TsntovM. Uh ul itev. m o uiNiBd. v mmmm 30. luiijo igza. Cena Din 1* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 10#,vrst 230 Din, večji inserati petit vrsta •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 430.— Din. Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaftova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravmštvo: Knaflova nlka št 5. pritličje. — Telefon 2304. Zatišje pred viharjem V sredo se sestane v Beogradu Narodna skupščina, v Zagrebu pa poslanski klub KDK Naraščajoča nervoznost v beograjskih političnih krogih - Hegemonisii nestrpno pričakujejo sklepov KDK - Mogočen vtis včerajšnjih izjav Svetozarja Pribičevića - Režimovci se pripravljajo na nastop proti KDK Beograd, 30. julija. V politični situaciji v Beogradu je zavladalo po ljuti borbi za portfelje pri sestavi Korošcev e vlade začasno zatišje. V soboto so zadnji poslanci KDK zapustili Beograd in se preselili v Zagreb, kjer bo odslej center nadaijne akcije KDK, a tudi poslanci vladnih strank so se večinoma razšli. V Beogradu so ostala le vodstva vladnih kruhov, ki se sedaj posvetujejo z vlado glede bodočega dela okrnjene Narodne skupščine. Vlada si je glede situacije v Narodni skupščini več ali manj na jasnem. Svoje izjave so podali Pribičevič za KDK. zemljo rad niki, pa tudi radi-kalsfcti *iazadovoKjneži, ki .napovedujejo, da bodo nastiopiM proti Korošce-vi vladi javno v Narodni skupščini. Vse to pa vlade ne vznemirja, ker računa s tem, da bo v skupščini tudi za primer, da preide polovica radikal-skega poslanskega kluba v opozicijski razbor, sedaj, ko je jasno, da se KDK ne vrne več v skupščino. vendarle imela potrebno večino za izvajanje svojega programa, ki v stvari ni nič novega in znači le podaljšanje dela Vukićevićeve vlade tam, fejer je prenehala 20. junija. Napovedujejo se isti zakoni, še naprej bo vlada dokazovala svojo delavnost z najetjem inozemskega posojila in stabilizacijo dinarja, za spomirjenje* duhov v prečanskih krajih pa hoče brez sodelovanja pre-čanov na hitro roko sprejeti še nettun-ske konvencije. Vlada upa, da bo ta program lahko absoIvi rala v dveh do treh tednih, nakar bi poslala Narodno sI\upščino na počitnice. V glavnem pa vlada čaka. kako stališče bo zavzela sedaj KDK, da bi lahko tudi vlada temu primerno usmerila svojo protiakctio. Mnogo komentarjev in oči vi dno nervoznost je izzvala v vladnih krogih včerajšnja izjava g. Pribičeviča, ki jo je podal v Zagreb« po svojem prihodu iz Beograda. V izja\i poudarja Pribičevič, kako je prišlo do poslabšane izdaje Vukičevičeve vlade ter napoveduje najodločnejše korake KDK, kateri je vzeta z obnovo starega okrvavljenega režima vsa odgovornost za dogodke, ki bodo sUedfli. V beograjskih političnih krogih naglasajo, da g. Pribičevič doslej ni podal še nobene tako ostre in tako odločne izjave, kakor je zagrebška Splošno sodijo v Beogradu, da je situacija mnogo resnejša, kakor pa so pričakovali, ker so računali, da se bo KDK po sestavi vlade sprijaznila s položajem ter opustila vsak nadaljni odpor. Izjave g. Prfbičeviča pa dokazujejo baš nasprotno, da je KDK odločena nadaljevali borbo do končne zmage. Za danes popoldne je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bo vlada razpravljala o situaciji ter definitivno stiliziraila Vladno deklaracijo, ki jo namerava prečita ti na prvi seji Narodne skupščine dr. Korošec. Tudi opozicija, v kolikor je še za-stooana ■ Narodni skupščini pc zerr Ijoradnikih, Nastasu Petroviču in socijalistu Pete jami, se pripravlja na odločno borbo proti Korošcevemu režimu. Zatrjuje se, da se ji bo pridružilo tudi okrog 40 radikalskfth nezadovolj-nežev, ki hočejo končno stopiti iz svoje dosedanje rezerve. Povodom vladne deklaracije bodo podali svoje izjave tudi predstavniki opozicije, ki bodo zlasti obsodili način, kako je bila rešena zadnja vladna kriza. Najživahnejše komentarje vzbuja v beograjskih političnih krogih dejstvo, da je sklicana seja poslanskega kluba KDK v zagrebški sabor. Hegemonisti vidijo v tem dokaz, da ima akcija KDK protidržavni značaj in že se slišijo glasovi, da bo vlada pod vzela proti takemu »izzivanjuc KDK naj-ostrejše ukrepe... - Sklicanje seje kluba KDK v hrvatski sabor — Zagreb, 30. julija. Včeraj se Je vršila pod predsedstvom g. Svetozarja Pribićevića seja vodstva KDK. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se sestane poslanski klub KDK v sredo dne 1. avgusta ob 10. dopoldne v hrvatskem saboru k seji, na kateri bo definitivno sklepal o svojem nadaljnem postopanju glede na zadnje dogodke. V tem smislu so bilj poslancem že sinoči razposlani pozivi, naj se seje zanesljivo udeleže. Sprva se je nameravalo počakati, da g. Stepan Radič okreva, da bi se mogel osebno udeležiti seje. Ker pa so mu zdravniki za bližnjo bodočnost prepovedali vsako politično udejstvovanje, je b:la sklicana seja kluba že sedaj, da se izdajo narodu primerne direktive za nadaljmo delo v borbi za enakopravnost v državi. Seja poslovnega odbora KDK — Zagreb, 30. julija. Danes dopoldne se je vršila v prostorih zagrebškega oblastnega odbora seja poslovnega odbora KDK. ki so se je poleg Svetozarja Pribičeviča udeležili poslanci g. Vilder, dr. Krrtjevič. ing. Košutič in dr. Preda-vec. Ko se je Svetozar Pribičevič v avtomobilu podal s svojega stanovanja v prostore oblastnega odbor?., mu je meščanstvo spontano prirejalo navdušene ovacije. Na seji izvršnega odbora se je vršila razprava o pripravah za sejo poslanskega kluba v sredo dne 1. avgusta ter o organizaciji odpora proti režimu. Izvoljen bo poseben akcijski odbor, ki bo potom pododsekov izvrši! vso akcijo. Seja poslovn. odbora se bo nadaljevala jutri dopoldne. Tekom popoldneva bo Svetozar Pribičevič posetil Stepana Radića, če bodo zdravniki to dovolili. Nova intriga hegetnonistov Beograd, 30. julija. Današnji beograjski listi objavljajo neko izjavo, ki jo je baje dal Stepan Radič berlinski korespondenci »Telegraphen-Uni- Pred obnovo Demokratske zajednice? — Beograd, 30. julija. V političnih krogih mnogo razpravljajo o čestih se* Stankih med Ljubo Davidovičem in dr. Spaho. Tudi danes dopoldne sta imela daljšo konferenco. Te sestanke sprav* ljajo v zvezo z obnovo nekdanje Demokratske zajednice, ki je po sestavi prve ^ Vukičevičeve vlade razpadla. Pri zadnji vladni krizi pa je znova prišlo do tesnejšega zbližanje med demokrat ti in muslimani, radi česar se splošno domneva, da bo Demokratska zajedni* ca spričo nasprotstvev med radikali in klerikalci ter demokrati in muslimani zopet obnovljena. Vremenske muhe Sneg v Ameriki B u eno s Aires. 30. julija. Sinoči je natopila nepričakovana vremenska sprememba. D očim je zadnje dni vladala neznosna vročina, tako da je bilo mesto kakor izumrlo^ se je nebo včeraj opoldne nenadoma pooblačilo. Temperatura je rapidno padala. :»roti večeru pa je začelo snežiti kakor sredi /ime. Do jutra je zapadlo 10 cm snega. Se le proti poldnevu je temperatura zopet nekoliko narasla, tako da se je začel snega naglo ta- jati. Poplave v Rusiji Moskva, 30. julija V Amurski gubern: i so nastale velike popiave. Voda pokriva polja ponekod v širini 20 km. Železniški promet je popolnoma ukinjen ter je prekinjena tudi zveza med vzhodno in zapadno Rusijo. on« in v kateri zahteva Radič personalno unijo svobodne Hrvatske s Srbijo, pri čemur bi bil skupen samo kralj, v ostalem pa bi bili obe državi popolnoma samostojni. Resničnosti te vesti trenutno ni mogoče kontrolirati, ker so Stepami Radiću prepovedani vsi poseli, oči-vidno pa gre le za novo intrigo hege-monistov. ki hočejo na ta način vnaprej opravičiti in utemeljiti korake, ld jih namerava podvzeti Korošcev režim, da bi stri odpor KDK in utrdil svojo pozicijo. Razume se, da beograjski listi, komentirajoč to izjavo, strahovito napadajo KDK in ji podtikajo protidržavno akcijo. Posvetovanja režimskih klubov — Beograd. 30. julija. Za jutri so sklicane seje vseh vladnih klubov, na katerih bodo razpravljali o bodočem delu Narodne skupščine. Danes se v vladnih krogih zopet zatrjuje, da bo zasedanje Narodne skupščine le kratko ter da bo po rešitvi najnujnejših poslov takoj odgođeno. Stanje Stepana Radića trajno resno Zagreb. 30. julija. Včeraj je zdravniški konzilij pod predsedstvom dunajskega fpe-cijalista prof. dr. Singerja pregledal Steoana Radića ter ugotovil sicer znatno izboljšanje, veri ar pa je stanje bolnika trajno -esno. Ker bi lahko vsako razburjenje dovedlo do katastrofe, so zdravniki Stepanu Radiću do nadaljnega prepovedali vse obiske in -prejeme kakor tudi vsako politično uđeJBtirovanje. Dr. Singer je pred svojim povratkom na Dunaj izjavil, da je stanje Stepana Ralića trenutno zelo povoljno, da pa bo treba zelo paziti, da ne nastopijo komplikacije. Kralj zapustil Beograd Beograd. 30. julija. Kralj je včeraj zjutraj v spremtvu dvornega maršala polkovnika Dimitrijevića in svo;ega adjutanta odpotoval v Hanpijesak. Kralj ostane v Hanpijesku 8 do 10 dni, nakar odpotuje na Bled. Tomo Popović ni ničesar zagrešil... — Beograd, 30. julija. Radikalski posla* nec Toma Popović, čigar izročitev zahteva sodišče radi sokrivde na umoru hrvatskih poslancev v Narodni skupščini, objavlja v beograjskih listih izjavo, v katerih naglasa, da ga ne more nihče pozivati na odgovor radi izjav, ki jih je podal v Narodni skup« ščini. Pri umoru hrvatskih poslancev pa da ni sodeloval in da ga radi tega tudi nihče ne more obtoževati. Banditi izropali oklopni vlak Buenos Aires- 30. julija. Sinoči so banditi napadli oklopni vlak, ki je vozil velike vsote denarja v Buenos Aires. Banditi so podminirali progo z dinamitom. Ko je pri-vozil vlak na dolgčeno mesto, je nastala eksplozija. Več vagonov je bilo popolnoma razbitih, pet oseb je bilo na mestu mrtvih, nad 20 pa težko ranjenih. Banditi so nato oplenili vlak, se polastili denarne pošiljatve ter brez sledu izginili. Oblasti so odredile zasledovanje, ki pa je ostalo doslej brezuspešno SREČA V IGRI Gdan>k. 3^ julija. V igralnici v Zopitu je snoči poljski inženjer Glinski dobil največji dobitek, kar jih je bilo doslej izigranih v igralnicah v Zopotu in v Monte Carlu. V eni potezi je dobil 1.997.560 danskih goldinarjev. 