-kelj pri Kranju — hiša z gospodarskim poslopjem, orodjem in stroji - živino napredaj. Naslov v oglasnem oddelku 2130 Nujno predam vso kokoši, dobre jajčarko. Rok za to imam do 1. VI. 1981. Leni Podboršek, Zlrrto polje 6. Kranj 2131 Prodam stoječo deteljo. Šenčur 217 2132 ■ Prodam 11 hcrakiltnih plofif, debelino 7 cm. Pnir.ve so na Kra |«v-nem uradu. ProdoMje 2133 Prodam te* JI motor aH rame- [ njam za Colibrl. Naslov v Ogla*-nem oddelku 2131 Ugodno prodam marmornato ploščo 2,87 x 1.27 m x 4 cm. Zontar. Jegorovo 25, 8fc. Loka 2135 Poceni prodam motcrM kolo DKW 350 cem NZ. KraSnoVo 32. Kranj 2136 Prodam dobro ohranjen zazidljiv Štedilnik in tračnico (trnvorzo) dolgo 4,30 m. Klane 28, Komenda 2137 Prodam t vprefna voza nosilnosti 2 in 5 ton. Luže 28, Šenčur 2138 Prodam koncertno klavirsko harmoniko zadnje izvedbe, s 120 basi In 29 registri - 5-krat glašenn, original Hohner. Naslov v oglasnem oddelku 1094 Po ugodni coni prodam dobro ohranjen čevljarski stroj »-Singor«. Angelca Tušek, Davča 34, Sorica 2153 Motor Horeks 350 cem prodam aH zamenjam za moped. Naslov v j oglasnem oddelku. Ogled na Jelenovem dvorišču pri Francel junt 2159 Prodam voeljivo cnostanovanj-sko hišo — eventualno z gospodarskim poslopjem. Zg. Brniki 90 2160 Ugodno prodam Opel Reeord 1954, Črne barve. Ogled pri Jelenu 2161 Prodam elektromotor na 3-fazni tok 1,5 KM in vodltADIO«l 27. in 28. traja ameriški barvni film ZAKON PUŠČAVE Jencnlcc PLAVŽ«! 27. in 28. mm in ju- coslovanski film BOLJE JE ZNATI Žirovnica: 27. maja a-ne ris k i barvni film dolgo TOPLO LETO; 28. maja (talijanski film LJUBEZEN iN OBREKOVANJE Koroška Bdi«! 27, in 28, majn francoski film taksi in prikolica Dovjc-Mojstrana: 27. maja italijansVI mm LJUBEZEN IN OBREKOVANJE; 28. maja ameriški film KUUC Blcn": 27. in 2S. maja ameriški film SKOZI planin'". DIVJEGA zapada Kropn: 27. maja mehiški film VT.ćna žeja ob 20. uri; 28. maja angleški lilni pot NA antarktiko ob 16. in 20 uri Ljubno) 27. maja ameriški barvni film RANČ PROKLETIH »h 20. uri: 23. maja isti film ob Ifi. uri; eeški lutkovni film CESARJEV ILAVCEK ob 14. uri. Radovljica: 27. maja italijanski zabavni film POLETNE ZGODBE ob 20. url; 28. maja isti film ob 18. uri; ameriški barvni film davlk za krutost ob 10. uri matineja; ame;i",ki barvni film TARZANOV a porba za ZlVUENJE ob 16. In 20. uri. škof«^ Loka »sora«: 27. in 23. maia ameriški barvni film OSAMLJENI maŠČEVALEC skofja Laka »PKEDIL8C«! 27. in 23 mnja franc.-nemški film TILL ULEM-SPIGL Kamnik: 27. maja Jugoslovans&i film PRVI MEŠČAN MALEGA MESTA ob 20. uri; 28. maja isti film oh 17. in 20. uri Dupllcn: 27. maja slovenski film VESELICA ob 20. uri; 28. maja isti film ob 15., 17. in 19. uri. Kranj »STORŽ.IČ«: 27. maja slovenski mladinski film TI LOVIŠ ob 16. uri; ameriški barvni film DOLOČEN NASMEH ob 18.10 in 20.20, matineja oh 10. uri; premiera ameriškepa barvnega filma KARNEVAL V NEVV ORLEANSU ob 22.20 uri; 28. maja slovenski film TI LOV1S ob 8.10 url; ameriški film DOLOČEN NASMEH ob 15., 17., 19. in 21. url Stra?.lftcc »SVOBODA«: 27. maja slovenski rilm TI LOVU ob 18. in 20. url; 28. maja slovenski film TI LOVIft ob 10. tiri; r.npaclno nemški film UGRABLJENA SREČA ob 16. In 20. uri; Češki film KROG ob 18. uri Naklo: 28. maja francoski barvni film ZENA IN NJENA IGRAČKA ob 16. In 19.30 url Cerklje »KRVAVEC«: 27. maja ameriški barvni film OBRAČUN V TEYBEIJ ROCKU ob 20. uri; 28. maja isti film ob 16.30 in 19.30 url V KRANJU Poročili ao sc: Alojzij Suš taru, mehanik in Irma Gor, uslužbenka; Pavel Er7.ar, delavce in Marija Kokalj, kmečka delavka; Valentin Sleme, krojač ln Ida Pirnat, šivilja; Ciril Ovsenk, delavec ln Katarin« Dolence, delavka; Zdenko Hafner, šofer In Slavlca Osredkar, gumarka; Jože Jenko, tesar in Ana Likar, delavka; Franc Ropret, kmet ih Ivana Ropret, kmečka delavka; Janez Traven, ključavničar in Mafija Balantič, nameščenka; Jo/c Mubi, gumar in Manca Stular, šivilja; Božidar Jene, livar in Katarina Sprajc, torbarska delavka; Ivan Penko, flnomehanik In Marija Cotman, nameščenka; Jože Zupan, kmečki delavec in Marija Diinovcc, delavka; Milan Vučan, traktorist in Lucija Zavrl, delavka; Marijan Bitenc, kmet in Ivana Zupane, kmečka delavka; Janez Podakar, ključavničar in Ivana Pevec, tkalka; Tomislav Bizjak, mesar in Alojzija .Kalan, blagajničarka,: Jože Barbič, zidar in Jožefa Bogataj, tkalka; Drago-tin Ristič, delavec in Marija »umrada, nameščonka; Slobodan Baje, delavec In Marija Cvlrn, tkalka; Andrej Blažlč, prevoznik avtobusa in Frančiška Stare, kuharska pomočnica; Vinko Stare, delavec in Antonija Demšar, delavka; Janez Povhc, delavec ln Jožefa Filipčič, delavka. Rodile »o: Frančiška Kolenc — deklico; Kristina Llpar — deklico; Katarina Hladnik — deklico; Marija Očkon — dečka; Jana Odar — deklico; Ana Dru-škovič — deklico; Emilija Vučko — do-kllco; Terezija Polajnar — dečka; Ifaika Benedičič — deklico: Ana Belec — de-kttco; Juri Jana 5 muc — deklico? Danica Kenc — dečka; Tvana Jereb — deklico; Marija Raji.elj — deklien; Marjeta Rc*-mftn — dečkn; Kristina Kopač — deklico; Kristina Kolen: — deeka; Katarina Trček — deklico; Greta Cullč — deklico; Lucija ttcf — deklico; Antonija Ga-šperlin — dečkn; Tertv.ija Dolirlar — deklico; Marija Jesenko — deklico; Marija Clperle — deklico; Marija Kogov-šek — dečka; Francka LulkOVec — deklico; Marija Tu.šar — deklico; Štefka Naglic — dečka; I/.ldora Ccrnlvcc — deklico; Tllka Korošce — dečka; Vida Ce-plak — deklico; Ivana Ncmanič — dečka. V TRŽIČU Poročili so se: Dušan Hajk", osebni upokojenec in Morija Mczek, osebna upokojenka; Franc Ltikanc, poljedelski delavec in Frančiška Rozman, poljedelska delavka; Anton Brodnik, sprevodnik avtobusa in Jožefa Nemec, tkalka. Umrli so: Frane Prlmo/ič, posestnik! Muliarern Grahovič, |radbcni delavec; Mihael Stare, upokojenec. MlMft V KRANJU Fižol 90 do 120 din. ajdova moka 90, ješprenj 80 do 100, kaša 109 do 120, '.nna /a kokoš 45, korma 40, proso 45 do 70, kriilji 50 do 60, šalotka 50, oves 30 din /a lile-: sir - sfcuta 120, surovo maslo 600 do 640, krompir i", fplnaca 70 do 100. kislo zelje 70, solata 80 do !:,r). Belnje 150, vrtne jagode 230 din /a kg) korenček 15 din šopek,, čebula 20 din, redkvica 15, fcetena in peterSilj 10 din šopek; klobase 110 din, Jajca 23 do 25 di«, kokoš 500 din za kos. nesreče OCE UBIL SINA PLANINA, 26. maja — Včeraj Je 43 let star K. J. Iz Planine ft. 38, oee dveh Mladoletnih otrok ln delavce v tovarni ISKRA, z nožem zabodel svojega petletnega s'ua, sebi pa prertial vrat. Oba sta bila mrtva najdena v stanovanju. Storilec t?£ca nenavadnega zlo-Sfata Je znan kot kroničen alkoholik In j? svoje dejanje napravi! najbrž v pijanosti. Bil Jc že pogojno obsojen. Cb te:n telkem z'očln-i bi bilo treba onozorltl zdravstveno službo na posledice, ki jih Ima odnos naših zdravstvenih nstanov do alkoholikov. Morali bi pač najti potrebna sredstva, ah bi bilo zdravljenje kroničnih nlja-.icev učlnko-Vlt«JSc, kakor to predvidevajo naši zakonski predpisi. Na tak nnčln bi se lahko izognili precej rarlirjcncmu kriminalu kroničnih pijancev. HUDA NESREČA NA JEZERSKEM Jezersko, 25. maja — V tokajfinjt am-'.v.ilantl Je danes smrtno podlegel 37 let star kmet K. M. z Jczcrskcpa, ki ga je doletela huda nesreča. Z vprežnim vozom, ki je bil naložen s 1.509 kg težkim tovorom apna, se Je peljal po cesti z Jezerskega. Nenadoma so mn popustil« Eavorc, ki Jih Je imel na sprednjih kolesih ln voz s konjsko vprego Jc drveti po cesll v dolino. V tem odločilnem trenutku Je voznik najbrž »kotil z voza. Na zemljo Je priletel tak« Mspratao, da je dobil hujše notranje no'kodbe. Prenesli so ga V krajevno ambulanto na Jezersko, kjer Je kmalu H t'".n umrl. Bil Je poročen ln °č« treh ot:o!c. Konje je zaustavil neki dru-p,l voznik. KRANJ — ROKOMET: na igri^u Mladosti ob 10. uri SLOVAN : MLADOST (ženskt). — Na igrišču v Iskri ob 10. uri ISKRA : SAVA in ob 15. «n ISKRA : STORZIC (Člani). — Na igrišču na Prcvaljah ob 10. uri BORAC i DUPLJE. GOLNIK — v soboto ob 16.45 uri STOR7.IC ! MLADOST (pionirji); v m-deljo ob 9. uri STORIC : MLADOST B (člani). RADOVLJICA — ob 9. uri na igriš"u Partizana propagandna rokometna tekma PARTIZAN (Radovljica) : MT> DOST (Kranj) — mladinci. LESCE — Jutri, 28. maja, priredi TO Lesce ob 14. uri na camping prostoru prj 6obcu v Lescah Vi SILO RAJANJE-ki bo povezano z nastopom folklora« skupine iz Bohinja ter drugimi vCscliif' točkami. SENCUR — Tamkajšnje gasilsko društvo pripravlja za v nedeljo popoldne OVSII.SKO VESELICO na prostor« pred gasilskim domom POLJANE — Danes ob 20. uri hod« Krpnjčani gostovali v Prosvetnem d°" mu s komedijo Srerije Popoviča »PO* GOSPODE NA ĐUT1CA«. PODDREZJE — Člani Dramske skupini' pri Prešernovem gledališču bodo * pre.Utavo Sterijc Popoviča »POGOSPO* DINA BUTICA« gostovali v Kulturncrt domu ob 20. uri. ZALOG — V nedeljo ob 14.30 uri W V dvorani osnovne šole pričetek p'0'' nega tcčoia. Tečaj se bo nadaljeval vS»* ko nedeljo ob isu?m času. KRANJ — Kolarka: danes ob 17. "H TRIGLAV : JAVORNIK (pionirji), & 18. uri Triglav : Javornlk (mladinci), ob 20. uri pa Triglav : Maribor (Člani)« V nedeljo ob 9, uri Triglav I : Trigl«* II (ženske), ob 10.30 uri Triglav : Tre* binjc ( moški). — Vse tekme bodo * Savskem logu. Dapcs in jutri bo v počastitev 1"' letnice obstoja kranjskega kegljaškcp1 kluba nadaljevanje modklubskega kcff* Ijaškega tekmovanja. Besnfca — V nedeljo ob 10. url h° pod »Spičastim hribom* odkritje sp0* minskega obeležja sedmim padlim p*'* liaanom. V kulturnem-programu sodf lujefo pionirji o Snovne Solo Beanica ^ mladinci ter moški pevski zbor Kil" »Jože Papler«. Ob 15. uri bo ob *WPU Sumu zabava. S sod -Nepoštenost T. K. Je bila h'"fzna pomočnica pri neki družini. Neugotovljencgn dne konce januarja letos pa je nn Škodo to družino ukradla 11.000 dinarjev. Obsojena jc bila nn tri mosece zaporo, kar jd bo v pcKlukr da se bo v prihodnje izogibal n kaznivih dejnnj in da bo začela pošteno živeti. Napad z nožem P. P. jc 3. novembra lani nn Savp-kem mostu v Kranju najprej z rokami večkrat udaril po glavi J. J. in ga^nato z nožem zabodel v levo uho ter mu s tem prizade- jal ure^nino. Dejanje je zanikal, vendar fnu Je bilo to dokazano, "j Obsojen je bil na 1 rneftćc zapora. Ste večkrat kas^ovan R. V. je 11. j:«r.uarja letos v str»^ n'fcču bifeja »Delikatesa'« v Kranju s ki.