Leto LXXm., št. 128 Lfti*Qan, Cena Din S LOTE NS »znajo vsak dan popoldne tzvzemži nedelj m praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din Z do 100 vn* 6 Din 230, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati potit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" vel jo mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— II Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaffieva ufica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra st. 7 H NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave-. Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Tretji dan nemške otenzjue Nemci vedno bol] stopnjujejo svoj napad v očitni nameri, da čim prej izsilijo odločitev — Zavezniške čete odločno branijo svoje postojanke, tako da je borba vedno bolj srdita Tudi današnji tretji dan nemške ofenzive poteka v znaku srditih borb na vsej fronti. Nemci silovito napadajo in svoje napade od ure do ure stopnjujejo. Poslužujejo se svoje taktike kombiniranih napadov tankov, oklopnih avtomobilov, strmo^lavcev in bombnikov, za njimi pa pritiska pešadija. Po dosedanjem poteku borb sodeč izgleda, da so Nemci odločeni vreči v boj vse razpoložljive sile, da bi čim prej dosegli odločitev. Na fronto prihajajo vedno nove divizije iz zaledja, deloma pa tudi iz Siegfriedove črte. Zavezniško vrhovno poveljstvo se zaveda resnosti položaja ter je ukrenilo vse, da nemško ofenzivo zadrži. Poslužuje se sedaj nove obrambne taktike, ki obstoja v tem, da so izza glavne fronte daleč v notranjost razporejeni protitankovski oddelki. Ta način obrambe se je v prvih dneh nemške ofenzive že dobro izkazal. Po prodorih nemških tankovskih oddelkov na posameznih točkah so pustili te kolone precej daleč v zaledje fronte, kjer pa so jih nato pripravljeni oddelki obkolili in uničili. Po prvih dveh dneh so dosegli Nemci na obeh krilih neznatne uspehe ter pridobili na terenu par kilometrov. Zavezniške čete imajo sedaj dobro utrjene položaje in nudijo odločen odpor. V središču fronte vodi operacije osebno vrhovni poveljnik general Weygand. Tako v nemškem, kakor v zavezniškem taboru naglasa jo, da je pričakovati izida sedanje ofenzive šele v par dneh ter da so vsi dosedanji boji le pripravljalnega značaja za glavni spopad, do katerega utegne priti vsak trenutek. Bitka besni dalje Nemci srdito napadajo, zavezniki pa se odločno branijo — Doslej še nobene odločitve London. 7. iun. s. (Reuters Velika nemška ofenziva na 200 km dolci fronti od Kanala do Aisne se nadaljuje, toda v glavnem se ie posrečilo zavezniškim četam, da so dosedanje nemške napade zaustavili. Predvsem drže zavezniki svoie položaje v centru fronte. Edino na dveh točkah, in sicer na obeh krilih fronte je uspelo Nemcem, da so osvojili nekaj no-vesa ozemlja. Na severu ie bila zavezniška vojska prisiljena, da se od ustja Som-me umakne na nove položaje ob reki Bresi e, ki teče 30 km iužnozapadno vzporedno s Sommo. Druffi umik ie bil rx>tre-ben pri Soissonsu. kjer so se zavezniške čete umaknile od reke Ailette na gričevje ob desnem bresu Aisne. Sinoćnje fra^co.-ko vojno poročilo pravi, da so Nemci včerai napadali z bre-z-primerno silovitostjo, toda zavezniške čete so iim kljub temu nudile odHčen odnor. Predvsem so na nemški strani sedaj posedi v zelo velikem številu v borbo tanki. Francosko poročilo ceni. da jih ie bilo včerai na fronti ob Sommi skup.no v akciji okoli 2000. V borbi proti tankom igrajo posebno važno vloso zavezniška letala, ki bombardirajo nemške rk^or/ne edini ce. potem ko te dospeio v francoski obrambni nas. Dosedanji potek ofenzive kaže. da je novi francoski obrambni sistem ob Sem-mi dober. V glavnem ta sistem sestoji iz mnogih posameznih utrjenih točk, ki so razporejene v veliko globino za Sommo. Te obrambne točke tvorijo resno oviro nemškim mehaniziranim oddelkom. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo nemškim tankom le težko uspelo, da bi mogli francoski obrambni pas prodreti Čim dalje namreč dospejo tanki v obrambni sistem, tem večji nevarnosti so izpostavljeni, da jih francoski oddelki izolirajo in uničijo. Po oficielnih angleških informacijah drži odsek na fronti ob Sommi tudi močan oddelek angleške vojske, in sicer nekaj Higbland polkov. Ti oddelki so bili v bojih včeraj in predvčerajšnjim deloma obkoljeni od nrodirajočih nemških nolkov. Borili pa so se izredno vztrajno. Končno so se na dano povelje umaknili na nove pri pravi i ene položaje toda boreč se za vsako ped zemlje. Vreme na bojišču ie bilo včeraj izredno lepo ter je bila velika vročina. London* 7. jun (C Z.) Francoski vojaški krogi smatrajo, da ie položaj za zaveznike precei dober Tanki so sicer tudi že prešli na nemški strani v napad, toda francoska protitankovska obramba popolnoma izpolnjuje svojo nalogo. Angleški listi izražajo zahtevo, nai bi bilo čim prej poslanih še več angleških oddelkov in vojnega materijala v Francijo. Listi poudarjajo, da ie bitka, ki ie sedaj v teku, r>ravtako važna za Anglijo, kakor za Francijo. Borba za strateški ključ do Pariza Najhujši spopadi so pri Compiegnu, kjer so strateško najvažnejši položaji za obrambo in napad Rim, 7. jun. e. Posebni dopisnik agencije Štefani na zapadni fronti opisuje položaj na bojišču takole: Nemci so v prvih bojih uporabljali samo pehoto. Na črti Peronne - Amiens so stopile v akcijo prve nemške motorizirane edinice. Po nekaterih vesteh je nemška pehota prekoračila reko Oiso in Aisno. Boji potekajo na fronti, ki je dolga 200 km. Najhujši spopadi potekajo v dveh smereh in sicer jugozapadno od Amiensa in La F era ter v področju Soissonsa. Po nepotrjenih vestih so imeli Nemci jugozapadno precej uspehov in so zavzeli cesto, ki vodi od La Fera proti M ozonu. Za francosko armado je to področje precej kočljivo, ker se v tej črti spušča reka Oisa proti Parizu in «eče reko Aisno, obe se pa. združita pri Compieffneu. ki je tako rekcč strateški ključ do Pariza. Zaradi te- ga so vsi napori nemške vojske naperjeni v smer proti Compiegneu. Francoski odpor na tem predelu fronte je zelo močan in general VVevgund vodi tu sam operacije. V Parizu pričakujejo z napetostjo novih vesti o položaju na tem odseku fron.e, kjer se bo verjetno odigrala najvažnejša faza sedanje ofenzive. Tu se odloča usoda Francije. Nemško vrhovno poveljstvo je vedelo, da bo francoska armada nudila v tem predelu fronte kar najmočnejši odpor. Zato je pripravilo za odločilne napade ogromne mase svoje vojske. Nemško vrhovno poveljstvo namerava razviti to ofenzivo Po tako zvanem progresivnem načrtu, kar pomeni, da bo uporabljala v bojih čim-dalje večje število svojih čet ob sodelovanju vseh edinic, ki so opremljene z vsemi modernimi vojnimi tehničnimi sredstvi. Po dveh dneh ofenzive Srdite borbe na vseh odsekih — v napadu — Strategičen tunik na krilih Pariz, 7. junija br. (SDA.) O razvoju bojev je objavila agencija Havas snoči poročilo, da so Nemci ves dan silovito napadali na vse i fronti, vendar pa so bili vsi napadi odbiti. Vrhovni poveljnik zavezniških čet general Weygand ceni število tankov, ki so jih vrgli Nemci danes v boj, na preko 