100.000 je daroval za mestne reveže. z ostankom pa jo je s prvim vlakom popihal domov. „Modus vivendi" med Jugoslavijo in Vatikanom Obnova pogajanj z Vatikanom« — Najprej bo sklenjen po vzorcu CSR »modus vivendi«, pozneje pa konkordat — Beograd, 30. julija. Današnja »Politika« poroča iz Rima, da so pričela pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo v svrho ureditve vseh se nerešenih vprašanj. Na šposlani kpri Vatikanu g. Simič je bil včerai sprejet v avdijenci pri papežu, že prej pa ie imel konference z vatikanskim državnim podtajnikom Gasparijem. Po informacijah »Politike« se pripravlja nekak »modus vivendi«, kateremu naj sledi sklenitev konkordata. Obe stranki sta priznali, da konkordat fz leta 1914. ne more več veljati, ker so se razmere po vojni popolnoma spremenile, na drugi strani pa privilegijev, ki so jih uživale nekdanje avstro-ogrske pokrajine, ni mogoče brez nadaljnega razširiti na vso državo. Celo predmestje v plamenih - Doslej je pogorelo 300 hiš -Naporna rešilna akcija - V mestu vlada nepopisna panika — Carigrad. 30. julija. V soboto zvečer je nastal v starem delu mesta v neki hiši požar, ki se ie bliskovito razširil na okolico, tako da stoji danes velik de! mesta v plamenih. To ie od L 1911. največji požar na Balkanu. Tudi leta 1911. le zgorelo celo predmestje. Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj uničil že 300 poslopij. Oblasti so odre- Neprijazen sprejem generala Nobila v Kodanju Kodanj- 30. julija. General Nobfle je prišel s svojimi tovariši snoči že ob 9. zvečer na kolodvor, dasiravno je odhajal vlak še le ob 11.30. Zaradi neprijaznega sprejema, ki so ga bili nobilovci deležni na svojem dosedanjem potovanju iz Nanvicka, so postali sedaj previdnejši in se brez potrebe nočejo nikjer kazati. Pred odhodom vlaka se je zbralo na kolodvoru okrog tisoč ljudi, ki so prirejali ogorčene demonstracije proti generalu Nobilu. Prof. Behounek in njegova sestra bosta spremljala generala Nobila do Leipziga, od koder bosta sama nadaljevala potovanje v Prago. Demisija romunskega zunanje- ga ministra Bukarešta, 30. julija. Zunanji minister Ti-tulescu je včerai po dolgotrajnem posvetovanju z regentskim svetom podal ostavko ter takoj nato odpotoval v Benetke, kjer namerava ostati na daljšem oddihu. V političnih krogih njegovo ostavko, ki je bila sicer že deli časa napovedana, živahno komentirajo. Splošno se domneva, da bo Ti-rulescu kmalu postal naslednik Vintila Bra-tiana kot ministrski predsednik. Začasno bo ostalo zunanje ministrstvo nezasedeno, posle pa bo vodil do nadaljnega ministrski predsednik Bratianu sara. NEVAREN POŽAR V LODCU Varšava, 30. julija. Nocoj je nastal v kemični tovarni v Lodzu požar, ki je v par urah vpelelil podjetje ter se razširil tudi na sosedne hiše. Ker je bilo v tovarni mnogo bencina in špirita, so nastale strahovite eksplozije, tako da so popokale v vsej okolici šipe. Škoda znaša več milijonov. Pri gašenju Pa je bilo ranjenih 20 ljudi. VELIKANSKI GOZDNI POŽAR NA POLJSKEM Krakov, 30. julija. Veliki gozdni požar, ki je izbruhnil v petek zvečer, še vedno razsaja in zavzema čimdalje večji obseg. Doslej je pogorelo že 45 ha najlepših gozdov, ogenj pa se vedno bolj širi proti Visoki Tatri, ki je v resni nevarnosti, da postane žrtev plamenov. Č>q se ogenj razširi v to pogorje, ni upanja, da bi ga mogli pogasiti ali omejiti. 9 OSEB UTONILO Oslo. 30. julija. V Longofjordu se je pripetila včeraj popoldne grozna nesreča. Nek motorni čoln. v katerem je bilo 10 oseb, se ie prevrni! vsled valov, ki jih ie povzročil neki parnik pri odhodu iz luke. Izmed ponesrečencev se je rešil s plavanjem le eden, vseh ostalih devet je utonilo. Med njimi je bilo pet žensk in dva otroka. Bruhanje vulkana na Manili Manila. "-3. julija, (lo.) Ognjenik je pričel močno bruhati. V bližnjem ozemlju so bili zaznamovani izredno močni potresni •sunki. T:i izbruh ie veliko hujši, kakor je bil v 1. 1900. V ognjeniku se je otvorilo novo Žrelo, ki bruha iz sebe velike množine 'nve. Lava vali proti železniški postaji Libong-Prebivalstvo teiia mesta je zbežalo. dile močne oddelke vojaštva, ki skušajo požar lokalizirati na ta način, da so izkopali okrog gorečega dela mesta globoke jarke ter jih napolnili z vodo, obenem pa začeli rušiti okrog jarka vse hiše, da na ta način preprečijo nadaljnje širjenje požara. Število človeških žrtev ni znano, očividno pa je zelo visoko, V mestu vlada nepopisna panika. Iz policijske kronike Tekom včerajšnje nedelje so bile na policiji vložene sledeče ovadbe: 4 tatvine, 1 telesna poškodba vsled nepTevidne vožnje. 1 popad od psa, 2 nedostojnega vedenja. 1 izgred v javnem lokalu, 3 kaljenja nočneca. miru, 1 godba brez dovoljenja 1 kršitev predpisov pravikuka za gostilne, 4 kršitve sladoledarskih predpisov, 3 naprave vrtiljaka brez dovoljenja, 1 pobeg od doma, 21 prestopkov naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 6 prestopkov avto-predpisov in 7 prestopkov cestnopolicijskega reda. Aretirani so bili: Cecilija P. radi tatvine 3650 Din na škodo Ivana Slokana, Karel M. in Marija J. radi kaljenja nočnega miru, Marija L. radi prepovedanega povratka in Jo-sipina M. radi suma tajne prostitucije. Na policiji je naznanil Lovrenc Zadel, hlapec pri Skoku na Figovčevem dvorišču, da mu je včeraj neznan tat ukrade! iz suknjiča, ki ga je ime! obešenega nad svojo posteljo v hlevu, rjavo usnjato Ustnico, v kateri se je nahajalo 6 desetdinarskih bankovcev in pa rojstni ter domovinski list. Skupna škoda znaša okrog 100 Din. Zadel sumi, da je tatvino izvršil neki Jože. ki je malo prej prišel v hlev vodo pit. Ta Jože je okrog 30 iet star, precej slabo oblečen in na eno oko škili. Več pa Lovrenc o njem ni vedel povedati. Hlapcu Antonu Hrovatu na Zavrteh sta včeraj popoldne med 14. in 15. uro izginila iz hleva 2 para še uporabnih čevljev, vred* nih 225 Din. Tatvine je sumljiv neki An« ton O. iz Šiške, ki je bil tisti dan v hlevu. Obiskal je namreč hlapce in se pri njih delj časa mudil. Med tem, ko so hlapci odšli h gospodarju po plačo, je O. najbrže pobasal čevlje pod pazduho in jo urnih krakov od* kuril, kajti, ko so se hlapci vrnili, ni bilo čevljev nikjer več, ni pa bilo tudi Toneta. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 0 — 2*2.90, Berlin 0 — 13.595, Bruselj 0 — 7.9237, Budimpešta 9.SS14 — 9.9414 (9.9114), Curih 1094.1 — 1097-1 (1095.6), Dunaj 8.0154 — 8.0434 (8.0304), London 276.1 — 276.9 (276.5). Ne wyork 56.81 — 57-01 (56.91). Pariz O — 222.85 Praga 168.22 — 169.0*2 (168.62). Trst 296 79 — 298.79 (297.75. 297.80). Efekti: Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, žešir 106 — 0. Deželni pridelki: Teadanea slaba. Zaključena sta bila 2 vasona pšenice. Stane pšenici so popustile Znatno nižje notira tudi ni oka iz nove pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Zagreb, 30. julija. Deriae: Dunaj 80&04, Berlin 13.595. Milan 297.80, London 276.80, Pariz 222.85, Praga 16S.62, Curih 1095.60, Xewyork 56.91. Efekti: Vojna škoda 438. INOZEMSKE BORZE. Curih, 30. julija. Zagreb 9.1273, Dunaj 73.28. Berlin 124.03, Milan 27.17, Loadon 35223, Pariz 20.33, Praga 15.39, Newyork 519.35, Budimpešta 90.53 39 Stran 2. rSCGVFNSICT NAROD, dne 30. julija 1928. Stev 172. Notranja mož in zunanja zaskmba Hrvatov Hrvatski narod še nflcoU ni hO tako kompakten in sloicn, kakor je po zločinu v Narodni skvpačinL — Zanfanhr primer Iz nedavna preteklosti. Skoraj deset let je bilo treba, da se j« prečanska politika otresla pretiranega idealizma in odobravanja vsega, kar je počenjala beograeka čaršija, ki si je znala uzurpirati zasluge za ustanovitev Bale skupne države in graditi na grobovih s* naše ujedinj-aoje padlih irtev svoje blagostanje. Skoro deset let je prečanska javnost % redkimi izjemami mirno trpela brezohairno izkoriščanje, zapostavljanje in pljačkanje, kar jo je iaa!a cincarija uspavati in raoaoroaiti s trasami o narodnem edinstvu, svobodi in bratski ljubezni. Zlasti Slovenci, pa tudi velik del Hrvatov jte sprejel ustanovitev Jugoslavije z entuzijazmom in idealizmom, kateremu so se umaknili vsi trezni pomisleki o njeni notranji ureditvi in o nujni potrebi eliminirati iz njenega organizma vso gnilobo, šele v desetem letu prihaja iztreznenje in s pozna uje, da politka ni dobra, če temelji pri enih na pretiranem idealizmu, pri dTugih pa na brezobzirnem cinizmu, koristolovstvu in megalomaniji. Tega spoznanja in iztreznjenja bi v prečanskih krajih vsaj v tako velikem obsegu še ne bilo, da niso padli 20. junija v Narodni skupščini usodni streli, ki so tudi največjim idealistom odprli oči. Puniaa Račić je storil z dogovorjenim umorom zastopnikov hrvatskega naroda vsem poštenim preeanom največjo uslugo, ker jim je dokazal, da je moralno do skrajnosti pokvarjeni družbi beograjskih hegemonistov in pljackašev država deveta briga in da so pripravljeni v ohrambo svojih korit tudi na najstrašnejši zločin — na bratomorno prelivanje krvi. Po strašnem zločinu v Narodni skupščini so se pa pošteni prečanski javnosti odprle oči in prišlo je spoznanje* ki ne more ostati brez posledic, pa naj peščica hegemonistov na čelu s slovenskim premijerom kot perfidne izigrano krinko še tako napenja svoJ3 onemogle sile, da logične posledice tega grozodejstva prepreči ali vsaj zavleče. Hrvatski narod se nikoli ni bil tako kompakten, složen, odločen in neizprosen v borbi za svoje elementarne pravice, kakor jje po umoru njegovih zakonitih predstavnikov. In še nikoli Hrvati niso imeli na svoji strani tako nedeljenih simpatij vseh poštenih Srbov in Slovencev, še nikoli niso imeli v svoji politiki doma in v inozemstvu tako močne za-slom.be, kakor jo imajo zdaj, ko bijejo odločilni boj z velesrbskimi hegemonisti, ki jih bo val narodnega ogorčenja prav tako odnesel, kakor so jih spravile neurejene povojne razmere na površje. Notranjo moo hrvatskega naroda in veliko zaslombo, ki jo ima zdaj doma in v zunanjem svetu, je treba v teh usodnih dneh še posebej pribiti, da njegovi tirani v svoji objestnosti in megalomaniji ne bodo mislili, da jo lahko s silo zlomijo. Ni sile na svetu, ki bi mogla ukloniti tilnik tako složnega, enodušnega in v pravičnost svoje borbe trdno verujočega naroda, kakor je zdaji hrvatski. Zaman so vse intrige, zaman obnova krvavega hegemoni-etičnega režima pod drugo firmo. One, ki ■daj nekam plaho in sramežljivo triumfirajo ob začasni zmagi hegemonizma in tiranije nad demokratizmom in enakopravnostjo, bo kazalu bolela glava. Gospodje utaja ie zdaj moralnega mačka, ko še niso prealavili s pojedinami in bakljadami svoje «xmage> in ko le ne vedo, kakšne nedogledne posledice bo imela njihova perfidnost. Zločin v Narodni skupaeini je pretresel najbolj Hnrato, kor »o padli kot fctve vele-srbakega hegemonizma njihovi zastopniki. Pretresel je pa tudi vse poštene Srbe in Slovence, kajti zastopniki hrvatskega naroda so v močni falangi z njihovimi zastopniki naskakovali cutrjeni grad> hegemonistov in pljačkašev ter pripravljali