- nmi kombinirkami tokrat i'daril po glayl A. S. ter m t* jo prizadejal na levi strtim glavo dve rani. tako da je poškodovani PT-i tem i v. ."i'.;il precej krvi. Dejanje je prjznal. Zaradi podobnih dejanj jc bil že večkrat predka-•/novun. Ob upa ' -vanju te okoli-švne in razmeroma revnih p°" ikod'o pri o'-k-Trlovan-u, ga jc s-o-dišče bbsodilo na 4 mesece zapo:'^ M. L., Kranj Vprašanje — V kolikšnem čas« se mor« družina umrlega ushižbenea preseliti, da ji gredo selitveni stroški. Odgovor — V skladu z uredbo o potnih ln drugih stroških javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9-60) se mora družina umrlega uslužbenca preseliti v roku enega leta, da jI pripadajo selitveni stroški. D. E., Skofja Loka Vprašanje — Ali ste upravičeni zahtevati vrnitev taks v upravnem sporu, kjer ste uspeli. Odgovor — V skladu z zakonom 0 sOdnih taksah (Unul.il Ust riAJ, st. I* it lcla 1931) sto upravičeni do vrnitve SOdnUl taks, če hit* skllttViti v 90 diieh potem ko Vam je bila vročena tožba. II. L., Kranj Vpraianjc — Ali se uporaba stanovanja obvezno šteje v plačilo hišniku, oiiroma ee je to odvisno od njegovih prejemkov. OdgOVOr — V skladu z zakonom o hI*-nl\lh (Uradni list LRS, St. 38-59) »e rt t Tvanje vračuna kot del nagrade za htiftlkSj ki se določi v pismeni pogodbi. Nenadoma nas Jc zapustila ljuba žena, mamica, hčerka, sestra, tela, snaha in svakinja MARIJA JARO, ro|.Flipovič Pogreb bo v nedeljo, 28. maja 1901 izpred hiše žalosti v Naklem na tamkaj: no pokopališče. Naklo, Kranj, Skofja Loka, Zagreb, Split, Knin Žalujoči: neutolažljivi mož. Jože, sinova Milan in JoikO, mama Ivanka, oče Step-an, f> tra ZoTka, brat Ivo ter ostalo sorodstvo SOBOTA, dne 27. maja 19G1 KULTURA IN PROSVETA STRAN Pevski nastop za mladino V dvorani Kina-Radio na Jesenicah jc minulo sredo nastopil komorni zbor Svobode »Tone Cufar« z Jesenic. Koncert je z izrednim zanimanjem spremljalo nad 500 dijakov jeseniške gimnazije in učencev osnovne šole »Prežihov Voranc«. V nedeljo bodo koncert ponovili za žirovniško mladino na Brez* nlci, v torek pa spet na Jesenicah za učence osnovne šole »Tone Cufar«. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V MARTULJKU Komorni zbor jeseniške Svobode jc z novo naštudirrmim programom zaslovel že izven Jesenic. — Minulo nedeljo zvečer je gostoval v Klimatskem zdravilišču »Fran«, v Rozman« v Gozd Martuljku. Njihov program zajema narodne pesmi domala vseh naših narodov in so bili nad njegovim izvajanjem poslušalci tako zadovoljni, da ta je uprava zdravilišča odločila, .1 1 bo vsak mesce povabila zbor na gostovanje. Nastop jeseniških pevcev je bil hkrati tudi srečanje s pevskim zborom »Zarja« Svobode1 — Center iz Trbovelj, ki ee je ta večer vračal z gostovanja v Kobaridu. »Navadni človek« v Gorenji vasi Gorenja vas, 27. maja — Jutri bo v Domu Partizana gostovala dramska družina KUD Jelovčan s Ccšnjice. Uprizorila bo komedijo v treh dejanjih »Navadni človek«. Predstava bo ob 15. uri. NASTOP MLADIH KITARISTOV Kropa Minulo nedeljo jc orkester kitar glasbene šole DPD Svoboda France Prešeren iz Kranja izvedel kar dva uspela koncerta. Prvega v dvorani kina v Kropi, drugega pa v Prosvetnem domu v Podbrezjab. S programom zabavnih melodij in popevk so bili poslušalci zelo zadovoljni. Pred zaključkom šolskega leta nameravajo nastopiti še v Naklem, Dupljah in na Golniku. Občinska likovna razstava v Kranju Moj kraj včeraj, danes in v likovnih izdelkih jutri NA RAZSTAVI SODELUJEJO UČENCI IZ 12 ŠOL KRANJSKE OBČINE Kranj, petek 26. maja. — Včeraj dopoldne je bila v Delavskem domu v Kranju odprta občinska likovna razstava, na kateri sodelujejo z najboljšimi likovnimi izdelki, učenci dvanajstih šol iz kranjske občine Razstavljena dela so po večini izdelana na temo »Moj kraj včeraj, danes in jutri«, saj je tudi ta razstava ena izmed manifestacij v okviru Pionirskih iger. C*b otvoritvi razstave so ne zbrali nekateri likovni pedagogi iz naše občine in se pogovorili o dosedanjih" uspehih in o nalogah, s katerimi se bodo morali spoprijeti v prihodnje Razstava bo odprta do nedelje, 28. maja. Načelnik odseka za šolstvo pri ObLO Kranj. Edgar Vončina, je ob tej priliki dejal, da je že pri prvem pogledu na razstavljena de- Ob premieri novega slovenskega filma v Kranju TI LOVIŠ Pretekli torek jc bila v kranjskem Storžiču svečana premiera novega slovenskega mladinskega filma Ti loviš. Po predvajanem filmu so so mlademu občinstvu, saj je premieri prisostvovalo med drugimi tudi 70 najboljših dijakov kranjskih osemletk, predstavili tud* mladi igralci. Zgodba, ki jo film pripoveduje, je ena tistih zgodb, s katerimi smo se po Kastnrrjevih (Emil in detektivi) srečali žc mnogokrat, bodisi v dramski ali prozni realizaciji. Zgodba filma je nekako takale: Hitronožci — indijansko pleme — skupina mladih ljudi — preživljajo prijetne, zagorele počitniške dni nekje na severnem Jadranu. Največkrat žive skoraj kot pravi Indijanci, včasih izkopljejo ali zakopljejo bojno sekiro, kade pipo miru, imajo »bele prijatelje« in celo svojega poglavarja, ki ne kašlja, kadar potegne iz pipe in nosi simpatično ime: Rdeči oblak. Poleg tega, da sa to Indijanci, so tudi povsem prikupni in več ali manj ubogljivi otroci. Vsa zgodba bi bila čisto taka, kakršne so zgodbe naše mladosti (ko smo prav tako imeli svoja indijanska plemena — a se nikoli ni ničesar zgo- dilo), če ne bi nekega popoldneva neznanec odnesel s plaže žensko torbico, last njihove prijateljice Inge (ki je mimogrede Svedinja in govori šolsko nngleščino). Hitronožci prično z lovom. Zapletajo se vso mogoče situacije, a na koncu odkrijejo mednarodnega gangster-Ja. Ti loviš je tretji slovenski mladinski film (Kekec in Crni biseri) in to se mu tudi vidi. Vztrajati pri tem, da napraviš film za to, da bi pač stalno izpopolnjeval vrzel po mladinskih filmih in to napraviš brez dobrega scenarija — je vredno poguma. Ti loviš bi bil lahko dober film, Če nc bi bil včasih tako nedinamičen, če ne bi imel tako nesproščenega dialoga in tako konvencionalnih zapletov. Tako pa je ob vsem tem, kar smo videli, čisto tak: včasih prikupen s svojimi iskricami, včasih vsakdanji in tog. Ničesar posebno novega! (Menda se vsi naši filmarji drže kot pijanec plota Fistega Aristotelovega pregovora, da je najboljša srednja pot — sicer ne bi nikamor prišli — 1ako pa tudi ne pridejo!). Film Je fežlral Fran-r»l ?Cis**"n*>\ V Vlov^n Rn m stopili m če izoblikovali pa bi bil dialog, le predvsem mladi prikupno figure; scenarij, pravzaprav malce bolj sproščen, bi bila njiho va igra dosti bolj »otroško« realna. Med mladimi je najboljša VcTTmir G j urin. To je vse. Po premieri na Jeso- la mogoče opaziti velikanski napredek, ki so ga naše šole doseglo pri likovnem pouku v zadnjih nekaj letih. Se posebno pa je razveseljivo to, da niso krenile po poti samo večje šolo, ki imajo svoje likovne strokovnjake, ampak tudi vse manjše Sole. Da tudi nestrokovnjaki uspešno delajo na likovnem področju, je vsekakor zasluga Milana Batiste, ki je v Številne seminarje zajel skoraj vse vzgojitelje k nase in tudi iz drugih občin na področju kranjskega okraja. Med Solarni, ki so prav v zadnjem času doseglo .vidne uspehe, je tovariš Batista omenil predvsem osnovne šole Preddvor, Jezersko in Primskovo. Na posvetu so še ugotovili, da so od Sol, ki nimajo učiteljev za likovno vzgojo, dosegle največje uspehe tiste Sole, na katerih so bili vsaj dvodnevni likovni seminarji, zato bodo s takim načinom izobraževanja učiteljev nadaljevali še v večji meri. Zbrani likovni pedagogi so tiidi tokrat izrazili nezadovoljstvo zaradi nerazumljive tendence re rricah, ki je bila že v aprilu, J publiSkih prosvetnih organov, da gleda v teh dneh slovenski fflm se število šolskih ur, namenjenih Ti loviš kranjska publika. I likovni vzgoji, še bolj zmanjša. Wiimi, hi jih gledamo KLJUČ — The Key; delo rafali jimkersov. Preden jc od- holandskcga pisatelja Jana de 'sel, je dal dvojnik Davidu. Po Hartoga — Steila (prvi del Crisovi smrti jc med Davi- trilogije Stella, Mary, Talas- dom in Stcllo vzklila nežna sa), smo v teh dneh v scena- Tjubezcn. Stella je pričela no- riju Carla Foremana ter v vo življenje. Zdaj ga ne spre- režiji Carola Reeda videli tu- jema več kot determinirano di v filmski realizaciji. Vse danost, temveč ga oblikuje in dosedanje delo velikega Caro- se spoprijema z njim. To je la Reeda (Cesta naprej, Res- človekov vzpon. Na božič sta nična slava, Begunec, Padli se David m Stella sklenila idol, Tretji človek, Izobčenec poročiti. A pred poroko Da- z otokov, Berlinska zgodba, vid odide reševat brezupen Kozliček za dva groša itd.) primer. Preden je dosegel po- pomeni v svoji stilni strukturi skodovano ladjo je naletel na nekje italijanski neorcalizem v podmornico. Vlačilcu se je po- angleških pogojih. Prav goto- kvarilo krmilo. ^Pdmornica ga vo so vsa estetska iskanja nu- je obstreljevala. Ko so bile dila Reedu v delu samosvoje- razmere že brezupne, je David ga holandskega literarnega ukazal zapustiti ladjo, sam pa osvajalca z njegovimi nrav- je zavozil z vlačilcem v pod- stvenimi pojmovanji izredno mornico. Vse preživele so hvaležen okvir. Filmu bi mor- kasneje rešili. Preden je David da le lahko očitali, da je Reed odšel je izročil svoj ključ pr- nadaljeval nekje v filmu v vemu častniku Crisovega vla- smisltt tistega misticizma, ki se čilca. Ko je prišlo poročilo, da jc v njegovih filmih pojavil sc je vlačilec potopil v povelj- že nekajkrat. Tiste prizore, ki stvo, te ta oasel k Stelli in ji jih je Hartog vpletel v krog povedal. Stclta je bila razoča- dogajanja tvoje literature, da rana. Razočarana zaradi tega, bi z njimi dokazal vso člove- ker David ni zadosti verjel kovo moč, je Reed često po- sam vase, razočarana tudi z<*-|| globil in jim dal mističen pou- radi tega, ker so mu bili ljud-\ darek. To v resnici niso več je z vlačilcev več kot njuna tisti pravi Flartogovi ljudje, ljubezen. Prav takrat se David ampak nekaj povsem drugega, vrne — toda Stella ga zavrne, taka] vse njihove življenjske Stella se zave sama sebe ter poti meje na skrajni determi- svojega človeškega dostojan- nizem. Izredno pasivno kre* stva in čeprav ljubi Davida, acijo Stelle je tokrat odlično ve, da ni vreden njene Ijubez- zaigrala Sofija Loren (menda ni. To je zmaga človeka nad bo končno res pričela igrati, determinizmom, nad usodo. \to priča tudi pravkaršnji Stella vstane zaradi vznikle MSpeh v Cannesu). TuHi Willi- ljubezni — toda ta ji obrne am Hollden je bil prepričljiv obraz. Toda