skupni državi lepšo bodočnost Brezmejna je bridkost Hrvatov ob svežih grobovih Pavla Radića in dr. Ba-sarička. Človek se mora naravnost čuditi, da je znal hrvatski narod, z revolverjem izgnan iz parlamenta in zadet v srce, ohraniti mirno kri, da se ni dal provocirati in la ni storil usodnega koraka, s katerim je družna okrog Puniše Račića nedvomno računala. Se večje občudovanje treznosti, uvidevnosti in potrpežljivosti hrvatskega naroda nas navdaja zdaj, ko so hegemonisti kljub vsomu ogorčenju nad zločinom v Narodni skupščini c bn ovil i svoj okrvavljeni režim. Z občudev. vanja vrednim samozataje vanje m in dostojanstvom, s katerim bo sprejeli iz Beograda dva mrtva in tri težko ranjene zastopnike, so Hrvati dokazali, da so sposobni velikih dejanj. V tem dostojanstvu in neizmerni bridkosti imajo na svoji strani simpatije vseh, ki v naši državi in v inozemstvu pošteno mislijo in čutijo. Ob svežih erobovih Pavla Radića in dr. BasariČka in ob bolesti, ki navdaja sleherno hrvatsko srce, se nehote spominjamo dogodka iz nedavne preteklosti. Veliki ruski re-volucijonar grobar mogočnega ruskega čari zrn a Vladimir Iljić Lenin je imel brata, ki mu ga je reakcijonarni carski režim umoril. Kakor oba hrvatska zastopnika, tako je padel tudi Leninov brat kot nedolžna žrtev hegemonizma, nasilja in krivičnosti peščice privilegirancev nad ogromno večino ruskega naroda. Kakor hrvatski narod ob tem težkem udarcu, tako je tudi Lenin molče stisnil pesti in položil rodnemu bratu v prerani grob svečano zaobljubo, da no bo miroval, dokler moralni krivci bratova smrti no bodo ležali pred njim strti v prah. Dolgo je moral čakati, da nastopi dan obračuna, dolgo je moral noeiti v srcu neizmerno bolest, a končno je tako temeljito obračunal a cariamom, da je ves svet strmel. A kaj je peščica veleerbskib hegemonistov v primeri z ruskim carizmom in ka] poedinec v primeri s celim narodom! Le* nin je dokazal, kaj lahko stori en sam mož, ki mu politični nasprotniki umore brata. Hrvatski narod bo pa dokazal, kaj zmore narod, ki mu perfidna klika zajedavcev umori najboljše sinove. Iskrena želja vseh poštenih Srbov in Slovencev je in mora biti, da hrvatski narod vztraja na svoji sedanji poti in da si z njihovo pomočjo pribori popolno zadoščenje za prelito kri svojih zastopnikov. To zadoščenje bo obenem preporod naše izmučene, na rob propada pritirane države. Dvorezni meč naših klerikalcev Ali slovenske gospodarske organizacije odobravajo bojkotno hujskanje klerikalcev. — Kaj pravi Zbornica TOI v Ljubljani? Nedelja v znamenju dežja Po dolgem pričakovanj« smo dobili malo dežja. — Dve smrtni nesreči. — Poskusen samomor, — Več manjših nesreč« Kakor znano, hujskajo klerikalci v Sloveniji k bojkotu naprednih in neklerikalnih trgovcev in obrtnikov, dočim se ponekod na Hrvatskem pojavlja zaradi izdajalske politike SLS bojkotno gibanje proti proizvodom iz Slovenije. Z ozrrom na te pojave je zanimivo, kaj piše hrvatski gospodarski list »Jugoslovenski Lloyd< od 29. t. m. o bojkotu. Med drugim pravi: »Bojkot je bil nekoč posvečeno in priznano orožje v političnih in gospodarskih bojih, novo življenje, ki ie nastalo po vojni, pa vse manj uporablja to orožje in stremi za tem, da se med narodi po možnosti odstranijo obstoječe gospodarske ovire. Bojkot je bil pogosto dvorezni meč? ki Je škodoval tako onim, ki so bili bojkotirani, kakor onim- ki so bojkotirali. Posebno Je neumen bojkot med državljani in pokrajinami iste države in politiki ter privredniki, ki bi tak bojkot zagovarjali, bi napravili navadno neumnost, neumnost pa je v politiki in v gospodarstvu enaka zločinu. To smatramo za potrebno povedati, ker čitamo v beograjskih in zagrebških listih vesti, ki se glase: V Hrvatski se je pričel v znak protesta proti nebratski politiki slovenskih klerikalcev odpor proti trgovskim odnošajem s Slovenijo. Slovenski obrtniki, zlasti čevljarji, izdelovalci lesnih predmetov, sejmarji i. t. d. so doživeli v mnogih hrvatskih krajih težka razočaranja. Njihovo blago se povsod odklanja. Pogosto se dogaja, da povzročajo brvastke občinske oblasti razne težkoče slovenskim trgovcem in obrtnikom. Mnoge dosedanje stare in dobre trgovske zveze med Slovenci In Hrvati so seda} prekinjene. V zadnjem času postaja to opasno gibanje proti gospodarskim zvezam s Slovenlk) v Hrvatski vedno jačje In širše in prehaja celo na organizirano trgovino, ki noče več poslovati s slovenskimi Industrije! in slovenskimi trgovci. Neki slovenski potnik, ki ie te dni potoval po trgovskih poslih po Hrvatski, pripoveduje: V mnogih krajih smo naleteli na močan odpor ter so nam hrvatski trgovci odklonili, da bi zaključili kako kupčijo, z motivacijo nebratsk~e politike dr. Korošca. Posebno močno je to gibanje v Gorskem Kotoru. Smatramo, pravi »Jugoslovenski L!oydc, da so te vesti pretirane, ako pa je resnično, da se izvaja kak bojkot proti slovenskim privrednikom, potem se ta bojkot ne more in ne sme odobriti, čeprav so sedanje razmere zelo težke In čeprav Je antipatlčen Včerajšnja nedelja jo potekla brez po« sobnih dogodkov in sanjači j v znamenju malone celodnevnega dežja Številni izlet* niki in turisti, ki so ie v soboto ali pa včeraj z jutranjim tiuriatovskih vlakom pohiteli v planine m ne deželo, so prišli ob vse veselje in ob ves užitek. Jutro je bilo zelo lepo in se je obetal kar se da lep in solnčea dan. Toda ie dopoldne to je nebo pokrilo i gostimi, temnimi oblaki in je g malimi, kratkimi presledki deževalo ves dan, zlasti pa na Gorenjskem. Človeka rao* ra res jeziti, če edini prosti dan v tednu ne more prebiti v prosti naravi in na »ve* žem zraku. Ves pretekli teden smo imeli najlepše vreme, sorace je žgalo kot za sta* vo, nedelja pa se je pokvarila in popolno* ma skazila vse lepe nade trpečih Ljubljan* čanov. Edini, ki so bili včerajšnjega dežja res prav iz srca veseli, so bili kmetje, ki so radi dolgotrajne suše že obupavati nad letošnjim pridelkom. Tudi kopalci niso pri* šli na svoj račun, razen nekaj trdovratnej« ših, ki so se kljub dežju napotili v hladne savske, Sorine in Ljubljaničine valove. Tudi na Bledu je od 7. ure zjutraj deže* valo. Kopališča ob jezeru so skoraj ves dan samevala, le okrog poldneva je nekaj ljub* ljanskih izletnikov poskakalo v izredno toplo jezersko vodo, ki se jo vsled zelo hladnega ozračja zdela še toplejša. Na Ble* du se je prepetila okrog poldneva zelo tra* gična nesreča, katere žrtev je postal 19« letni ključavničarski pomočnik Viktor Fer« dič z Jesenic. Mladenič je z večjo prijatelj« sko družbo napravil izlet na Bled. Pri po* vratku je odšel še enkrat k jezeru, kjer pa je nenadoma iz neznanega vzroka padel v jezero in izginil pod vodo. Po večurnem iskanju so ga potegnili na suho. Kako se je nesreča mogla zgoditi, Še niso ugotovili. Pokojnikovi znanci izključujejo samomor. V soboto popoldne je okrog pol 18. ure vozil z motociklom po nevarnem gobov* škem klancu pri Podbrezjah na Gorenj* skem bivši slovenski komunistični poslanec Lovro Klemenčič, ki je napravil izlet na Fled. Na zadnjem ovinku, kjer je vozil z vso brzino, mu je nenadoma pripeljal na* sproti s svojim avtomobilom inž. Šmidal. Klemenčič se* je iz neznanega vzroka zale* tel v avtomobil in padel z motocikla. Pri padcu je tako nesrečno priletel z glavo na cesto, da si je prebil lobanjo in obležal nastop slovenskih klerikalcev, vendar tega niso krivi vsi Slovenci, najmanj pa slovenski privrednik!, ki večinoma, zlasti v trgovini in industriji, ne pripadalo klerikalcem. Zakaj naj trpe slovenski privredniki, ki mislijo enako kakor vsi Hrvati in ostali predani? Razen tega nam je znano, da nabavljajo Slovenci iz obmejnih krajev mnoge svoje potrebščine v Hrvatski in v Zagrebu. Ali bi bilo zato dobro, če bi začeli bojkotirati svoje dosedanje dobavitelje?« Tako sodijo o bofkotnem gibanju hrvatski gospodarski krogi. List tudi poroča o izjavi predsedstva hrvatskega saveza trgovcev, da ni nikdar mislil, niti razpravljal o bojkotu, še manj pa vodfl kak bojkot proti slovenskim gospodarskim krogom. Savez tega tudi ne namerava storit! in obsoja že vnaprej vsako bojkotno gibanje. Sedaj imajo vsekakor besedo sloveuske gospodarske organizacije in mislimo, da ne v zadn# vrsti Zbornica TOI v Ljubljani, čeprav imajo v njej glavno besedo klerikalci. Hrvati odklanjajo bojkot slovenskega blaga in slovenskih proizvodov, čeprav so od dr. KoreSeove politike kruto žaljeni, slovenski klerikalci pa hujskajo proti neklerikalnim slovenskim gospodarskim krogom, ker smatrajo, da so gospodarski interesi prečanskih krajev enaki in isti. Nujno je potrebno, da so stvar razčisti in da povedo svojo besedo tudi slovenske gospodarske organizacije. Zakaj, gotovo je, da je treba v slučaju, ako klerikalci vztrajajo na svojem bojkotnem hujskanju, Hrvatom povedati, kdo so ljudje, ki rujejo proti političnemu in gospodarskemu sodelovanju s Hrvati, do bodo podpirali predvsem tiste, ki hočejo Živeti ž njimi v skupnih političnih in gospodarskih zvezah. Ako vztrajajo klerikalci na svojem bojkot i^m hujskanju, postaja tudi spri&o dejstva, da klerikalci nikjer, kjer imajo moč, ne nastavljajo neklerikalcev pač pa povsod izključno svoje ljudi, nujno aktuelne vprašanje, ali je že umestno, da neklerikalni gospodarski krogi zaposlujejo v svojih podjetjih ljudi, ki so pristaši klerikalne stranke. Mislimo, da imajo gospodarski kro^i, ki se ne strinjajo s pogubno gospodarsko politiko dr. Korošca in njegove stranke, 1o?oIj močnih sredstev za svojo obrambo. Vsaka palica ima dva konca. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! na mestu mrtev. Nesrečo je zakrivil baje Klemenčič sam. V Ljubljansko splošno bolnico so pcipe* ljali tekom sobotnega večera in včerajšnje* ga dneva več ponesrečencev. V domačem stanovanju je v soboto popoldne v samo« molilnem namenu izpila precejšnjo količi* no lizola jedva IS let stara deklica Fepina Fer ko, stanujoča na Celovški cesti it. 10. Takoj so jo prepeljali v bolnico, kjer »o ji iz pral i želodec in jo obranili pri življenju. Mlada samomorilna kandidatinja je navedla kot vzrok svojega dejanja neurejene do* mače razmere. V Komendi pri Kamniku je dne 27. t. m. padla 121etna hčerka tesarja Koncilja Cecilija v domačem hlevu tako nesrečno* da si je zlomila levo nogo v stegnu. Do« mači so mislili, da jo bodo mogli ozdraviti kar v domači oskrbi, kai pa je seveda iz« ključeno. Vsled naraščajočih bolečin so de* klico prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so pri natančni preiskavi zdravniki ugoto* vili omenjeno težko poškodbo. Včeraj popoldne je na domačem dvori* šču na Glincah telovadil na drogu, ki služi za iz t epa van je preprog, mladi soboslikarski vajenec Karol Poljšak. Nenadoma pa je med guganjem izpustil drog in z veliko silo padel na tla. Pri padcu si je zlomil desno roko pod komolcem. Ponesrečenca so pre* peljali v bolnico, kjer so mu roko vložili v mavec. Snoči okrog 21. ure je pripeljal po glavni Gorenjski cesti v smeri proti mestu na mo* tornem kolesu 20letni mehanik Ivan Miklav« čič, uslužben pri avtopodjetju Rossa na Poljanski cesti. Pri 5 kilometerskem konfi* nu ga je ujela silna ploha, ki ga je tako zmedla in mu je silni deževni naliv tako žalil oči, da ni več videl ničesar pred se* boj in je z veliko brzino zavozil preko glo* bokega obcestnega jarka in preko njive v bližnjo gostilniško poslopje, kjer je padel z motocikla. Pri padcu si je zlomil desno nogo pod kolenom. Z mestnim rešilnim av« tomobilom so ga prepeljali v bolnico. Sicer pa je nedelja, kot smo že omenili, potekla precej mirno. Nekoliko živahnejše je bilo v šentjakobskem okraju in na Viču. kjer so imeli včeraj žegnanje. Radi dežev* nega vremena so bile vse gostilne in ka* varne v mestu kakor tudi v predmestjih do policijske ure skoraj prenapolnjene. Pisane zgodbe iz naših krajev Hafnerjeva ljubica Marija Junaković. — Prva nezgoda potniškega letala* — Pretresljiva rodbinska tragedija. — Samomor delavca. — Napad na cesti. Defravdanta Hafnerja, ki je pone-veril pri zagrebški glavni carinarnici skoraj 1 milijon Din, še vedno niso izsledili. O njegovem begu krožijo zlasti po Zagrebu najrazličnejše fantastične vesti. Veliko govori zagrebško občinstvo tudi o zadnji Hafnerjevi ljubici Mariji Junaikoviće\i, ki je stanovala pri neki starejši gospodinji v Palmotičevi ulici. Ta je oddajala sobo v svojem stanovanju in v tej je bila Hafnerjeva ljubica že od lani meseca oktobra. Stanovala je skupno z neko Zlato R. Sobo sta prišli gledat obe in sta jo tudi obe najeli. Zlata je imela v Zagrebu očeta. Zato ni redno spala pri Mariji Junakovicevi. Na gospodinjino vprašanje, zakaj ne spi vedno pri očetu, je Zlata odgovorila, da ima doma gluhonemo sestro, s katero se ne razume. Marija Junako-vićeva je rekla gospodinji najprvo, da je nameščena pri policiji. To pa ni bilo res. Nato je dejala, da je nameščena pri tvrdki Helios. Zlata R. je pa izjavila, da je nameščena pri carini. Meseca decembra lani je Marija odšla v Dalmacijo, kjer je bila rojena. Ne ve se. ali je tedaj odšla v Šibenik ali v Zader. Vrnila se je v Zagreb o božiču. Gospodinja se je zanimala, iz kakšne družine je Junakovićeva. Zvedela je, da ie iz zelo premožne in ugledne družine. Njen oče ima v Zadru pekarno in trgovino, v Šibeniku pa veliko posestvo. Njeni bratje so vsi ugledni uradniki. V Zagrebu je živela zelo skromno. Vedla se je zelo dostojno in ljubeznivo in je napravila vtis nežnega sentimentalnega dekleta. Marija je bila najbrž prepričana, da je Hafner še neoženjen. Drugače ne bi padtla v mreže prebrisanega defravdanta. Hafnerja je uvedla v stanovanje Zlata ter ga gospodinji predstavila za Zvonka Rojerja. Meseca marca je Marija zopet odpotovala, baje službeno. Čci; teden dni se je vrnila. Zadnje čase je govorila, da pojde na Ipočitilice k sorodnikom v Šibenik. Neke noči je vse pospravila in izginila. V pismu je sporočila, da gre za dva meseca domov. Najemnino je plačala do 1. septembra t. I. Zlata je odpotovala že preje. Marije ni bilo dva dni, potem se je pa vrnila. Rekla je, da je sorodlkinja, h kateri je hotela na počitnice, zbolela, in se je zato vrnila Zlata iz Splita. Dne 13. t m. je pa Marija odšla z Zlato in se ni niti poslovila od gospodinje. Marija je odpotovala na Dunaj, kjer je čakala /ha Hafnerja. Hafner je vzel ključ od Marijine sobe in v soboto je odpotoval na Dunaj. V ponedeljek je prišla zopet Zlata in rekla gospodinji, naj ne bo užaljena, ker je Marija odšla brez slovesa. Da je odšla za dva meseca na počitnice, da se bo pa gotovo preje vrnila, ker je malo zaljubljena v Zvonka in brez njega ne more živeti. Res pa je, da sta se Hafner in Marija sestala 15. t m. na Dunaju in nato odpotovala neznano kam. Zlata je odpotovala v Split. Hafner je prišel po Ma- rijo vsako opoldne in jo je peljal na obed v neki hotel. Marija je govorila o Hafnerju kakor o svojem zaročencu in gotovo ni vedela, da je oženjen in oče dveh otrok*. Marija je jetična in je izato zapustila Dalmacijo. Pripovedovala je, da ne more prenašati solnca in se ne sme kopati. Hotela je ozdraviti in ie zato mogoče, da jo je Hafner odpeljal v Švico, da se tam zdravi. ★ Včeraj se je pripetila prva nezgo-da potniškega letala družbe za zračni promet. Letalo je odletelo ob štirih popoldne iz Beograda v Zagreb kakor po navadi. V zadnji četrtini pota, ob 6.15 uri so potniki in pilot opazili močan curek vode, ki je pljusknil iz prednjega dela letala v zaščitno steklo pred pilotovim sedežem in v stekla kabin, kjer so sedeli potniki. Pilot je takoj vedel, da je nastal defekt na hladilniku. Ker je polet brez hladilnika s takim motorjem zelo nevaren, se je pilot takoj odločil, da pristane in prepreči morebitno nesrečo. Z močnim obratom je letalo preletelo še grič, nad katerim se je tedaj nahajalo in je pristalo na polju pri vasi Orehovo blizu Popova-Če, kjer je bil ugoden teren za pristanek. Letalo se je spustilo na zemljo brez poškodb. Defekt na hladilniku se ni dal takoj popraviti, ker je manjkalo vode. Prišli so seljaki in hoteli prinesti vode, med tem se je pa zmračilo. Vode do 8. ure ni bilo. Ker je nastopila noč in ker zagrebški aerodrom ni razsvetljen, je pilot s tajnikom Aeroputa dr. Markovičem, ki je bil v letalu kot potnik, sklenil poklicati telefonično avto iz Zagreba. Seljaki so potnike odpeljali na vozeh v Popovačo, kjer so jih pogostili člani tamošnjega Aero-ktuba. Pilot je ostal pri letalu. Dodeljen mu je bil še orožnik za čuvanje letala. Iz Kutine je dospel avto, ki je potem pripeljal potnike zdrave okoli polnoči v Zagreb. Ta prva nezgoda našega potniškega letala je potekla torej brez težjih posledic. Proga Zagreb—Beograd je zeJo ugodna za zračni promet, ker je to nižina, kjer more letalo vsak čas pristati. Včeraj se ie v Zagrebu odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Po 10. uri je prišel domov na Jordanovec pdjan zet Stejepana Dobričeviča. Ker je bil precej nadelan, mu rri bilo prav, da ga domači niso pričakovali stoje, kakor rekruti svojega objestnega kaplarja. Začei je domače psovati in pretepati. Pijančeva žena in mati sta pobegnili iz hiše. Pijanec se je razsrdil in se znesel nad 77-letnim starcem Stejepanom Dobričevi-ćem. Starec ni mogel bežati, ker je hrom m tudi slabo vidi. Starec je prosil podivjanega zeta, na ga pusti pri miru, kasmolec smemo upati na najboljši uspeh, ki ga bo dosegla vrsta v Amsterdamu. Najbolj »ta se odlikovala z jako težkimi prvinami le v nekaterih vajah z brezhibno izvedbo brata Štukelj in Primožič, ki sta prav gotovo naj-resnejša kandidata za svetovno prvenstvo v telovadbi na letošnji olimpijadi. — Višek uspeha je dosegla olimpijska vrata s prostimi vajami, z Murnikovo telovadno epopejo, ki so jo izvajali telovadci ob spremljevanju klavirja. Ta akademija je bila obenem poslovilni večer naše sokolske reprezentanco pred odhodom v Amsterdam, njen dohodek pa je namenjen sokolskemu olimpijskemu skla-lu-Ljubljana je pokazala, da ma ceniti sokolsko delo in zato je bil obisk pri akademiji jako velik. Zasedeni so bili vsi prostori prostranega Tabora. Uspeh akademije je hO v vsakem pogledu popolen. Akademijo to poselili med drugimi g. veliki župan dr. Vodo pivec s soprogo, za mestno občino gg. Liko-zar in dr. Rupnik, za Dravsko divizijo kap. I. kl. Vizjak, starosta JSS brat E. Ganiti z več člani starešinstva JSS i. dr. Med telovadbo in pozneje pri prosti zabavi je pridno svirala godba Sokola I. pod vodstvom brata Svajgerja. Bratje tekmovalci! Vsa pri akademiji navzočna javnost je videla in občudovala va~ Se delo, ki je plod vztrajne, nesebične, z velikimi napori ln žrtvami združene sokoUko požrtvovalnosti. Spremljali vas bomo ns potu v Amsterdam, v duhu bomo z vami, ko se boste v plemeniti tekmi pred mednarodnim forumom borili za sokolsko ime. Tako kot vi sami — smo mi vsi prepričani v vaš uspeh. — Zdravo! Stev 172 •SCOVENSKI NAROD« dne 30. julija 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Naši dijaki na Koso vem. Iz Prištine | poročajo, da so prispeli tja v četrtek iz Ohrida slušatelji ljubljanske univerze iR maturanti ljubljanskega učiteljišča. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki oblasti, občine ter raznih konporacij. S kolodvora so se odpeljali gostje v hotel »National«, kjer so bili nastanjeni. Popoldne so si ogledali v spremstvu odbora za sprejem okolico Prištine. V četrtek zvečer so priredili v hotelu »National« koncertno akademijo, ki je zelo dcbro uspela. Na programu je bilo tudi predavanje o naših manjšinah v Italiji, ki je vzbudilo med poslušalci splošno zanimanje. Predaval je absolvent filozofije g. Mušlč. V petek zvečer so se odpeljali naši dijaki v avtomobilu v samostan Gračanica, od tod pa na Kosovo, kjer so se zlasti zanimali za zgodovinske spomine na junaško kosovsko bitko. V soboto so se odpeljali naši dijaki v Kosovsko Mitrovico, od koder odpotujejo v Peč in Crno goro. Tudi v Kosovski Mi* troviei so priredili koncertno akademijo. — Iz državne službe. Imenovani so: za rudarskega računskega revidenta pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci dosedanji rudarski računski pripravnik pri isti direkciji Cvetko Pavčič, za računskega ofici-jala pri direkciji šum v Ljubljani bivši računski oficijal iste direkcije Julij Lavrenčič, za uradniškega pripravnika oblastne inspekcije dela v Mariboru uradnik direkcije državnih železnic v Ljubljani Ivan Šorli, za pisarja glavne kontrole bivši uradnik generalne direkcije caTin Vinko Sterle. — Sprememba v državljanstvu. V naše državljanstvo je sprejet mehanik iz Ljubljane Adolf Trebše, iz našega državljanstva sta izstopila kuharica na Dunaju Marija Duh, pristojna v Polinje, srez Ljutomer, in Teodor Nachberger, pristojen v Pobrež-je, srez Maribor, levi breg. — Javna inženjerska praksa, specijalno iz stroke gradbenega inženjerstva, je dovoljena za celo državo inženjerju iz Ljubljane fn profesorju srednje tehnične šole g. Rudolfu Škofu. — Iz če&koslovaškegla poslaništva. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan šeba je odpotoval na daljši dopust. Nado-rr.estoval ga bo svetnik poslaništva dr. Leo Vokač kot odpravnik poslov. — Bolgarski dijaki v Beogradu. Jutri zjutraj prispe iz Borisovgrada v Beograd okrog 30 bolgarskih srednješolcev. V Beogradu ostanejo bolgarski srednješolci samo en dan, potem pa odpotujejo v Martinščico, kjer prežive mesec dni brezplačno v dijaškem letovišču Jadranske Straže. — Obnova zemljiških knjig na Dunaju. »Službene Novine« št. 172 z dne 28. t. m. objavljajo razglas višjega deželnega sodišča na Dunaju glede obnove zemljiških knjFg, ki so bile lani 15. julija, ko je pogo-Tela justična palača na Dunaju, uničene. Razglasu je priključen seznam premičnin, ki so vnesene v novo orvorjeno zemljiško knjigo na podlagi stare zemljiške knjige. — Za izvedbo naredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic v LJubljani. Regula-torna mera, katero predstavlja »Naredba o odpiranju in zapiranju trgovskih obratovalnic v ljubljanski oblasti«, ie bila v Ljubljani nujno potrebna. S točnim izvajanjem predpisov te naredbe bo končno onemogočeno vsako konkurentsko trenje med trgovci posameznih strok, ki je v zadnjih letih žal izrodilo to neznosno stanje v pogledu odpi* ranja in zapiranja trgovin, ki je do pred nekaj dnevi obstojalo v Ljubljani. S spoštovanjem in izvajanjem naredbe bo tako trgovcem kot njihovemu osobju zajamčen potreben jim odmor. Ce vzamemo ta ta dejstva v poštev. lahk^j smatramo naredbo zakonski meri, ki je zadostila zahtevam progresa, zahtevam po fizičnem in duševnem odmoru v svrho osvežitve in nabiranja novih sil za novo delo. Iz teh razlogov morajo vsi trezno misleči elementi ne samo •med trgovstvom in nameščenstvom, temveč tudi med našo širšo publiko stremeti, da se ta regulatorna mera v življenju pokaže kot uspešna. To se da doseči z ene strani s spoštovanjem iste in z druge strani pa z nadziranjem izvedbe naredbe. Prvi strani bi moralo naše trgovstvo posvetiti vso potrebno pažnjo, z dTuge strani je pa organizacija »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« podvzela vse potrebne korake, da nadziranje Izvajanja naredbe dobro organizira. Želeti bi bilo, da se v tem delu trgovski namešče-nci — s potrebnim obzirom v prehodnem času — toda vendar marljivo udejstvujejo. — Nove železniške zveze med vzhodom in zapadom. Belgijski konzulat v Ljubljani nam sporoča: Belgijska železniška družba opozarja na nove vpostavljene železniške zveze, ki tvorijo preko Belgije najkrajšo in najhitrejšo pot med vzhodom in zahodom. To je luksuzna železniška zveza Ost-ende - VVien - Orfent - Express in Simplon Orient - Express via Niš. Na razpolago so spalni vozovi in potnikom na progi Ost-ende - Bruxelles - Frankfurt - Wien - Bu-dapest - Beograd - Niš - Sofija - Carigrad ni treba nič prestopati. Vlaki odhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 14. iz Otsende in imajo zvezo z vlakom, ki zapusti London ob 14. uri. Enaka zveza obstoja v obratni smeri s prihodom v Belgijo. Vsak ponedeljek, sredo in petek pa obstoja navadna zveza po ekspresu »Direktni Orient«. Odhod Iz Carigrada proti Belgiji in Londonu ob ponedelikah, sredah in sobotah ob 19. uri. Cene med Londonu in Vzhodom, via Osten-de, zo znatno nižje kakor one via Calais. — Nove iole. Prosvetno ministrstvo je poslalo vsem oblastnim in prosvetnim oddelkom okrožnico, v kateri naroča, naj pošljejo najkasneje do 1. avgusta predloge glede otvoritve novih osnovnih šol, odnosno novih oddelkov pri že obstoječih šolah, da bo mogoče pravočasno razvrstiti učitelje. — Zakon o nošenju orožja. Notranje ministrstvo je objavilo v »Službenih Novlnah« gakon o nošenju orožja, ki je »topil s tem v soboto v veljavo — Hrvatski planinci nt Bagunlički. V nedeljo 5. avgusta priredi lirvatsko friaciin-sko društvo »Sljeme« za svoje člane skupni izlet na Begunjščieo. Hrvatski planinci se odpeljejo iz Zagreba v soboto rve4er. — Prvi znak pomirjanja duhov. Obnovljena vlada krvavega hegtmonističnega rer žima je lansirala v javnost vest, 4« ie njen namen pomiriti razburjene duhove. K*kŠno bo to pomiTJenje, priča dejstvo, da je prispelo v Zagreb več srbskih komitašev s tajnikom četniSkega udruženja Petar Mr-konjić Jovanovicem in da ie med njimi tudi znani policijski konfident Grauer. ki je svojčas fabrictral znano pismo Radićeve soproge z Dunaja. Kaj mislijo komitaši fabricirati in početi v Zagrebu, še ui znano. — Češko pevsko društvo za gledaltKe v Novem Sadu. Leta 1922 je pogorelo Narodno gledališče v Novem Sadu, v katerem je nastopilo tik pred požarom znano češko pevsko društvo Smetana«. Obnova gledaje bila radi pomanjkanja denarja zelo otežkočena. Da se čimprej zgradi novo gledališko poslopje v Novem Sadu, Je prispevalo pevsko društvo »Smetana« 700.000 dU narjev, ki jih je zbralo na svojih koncertih v prid Narodnega gledališča v Novem Sadu. — Slavnost odkritja spominske plošče pokojnemu starosti tov. Francetu Barletu se na željo Jugoslovenske gasilske zveze preloži na nedeljo dne 19. avgusta 1938. — Vreme. Barometer ie ie v soboto kazal, da se bo vreme poslabšalo in da dobimo dež. In res se js nebo že včeraj dopoldne močno pooblačilo in deloma dopoldne, zlasti pa popoldne smo dobiM precej dežja, ki pa seveda še ni namočil zemlje, ker je preveč izsušena. Največ dežja je bilo menda v ljubljanski okolici. Temperatura je v Sloveniji znatno padla. V LJubljani smo Imeli včeraj samo 24 stopinj, v Mariboru pa 36. V Skoplju in v Splitu so imeli 36, v Dubrovniku 35, v Beogradu 34, v Sarajevu 31, v Zagrebu 38. Barometer je zopet znatno poskočil in danes zjutraj je kazal v Ljubljani 764, kar priča, da slabega vremena ni pričakovati. Temperatura je znašala zjutraj 16 stopinj. Iz Ljubljane —lj Stanovanjska beda v Ljubljani. V zadnjem času se število deložiranih družin z vsakim dnevom znatno viša in stoje kompetentni faktorji pred geto tefko nalogo, kako rešiti to mizerijo. Pri mestnem stanovanjskem odseku je bilo pretekle dni naznanjenih nad sto deložacij in vprašati se Je treba, kam pojdejo ti ljudje. Pod milim nebom vendar ne morejo stanovati. V posmeh tem nesrečnežem in brezdomcem pa imajo nekateri gospodarji že po nekaj mesecev obsežna in številna stanovanja popolnoma prazna in sicer zato, ker zahtevajo tako visoke najemnine, da jih ne more noben uradnik ali obrtnik, kaj šele človek is siroma!-nejših delavskih slojev placa«. Nekateri hišni posestniki nimajo s trpečimi brezsta* novanjci, ki imajo po navadi Se številne družine, prav nobenega usmiljenja. Med temi brezsrčnimi gospodaril se predvsem odlikujejo tisti« U so si pridobili svoje hiše z veriženjem in odiranjem med vojno in prva leta po vojni. Dočim so morali drugi ljudje na fronto, so se ti junaki na ta ali oni način izmazall in s plodonosnrmt lrupčijami na račun bednega prebivalstva obogateli. K sreči takih hišnih posestnikov v Ljubljani ni mnogo. Od 1. do 8. avgusta bo v mestu deložiranih 9 rodbin s številnimi otroci. —lj Pogreb g. Lovra Klemenčlča. ki se je ponesrečil med vožnjo z motociklom, bo Jutri ob pol 4. popoldne \x mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Simpatičnega in značajnega moža ohranijo vsi znanci in prijatelji v najboljšem spominu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno so-žalje. —lj Nastop kubanskih koz ako v. Pod vodstvom Vasilija Pjanova so nastopili včeraj ob 5. popoldne na igrišču SK Primorje kubanski kozaki, ki so pokazali vsi spretnost in izurjenost v jahanju. Občinstvo je bilo navdušeno in Je sprejelo vse nastope z vjharnhn odobravanjem. Kozaki so bili deležni nedeljenib simpatij. V soboto proti večeru so priredili kubanski kozaki na konjih obhod po mestu fn so prepevali kozaške pesmi, ki so vzbudile med Ljubljančani splošno zanimanje. Iz Ljubljane odpotujejo kubanski kozaki v Zagreb, da pokažejo tudi Zagrebčanom svojo umetnost v jahanju- —lj Nove naredba o zapiranju trgovin v praksi. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije je da'a prejšnji teden natisniti velike lepake in jih nalepiti po vsem mestu, na katerih je v celoti natisnjena naredba velikega župana o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, ki js v zvezi s tozadevno naredbo ministrstva za socijalno politiko ter poziv vsem privatnim nameščencem, naj pazijo, da se bo ta naredba v vseh trgovinah tudi v celoti izvrševala. TTgovstvo pa vodi proti tej naredbi oster boj. Zanimivo je dejstvo, da je ljubljansko policijsko ravnateljstvo samo v preteklem tednu prejelo od službujočih stražnikov 147 ovadb radi kršitve te naredbe. Zanimive bodo pa tudi visoke številke denarnih glob, ki Jih bodo morali ljubljanski trgovci plačati na policiji. —Ij Tlakovanje Masarvkove ceste. Ma-sarvkova cesta je zdaj v vsej dolžini od Resljeve do Dunajske ceste dotlakovan* g velikimi granitnimi kockami. Dovršiti je treba le še hodnik, kar pa bo izvršeno v najkrajšem času. —IJ O stanovanjih v mestni hiši ne Poljanski cesti. V petkovi Številki našega lista smo poročali med ostalimi zgradbami v Ljubljani tudi o novi stanovanjski hiši mestne občine na Poljanski cesti. Pri tem pa se je pripetila neljuba tiskovin pomota, radi katere so pričeli razni stanovanjski interesenti kar oblegati mestni stanovanjski urad za dodelitev stanovanj. Zato zainteresirani j i vnos ti sporočamo, da bo mestni stanovanjski odsek pričel nekazovati stanovanja Be- le aprila ali maja prihodnjega leta, ker nova stavba ne bo preje uporabna za bivanje. Teliko v pojasnilo, da občinstvo ne bo zaman hodile na magistrat, kjer po nepotrebnem l*Htf in nadleguje z delom že itak preobloženo uradništvo. ' m Polnočna debata v Tavčarjevi ulici. Pišejo nam; Družba dveh gospodov in dveh dam je že opetovano priredila okrog ene poHOči zelo glasno javno diskusijo v Tavčarjevi ulici ob Kralja Petra trgu. Tudi snoči je smatrala za potrebno, da s svojimi vse preveč glasnimi pomenki zdrami iz sna vse prebivalce bližnjih hiš. Stražnika, ki bi to gospodo opozoril, naj se gre pomenkovat v tivolski gozd, seveda nikjer ni bilo. Prihodnjič bomo poskrbeli, da dobi ta za dobro kapljico očividno zelo navdušena družba za svojo javno diskusijo primerno nagrado v obliki pomij. —lj Izgubilo se je 23. julija več denarja, papirjev in računov od kolodvora Dev. Marije v Polju v vlaku do Ljubljane, glavni kolodvor. Pošten najditelj naj odda v upravi našega lista. V SREDO, 1, AVGUSTA ob 6. zvečer se bo vršilo v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno, javno žrebanje srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug. — Kdor še nima srečk, naj jih takoj kupi, kdor pa jih Ima, a Mh še ni plačal, naj to takoj stori. 