gola resnica je — kakor vedno. Zgodba fil- lepša kot nekaj desetin spo- rna pripoveduje o ljudeh z oceanskih vlačilcev, ki hodijo reševat ladje, ki so jih nemške podmornice torpedirale. Trn v tem peklu se najdeta dva nekdanja prijatelja — oba po ptrfenih let. Film je prav gotovo mojstrovina. Režiser je v Številnih iskanjih in s samosvojimi izraznimi sredstvi povedal čudo- velnika vlačilcev. Cris živi v v'te <%an. ™ Zn™T mestu, ima dekle in prikupno kjer P™d /[lca,kuJe, Ste.11?' stanovanje. Stella, tako je ime da *& kot dru.P m njegovemu dekletu, je živela nJrmese rožo - StelTa jo v tem stanovanju že nekaj let. sff>mc ^ postavi na okno - Preden je prišel Cris je živela toda tam $t*stah " dvc z Van Bergerjem. Ta je, ko je sg*tltwrv B/r^eriefv,^ nekega dne odšel v smrt od- ,kr,atka KhF J\ doher fllm' dal dvojnik svojega ključa doheJ Z"W« dobre*a scenaJl- Crisu. Tako je postalo skoraj f dovolj svežega izraza, do- jM.iTkZ.kJ- A ber zaradi Hartogovc mish, predvsem pa zato, da ljudje pravilo, da je vsakdo, kdor se je vselil v to stanovanje, dal napraviti dvojnik ključa in ga izročil nekomu na vlačilcih. Ljudje pa so v tem prijetnem stanovanju preživeli nckaLpri-jetnih dni, dokler niso n¥xc%a večera odšli in se nikoli niso vrnili. Podobno je nekega večera, tik pred poroko s Stello odšel tudi Cris in padel pod včasih ne pozabijo tistih (Zupančičevih suhih let), ne pozabijo gorja, talcev in junkersov in taborišč. Opravičujemo »saj smo ljudje* — a to je lažni humanizem. Če sem človek, nc maram tistih, ki mi to kratijo. Ključ si pa le oglejte. P. B. Prve izkušnje kamniških gimnazijcev o delovni vzgoji Spoznal sem delavčev kruli ŠTIRINAJSTDNEVNA PRAKSA V PODJETJIH JE DOSEGLA NAMEN šolska reforma je v naše šole uvedla nov pred-! skupini dijakov tudi Andreja Pal- met — delovno vzgojo. Ta predmet še niso uvedle vse šole, med tistimi pa, ki so Jo že, Je tudi kamniška gimnazija. Učenci prvega razreda so odšli na Štirinajstdnevno »prakso« v različna kamniška podjetja. Sami so lahko izbrali tovarno in delo, ki bi ga najraje opravljali in za katero mislijo, da jim bo pri študiju največ koristilo. Delali so v dveh Izmenah in to osem ur dnevno. Sedaj so se z dela že vrnili, govorice o njihovem prvem resnejšem stiku z delom pa so še zelo živahne. Gotovo je, da so s tem delom veliko pridobili, znali bodo spoštovati težko fizično delo in ga tudi vzljubiti. službo vajenca. Delal sem v elektrarni, kjer sem čisti! elektromotorje ter pomagal našemu obrato-vodji. S svojim skromnim znanjem iz elektrike sem se potrudil, kolikor sem mogel in mislim, da so bili z mano zadovoljni.« V tovarni »Utpfc« je delala v Mladi filmski igralci, nosilci glavnih vlog novoga slovenskega filma »TI loviš« na slavnostni premieri v Kranju M W K Uf — 11. maja »O i-----> .....oia v ku- 500 del od skup.io la.000, kolikor so terl je bil leta 1927 zaprt Josip Broz jih poslali za to prireditev. Žirija Je Tito, spremenili v muzej. Na zgradbi podelila tri zlate, šest srebrnih in de- so odkrili spominsko ploščo. set bronastih medalj. — Preteklo nedeljo so podelili trem —■ 20. maja so v Ccrtanovclh za« mladim književnikom tradicionalne ključill jugoslovanski arhitekti razgo-književne nagrade Mladosti ln Cen- vorc o temi »Naše stanovanje danes tralnega komiteja LMJ. Nagrajeni so in Jutri«. Na sestanku so govorili O biU: Božidar šulca za zbirko pesmi možnostih hitrejše gradnje stanovanj. Prestopne noči, Draga Kolundžlja za — Letos praznuje Indija veliko ob-zblrko Varuhi avetlobe In Radovan letnico — stoletnico rojstva svetovno Pavlovskl za pesniško zbirko Suše znanega pesnika, pisatelja, skladate-svadbe in selitve. lja, dramatika, vzgojitelja In prosveN? — Pretekli teden so v Novem Sadu ljevalca Indijskega ljudstva — Rabln-odprll razstavo rlab Jugoslovanskih dranata Tagora. Njegovo delo Je pre-otrok posvečeno 20-letnice ljudske re- vodeno tudi v slovenščino — največ ^voluclje. Razstavljenih je približno po zaslugi pesnika Alojza Gradnika. Najbolje bo, če o njihovem delu napišemo tisto, kar so nam sami zaupali. O pripravah trt občutkih, ki jdh je imel Andrej Osel pred odhodom v tovarno Trak v Mengšu, nam je povedal tole: »Delati izven šole je bilo tudi zame nek« novega in težkega. Toda vsi smo se kmalu potolažili, ko smo »vedeli, da ne bomo opravljali težkih del. Prišel je zadnji dan pouka in vsi smo bili t mislimi bolj v tovarnah kot v šoli.« O delu samem pa je dejal: »V tovarno sem hodil z veseljem in sem vedno težko čakal jutra, da sem lahko odšel zdoma. V skladišču sem pakiral trakove in elastiko ter razne vrvice. Delo je bilo zanimivo, a precej zahtevno. V šolo pa sem se vrnil z novimi izkušnjami in s spoštovanjem do dela.« Dijakinja Majda Bogataj je delala v tovarni »Svilamt«. Pripovedovala je: »Mene je bilo malo strah, saj sem vedela, da se bom morala zelo potruditi, če bom hotela imeti dobro oceno. Potem pa mi je delo iz dneva v dan bolj ugajalo. Toda pomislila sem, kako bi bilo, ko bi monvla isto stvar delati leta in leta. Sicer pa mislim, da je delovna vzgoja najbolj koristen predmet.« Najbolj zanimiva tovarna v ( Kamniku je prav gotovo »Kam- ma. Težko se je odločila za to tovarno, toda sedaj ji ni žal. »Sprva nam je šlo vsako opravilo težko od rok, a smo se kmalu privadili. Prve dni sem bila zelo utrujena, proti koncu »prakse« pa že nič več. Ko je bilo našega dela konec, bi radi še ostali v tovarni in tudi jaz sem sklenila, da bom šla Se med počitnicami tja delat.-« »Tudi v tovarni upognjenega pohištva »Stol« je bilo zanimivo,« je dejal Jože Okorn. »Opravljal sem različna dela, tako da na dolgčas še pomisliti nisem utegnil. V mojih očeh pa je lik delavca še bolj zrasel. V tovarni sem se marsičesa naučil, spoznal sem pa najvažnejše: kakšen je delavčev kruh.« Čeprav je delo v tovarni »Titan« zelo naporno, se je tudi za tja odločil« nekaj deklet. Med njimi je bila tudi Ivanka Trebušak, ki nam je dejala: »Tovarna Titan je mo- derna in izdelujejo v njej razne ključavnice, tehtnice, fitinge in druge stvari, ki me zelo zanimajo. V tovarni so nas zelo gostoljubno siprejeli. Najprej so nas seznanili s samoupravljanjem v tovarni. Moj delovni program je bil pester, .saj sem vsak dan delala kaj drugega. 14 dni je prehitro minilo in hudo mi je bilo, ko sem se moi-ala posloviti od prijaznih delavcev. Mod delovno vzgojo sem spoznala, da delo ni tako lahko kot sem si do sedaj predstavljala. V šolo sem se vrnila z novim spoznanjem o delu v tovarnah in o življenju našega delavca.« Iz teh kratkih pogovorov spoznamo in upravičeno sklepamo, da je delovna« vzgoja dosegla svoj namen. Vodstvo Šole, starši dijakov in dijaki sami so sedaj zadovoljni, saj jim je ta praksa prikazala v pravi luči .marsikaj, česar doslej niso poznali. Tanja Maurič ZATIŠJE NA KULTURNO PROSVETNEM PODROČJU V POLJANSKI DOLINI NIC NOVEGA Kulturno prosvetno življenje je bilo nekaj dni v dolini ob Sori nenavadno živahno, zlasti še, Če smo ga primerjali z ostalimi predeli Gorenjske. V zadnjem času, morda bi lahko celo trdili, nekaj let nazaj, pa je v Poljanski dolini nastalo splošno kulturno-prosvetno zatišje. Nekdaj živahna dramska dejavnost le še v nekaterih dru-štvift bolj ali manj životari, medtem ko o nekem klubskem Življenju ali zborovskem in sploh glasbenem poustvarjanju sploh ne moremo pisati. Vzrokov za tolikšno zatišje je nik«, kjer izdelujejo predvsem | več, vendar pa nekega oprijemlji-smodnik. Za delo v njej se je vega in opravičljivega vzroka za odločil Matjaž Drčar. Z delom je bil zadovoljen: »Opravljal sem tolikšno mrtvilo ^ nismo zvedeli Vsekakor so izgovori o pomanjka- nju prostorov, sredstev in ljudi, ki bi vodili delo, bolj ali manj prehodnega značaja, saj tega tudi nekdaj niiso imeli v izobilju. Morda je bilo nekdaj le več prizadevnosti za ta vprašanja, ki pa je tudi sedaj ne manjka, kadar gre za neke prireditve ali proslave ob večjih praznikih. Prav dejstvo, da se takrat formirajo tudi posamezni pevski ansambli in druge kul-turno-prosvetne skupine kaže, da je tudi v Poljanski dolini moč pri sedanjih pogojih ustvarjati in je potrebno poiskati le sodobne prijeme, ki bi predvsem mlade zainteresirali za to delo, saj je v Poljanski dolini še preveč hvaležni,h poslušalcev ali gledalcev. Vsekakor pa lahko pričakujemo živahnejšo kulturno-prosvetno dejav- nost že v najkrajšem času. O tem smo se lahko prepričali na zadnjem skupnem plenumu občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev 2elezniki in Skofja Loka (na tem plenumu sta se sveta združila), na katerem so sprejeli nekaj osnovnih sklepov za poživitev dejavnosti na tem področju. Vsekakor pa bo prebivalcem Poljanske doline lahko že v veliko pomoč nekakšen osrednji klub v Skofji Loki, ki s svojim sporedom lahko razgiba kulturno življenje v oddaljenejših in osamljenejših krajih. Razen tega pa je v Skofji Loki tudi precej strokovnih moči, ki bodo vsekakor lahko oživile nekatere sekcije v Poljanski dolini, ki so bile že nekdaj zelo aktivne. B. P. stran RADIO ZANIMIVOSTI SOBOTA, dne 27. maja 196* Hotel v Moskvi Moskovski radio jc poročal, da so v središču Moskve začeli graditi razkošni 12-nadstropni. hotel, ki bo lahko sprejel 6000 gostov. — Hotel, ki ga bodo zgradili na obrežju Meskove, bo končan 1. 1963. V njem bosta tudi dve dvorani: koncertna bo imela 3000 sedežev, za kino predstave pa 1500 sedežev. Aparat za slepe V Ameriki so iznašli nov aparat, ki slepim omogoča, da lahko berejo časopise, revije in knjige. Ta aparat je bil predstavljen ameriškemu združenju vojnih veteranov. Obseg tega aparata je zelo majhen. Posebna »glava« za branje oddaja tiskane črke fotoelek-trični napravi. Iz te naprave prihajajo reakcije na slušalke, ki pa ne prenašajo zvoka črk, ampak posebne znake, ki se jih mora slepi priučiti. S tem aparatom slepi lahko prebere v minuli 15 do 20 besed. Štiri ekspedicije na Antarktiku Štiri ameriške ekspedicije bodo letos preiskovale ledeno skorjo Antarktike. Ljudje bodo iskali nove prehode preko zamrznjenega kontinenta, odkrivali planine, proučevali vremenske pogoje ter sestav kamenim; njihova največja naloga je, da ugotovijo, če se ledena skorja povečuje ali zmanjšuje. Smatrajo, da bodo odkritja teh ekspedicij znatno obogatila človeška znanja o poznavanju I zemlje. . J Po uspehu TOMOSA v Hockenheimu Jelen na gozdni stezi S TISKOVNE KONFERENCE DIREKTORJA TOMOSA V LJUBUANI Odkar je Jugoslovan Miro Zeljnik na svotovnem prvenstvu z motocikli, ki jc veljalo tudi za evropski pokal FIM, osvojil na Tomosovem »Colibriju« (50 cem) prvo mesto in postavil absolutni rekord proge, se o tej zmaji v tujim veliko piše. Pravzaprav je zmaga na dirki v Hockenheimu v Zahodni Nemčiji presenetila vse strokovnjake po svetu. Od male jugoslovanske tovarne motornih koles Tomos v tujini še niso imeli prilike veliko slišati. Pred petimi leti te tovarne sploh še ni bilo, letos pa se je kosala že z znanimi tovarnami in v medsebojnem obračunu odnesla lovor-jev venec. Dirka v Hockenheimu je pokazala, da v industriji motornih koles nekdanje države: Zah. Nemčija, Francija in Anglija izgubljajo vodstvo. Pojavlja se vrsta držav, ki s svojimi stroji in dosežki potiskajo s prog priznane zapadne tvfctke. Mednje sodijo Madžarska, Češkoslovaška, Vzhodna Nemčija in zlasti še Jugoslavija. Uspeh jugoslovanske industrije motornih koles je z velikim priznanjem zabeležil svetovni tisk. V dirki, kjer so Tom osovi 6troji pokazali izredne kvalitete v pogledu hitrosti in vzdržljivosti, je nastopilo veliko število znanih svetovnih znamk. Dirka je potekala v popolni nad-močnosti Tomosovih strojev. Naj naštejemo samo nekaj podatkov! 61,8 km dolgo progo je naš tekmovalec prevozil v času 32:41,6 s povprečno hitrostjo 113,4 km na uro. V najhitrejšem krogu je imel naš Zeljnik povprečno hitrost 11G km na uro. Japonska tvrdka ►►Honda-«, ki je ž v soboto odkupila stezo za preizkušnjo svojih vozil, se s svojimi stroji na dirki v tej kategoriji sploh ni pojavila, ker so smatrali, da je vožnja zanje izgubljena. Povemo lahko kot zanimivost, da so organizatorji tekmovanja, ko so videli naše fante na treningu v soboto, poslali posebnega odposlanca v Bonn, da je prinesel gramofonsko ploščo z ju-gostovansko himno. Sprva namreč Gledalci in tekmovalci na dirki v Hockenheimu, kjer so nadi prodorem uspeh niso pričakovali,-da bi Jugoslovani lahko zmagal^, zato si niso preskrbeli plošče z našo državno himno, tki jo zaigrajo ob proglasitvi zmagovalca. Tomosovi stroji so dosegli prvo, tretje in peto mesto. DrugI član Tcmosove ekipe Stepančič pa je bil peti. Na tej pomembni prireditvi so startali med drugim tudi prvaki posameznih evropskih držav, An "leži, Belgijci, Nizozemci, Švicarji, Francozi ln Italijani. Prvič je na tako pomembni mednarodni dirki nača mlrda industrija motornih koles dosegla vreden uspeh. S tem se odpirajo Tomosu možnosti za predajo svojih izde^ov na tujem trgu. Celotna konstrukcija, material in izde-lava stroja je domača. Naše ojnice, ki so jih imeli Tomosovi stroji na tekmovanju, 60 vzete iz serijske proizvodnje. Pripravljajo pa poseben stroj, ki ga bodo preizkusili mogoče že na letošnjih dirkah v Portorožu. Izvedeli smo, da bo Tomos v letošnjem letu znatno zvišal izvoz na tuji trg. Izvoz na Švedsko bo dosegel številko 3 do 5000 mopedov, na holandsko in dansko tržišče pa bodo tuđi poslali precejšnjo količino mopedov. Prvo mesto med tujimi tovarnami motornih koles drži Tomos na Norveškem, na Finsko pa bodo poslali okrog 1500 mopedov. Irska je naročil« nekaj sto kosov, pričakujejo pa, da bodo v letošnjem letu prodrli tudi na angleški in zahod-nonemški trg. Po podatkih proizvaja tovarna Tomos 80 odstotkov domačih motornih koles. Kreditna sposobnost srednjih slojev in predvsem delavstva, ki bi bil prirodni kupec Tomosovih mopedov, je za sedaj z zakonskimi predpisi tako nizka, da od časa do časa prihaja do večjih zalog na domačem tržišču. V bistvu pa naš trg še zdaloka nI zasičen. Na Holandskem je na primer moped že povsem zamenjal kolo. Za ustanove bodo v kraStem z novimi predpisi odpravili 40% prometni davek, tako da bodo ustanov« kupovale mopede po isti ceni kot državljani. S tem se bo popolnoma izenačil domača trg. Z znižanjem cen pa za sedaj ne bo nič. S proizvodnjo novega Citro-ena bo tovarna začela najbrž šeie pozno v jeseni. Matična tovarna začne z redno proizvodnjo novega mboeht šele v septembru. Razgovori so v teku. V proizvodnji mopedov bo v letošnjem letu prišlo do večjih tehničnih sprememb. Opuščajo pedale in uvajajo na mesto njih zaganja-če. Kubatura mopedov bo ostala ista, povečali pa bodo nj:hovo moč. Novi dvosedežni moped bo prišel na trg v jeseni, obeta pa precejšnje spremembe. ►Za-pri vrata, pravkar preizkušam svoj novi plašč za zimo!« Petelinji boj med spoli Uprava neke podzemske železnice v New Yorku je naslovila na vse moške potnike prošnjo, naj odstopajo sedeže stoječim ženskam. Na vseh vidnih mestih so izobesili letake s podobnim besedilom. Položaj se po tej akciji ni spremenil. Samo na letakih so lahko brali: hvala, prosim in oprostite. Poročevalci javljajo, da na železnici še vedno ni reda. Ljudje se sporekajo in prerivajo za sedeže. Ženske obtožujejo mo- Podatki o zimski turistični sezoai. Turistična zveza Slovenije je objavila podatke o turi stičinem prometu v zimski sezoni v nekaterih pomembnejših krajih. Med posameznimi kraji je po števShi nočitev na prvem mestu Kranjska gora z 21.107 nočitvami ali s 27 odstotnim povečanjem v primerjavi s preteklo zimsko sezono. — Kranjski god sledi Bohinj s 17.453 nočitvami ali s povečanjem za 41 odstotkov, na Irevjem mesta je Bled, kjer so se nočitve povečale za 90 odstotkov. Umetni glas Za žrtve paralize ki bolnikom, ki so jim kirurškim potom odstranili glasilke, se napravili »elektronske glasilke*. — Naprava je manjša od slušalke telefonskega aparata m jo postavimo z zunanje strani na nst, tako da lahko pošilja zvofi&e valove v grlo ln satno votlino, BdtaEk speetemja Valove v govor na ta način, da izgovarja besede, odpira usta in premika jezik, tako kakor pri normalnem govoru. To napravo, ki dela preko baterij, je izdelala tvrdka »The BeH Telephorte Sy-stem« v ZDA. ške, moški pa ženske. Tako je neki potnik zapisal: »Zakaj bi morali utrujeni zaposleni moški odstopati sedeže dekletom, ki vas dan nič drugega ne delajo, kakor letajo kot neumne po ulicah m trgovinah ...« Neka potnica mu odgovarja: »Večina žensk mora trdo delati, ker so možje preteai, da bi dovolj ■zaslužni.« Borbo med spoli nadaljujejo. RADIOAPARAT NA PETROLEJ Novemu tipu radijskega sprejemnika, ki so ga izumili v ZDA, ni treba električnega toka, niti baterij. Dela na petrolej, špirit in druge vnetljive snovi. Najvažnejši sestavni del aparata je generator, ki ga pritrdimo na petrolejko in spreminja toploto plamena v električno energijo. Ta sprejemnik v Ameriki ni nič dražji od navadnega. Mikrofon brez električnega toka Neka zahodnonemška tvrdka Je zgotovila mikrofon, ki ni zvezan z izvorom izmeničnega toka. Mikrofon dobro služi umetnikom pri televizijskih snemanjih. Po svoji velikosti je tako majhen, da ga lahko spravimo v žep površnika. Mikrofon napaja majhna baterija. PROZORNE AVTOMOBILSKE GUME Te dni so PasoLžani lahko videM mak» običajen avtomobil s prozornimi plašči. Zliti so iz plastične mase neotana in so veliko borj izdržljivi kot gumijasti plašči. JV* jih treba polniti z zrakom, ker so zliti kot celota. Pri nočni vožnji se lahko povsem osvetlijo, tako da postaja vožnja varnejša, kajti šoferji imajo večjo preglednost. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, d., 7.. 10., 13., 15., 22.. 23. ia 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. I NEDELJA, 28. maja 7.35 Igra Pihalni orkester LM 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Iz albuma skladb za otroke 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden 9.40 Suita kajkavskih pesmi 10.00 Sc pomnite tovariši . . . 10.30 Lepe melodije 11.00 Iz oper Petra Iljiča Cajkovskega 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za Dašo vas 13.45 Zabavni potpuri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Arije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Iz operetnega sveta 16.40 Peli so jih mati moja ... 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.15 Variacije na popularno temo 18.27 Četrt ure s pevcema Lolo Novakovič in Rafkom Irgoličem 18.42 Polke in valčki za urne pete 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle 21.00 Spominu Slavka Osterca 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Klavirski trio »Dumkv« 23.37 Harmonija op. 71 PONEDELJEK, 29. maja 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.40 Od popevke do popevke 9.00 Naš podlistek 9.20 Naši operni solisti vam pojo 10.15 Od valčka do rock'n'rolla 10.48 Poje Ljubljanski komorni zbor 11.00 " < svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci 12.45 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Sh^ga: Živinoreja na posestvu Radgona 12.25 Zvočna mavrica 12J45 MReva Pertot poje pesmi 13 JO Le CM — baletna glasba 13 JO Iz filmov in glasbenih revij 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalec 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 1735 Šoferjem na pot SI II TELEVIZIJSKI SP OD NEDELJE, 28. MAJA DO SOBOTE, 3. JUNIJA 1961 18.00 18.15 18.50 20.00 20.45 21.00 21.20 23.05 23.55 8.05 8J5 9.25 9.40 10.15 10.27 10.40 10.55 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.25 12.45 13.30 14.05 14.35 15.40 16.