584-n Iz Celja —c Letalski miting v Celju. V nedeljo 19. avgusta priredi aeroklub »Naša krila« velik letalski miting v Celju. Vršil se bo na bivšem vojaškem vezbališču v I^evcu. Spo-red prireditve se bo objavil prihodnje dni. —c Vojaško strelišče, ki se je dolgo vrsto let nahajalo v Pečovniku, je bilo v letošnji spomladi prestavljeno v Lebečno. Sedaj pa se je izkazala neprimernost novega strelišča. Vojaška oblast je vsled tega zopet preselila strelišče na staro mesto v Pe-čovnik. —c Suša. Včeraj smo po krajih okrog Celja po dolgem času dobili zopet nekaj dežja, vendar pa mnogo premalo. Ponekod okrog Celja je že popolnoma zmanjkalo vode. Stanovalci na Jožefovem hribu n. pr. so popolnoma brez vsake pitne vode. V tem času se vsi prav »hvaležno« spominjajo klerikalca in katoliškega duhovnika g. Antona Cestnika, ki je v mestnem občinskem svetu po katoliškem načelu krščanske jlubezni do bližnjega tudi glasoval proti napeljavi vodovoda na Jožefov hrib. Sport Nogometne tekme Tekom včerajšnjega dneva je bilo v vsej državi odigranih precej nogometnih tekem* med njimi dve za državno prven* •rvo, in sicer v Beogradu med zagrebškim Gradjanskim m Beograjskim športnim klu* bom, v Splitu pa med beograjsko Jugosla* vijo in splitskim Hajdukom. Zanimanje za beograjsko tekmo je bilo v vsej državi ze* lo veliko, zlasti pa v Zagrebu, kjer so v ve* černih urah redakcije zagrebških listov na« ravnost oblegale velike množice občinstva. Ko so prispele prve telefonične vesti o tek* mi in ko je občinstvo zvedelo za zmago zagrebškega moštva, je zavladalo v mestu splošno veselje. Ko so se pa raznesle vesti, da je beograjska športna publika zagrebške nogometaše pri povratku z igrišča v mesto pretepla, so se ogorčeni Zagrebčani v veliki povorki nnpotili po mestnih ulicah in glasno demonstrirali proti Beogradu. Gradjanski je zmagal nad BSK z 2 : 1. V Splitu pa je Hajduk porazil Jugoslavijo z izredno visokim številom goalov in sicer 8 : 2. Tudi v Ljubljani je bilo odigTanih nekaj tekem. Rezultati so bili sledeči: Ilirija, ki je nastopila s kombiniranim moštvom, je zmagala nad SK Celje z 10 : X tekma Ili* rija rezerva : SK Grafika je končala z 4 : 2 za Ilirijo. Posebnega športnega užitka obe omenjeni tekmi nista nudili. Kolesarske dirke društva „Save" Včeraj v zgodnjih jutranjih urah so se vršile na veliki državni cesti med Ljubljano in Bledom kolesarske dirke, ki jih je prire* dilo kolesarsko in motociklistično društvo «Sava» iz Ljubljane. Dirke bi se morale po prvotnem programu vršiti med 9. in 11. uro dopoldne, ljubljansko veliko županstvo pa je dirke v tem Času radi velikega avtomo* bilskega prometa prepovedalo in dovolilo le v času od 5. do 7. ure zjutraj. Start je bil poetavljen v Zgornji Šiški Ered Kosovo gostilno pri 2 km, cilj pa v escah pri 49 km. Dirkalna proga je torej znašala 47 km. Prvi so odšli s cilja dirkači gjavne skupine ob 5.45, pet minut, za njimi juniorska skupina, točno ob 6. uri pa tret* ja skupina. Splošno znano je, da je gorenj* ska cesta radi velikanskega avtomobilskega prometa v zadnjem času v zelo slabem sta* nju. Vrhu tega pa so dirkači pri Brezjah aašli v močen naliv, ki ni prenehal vse do cilja. Zato je neki dirkač, ki mu je na spol* zki cesti spodrsnilo, padel v obcestni jarek in se pri tem občutno poškodoval. Tudi kolo se mu je malone popolnoma razbilo. Sicer pa so potekle dirke v najlepšem redu, za kar gre zasluga predvsem dobremu vodstvu, katerega duša je bil predsednik «Sa= ve», tovarnar g. Batjel. Z ozirom na skrajno slabe) cesto in na deževno vreme so bili doeeieni zelo dobri, zadovoljivi rezultati. Povprečni doseženi čas je znašal okrog 29 in pol km na uro. Dirke so izpadle sledeče: L Glavna zvezna in glavna dirka «Sa* ve*; 1. Pokovec Anton (Sava) 1.40.1; Z Smrekar Pavel (Ljubljanica) 2.01.3. II. Juniorska zvezna in juniorska dirka «Save»: 1. Oblak Janko (Vrhnika) 1.45.3; 2. Zimermann Anton (Seva 1.46.2; 3. Pe* trovčič Anton (Zarja) 1.46.5; 4. Dovč Ivan (Seva) 1.46.6; 5. Angelc Slavko (Sava) 1.47; 6. Skoda Franc GSava) 1.48JL ///. Dirka za vse klube, včlanjene v Ko: lesarskem Savezu SHS: 1. Zanošk:** Feliks (Primorje) 1.35.2; 2. Abulnar F:anc (Pri* morje) 1.36.1 in pol sek.; 3. Peršin Franc (Ilirija) 1.36.4 in 4. Dolničar Karol (Sora) 1.40.1 in 2 pet. sek. Dirk so se udeležili od Zveze kolesar* skih društev: «Sava» iz Ljubljane, «Zarja» iz Zgornjega Kašlja, «Vrhnika» z Vrhnike in «Ljubljanica» iz Dobrunj. Od strani v Savezu včlanjenih kolesarskih klubov in drušev pa: «IIirija» in «Primorjei» iz Ljub* ljane. «Sora» iz Medvod in «Disk» iz Dom* žal. Nekaj dirkačev je imelo med vožnjo tudi več pnevmatičnih defektov. Z dirko je bil zvezan tudi izlet društva «Save» na Bled, ki so se ga udeležile članice in člani «Save» in številni društveni prijatelji, de* loma s kolesi, deloma pa z avtoomnibusom. Vendar pa je bil izlet pokvarjen radi traj* nega dežja, ki je oblival Bled ves dan. ★ —i Mokokolesarski klub «Ilirija» v Ljub* Ijani. Zaradi odpotovanja vodje moto=od-seka g. Gorjanca v Ameriko, prevzame vodstvo začasno g. Joso Goreč, palaO.i Ljubljanske Kreditne banke (tel. št. 2462J. — Odbor. — Službeno iz LHP. Seja upravnega od* bora se vrši v torek 31. VII. ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evropa, — Klubi se pozivajo, da pošljejo k tej seji svoje dele* gate v svrho žrebanja terminov za jesen« sko prvenstveno tekmovanje. — Tajnica. Inteligenca višjih vrst opic Družabni čut pri šimpanzih. — Sovraštva dveh samic je bilo takoj konec, čim se je pojavila tretja. Šimpanzova duša — večna tajna. Simpanz je med vsemi opicami naj-grši, a kljub temu najbolj podoben človeku. Zato se učenjaki najbolj zanimajo za šimpanza, kadar hočejo ugotoviti vsaj približno, kakšno je bilo duševno življenje primitivnega človeka. Na Tenerifi so ustanovili pred leti posebno zoološko preiskovalno stanico za prončevaaje šimpanzov in nemški profeso, W. Kohler je izdal o svojih opazovanjih zanimivo knjigo pod naslovom »Inteligenca višjih vrst opic«. To knjigo bodo z zanimanjem čitali ne le prirodoslovci, marveč tudi psihologi in etnografi. V naslednjem navajamo nekatera zanimiva izvajanja nemškega učenjaka. Šimpanz je individualno zelo močno razvit. Kohler je opazoval samico po imenu Nueva. ki je zelo varčna, mirna, prijazna in zaupljiva. Šimpanz Coco, star zdaj tri leta, je zelo predrzen, nasilen in brezobziren. Svoje tovariše neprestano napada, grize in pretepa. Samica Grande je zelo iznajdljiva. Odkrila je novo zabavo. Ima nekako piščalko, s katero draži mimoidoče kokoši. Ta zabava ie drugim opicam tako ugajala, da je bila nekaj časa splošno v modi. S kurami so uganjale opice razne burke. Nekatere so jim ponujale kruh in ko je lačna kura segla po njem, so hitro umaknile roke. Dve opici sta pa zelo širokogrudni in radi krmita kure. Pri šimpanzu je zelo razvit čut družabnosti. Izoliran šimpanz po mnenju prof. Kohlerja sploh ni šimpanz. Mnoge lastnosti in posebnosti šimpanzov po-stanejk> razumljive šele, če se akcija in reakcija individua v skupini kombinira v enotno dejanje. Če skušamo šimpanza ločiti od skupine, začne takoj protestirati. Odrasli šimpanzi celo napadejo človeka, če jih hoče ločiti. Nasprotno se pa čreda šimpanzov takoj pomiri, če ne vidi jetnika. Svojih simpatij napram jetniku čreda ne prikriva, marveč mu jih na vse načine izkazuje. Ce se ločeni šimpanz čez nekaj tednov vrne k čredi, Tragična ljubezen dveh slepcev Iz Varšave poročajo o tragični ljubezni dveh slepcev, 291etnega Adama Bromberga in Helene Jelenkievviczeve. Bromberga so oddali domači v zavod za slepce, kjer je prenašala svojo bridko usodo že 10 let Helena Jelenkievvicze-va. Nekega dne sta se slepca na vrtu seznanila. Videla se sicer nista, toda to Bromberga ni motilo, da bi ne smatral Helene za najlepšo žensko, ona pa Bromberga za vzor plemenitega moža. Zaljubila sta se, toda strogi predpisi so ju ovirali pri sestankih. Bromberg je proti predpisom energično protestiral. Izjavil je ravnatelju zavoda, da se ubije, če mu ne bodo dovolili sestajati se s Heleno vsaj enkrat na dan. Toda njegovih grožej ni vzel nihče resno. Bromebrg se pa ni šalil. Nekega dne je dejal strežnikom, da poide v am-bulatorij. Pustili so ga iz sobe na hodnik. Zaljubljeni slepec je stopil k oknu, ga odprl in skočil na dvorišče. Takoj so prihiteli uslužbenci, ki so ga dvignili in odnesli v bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da trna nesrečnež zelo težke zunanje in notranje poškodbe. Ko so ga položili v avtomobil rešilne postaje, je imel še toliko moči, da je prosil, naj po-skrbe za ubogo Heleno. Pred smrtjo je še potegnil iz žepa denarnico, v kateri je imel 258 zlo tov, ki jih je izročil uslužbencem zavoda, češ, naj jih izroče Heleni. Ko je Helena zvedela, da je Bromberg mrtev, se je onesvestila. Njena že itak bridka usoda je postala po njegovi smrti še bridkejša, ker nima nikogar, ki bi jo tolažil. Rusija ima 145 milijonov prebivalcev Lani se je vršilo v Rusiji ljudsko štetje in šele te dni so uredili vse podatke tako, da je znan točen rezultat. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo v Rusiji 1. 1897. Po podatkih lanskega ljudskega štetja znaša prebivalstvo sovjetske Rusije 144,805.000, torej okrog 38 milijonov več, nego pred 30 leti. Sovjetske oblasti pa zatrjujejo, da manjka v tej statistiki najmanj 200 do 300.000 prebivalcev severnih sibirskih krajev in pragozdov. Največje mesto Rusije je Moskva, ki Šteje zdaj 2,018.000 prebivalcev. Drugo največje mesto je Leningrad, ki ima 1.611.000 prebivalcev. Nad 400.000 prebivalcev imajo mesta Kijev, Baku, Odesa in Harkov, nad 300.000 Taškent in Rostov, nad 200.000 Tiflis in Saratov. Mest s 100.000 prebivalci je v Rusiji nad 1 30. zavlada med opicami nepopisno veselje. Svojega tovariša šimpanzi objemajo in poljubljajo. To spominja zelo na človeško družbo, samo da se ljudje zlasti po vojni sovražrjo, namesto da bi se ljubili. Med opicami je močno razvit tudi čut solidarnosti in simpatije do poedin-oev. Ko je neki šimpanz zbolel, ga je vzela samica v naročje in ga je pesto-vala. Na njenem obrazu se je poznala vsa skrb in bojazen za moževo življenje. Družabna solidarnost se pokaže najbolj takrat, kadar se kateremu članu opičje družine kaj pripeti. Neki mladi šimpanz je bil preveč razborit in Kohler ga je našeškal. Takoj je začela vsa čreda šimpanzov ogorčeno tuliti. Šimpanz je znan kot hudobna, srdita opica. Zna pa biti tudi boječ in plah. Nekega dne so zagledali šimpanzi par ve-likUi volov in vsi so osupnili. Začeli so bežati na vse strani in pri tem so celo od strahu prebledeli. Drugače pa živi družina šimpanzov svoje posebno življenje. Vsakega novega tovariša sprejmejo z nezaupanjem. Sčasoma se ga pa privadijo in kmalu " ga adoptiralo. Nekoč je privedel Kohler k čredi novo samico. Dve stari, ki sta se dotlej sovražili, sta se takoj objeli in nastopili proti novi samici. Kohler je študiral zlasti navdušenje šimpanzov za razno orodje. Najraje imajo šimpanzi palice, s katerimi znajo ravnati naravnost virtuozno. S paiicami klatijo sadje, razkopavajo tla, pretepajo svoje tovariše itd. Kohler pravi, da šimpanz nima samo razuma, marveč tudi dušo in sicer zagonetno dušo, ki zre iz njegovih oči, kadar gleda človeka. Človek ne more razumeti, kakšne misli roje šimpanzu po glavi, kadar mu gleda v oči, kajti izraz na opičjem obrazu je tako zagoneten, da niti največji psiholog ne more uganiti, kaj se dogaja v šimpanzovi duši. O tem problemu so razpravljali že mnogi učenjaki in tudi v literaturi nalitemo nanj. Pri ljudskem štetju je bilo zaposlenih 170.000 državnih uradnikov in pomožnih moči. Država je potrošila za ljudsko štetje 15 milijonov rubljev. Zanimivo je, da so prišli na sled nekaterim doslej neznanim plemenom, ki prebivajo v severni Sibiriji v tako zvanih tundrah. V severni Rusiji so naleteli državni organi na tako zvano sekto skritni-kov. To je zelo originalna sekta, kakršne menda ni nikjer drugje na svetu. Člani te sekte so namreč prisegli, da bodo vse življenje molčali. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so v sekti skritnikov tudi ženske. Na vsa vprašanja so odgovarjali s krmanjem glave. Težko je bilo šteti v mestih posto-, pače in deco, ki je bežala pied uradniki. Med berači je v Rusiji mnogo inteligentnih ljudi, ki jih je spravil boljševizem na beraško palico. V Moskvi in Leningradu so oblasti ugotovile, da ie bigamija zelo razširjena. Poskusni požari V Ameriki so požari na dnevnem r©* du in zato so začele oblasti razmišljati, kako bi jih preprečile. V VVashing-tonu so sklenili izpopolniti gasilsko shifc-bo in te dni so delali zelo zanimive poskuse. Zažlagi so eno dvonadstropno in eno petnadstropno hišo, ki sta goreli v pričo gasilcev. Gasilci so mirno gledali, kako sta obe hiši do tal pogoreli. Noben gasilec ni ganil s prstom, da bi požar pogasil. Nasprotno, v obe niši so nosili suhe deskfe in cunje, da bi še hitreje gorelo. Poleg tega je bilo v hiši 35 ročnih blagajn, ki so jih poslale razne tovarne in opremile s številkami, gasilci so pa pritrdili na nje posebne toplomere, ki naj bi zabeležili največjo vročino. V vsaki ročni blagajni je bila ura, s pomočjo katere so točno ugotovili, kdaj se je porušil ta ali oni strop. Opazovalci so točno opazovali požar in merili z električnimi aparati toploto. V prvi uri sta bili obe hiši v plamenih in temperatura je dosegla 1900 stopinj. Kmalu Je pa temperatura znatno padla. Vročino na pogorišču so merili še več dni po požaru. Ročne blagajne so našli v razvalinah nepoškodovane, toda še več dni po požaru so bile tako vroče, da se jih niso smeli dotakniti. Na podlagi teh opazovanj bodo reorganizirali in izpopolnili gasilsko službo in opremili gasilce s posebnimi aparati za merjenje temperature med požarom. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v LJubljani « Stran 4. «S L O V F N S K T NAROD« dne 30. julija 1928. Stev 172. Edgar Wallace: TRUE PRAVIČNIKI ROMAN. Pojavil se je še drugi možak, kii je pomaga! irpirajočo se deklico nesti v sobo. Vzel je iz žepa majhno kovinsko steklerjiičico; na njej je bila pritrjena gumijeva cevka, ki se je končavala v velika rdeči čepici. Pripel ji je masko na obraz, odprl na cevki pipico in Mira-bela je začutila lahen, nenavadno sladek duh piina, ki ji je silil v obraz; nato ji je srce jelo divje razbijati. Menila je, da ji je umreti, in v obupu je jela otepati okrog sebe, da se reši zločeste krinke. >Dobro je,« je rekel Monty Newton rn ji je privzdlignil trepalnico. »Prinesite odejo!« Besen se je okrenil k jadikujoči Jo-hani. »Molči!« jo je nahrulil. »Ali hočeš v\so hišo zbuditi?« Johana je ječala. Solze so ji polzele po Hdh in od srčne bolesti je vila roke. »Saj sd vendar rekel, da ji ne boš storil zalega!« je ihtela. »Ven!« je zasigal in pokazal na vrata. Pokorno je odšla. Onesveščeno deklico so ogrnili v debelo odejo. Nato sta jo moža odnesla venikaj v dež, kjer je čakal tovorni avto, in jo položiila v voz, ki je bil postlan s slamo. V naslednjem trenutku se je avto zganil in se je iel oddaljevati v vedno hitrejšem tempu. V tem je pl'in prenehal učinkovati. Mirabela se je osvestila. Iztegnila ie roko in se je zadela ob koleno — neke ženske. »Kdo je tu? . . . Alma?« »Ne,« je odgovoril pridu"»n glas. »Jaz sem, jaz, Johana.« »Johana! Ah, seveda! . kaj ste mi to štorih? Kako podlo!« »Tiho!« je grozeče ukazal Monty. »Počakaj, da prideš tja, kamor moraš priti, potem pa lahko začneš s svojimi ,Zakaj' in .Čemu'!« Mirabeli je bilo zlo, da bi najrajši umrla. V glasi se ji je vse vrtelo; strar hovito jo je bolelo in avto je neznansko tresel Monty, ki je bil s hrbtom naslonjen na planke tovornega avtomobila, je pu-šiL Zdaj pa zdai je zaklel, kadar ga je snnek voza vrgel naprej. Vozili so se skozi vihar. Bliskalo se ie skoro neprenehoma in grom je oglušujoče udarjal na ušesa. Dež ie lil v potokih. Mirabela je malce zadremala; ko se je zbudtila, ji je bilo nekoliko bolje. Bilo je še vedno tema, in bi ne bila vedela, v katero smer jo peljejo, da ni šofer pri vožnji skozi majhno mestece zavil v napačno pot. Ob svitu bliska je zagledala nekaj, kar jo je spominjalo na dfirkališče, in malo pozneje je čitala besedo »Newbury«. Tedaj je vedela, da je na potu v London. Ob tei jutranji uri je bilo prav ma-Jk> ali bolje prav nikakega prometa. In ko so zavili na novo cesto Great-West, je mimo njih švignila limuzina s hitrostjo' sedemdeset milj na uro. Ropot avta je deklico prebudil. Začutila je, da vozi tovorni avtomobil po tračnicah električne železnice. Luči je bilo vedno več. Zagledala je močno osvetljeno trgovsko izložbo: nočni čuvai ie bil oči- vidno pozabil pravočasno ugasiti luči. Kmalu so zavozili čez Temzo. Zagledala je rdeče in zelene luči vlačilca in črno v črnem celo vrsto čolnov sredi rečne struge. Zopet je zadremala in se je zbudila šele, ko je tovorni avlo vozil po razrvanih potih. Nekje so kolesa zdrknila v vdrtino in Mirabelo je z vso silo vrglo ob plnnke. Drugič se ie avto nekam zaletel in je obstal. Nato so se sunki ublažili, voz je zavrl in Monty je skočil na tla in io je glasno poklical. Bila je docela pri zavesti, čeprav ji je v glavi razbijalo. Pred seboj je videla čudno hišo s samimi slemeni in stolpiči in za njeno višino nenavadno ozko. Zdelo se ji je, da stoji hiša sredi polja. In vendar je bila v Londonu. Ni imeja časa, da bi še nadalie opazovala, zakaj Monty jo je pograbil za roko in jo je vlekel po stopnicah gor, dokler nista dospela v slabo razsvetljeno preddurje. Kakor v sanjah se ji je zdelo, da vidi ob stopnicah majhne psičke in veliko ptico z dolgim kljunom. Toda to so bili očividno prividi, ocsledica omamnega plina. Monry je odprl vrata in jo je porinil pred se: nato se je zazrla v obraz dr. Oberzohna. Imel je črn žametast spalni suknjič, ki je nekoč moral biti krasen kos obleke, sedaj pa ie bil ves zamazan in lisast. N a njegovi jajčasti lobanji mu je sedela vezena nočna čepica, noge je pa imel v toplih plišastih brezpernikih. Knjigo, iz katere je bil Sfcat je odložil, obrisal si očala ob žametnem rokavu in rekel: »Tako!« Pokazal ie na ugašajoče ostanke o^-nja v kaminu. »?edite. Mirabela Leicestrova, in ogreite se!« Nato se je obrnil k Monrviu: _____ »Mitro ste se vrnili, prijatelj.« »Ves sem marogast, zelen in višnjev,« ie zarenčal Newton. »Zakaj nam niste dali poštenega avtomobila?« »Ker ga ni bilo mogoče dobfti, kakor sem vam že povedal« »Ali ste?...« je hlastno začel New-ton, toda starec je pomombno poškilil tja k deklici, ki je trepetala od mraza in si ie avtomatično drgnila roke. »Odgovor boste dobili pravočasno; ne bo vam treba stavljati vprašanj. Sedaj ni primeren trenutek za take stvari. Kje pa tiči vaša žena?« Newton je bil na Johano docela pozabil Odšel je venkaj. Dobil jo je na hodniku, kjer je vsa trepetala od mraza. »Ali io potrebujete?« je vprašal Newton in pomolil glavo skozi vrata. »Šla bo z deklico. Vi jo boste poučili, kako naj se ponaša.« »Kam jo nameravate spraviti?« Oberzohn je pokazal na tla. »Tja ? Toda...« »Ne, ne! Prijatelj, predaleč mislite, preveč so vam v mislih stvari, na katere niti jaz sam ne mislim. Milostiva gospodična bo živela v palači, ki je iz-vesten moj prijatelj nič več ne potrebuje.« Še nikdar prej ni bil obraz dr. Oberzohna tako blizu smeha kakor tisti trenutek. Segel ie pod mizo, izvlekel par umazanih škornjev, sezul brezpetnike in si ieče nataknil škornje na noge. „Malmgreen, kje imate Malmgreena!" Rešeni udeleženci Nobilove pustolovščine v Narwicku izžviž-gani. — Dr. Behounek prispe s sestro jutri zvečer v Prago. — Zanimiva izjava c Malmgreenu. kom »Dagens Dybetera« in mu je izrazil zlasti svojo neizmerno bolest, ki ga navdaja pri misli na tragično smrt švedskega učenjaka Malmgreena. Dr. Behounek se v podrobnosti o Malm-greenovi smrti ni hotel spuščati, izjavil pa je, da trditev, da je bil Malmgreen zapisan smrti od trenutka, ko se je ločil od Nobilove skupine, ni resnična. Spočetka je Malmgreen res tožil, da čuti hude bolečine v desnem boku, toda kmalu si je opomogel in ko je zapuščal rdeče taborišče, je bil popolnoma zdrav. Dr. Behounek pravi, da je imel vtis, da se je Malmgreen poslovil od svojih tovarišev v trdnem prepričanju, da se mu posreči rešiti sebe in tovariše. Zelo mu je bilo žal, da je moral zapustiti tovariše na ledeni gori in iz njegovih poslovilnih besed je bilo posneti, da se mu je zdel položaj Nobilove skupine mnogo brezupnejši, nego njegove skupine. Na vprašanje švedskega novinarja, kaj misli dr. Behounek o Nobilovi trditvi, da je imel Malmgreen samomorilne namene, je češki učenjak odgovoril, da o te ničesar ne ve, da pa ni izključeno, da je Malmgreen v kritičnem položaju obupaval. Saj so bili tudi vsi drugi udeleženci Nobilove ekspedicije tako obupani, da je najbrž marsikdo pomišljal na samomor. V četrtek zvečer so se odpeljali italijanski udeleženci Nobilove pustolovščine iz Narwicka z rednim brzovlakom direktno na Švedsko. Vsi so si že opomogli in se počutijo dobro, samo Nobile je še slab. ker ima neprestano hude živčne napade, pa tudi zlomljena noga ga še boli. Cecioni hodi še z bergljami. Odhod Italijanov iz Nanvicka je bil zelo dramatičen in klavern. Ko se je začel vlak pomikati in ko se je pojavil