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.20 športni tednik Veliki violinisti Človek in zdravje Glasbeni variete Kulturna tribuna Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije V ritmu današnjih daš Prijeten počitek TOREK, 30. maja Izberite melodijo tedna Radijska Šola za srednjo stopnjo Simfooietta Gorenjski vokalni oktet Iz Preludijcv za klavir Suita »Iz vasi« Utrjujte svojo angleščino Dve ameriški popevki Obisk v mariborski operi Deset minut iz nase beležmee Veder iutermezzo Danica FiTipčič m Franc Koren pojeta Kmetijski nasveti — mg. Mitja Čeme: Novi zvezni zakon o gozdovih Romunska zabavna glasba Slovenske narodne v priredbi Ubalda Vrabca Igramo za vas Radijska šola za višjo stopnjo Nekaj arij in duetov iz opere Faust y Listi iz domače književnosti AH vam ugaja? Razgovor z volivci Koncert ansambla zagrebških solistov Iz naših kolektivov Klavir v ritmu Kotiček za mlade ljubitelje 23.05 Popevke za lahko noč 23.25 Po svetu jazza — Jazz iz poljskih koncertnih dvoran 23.55 Prijeten počitek 8.05 8.30 9.00 9.15 10.15 M .00 11.30 12.00 12.15 13.30 14.05 14.35 14.40 15.45 16.00 17.15 17.30 17.45 18.00 18.20 18.45 20.00 22.15 22.50 23>.05 SREDA, 31. maja Mladi glasbeni talenti nastopajo Simfonija v g-molu Jezikovni pogovori Radi bi vas zabavah' Nekaj odlomkov iz opere Sneguročka m Majska noč Od plošče do plošče Za Cicibane Štirje fantje so prišli Kmetijski nasveti — ing. Branko Lovfte: Srednja kmetijska šola v Ljubljani je dala nove strokovnjake Iz starejše slovenske umetne glasbe Radijska šola za srednjo stopnjo Zabavni orkester Raphaele Pesmi H eri be rta Svefela Radijska univerza Koncert po željah poslušalcev Sestanek v sredo Pevec Djordje Marjanovič Jazz na koncertnem odru Kulturna kronika Od Gallusa do' Hindemitha Havajski zvoki La Boheme — opera v 4 dejanjih Mladim plesalcem Literarni nokturno Iz modernega plesnega sveta 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Poje zbor RTV Beograd 20.30 Nagrajeno delo s tekmovanja radijskih iger v Novem Sadu 21.30 Faeton, simfonična pesnitev 21.40 Razpoloženjske melodije z velikimi zabavnimi orkestri 22.15 Večer novejše italijanske instru-gfetsbc ČETRTEK, 1. Junija 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje zbor »Branko Krsmanovič« 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Med Krajino in Timokom 10.15 Kaleidoskop zabavnih melodij 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki f 11.20 Koncert za violino in orkester 12.00 Gašper Dermota poje slovenske narodne 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Zalivanje in dognojevanje 12.25 Orkestralpi odlomki iz oper 13.30 Zvočna panorama 13.50 14.05 14.35 15.40 16.00 16.20 17.15 18 .U0 18J0 18.45 20.00 20.45 21-25 22.15 22.45 23.05 23.55 8.05 8.30 9.00 9.20 9J5 10.15 10.35 11.00 11.30 11.40 12.00 12.15 12.40 13.30 13.45 14.05 14.35 15.45 16.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.30 Komorni zbor RTV Ljubljana Pol ure simfoničnih plesov Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Iz svetovne književnosti Se vedno jih radi poslušate Kvintet v g-molu za klavir in godahri kvartet 45 minut turizma in melodij Manj znane artye te Početnijevih oper Poje Anica Zubovič Ljudski parlament Četrtkov večer domačih pečmi m napevov Literarni večer Iz skicirke Maurica Revda Po svetu jazza Fagot in klavir Nočni akordi Prijeten počitek PETEK, 2. junija Koncert za klarinet Majhna prodajalna plošč Naš podlistek Vesele narodne v zborovski priredbi Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Sedem skladb Ob zvokih zabavne glasbe Melodije iz Verdijevega Othella Človek in zdravje Španija v plesu in pesmi Dalmatinske pesmi Kmetijski nasveti — ing. Slavko Stante: Nagrajevanje delavcev v poljedelstvu iz čistega dohodka Domači napevi izpod zelenega Pohorja Orgle, in orglice Poje Ljubljanski oktet Radijska šola za nižjo stopnjo Poje vam basist Boris Hristov Radijska univerza Petkovo glasbeno popoldne Razgovor z volivci Od plesišča do plesišča Spomini maršala Tita na začetek vstaje Zabavni orkester Alfred Scholz Tako pojo in igrajo v tujih deželah 20.00 Tipke m godala 20.15 Tedenski ronanjepoKtićni pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 20.55 Ptice, suita za mali orkester 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Naši majhni zabavni ansambli 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert SOBOTA, 3. JUnlja 8X16 Glasba ob delu 825 Z vseh vetrov 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 925 Za vsakogar nekaj 10.15 Tretji koncert za klavir in orkester 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Harfa m mandolina 11.00 Po svet« jazza 11.30 Fionhuki tednik 12.00 Trto Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Škropljenje proti krompirjevi plesni 13 JO Na ohceti . . . 13,50 Od arije do arije 1420 Sport m športniki 14J5 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Vedri zvoki 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona i 16.40 Moški komorni zbor iz Celja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Italijanski pevec Johny Dorelli 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Divertimento 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 Jugoslovanski ljudski plesi 20.20 Melodije raznih dežel 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 28. maja 9.30 Prodiranje v osrčja gozdov — oddaja za kmetovalce 10.00 Velvet — serijski film za otroke 10.30 Mednarodni odbojkarski turnir 15.00 Športno popoldne 17.30 Oddaja za otroke 19.00 Podelitev sterijinih nagrad 20.30 Sedem dni 21.15 Tri četrtine sonca — jugoslovanski umetniški Film PONEDELJEK, 29. maja 16.15 Giro d'Italia 18.00 Medic — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 19.30 Glasbeni sestanek 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Pred prihodom večernega vlaka —TV drama TOREK, 30. maja 16.15 Giro d'Italia 17.30 TV za otroke 21.10 Zabavno reklamna oddaja 21.25 Potovanje v Pariz — TV film 22.15 Cas ljubezni — glasbena oddaja 22.40 Simfonični koncert SREDA, 31. maja 15.30 Giro d'Italia 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Dokumentarni film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20J0 Sest slavnostnih vabil 21J0 Slikarstvo na Hrvatskem ČETRTEK, 1. junija 9.00 TV v šoli 18.15 Giro d'Italia 17.30 En den Dinus — oddaja za najmlajše 18*00 To je moja mamica — risanka 18.10 Poleti v gosteh — kuharski nasveti 18.30 Iz usmiljenja — film 19.00 Sodobna kemija 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Novi filmi 20.35 Spoznavajmo svet m domovino 21.30 Naši glasbeni umetniki 22.00 Campanille sera 22.40 Cinelandia — filmska oddaja 23.10 Italijanski šport PETEK, 2. Junija 15.30 Giro d'Italia 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 TV o filmu 21.00 Celovečerni umetniški film SOBOTA, 3. Junija 16.15 G'- d'Ifalia 18.00 Mi in naši trije filmi 19.00 Evropsko prvenstvo v boksu 20.00 TV dnevnik 20.15 Blok v sončni ulici — zabavno glasbena oddaja 21.15 Dokumentarni film 21.30 Evropsko prvenstvo v boksu 22.30 Kapitan David Grief — ser. film SOBOTA, dne 27. maja 1961 DRUŽINSKI POMEN KI STRAN Zakaj brez vode? Ta teden je bila jeseniška tržnica domala zasuta s češnjami. Ljudje so jih z veseljem kupovali, ker konec koncev niso bile niti drage, kljub temu pa so bile izredno lepe. Tudi mene je premagala poželjivost, zato sem se odločil, da jih kupim. Toda še pred tem sem se namenil poiskati mesto, kjer bi jih lahko opral. Prepričan sem bil, da mora tako moderno urejena tržnica imeti tudi tekočo vodo za pranje sadja, zelenjave in podobno. Vendar sem bil neprijetno presenečen. Dvakrat sem obšol tržnico, toda tekoče vode nisem našel. Mojo nejevoljo je povečalo še to, ker sem na svojem pohodu opazil dva vodnjaka, pripravljena za pranje sadja, ki pa sta bila suha in celo brez pip. Ne vem, kaj je temu vzrok, vsekakor pa sem prepričali, da je sedaj, ko se je na tržnici pojavilo že prvo sadje, skrajni čas, da se tržnica oskrbuje tudi s tekočo vodo. Želje zaposlenih železničarjev Vrtec in obrat družbene prehrane Železnike lahko prištejemo med take kraje, ki nimajo niti povsem kmečkega niti povsem delavskega značaja. In prav za take kraje smo morali že večkrat ugotoviti, da je v njih zelo malo narejenega za razbremenitev zaposlenih žena in za varstvo otrok. Tudi v Železnikih nimajo urejenega primernega obrata družbene prehrane in vzgojno-varstvene ustanove, kar bi najbolj potrebovali. V Železnikih in okolici je danes zaposlenih več kot 500 žena. Skoraj polovica izmed njih ima tudi otroke in nemalokatera nima doma nikogar, ki bi v njeni odsotnosti lahko pazil nanje. Mnoge matere sedaj dajejo svoje otroke v varstvo v tuje družino, za kar morajo neredko precej plačevati. Vse to pa seveda govori v prid željam in zahtevam po ustanovitvi vzgojno-varstvene ustanove tudi v Železnikih. Sicer so tako ustanovo pred leti že imeli, a so jo morali zapreti, ker zanjo ni bilo dovolj zanimanja. Število zaposlenih žena se je v zadnjem času močno povečalo in zato je bojazen, da vrtec tudi sedaj ne bi bil polno zaseden, odveč. V Železni- kih zato upravičeno upajo, da jim bo uspelo najti primerne prostore in ustrezno razumevanje pri novem občinskem ljudskem odboru. Se močnejša pa je želja Zelez-nikarjev, da bi dobili ustrezen obrat družbene prehrane. Sedaj se mnogi hranijo v gostilnah. — Tisti, ki nimajo možnosti pripravljati hrane doma, se sedaj hranijo v gostilnah, vendar tu lahko dobijo le kosilo in morajo na večerjo v gostilno v Cešnjico, če nočejo pojesti samo hladne malice. Veliko zaposlenih žena mora pripravljati kosilo po prihodu z dola in mnoge bi skupaj s člani družine rade prihajale v menzo. Posebno težko je tudi za tiste delavce, ki so doma v Davči, Sorici S posveta predsednikavo stanovanjskih skupnosti v Kranju ODSLEJ PO SI V sredo, 24. maja popoldne, je |slej posamezne stanovanjske bil v prostorih Občinskega odbora SZDL. v Kranju posvet predsednikov stanovanjskih skupnosti: Zlato polje, Straži šče, Vodovodni stolp, Kranj-center, Gorenja Sava, Golnik, Huje—Planina in Cirče. Zbrali so se zaradi ustanovitve koordinacijskega organa, ki bi vsklajeval delo stanovanjskih skupnosti. Tega so zelo pogrešali, ker so namreč do- skupnosti same vodile organizacijo servisne službe in urejevale finančno poslovanje. To pa je mnogokrat privedlo do velikih nesoglasij v cenah in uslugah. Dogaja ae tudi, da stanovalci na lastno iniciativo zamenjujejo v stanovanjih štedilnike, napeljujejo trofazni tok, da jim »po n osreči-« poči školjka, ki jo morajo potem seveda zamenjati z novo, s tako, ki jim boij ugaja itd. Na posvetu so ugotovili, kako nujno je bilo to posvetovanje in so obžalovali, da tega niso že prej sklicali. Navzoči m. pr. še do danes ne vedo, koliko sredstev je (bilo dodeljenih posameznim stanovanjskim skupnostim; v stanovanjski skupnosti Gorenja Sava jim še sedaj, po dveh letih ustanovitve ni jasno, ali je pralnica njihova last ali last tovarne ~Iskra«, mnogim skupnostim še niso bila dodeljena ooljuto!jena sredstva itd. Zato so se na posvetu vsi strinjali, da se osnuje organ, ki bo vsklajeval delo stanovanjskih skupnosti mod seboj in z ostalimi organizacijami na terenu, predvsem z organizacijo SZDL. Razen predstavnikov stanovanjskih skupnosti naj bi bil v tem organu tudi zastopnik občinskega odbora, ki bo pomagal pri uveljavljanju sMnpov, izročenih na posvetovanjih stanovanjskih skupnosti. M F. in Podlonku ter nekaterih drugih krajih. Ob lepem vremenu, predvsem poleti, se vozijo z dela domov, če pa ostajajo v Železnikih, morajo za hrano in stanovanje v prostem času pomagati pri domačih delih. Za obrat družbene prehrane bi v Železnikih radi zgradili novo restavracijo, ki bi jo lahko uporabljali tu'li v