za hip pri oknu Zappi, je začelo občinstvo ogorčeno žvižgati in kričati. Od vseh strani so se čuli klici: Malmgreen! Kje imate Malmgreena? Nobile je dobil tako hud živčni napad, da je moral še dolgo po odhodu iz Narwicka ležati. Ko je vlak z Italijani in člani švedske rešilne ekspedicije prispel na postajo Kirun, se je zbralo na peronu več tisoč Švedov. Norvežanov in Italijanov. Kapitan Lundborg je spremil Nobila v kolodvorsko restavracijo. Nobile je močno šepal. opiral se je na Lundborga in poznalo se mu je. da se vrača v domovino kot živa priča polomije italijanske ekspedicije na severni tečaj. Ko sta se vračala v vagon, je bil Nobile zelo nervozen, toda do ponovnih demonstracij ni prišlo in zato se ie kmalu pomiril. Švedom je priredilo občinstvo viharne ovacije. Splošno pozornost je vzbujalo, da se ni na nobenem kolodvoru prikazal Mariani. Marianija baje v Nar-wicku sploh niso prenesli s parnika, dasi se je prvotno govorilo, da se bo lečil v Narwicku. Zato se je znova razširila vest, da je Mariani na parniku »Citta di Milano« umrl Italijani so se odpeljali v Rim preko Hamburga. O češkoslovaškem učenjaku dr. Be-hounku in njegovi sestri več dni ni bilo nobenih vesti in češkoslovaška javnost je bila že v skrbeh, kaj so Italijani ž njima storili. Bati se je bilo, da so ju vtaknili v plombirani vagon in da bosta morala potovati ž njimi v Rim. Šele na pritisk češkoslovaških oblasti je izdala italijanska vlada naredbo, da mora rešena posadka »Italie« češkega učenjaka in njegovo sestro pustiti pri miru, d odpotujeta nemoteno v svojo domovino. Češkoslovaški poslanik v Stockholmu dr. Flieder je govoril z dr. Behounkom telefonično po njegovem prihodu v Narwick. Čestital mu je k rešitvi in mu sporočil brzojavko zunanjega ministrstva, v kateri je rečeno, da ga domovina nestrpno pričakuje. Dr. Behounek je popolnoma zdrav. V soboto opolnoči je prispel s svojo sestro v Kodanj, odkoder se je odpeljal direktno v Prago, kamor prispe jutri zvečer. Dr. Behounek je poslaniku sporočil, da se mu je posrečilo rešiti ves znanstveni materijal. Dr. Behounek se je odpeljal s sestro preko Berlina. V Prago prispe kot rečeno jutri zvečer. Na kolodvoru ga sprejmejo oficijelno zastopniki vlade, prosvetnega ministrstva, mesta Prage in vseh čeških visokih šol. Tudi praško občinstvo mu pripravlja svečan spre- Iz Stockholma poročajo, da je razpisalo uredništvo lista »Rya Dagliaght Allehanda« 10.000 švedskih kron nagrade onemu, ki najde Malmgreenovo truplo. Meteorolog švedske rešilne ekspedicije Sandstrom je prepričan, da Malm-greenovega trupla ne bo mogoče najti drugače, nego da preiščejo polarne kraje švedske vojne ladje. Švedi hočejo na vsak način najti Malmgreenovo truplo, da se pojasni zagonetka učenjakove smrti. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina v prvem jem. Dr. Behounek je govoril s sotrudni- polletju 1928 Generalna direkcija carin objavlja sta* tistične podatke o našem uvozu v prvem polletju 1928 in o uvozu v maju. Iz teh po* datkov je razvidno, da je naš izvoz v pri* meri z lanskim letom nazadoval tudi v ju* niju, da pa je bilo nazadovanje nekoliko manjše, kakor v prejšnjih mesecih. Po teži je bil naš izvoz celo večji, nego v juniju lanskega leta, in sicer za 37.724 ton ali 11.8 Vrednost je pa kljub temu manj* ša, a vendar ne mnogo. Znaša namreč sa* mo 16,679.920 papirnatih ali 1,525.933 zlatih dinarjev V odstotkih znaša nazadovanje 3.54. Naš izvoz je nazadoval v prvi vrsti radi slebega izvoza žita in nazadovanja vrednosti nekaterih naših izdelkov na sve* tovnih tržiščih. Poleg žita je nazadoval tu* di izvoz fižola, vina, žganja, špirita, opija, prediva, živih konj in prašičev, svežega mesa in mesnih izdelkov, svinjske masti, masla, sira, kož, bukovih pragov itd. Na drugi strani je pa porastel izvoz hmelja, jajc, gradbenega lesa, lesnih izdelkov, hra* stovih pragov, kalcijevega karbida, cemen* ta, surovega bakra itd. Celokupni i»vt/z v juniju je znašal 378.302 toni v vrednosti 454,560.310 papirnatih ali 41,491.439 zlatih dinarjev. Istočasno objavlja generalna direkcija ca* rin tudi podatke o našem uvozu v maju, iz katerih je razvidno, da smo uvozili po teži in vrednosti več blaga, nego v maju lan* skega leta. Letos v maju je znašal naš uvoz 160.964 ton v vrednosti 659,479.919 pap;r» natih ali 60,235.609 zlatih Din. Po teži je narastel naš uvoz v primeri z majem lan* skega leta za 43.527 ton (37.06), po vred* nosti pa za 81,890.779 papirnatih ah 7 mili« jonov 487.743 zlatih Din (14.18). V prvih petih mesecih letošnieua leta smo uvozili 576.654 ton raznega blaga v vrednosti 3.232.033.515 papirnatih ali 295 milijonov 196.801 zlatih Din. V i^tem raz* dobju lanskega leta je znašal naš uvoz 444 tisoč 658 ton v vrednosti 2.839,787 578 pa* pirnatih ali 257.301 756 zlatih Din, tako da smo uvozili letos za 131.996 ton po teži ali za 392,245.937 papirnatih, odnosno 37 mili* jonov S95.045 zlatih Din več. V odstotkih se je povečal naš uvoz po teži za 29.68. po vrednosti pa za 14.18. Ker je znašala vred* nost našega izvoza v maju samo 431,65Q.622 dinarjev, je bila naša trgovinska bilanca v maju zaključena z deficitom v znesku 227 milijonov S20.297 papirnatih Din S tem je celokupni deficit naše trgovinske bilance, ki je znašal koncem četrtega meseca 771 milijonov 537.212 Din, porastel na 999 mi* lijonov 357.418 Din. Najboljše, najtrajnejše, zato 1? najcenejše1 —g Uradni tečaji dinarja v avgustu Fi» npnčno ministrstvo je določilo za avgust sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleon* dor — 212, 1 zlata turška lira — 247.47, 1 angleški funt — 276.S0, 1 dolar — 56.85, 1 kanadski dolar — 56.55, 1 zlata nemška marka — 13.57. 1 poljski zlot — 6.37. 1 av» strijski šiling — 8, 1 beig'jsk.i belg — 7.96, 1 madžarski pengo — 9.90, 100 francoskih frankov — 222.05. 100 švicarskih frankov — 1095, 100 italijanskih lir — 298. 100 ho* landskih goldinarjev — 22S9. 100 rumunskih lejev — 34.77, 100 bolgarsk.h levov — 41.10. 100 danskih kron — 1520, 100 švedskih kron — 1522.55. 100 norveških kron — 1519.80, 100 pezet — 937 100 drahem — 73.90, 100 Kč — 168.45. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. avgusta. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse. —g Uradne uzance žita za leto /925. V soboto dopoldne se je vršila na beograjski borzi seja posvetovalnega odbora, na kate* ri so bile določene uzance žita za leto 1928 in sicer: pšenica 76 kg s 4 % primesi, rž 72 kg 3 c/n primeri, ječmen 72 ki» 3 pri* mesi in oves 40 kg 3 % primesi. Te uzance so določene kot stalne na ozemlju pred* vojne Srbije tudi za pnhoonu leta —g Carinski dohodki od 10. dc 20. ju* lija so znašali 43,807.920 Din. Od tega cd* pade na carinarnice v Beogradu 10,244.132, v Zagrebu 10,839 141. v Novem Sadu 9 mi* lijonov 199.607. v Ljubljani 7.628.42 4 v Dubrovniku 2,772.01. v Skop!ju 2.161 175, v Splitu 960.340. Od 1. aprila do 20. julija so znašali carinski dohodki 468,453.355 Din. V proračunu je bilo določeno za to razdobje 504,655.558 Din. Marija Klemenčič naznanja v svojem, v imenu svojega sinčka in ostalih sorodnikov tužno vest, da se je naš dobri, nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Lovro Klemenčič načelnik keramične zadruge in solunski dobrovoljec dne 28. julija t. 1. v Podbrezju smrtno ponesrečil. Truplo blagega pokojnika se prepelje v Ljubljano, v mnvašnico Sv. Krištofa, odkoder se vrši pogreb v torek, dne 31. julija 1928 ob 724 Bfi popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale na Podbrezju, pri Sv. Jakobu v Ljubljani in v St. Vidu pri Stični. V LJUBLJANI, dne 30. julija 1928. Ic92 Občina Lnibijana Mestni pogrebni zavod Mag. št. 12729-28. ref. DC. Razpis Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo: 1. naprave osmero železobetonskih mostičkov in propustov na Barju; 2. naprave železobetonskega perišča na Vodnikovi cesti v Šiški; 3. pleskarska dela nekaterih železnih ograj in mostov. Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-IL, do petka, dne 3. avgusta 1928 do 11. are dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci, proračuni in načrti. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 26. julija 1928. 1388 Makulaturni papir kg & Din 4'-orodaia uorava ,,S*ov Naroda/ Mlajša dama želi korespondirati ž inteligentnim, boljšim gospodom. Pismene ponudbe na npravo »Slov. Narodac pod »Korespondenca 1375«. Prodajalka izvežbana v manufakturni m špecerijski stroki, z večletno prakso, ve&ča slovenskega in nemškega jezika, išče službe v večji trgovini. Gre tudi na deželo. Vstop takoj. Cenjene ponudbe na upravo »SI. Nar.€ pod »M. O. 1380«. Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko prihranite, Ce to daste čistit hi barvat v kemično pralnico, k]er Je cena najnižja io najbolj solidna postrežba. Anton Boc, LJUBLJANA, Selenbnrgova al 5t- 6, l. — tovarn* Vič-Glmce Klavirji! Tovarna in zatoga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih rvrdk kakor tudi lastniki izdelkov — Poseben oddelek za popravila. UglaŠevanje in popravila za kon-servaitorij, Glasbeno Matico in druge inštitute izgotavlja moja frvrd-ka. — Točna postrežba m zmerne cene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. Warblnek, Ljubljana. Gregorčičeva nI. 5. 1387 Javna dražba najdenih predmetov se vrši dne 2. avgusta na glavnem kolodvoru v Ljubljani 1393 Intel, gospodična žeii v svrho razvedrila korespondirati z re>snim gospodom Cenjene dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Sreča 1372«. Iščemo vestnega, energičnega in treznega tovarniškega vratarja z znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi za takojšnji nastop. S službenimi prejemki ni zvezano naturalno stanovanje. Upokojeni orožniki in kompetenti sličnih poklicev imajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo zahtev na Zadružne ?a-pirnice Vevče, Goričane m Medvode d. d., Vevče pri Ljubljani. L U UUBUUI KRSTU U fronti ni ji altpdttat tef tmHtf-krt ttr iprt- llj2*i lflft< ZADRUŽNA HRANILNICA peg. pos* in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, es kom tira menice, Inka- Sprejema Hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteriji sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter ;ib obrestuje do dogovoru naiugodnee. vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodam , ... ■ - v bančno stroko spadajoče OOSle ===== fud' srečke Ratne štete na obroke oort zelo ugodnim* oo?.»o ' Urejuje; Josip Zupančič. — 2* aNaroduo ciaJtarou*: Fran Jezer sek, — upia*o lo inaeratiii dcJ &»ta; O t ud Chnstut — Vsi f Ljubljani.