turistične namene, rnj sedaj nimajo tu niti enega sodobnejšega gostinskega obrata. TFOA.T za * POT.KVALIFIKACIJO V prihodnjih dneh bo na okrajnem zavodu za napredek gospodinjstva v Kranju zaključen tečaj za polkvallfikacijo. Obiskuje ga 12 kuharic iz obr"ntov družbeno prehrane z Golnika, Preddvora, Bo-bovka in Kranja. SEJA KOMISIJE ZA MLEČNE KUHINJE Pred dnevi je b:la na OLO Kranj prva seja komisije za mlečne kuhinjo. Na njej so govorili o problemih prehrane v mlečnih kuhinjah in pri tem ugotovili, da bi nrrrali te probleme reševati v sklopu šole kot celote. Današnja šola ima namen otroka telesno in duševno usposobiti za življenj'' in prav zato je tudi prehrana izredno važna. Se v prihodnje bodo skrbel! za to. da bodo vse kuha-1 rice iz šolskih kuhinj oblikovale ustrezne izobraževalne tečaje, občinske komisije za mlečno kuhinje pa bodo pregledala kuhinjski inventar ter ga skušalo dopolniti. Male zanimivosti Zcna v družini in v poklicu Znani švedski sociologinji sta zbrali podatke o tem, kako vpliva zaposlenost žene na duševni razvoj otroka. Največ poJstkov sta lahko zbrali za ZDA in ti kažejo; pri otrocih do tretjega leta starosti ni razlike, ali so nepre-titano pri materi alt pa so delo-rc»« pri materi, deloma v vrtcih. Od tretjega leta dalje pa je celo potrebno, da se otrok odvadi prevelike navezanosti na mator, saj ga to ovira pri razvoju v samostojno osebnost. To je vsekakor tudi za naše matere dokaj razveseljiva novica. V sezoni česen Pri pfeutfiavanju modnih časopisov se marsikatera žena vpraša, kaj je sedaj pravzaprav moderno. Majhni ovratniki so prav tako moderni kot veliki, Si soka krila se niso umaknila ozkim, kot so pozimi napovedovali, med vtorcl Je prav toliko črtastih in pikčastih kot tistih s drobnimi ali velikimi norci. Izbire Je torej dovolj za vsak okus. Obleke na nail sliki so prav posebno primerne za mlajše ln vitkejSe postave Ze nekaj tednov lahko dokaj bedno dobimo v naših trgovinah tudi prvo sad jo — češnje. Prava vrednost češenj je prav^ v tem, da so v primerjavi z drugim sadjem dokaj zgodne, čeprav jc troba omeniti tudu to, da vsebujejo sorazmerno vcliiko vitamina A in C in manjše količine drugih vitaminov, ki so nam prav v spomladanskih dneh nadvse potrebni. Najbolje je, da češnje, uživamo sveže, ker pa jih zaradi pomanjkanja drugega sadja gospodinje rade uporabijo tudi za pripravo sladic, smo tokrat za vas zbrali nekaj manj znanih receptov, ki bodo verjetno prišli še bolj v pošte v. ko se bodo cene češnjam vsaj nekoliko še zmi-žale. Mrzla češnjeva jed 1 kg češenj, 10 dkg sladkorja, 8d4 vode; 35 dkg mlečnega kru- ha, 5 dkg surovega masla, 5 dkg sladkorja, malo .cimeta. Češnje skuhamo. Kruh namažemo na tanke rezine, jih zložimo na pomaščen pekač, pokapamo z raztopljenim surovim maslom ali margarino, potrese-roo s sladkorjem, zrnešanim s cimetom, in jih v pečici lahno c*pečemo. V stekleno skledo nalagamo izmenoma opečen kruh in češnje. Na vrhu naj bo kruh; čez-onj zlijemo sok kuhanih češenj. Zdrob s češnjami Skuhajte V» litra po okusu za-eladkamoga mleka in malo sesekljane limonine lupine. Ko mleko zavre, primešajte počasi 65 gr belega zdroba. Po desetih minutah kuhanja ratzdeiite zdrob v majhne skledice, dobro ohladite in po vrhu okrasite z zelo sladkimi kuhanimi češnjami. Morda neizrečno^ sebe obtoži ►ijaj !< DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ,8i Dnevnik taboriščnega zdravnika Začnem z dolžnost no vizito v bivališču SS krematorija I in preiščem vse, ki se javijo. Tri ali štiri dni vsakdo rad boleha, da se nekoliko odpočije od naporne službe. Seveda so vmes tudi resnejši primeri. Zdravljenje ne dela posebnih težav. Z zdravili smo tako dobro založeni, da bi mogli konkurirati najboljši lekarni sredi Berlina. Del- komande ima nalogo pregledati vso ročno prtljago in obleke v plinskih celicah poginulih in mi izročiti vse medikamente, ki jih najdejo. Jaz jih nato sortiram. To je posebno zato dolgotrajna in težavna zadeva, ker so medikamenti iz skoro vse Evrope. Zavojčki imajo napise v vseh mogočih jezikih, ki jih seveda ne obvladam vseh. Končno pa vendar vedno znova ugotavljam, da gre večidel za pomirjujoča sredstva — značilno za stanje evropskih Judov, preganjanih do smrti. Po bolniškem obisku v stanovanju esesovcev grem v barako »Posebne komande«. Tu moram vsakokrat zdraviti opekline. Pri kurjačih so pogostne. 'Notranjih bolezni pri ljudeh »Posebne komande« skoraj ni. Njihove obleke in postelje so čiste, hrana je dobra, lahko se reče, celo izvrstna. Razen tega so to večinoma krepJd, mladi možje. Le duševno bolnih je mnogo med njimi. Grozotna zavest, da pogin ja jo tu starši, žene, otroci, sestre in bratje, da morajo izvleči vsak dan tisoče in tisoče trti- } pel iz plinskih celic v peči, vse to povzroča pri mnogih ^ težke duševne depresije. Preteklost vseh teh ljudi je žalostna, da mislijo nanjo le z bolestjo v srcu, na prihodnost pa z groaso v duši. Prihodnost si vsak član te komande lahko izračuna z matematično natančnostjo. Ko so potekli štirje meseci njegove službe, se do dneva natančno pojavi oddelek politične SS, ki izbere vse člane »Posebne komande« na notranjem dvorišču krematorija. Salva iz strojnih pušk — »prihodnosti« je konec. Pol ure kasneje prikoraka že nova »Posebna komanda«, ki sleče mrtve predhodnike. Pol ure nato ostane od bivše komande le še kupček pepela. Prvo delo nove komande je vsekakor vedno, da sežge trupla svojih predhodnikov. Pri vsakem bolniškem obisku me prosijo za močan, naglo učinkovit strup. Prošnji ne ugodim nikdar. Prisega Hippokrata, ki sem jo prisegel pred petnajstimi leti in jo izpolnjeval po najboljšem znanju in l! vesti vedno dosledno, jc močnejša kot vsako ugibanje. * Ravno tukaj, kjer si zdravniki otežujejo vest z milijoni umorov, mi mora biti ohranitev življenja najvišja postava. kriv, ker molče gledam, kako se godi Jogo zločinov. Nikoli pa ne smem mm, imora. »N^tfbi Danes obžalujem, d^ nisem ... Vsi so umrli. Toda ne svojevoljno, pomorili so jih njihovi morilci. Naslednja postaja mojih jutranjih obiskov je krematorij II. Poljska pot in slepi tir Judovske rampe ga ločita od krematorija I. Obe poslopji sta grajeni po istem kopitu: slačilnice, plinska celica, požigalna dvorana, bivališče esesovcev, bivališče »Posebne komande«. Namesto secirne dvorane je tu zlatarska delavnica. Tja znosijo vse zlate zobe in mostičke iz vseh štirih krematorijev, briljante, zlatnike, drage kamne, okrasje iz platine, ure, cigaretne doze in vse druge predmete iz dragih kovin. Trije zlatarji so tu zaposleni. Stvari najprej razkužijo, nato jih sortirajo. Iz okrasja izluščijo dragulje, zlate okvirje zmečejo v peči, kjer jih raztope. Trideset do petintrideset kilogramov finega zlata iz vseh štirih krematorijev zbranega, raztope vsak dan v teh pečeh. Zlato tope v grafitnih formah. Premera imajo nekako pet centimetrov. Vsaka zlata palica tehta 140 gramov. Sam sem jih stehtal. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormae 23 II Konec koncev pa smo le Imeli priložnost, da se dokopljemo do svobode. Džungla nam je prav tako lahko bila prijatelj kot sovražnik; lahko na« je skrivala in nam dajala hrano ter vodo, lahko pa nas je tudi ubila. Preostala nam je le borba za življenje proti ljudem in naravi; imel sem občutek, da Japonci ne bodo tako nevarni kot džungla s svojimi krauti (zlatočrnimi kačami, dolgimi samo kakih štirideset centimetrov in kazalec debelimi), škorpijoni, strupenimi pajki in malaričnimi moskiti; da ne omenim ubijajoče vročine, pomanjkanja hrane in včasih tudi vode. Do Avstralije pa je bilo šestnajst sto milj. Steza sc izgublja pred nami med ogromnimi drevesi, katerih debla so bila tri do štiri čevlje debela, zgoraj pa je bila gosta streha iz listja in ovijalk. Hodili smo po temnem, visokem predoru, ki se je vijugal preko spolzkega blata in zemlje. Skozi gosto listnato streho si je našlo pot le nekaj sončnih žarkov in v motnozlatih trakovih preprezalo redko meglo. Zbegala nas je ta veličastnost džungle in njena neizmerna moč. Ta prvi dan se nam je zdela kot nekaj zlemu bitju podobnega, kar opazuje sleherni naš gib. Potili smo se iz vseh znojnic, da so srajce In hlače visele na nas kmalu kot premočen papir; dihali pa smo tako težko, ko da bi bili v parni kopeli. Korakali smo pet yardov vsaksebi in budno opazovali pot- pred seboj in za seboj ter vsako vejo in ovijalko, ki se je znašla nad nami. Kakšno miljo od vasi smo se odločili za kratek postanek. Ostali so prisopihali k meni. »Kaj ie. Mar?« »Nič posebnega. Samo strašna- vročina. Po mojem bo najbolje, če ostanemo nekaj časa tu, denimo, da so naši prijatelji v vasi povedali Japoncem, naj nas počakajo. Ne pozabite, da je vsak od nas vreden štiri sto guldnov.-M »Prekleto dobra misel,« je ramrmral Don in si brisal potno čelo s hrbtom dlani. »Kako črnogled si!« Čakati smo skoraj dve uri. Nič se ni zgodilo, razen, da sta Skinnv in Roy postajala čedalje bolj živčna. Vstala sta in oprezovala skozi ogromne gladke liste drevesa, pod katerim smo se skrili. »Prvi lažni preplah,« je rekel Sklnny. »Gremo naprej. Ta kraj mi je odvraten.« »Previdnost je mati modrosti,« je zagodrnjal Don. Sli smo dalje, toda medtem se je sonce že spustilo na obzorje in njegovi žarki so poševno prodirali skozi, košato drevje ter barvali podrast s trepetajočimi lisami. Nastal je čudovit mozaik zelene, sive in zlate barve. Steza je bila dobro vidna, toda v naraščajočem mraku smo začeli stopati bolj previdno, kajti zdaj nismo bili več prepričani, da so vijugaste sence pod nogami res drevesne korenine in ne kače; potem pa smo slišali z naraščajočim strahom vedno več neznanih glasov z obeh strani steze. Don me je dohitel m zasoplhal: »Malo huda, ali ne?« »Hm, da. Zdaj še ni nevarno. Počakajva ju.« Tuđi onadva sta se oglasila. »Točno,« je rekel Don. »Vse je še pred nami.« Roy in Skinnv sta se zakrohotala, po mojem okusu malce preveč histerično. »Vse je še pred nami!« je oponašal Skinnv. »Štirideset let v džungli. Sveta nebesa, kaka prijetna misel!« Nadaljevali smo pot po stezi In čez kakih dvajset vardov prišli de goste gruče majhnih dreves z nizko visečimi vejami. Ta smo si napravili ležišče. S svojimi parangi (malajskimi noži - op. prev.) _ narezali visoke trave. Noži so spočetka dobro rezali, a so kmatu otopeli. »Bomo napravili ogenj?« je prigovarjal Don. »Ne,« sem rekel. »Saj nimamo vžigalic.« »Kaj če bi drgnili dva koščka lesa drugega ob drugega,« To je seveda bleknil Skinnv. Zaheheiali smo se, da je na drevesu nad našim zavetjem zašumelo in je neka papigi podobna ptica jezno zavreščala in odletela. Planili smo pokonci. Naši živci so MU čisto na koncu. »Nobenega ognja,« sem ostro zapoved al. »Lahko bi privabil Japonce. Vi trije ostanete tu, jas pa bom pogledal naokrog.« Ko sem se splazil fac skrivališča, sem slišal za seboj Skinnvjevo godrnjanje, da bi ogenj pregnal »tiste preklete džungelske pošasti«. Potem sem bil sunaj skrivališča in pod nizkovejnatimi drevesi. Rasla so ob robu majhne jase. Previdno sem šel okrog čistine, nato pa si utrl pot skozi gosto, zapleteno travo nazaj na stezo. Sel sem po njej kakih trideset vardov, se obrnil spet nazaj proti skrivališču m se mu približal z druge strani. Bilo je tako dobro skrito, da sem ga bolj težko našel. »Stražiti ne bo treba,« sem rekel, ko sem se prl-druiU tovarišem. »Dobro smo skriti in od steze sem nas ne morejo videti.« »Ta preklicana džungla,« jc zarobaniil Skinnv. »Se v smrt me bo spravila. Vse, kar sem doslej videl od džungle, je bilo nogometno igrišče v Car-diffa.« »Nehaj ml s Cardi/fom,« je zagodrnjal Don, »ali pa bom jaz začel z Daminom.« Odmotali smo hrano in pojedli približno tretjino. Potem smo legli na mehko, mahovi to zemljo. Začelo nas je žejati, vode pa ni bilo nikjer. Stari domačin nam je povedal, da bomo še pred nočjo prišli do številnih potočkov in ker smo mu verjeli, nismo vzeli vode s seboj. Zdaj ni bilo druge izbire kot počakati jutra, ko bomo lahko poiskali kak potoček ali pa v »Bomo spali vsi naenkrat?« je vprašal Roy. »Da,« sem rekel. »Dobro, potem pa si poišči vsak svoj konec postelje,« me je dregnil Skinny. »Ce bo kdo ponoči brcal, se bom tako drl, da se bo džungla podrla,« »Molči, za božjo voljo,« je zamrmral Don. »Prav to sem tudi hotel,« se je zarezal S^;nny In si razprostrl praprot po tenkih nogah. On je moral seveda vselej imeti zadnjo besedo. Noč je prinesla namesto mraka popolno temo, a kolikor manj smo lahko videli, toliko več se nam je dozdevalo; živci so nam drgetali in strah je bil naš priznani gost. Z roba jase je »kozi tišino zadonrl prodoren krik. Skinny je planil pokonci in buljil v temo. Meni so se naježili lasje, a sem kmalu prepoznal ta glas. »Je že v redu, bila je le opica.« Se več krikov je pretrgalo džunglo in se sprevrglo v hitro, jezno žlebudranje; potem je dolgo spet bilo tiho. Kako uro pozneje smo slišali urno šumotanje v grmovju, blizu našega skrivališča, ki pa se je končalo prav tako nenadoma kot se je začelo. Slišala smo še druge glasove: močno lomastenje med drevesi, sledil pa mu je šum previdnega plazilca. Ko je to utihnilo ,sem bil še vedno buden in sem čakal, kaj sc bo zdaj zgodilo. Tudi ostali so bili večinoma budni. Strah in napetost te grozne noči sta nam žrla živce. Kdaj pa kdaj se je kdo pogreznil v globoko spanje, a ga je kakšen strahoten glas spet prebudil v še večjo nelagodnost. Ker nobeden od nas ni spal več kot lc nekaj ur, smo sklenili, da bomo hodili le do poldneva, potem počivali in nadaljevali pot ponoči. To jutro smo morali najprej najti vodo in po sreči smo že po milji hoda po stezi prišli do več majhnih potokov. Najprej smo si plall mrzlo vodo na glave in tilnike ter potopili roke v čisto, žuborečo studenčnieo. Zajemali smo polna prgišča. Potem smo se celi umili ln pojedli drugo tretjino hrane, ki smo Jo prinesli s seboj. Tako osveženi smo spet sledili stezi, ki je zdaj vodila ob severnem pobočju široke, senčno STRAN GLAS SOBOTA, dne 87. maja 1981 Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu Vojaški muzej Mod našim bivanjem v Pekingu smo 6i ogledali tudi velik vojaški muzej, ki je v enem izmed največjih poslopij v mestu. V pritličju muzeja je prikazan potek kitajske revolucije od leta 1911 dalje, ko je bila zrušena s prestola zadnja cesarska dinastija. V spodnjih prostorih pa so razstavljeni tudi predmeti, ki prikazujejo borbe med Kuomintan-gom in Rdečo armado pod vodstvom Mao Tze-tunga ter jf Negulescu (Romunija) in Janez Teran na ogledu Velikega, zida skupne borbe obeh strank proti Japoncem in o dokončnem obračunu med njimi do proglasitve Kitajske ljudske republike leta 1949. V prvem nadstropju je pregled korejske vojne in vseh njenih grozot. Seveda je glavni poudarek na udeležbi kitajskih prostovoljcev v teh borbah in njihovih zaslugah. Tretji del muzeja obsega razstavo daril posameznih vojaških delegacij, ki so obiskale ta muzej. Tam smo videli tudi lep poklon naše-vojaške delegacije, ki je bila že prod več leti na Kitajskem. Vse kakor bi bil naš obisk v tej daljni deželi precej manj zanimiv, če si ne bi ogledali tudi znamenitega Velikega kitajskega zidu. — Zato so se organizatorji svetovnega prvenstva potrudili in nam omogočili izlet do te edinstvene zgodovinske znamenitosti. S posebnim vlakom smo se odpeljali do 70 kilometrov oddaljenega dela zidu, ki se na tem delu najbolj približa Pekingu. Med vožnjo skozi pusto in suho gorato pokrajino smo doživeli1 lepo srenečenje. V vsakem kupeju je bil zvočnik, iz katerega so neprestano zveneli zvoki kitajske glasbe. Nenadoma pa emo z začudenjem prisluhnili, posebno seveda jaz, kajti iz zvočnika se je zaslišala prava slovenska narodna pe-'.'•em! Bili smo izredno presenečeni in zvoki naše domače pesmi, tako daleč od domovine, so nas kar malo pretresli. Vlak je vozil precej po-asl in tako smo šele po tri-arni vožnji prispeli do konč" le postaje, od koder smo oe je s posebnimi avtobusi odpeljali do nekaj kilometrov ■'Jdaljenega Velikega zida-a 2450 km dolg objekt so .ačeli Kitajci graditi v III. stoletju pred našim štetjem, da bi se zavarovali pred vpadi napadalnih narodov iz centralne Azije. Dokončno obliko je Veliki zid dobil v XV. stoletju za dinastijo Ming. Na nekaterih mestih poteka v več vejah, da bi bila obramba zanesljivejša. Sedaj je že precej razpadel, medtem ko so ga na kraju, ki smo si ga mi ogledali, že obnovili in za ta del sedaj še zlasti skrbe. Veliki kitajski zid je visok tudi do 16 metrov in širok do 8 metrov. Na vrhu zidu poteka široka cesta, ki pa je na nekaterih mestih zelo strma in je težko prehodna, ker se zid strmo vzpenja v gore. — Pokrajina okrog njega je zelo hribovita, vendar popolnoma gola, ker je zemlja povsem presušena. (Nadaljevanje prihodnjič) V Kranju jc bilo za Dan mladost; nad vse prijetno razpoloženje. Razen parade, je bilo dopoldne tudi srečanje kranjske mladine s kranjskim garnizonom v raznih športnih panogah, skupaj pa so pripravili tudi kulturni spored na pra-storu v vojašnici, ki jc navdušil vse gledalce in poslušalce Po zaključku VII. mladinskega festivala »Bratstva in enotnosti« Vsa prva mesta za Kranjčane PRIHODNJE LETO V BITOLI (Od našega posebnega dopisnika) Bosanski Samac, 26. maja — Včeraj je bil tu zaključen VII. festival Bratstva In enotnosti. Zaključnim svečanostim •Je prisostvovalo nad 10.000 domačinov in gostov, med njimi sekretar CK ZK Bosne in Hercegovine Uglješa Danilovih, predsednik CK BiH Milanr Uzela in drugi predstavniki javnega ln političnega življenja. Med gosti so bili tudi predstavniki Kranja, in sicer sekretar okrajnega odbora SZDL Milan Regovc, predsednik občinskega odbora SZDL Stane Božič In drugi. Točno ob 9. uri dopoldne je krenila mimo tribune parada vseh nastopajočih med njimi preko 130 Kranjčanov. V paradi je sodelovalo nad 3500 udeležencev festivala in drugih. Radosti in veselja ter prešerne mladosti je bilo te dni, v okviru praznika mladosti in V počastitev 96. rojstnega dne predsednika republike, na ulicah Bosanskega Samca vse polno. Mladina iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Crne gore, Make^ S skupne konference ObSS Bohinj, Bled in Radovljica Nas delavec nai postane upravljalec V torek, 83. maja, je bila na Bledu skupna konferenca ObSS Bohinj, Bled in Radovljica. Na konferenci so izvolili 69-članski plenum, 21-člansko predsedstvo ln 5-članski nadzorni odbor. Za predsednika dokončno združenega občinskega sindikalnega sveta je bil soglasno izvoljen JOŽE VI-DIC, dosedanji direktor Gorenjske opekarne Dvorska vas. Na konferenci so delegati največ razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, o delitvi osebnih dohodkov in o nalogah novega ObSS Radovljica. — Mod drugim je bilo poudarjeno, da večja samostojnost kolektivov povečuje tudi večjo odgovornost predvsem pri razdeljevanju finančnih sredstev. Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja moramo doseči to, da bodo odločali delavci na svojih delovnih mestih, ne smemo pa dovoliti krepitve oblasti vodij posameznih ekonomskih enot. Odstraniti bo treba pojem zueoeti smo 0 Muzej talcev v Begunjah vsak dan obišče od 100 do 150 obiskovalcev. Od marca dalje zelo pogosto prihajajo razne šolske skupine. Med inozemskimi gosti pa so si v letošnjem letu ogledali muzejske prostore že Poljaki, Holandci in Angleži. O V tem mesecu je bil na Hru-šici sestanek gospodarske sekcije, na kateri so govorili o gospodarski in finančni problematiki terena. Dograditi nameravajo pralnico, urediti parkirni prostor in okolico društvenega doma ter poti v naselju. Vsa ta dela bodo skušali opraviti s prostovoljnim delom preko stanovanjske skupnosti. % Mipulo nedeljo si je plesni venček v Otševku ogledalo okrog 500 gledalcev, tekmovalo pa je rekordno število plesalcev, in sicer 44 parov. Prvo mesto med tečajniki je osvojil por Vtfd Hafner in Gabrijela Peteroel, oba iz Kranja, med gosti pa sta bila prva Franc Bukovrdk iz Kranja in Francka Basarj iz Predosetj. vodilnega uslužbenca . In treba je najti neko dru^go obliko, ki bo nudila strokovne usluge in jo vključevati v delavsko samoupravljanje fer v celoti prenehati s prakso, da bi o določenih stvareh odločali samo posamezniki. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da delavci še vedno ne odločajo sami o sredstvih, ki jih sami ustvarjajo. V takih primerih nastopajo sindikati preveč propagandno, preveč splošno, premalo pa se menijo, kaj je potrebno dejansko ukreniti, da bo naš delavec res postal upravljavec. Delavcem tudi nudimo premalo vzgoje. Decentralizacija ne sme potekati od vrha navzdol, temveč obratno. Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja je potrebno v podjetjih obnoviti razne pravilnike. Disciplinske mere — kazni — sprejem novih delavcev in podobno je treba prenesti na delavce-upravljavce. Tega stari pravilniki niso določali. Zato čaka sindikate na tem področju še mnogo dela. Na konferenci je bila izredno živahna tudi razprava o gostinstvu. Delegati so ugotovili, da so še vedno določene pomanjkljivosti pri uvedbi postrežnine, da še niso vsklajerri osebni dohodki gostinskih delavcev z ostalimi dejavnostmi. donije in Srbije si je spet segla v roke in dokazala enotnost naših ljudi. Kot vsako leto so tudi letos v športnem delu tekmovanja nasto- pali Kranjčani. V vseh športnih disciplinah so pobrali prva mesta. Razen v športnem delu tekmovanja so Kranjčani sodelovali tudi v kulturnem programu, in sicer s foiTlorno in baletno skupino. Fopoldne je bil na zaključni svečanosti na stadionu telovadni nastop in podelitev spominskih plaket vsem udeležencem festivala. Zvečer so udeleženci odpotovali domov in se bodo prihodnje leto spet srečali na VIII. mladinskem festivalu Bratstva in enotnosti v Bitoli. M. 2. Tekstilci so se vrnili V nedeljo so se vrnili kranjski tekstilci s IV. tekstllljade, ki Je bila letos v Leskovcu, ln sicer v organizaciji najstarejše teksiilnc šole v Jugoslaviji- Prireditev se je v teh letih razvila v pravi festival z obsežnim Športnim ln kulturnim programom. Dijaki z kranjske Tehniške tekstilne jole so bili tudi letos v športu najuspešnejši ln bi po točkovnem sistemu iz prvih dveh let (ki je bil že za III. tekstili jade opuščen) tudi letos osvojili v celokupnem plasmanu prvo mesto. Priborili so si 5 prvih mest (moški: odbojka, rokomet in atletika, ženske: odbojka ln atletika), 2 drugI mesti (moški: košarka, ženske: streljanje) 3 tretja mesta (moški: namizni tenis, šah ln streljanje), 1 četrto mesto (ženske: rokomet) in 1 sedmo mesto (nogomet), če upoštevamo, da je na tekmovanju sodelovalo letos že osem šol, Je uvrstitev v Imenovanih disciplinah nadvse ugodna. Skoda, da je bilo Iz programa črtano V Gorenji vasi bencinska črpalka Gorenja vas — Pred dnevi so Gore-njevaščani zasuli veliko jamo (površina je znašala okoli 1000 kvadratnih nietrov in na tem prostoru, ob novem mostu« čez Soro, uredrH avtobusno postajanj šče. Jamo so zasuli z odpadnim materialom »Marmorja« iz Hotavelj in tako-so imeli stroške samo s prevozom. Istočasno s tem delom pa so že tudi' pripravili temelje za bencinsko črpalko, katere gradnje se nameravajo lotiti v najkrajšem času. Za ta nov objekt bo potrebnih okoli 10 milijonov dinarjev. Kot investitor se bo gradnje lotilo trgovsko podjetje »Gorenja vas«, medtem ko bo vsa montažna dela opravilo podjetje »Petrol«. Bencinska črpalka bo vsekakor za prebivalce Poljanske doline, zlasti pa za njihov turizem, velikega pomena, saj imajo sedaj avtomo-bllisti in motoristi iz Poljanske doline najbližji črpalki ali v skofji Loki ali pa v Logatca. n. a. IHIIJIIMIlIlffllHRffi^ nnŠRAZGOUOR pueinprv Pisali smo že o počitku starejših ljudi, predvsem o letnem oddihu naših delavcev. Z letno sezono pa se prične tudi čas počitka naših najmlajših. StarSi že premišljujejo kam z otrokom, da bo v polni meri deležen sonca, vode in zraka. O poteku priprav za letošnje letovanje šolskih in predšolskih otrok sem se pozanimala pri Ireni Levičnikovi, sekretarju okrajne Zveze prijateljev mladine v Kranju. »Naša organizacija s pomočjo občinskih svetov za socialno varstvo organizira za zdravstveno ogrožene otroke IIHiUiUM morsko in gorsko letovanje. Prvo na Sten Jaku bi v Savudrljl, drago pa na Planini pod GoHco. Letovanja bodo 3-tedenska. In Sicer v nujo ln junija m predšolske zdravstveno ogrožene otroke, kasneje pa za šolske.« »Kaj menite, koliko otrok bo letovalo in kolikšna bo cena letovanju?« Cena za omenjena zdravstvena letovanja bo znašala 10.700 dinarjev in bodo starši prispevali le toliko, kolikor bodo zmogli. Prvi otroci bodo zapustili svoje domove 29. maja. Predšolskih otrok bo letovalo okrog 200, šolskih pa «0, ln sicer 540 na Ste-njaku, 70 v Strradrijl, *» pa na^Fta-nkd.* »Kako pa je poskrbljeno za letovanje zdravih otrok?« »Letovanja teh otrok bodo v glavnem pod šotori ta bodo trajala teden, dva afi tri. Organizirajo Jih najrazličnejša društva In organizacije, kot so organizacija OO ZB, okrajna gasilska zveza, telesnovzgojna društva, društva prijateljev mladine, počitniška zveza ln taborniške organizacije. Kraji teh letovanj bodo znani konec ma- ja. V okviru vsakoletne zamenjave avstrijskih otrok z našimi bo 38 šolskih otrok odšlo v Avstrijo v Grabels-dorf. V taboru »Sutjeska« na Plivskem jezeru v Jajcu pa bo letovalo 20 pionirjev iz osemletke »France Prešeren«, ki Jim bo to kot nagrada za delo ln uspehe njihovega pionirskega odreda v zadnjem šolskem letu.« Vsi otroci, ki bodo odšli rfa letovanja, bodo zdravstveno pregledani, za njihove vodiče pa Je kranjsko Društvo prijateljev mladine organiziralo že poseben seminar. M. F. plavaaje, kajti tudi tu bi Kranjčanom pripadli dve prvi mesU. Na tekmovanju Šolskih ekip'v vprašanjih rx stroke, Iz NOB, Iz jugoslovanske književnosti in iz športa, je bil izid dvoboja med kranjsko in zagrebško šolo neodločen. Dve točki Iz programa »Pokaži kaj znaš« pa so »Kranjci« dali rudi v finalno prireditev ob zaključku tekstmjade. -na Ustanovitev strelske družine Duplje Pred kratkim je bil v Dupljah pri Naklem ustanovni občni zbor strelske družine/ki so ji ljubitelji nadeli ime po padlem borcu Tine-tu Teranu. Sprejeli so pravila družine, proračun in program dela. — Upajo, da si bodo ustvarili pogoje za uspešen razvoj in napredek strelskega športa. Spet napad na nogometnega sodnika O neredih na naših nogometnih Igriščih smo v našem časopisju že veliko pisali, vendar četrtkov primer na Jeseniškem nogometnem Igrišču kaže, da vsa dosedanja opozorila niso zaKTgla ln da se neredi še vedno nadaljujejo. V četrtek, 25. maja, bi morala biti odigrana prijateljska nogometna tekma med ena j stolicama NK Dupljica pri Kamniku ln NK Jesenice. Jeseniški nogometaši so že v prvem polčasu pokazali lep nogomet, kolektivno Igro, kar Jc razvidno tudi iz samega rezultata 5:0 v korist domačinov. Takoj v začetku drugega polčasa so dodali še en gol, nato pa so gostje pričeli z grobo Igro, kt je dosegla svoj višek v 17. min. Takrat Je sodnik, ki je izključil iz igre enega izmed gostujočih igralcev, opozoril Igralce obeh moštev, naj prenehajo z grobo Igro, ker bo sicer ukrepal še ostreje. Ob tem opozorilu pa Je drug igralec NK Duplica napadel sodnika, kar je povzročilo, da Je ta še v Isti minuti zaključil tekmo pri stanju 6:0 v korist Jesenic. Tako so gledalci videli le 62 minut igre in nato razočarani zapuščati igrišče. Ostro so grajali ne-športne ln neljube dogodke, kakršen je bil na četrtkovi tekmi, kajti na jeseniškem Igrišču se že dlje nI primerilo, da bi kdorkoli Izmed domačih Igralcev alt gostov poskušal fizično obračunati s sodnikom. Ob tej priliki, je treba še pripisati, da jeseniški nogometaši nimajo v letošnji, to je v spomladanski nogometni sezoni kaznovanega niti enega nogometaša, kar pomeni, da je disciplina na primerni višini, zato so gledalci toliko bolj obsojali izpade gostov. Iz beležnice o zadnjih športnih dogodkih na ALC v Lescah NAJBOLJŠI MODELARJI Z JESENIC Vsako leto je v dneh, ko praznujemo Dan mladosti, na letališču v Lescah še živahnejše kot Je sicer. Takrat, tako je bilo tudi letos 18. m 19. maja, so vedno večja tekmovanja gorenjskih aerolda-bov. Letos je bilo tekmovanje modelarjev v štirih kategorijah, katerega se je spričo tega, da je bila prireditev tudi v počastitev 20-letntce revolucije, udeležilo rekordno število tekmovalcev (121). V posameznih disciplinah so tokrat osvojili največ prvih mest BlcJ-čanl, medtem ko Je tan v tekmovanju krožkov najboljši krožek Martuljk z Jesenic. Triglav : Svoboda (Šenčur) 6:1 (2:1) Šenčur, 26. maja — Včeraj Je buo tu pokalno srečanje nogometnih enaj-storic domače Svobode ln Triglava iz Kranja. V nezanimivem srečanju in na dokaj slabem Igrišču so zasluženo zmagali boljši gostje z visokim rezultatom 6:1. častni gol so domačiv dosegli že V prvih minutah Igre ln z njim tudi po-vedll. Kasneje pa je prišla do Izraza boljša tehnika Kranjčanov, ki so kljub krtinastemu igrišču uspeli kar šestkrat ukaniti domačega vratarja. GORENJSKA PARTIZANSKA KURIRSKA POT V okvira proslave 20. obletnice ljudske vstaje sku-fiamo mladino seznaniti z zgodovinskim potekom naše ljudske vstaje in borbami, ki so jih naši partizanski odredi vodili v teh prvih dneh in v NOB. Iz tega razloga so se v Kranju odločili, da bodo za planince in tabornike postavili gorenjsko partizansko kurirsko pot. Ta planinska magistrala bo vodila po poteh, Id so jih uporabljali za premike naši gorenjski partizani, zlasti šc kurirji. Hkrati pa se bo dotaknila* tudi nekaterih pomembnejših gorskih vrhov, da bo privlačna za čim širši krog planincev. Pot bo tako izbrana, da bo šla mimo številnih obeležij Iz pretekle vojne, mimo spomenikov padlih borcev in grobov, ki so na tem področju. Pozneje bi bfla to stalna gorska pot, na katero bi skušali usmerjati predvsem mladino in tudi stare planince. UllliUlIMttlM^ Za izhodišče je mišljen Kamnik. Pot na kratko vodi deloma po KamniSkih Alpah, deloma pa po Karavankah. V zgornji Savski dolini bo prešla Savo^ vodila v Julijske Alpe preko Triglava, Komne, Crne prsti, Porezna do bolnice Franje, od tod pa preko Davče, Zalejra loga, Ratitovca, Jelovice in Dražgoš v Selško dolino do škofje Loke, kjer bi se pot končala. Vsi, ki bodo prehodili to planinsko pot, bodo dobili poseben spominski znak, razen znaka pa bo vsak dobil pred pričetkom hoje knjižico, v katero bo zbiral kontrolne žige, ki bodo dokazovali, da je bil na določenih vrhovih in znamenjih. Sprva so menili, da bodo značke dobili samo tisti, ki bodo pot strnjeno prehodili. To mišljenj« so sedaj opustili, ker bi tako število pla- nincev in tabornikov znatno zmanjSali. Vsem namreč ni možno strnjeno ostati na poti, ker nimajo toliko prostega časa. Namen te gorske poti ni lov na kontrolne žige, temveč ima globljo vsebino, da bi mlade ljudi seznanili s spomeniki, obeležji in grobovi. Predvsem pa želijo, da bi mladina spoznala, pota, po katerih so hodili naši partizani, borci in kurirji. Znak bodo podelili vsakemu, ki bo lahl^o z opisom in vmesnimi žigi potrdil, da je dejansko prehodil celotno pot. Prva skupina, ki bo strnjeno odšla na pot, bo do proslave na Poljanah žc prehodila pot. V tej skupini bodo predvsem mladi planinei in taborniki. Celotna pot bo dolga okrog 250 km. Predvidevajo, da bo ta skupina ostala na poti teden dni. 1847