2.000. Ne glede na te silovite napade tankovskih in motoriziranih oddelkov ob podpori nemških strmoglavcev in bombnih letal je centrum zavezniške fronte vzdržal, pač pa so Nemci na obeh krilih nekoliko napredovali, ker so bile tam šibke postojanke in so se zavezniške čete iz strategičnih razlogov umaknile na bolj utrjene pozicije. Nemci so tod pridobili na terenu kakih 10 km. Ostala francoska oporišča, ki so dobro opremljena s protitankovsko obrambo, so se odlično držala. Ob koncu drugega dne nemške ofenzive je bilo uničenih že več sto sovražnih tankov. Francosko letalstvo je uspešno poseglo v boj in ima velike zasluge na tem, da so bili nemški napadi odbiti. Pariz, 7. jun. s. (Havas). Snoči je bil položaj na bojišču po informacijah mero-dajnih vojaških krogov nekako naslednji: Na obeh skrajnih koncih fronte so Nemci nekoliko pridobili na terenu. Ob ustju Somme so se zavezniki umaknili v na dolino reke Bresle, na vzhodnem koncu, pa so dospeli nemški oddelki do višin na desnem bregu Aisne. Vsekakor pa so v obeh teh smereh prodrli samo manjši nemški oddelki in jih bo bod gotovimi okoliščinami mogoče prav hjtro zopet vreči nazaj. Dejstvo je, da se i zaenkrat prav za prav bitka v največjem obsegu sploh šp nI pričela. Vsaj nemška pehota še ni r *-* z vso silo v akcijo. Pač pa so nemš' ni oddelki ob Sommi zelo močni. Rac. „j, da so Nemci poslali semkaj nad polovico svojih oklopnih edinic iz Flandrije. Manjša polovica teh oddelkov je bila v Flandriji uničena ali poškodovana, će se nemške izgube v tem obsegu nadaljujejo, se utegne položaj zelo hitro spremeniti. Vojaški strokovnjaki cenijo tudi, da so Nemci v teku dosedanjih bojev po invaziji Nizozemske in Belgije izgubili že dve tretjini svojih bombnikov-strmoglavcev, ki igrajo posebno vlogo pri nemških ofenzivah. Nemško vojno poročilo Prodiranje v jugozapadni smeri — Operacije se nadaljujejo po načrtu Glavni stan vodje rajha, 7. junija. A A (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Operacije, ki so se včeraj začele v Franciji, se nadaljujejo po določenem načrtu. Naše čete so napredovale sedaj v jugozapadni smeri. Število ujetnikov pri Dnnkerqueu se je povečalo na 58.000. Zaplenjenega orožja in vojnega materiala vseh vrst še ni mogoče pregledati. Nemške letalske sile so bombardirale včeraj ceste, zbiranje čet in marširajoče oddelke za sovražnim bojiščem. Poleg tega so nemška letala izvedla napade na srednjo Francijo ter na vojaško in trgovsko pristanišče Cherbourg, v noči od 5. na 6. junija pa na veliko letališče ob vzhodni in jugovzhodni angleški obali. Vsi napadi so bili uspešni. Skupne izgube sovražnika so znašale 143 letal, od katerih jib je bilo 49 zbitib v letalskih borbah, 19 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila uničena na tleh. 19 nemških letal se je zgubilo. Sovražnik je ponovil svoje letalske napade na nevojaške cilje v severni in zapadni Nemčiji, ter ni povzročil nobene večje Škode. Pri tej priliki so bila zbita tri sovražna letala in sicer dve nad Hom-burgom pri nočnem napadu, tretje pa je bilo zbito v Holandiji. Francoski vojni kabinet Pariz, 7. jun. e. Po rekonstrukciji francoske vlade je bil rekemstruiran tudi vojni kabinet, v katerem ni več enajst članov, temveč samo 8 članov s predsednikom Pavlom Revna udom in podpredsednikom maršalom Peta inom. Strogi ukrepi proti defetistom v Franciji Pariz, 7. jun. e. Kot nadalmii dokaz odločne volje vlade Pavla Revna u da v borbi proti sumljivim ljudem, ki iih ie smatrati za notranie sovražnike, ie bilo aretiranih več sotrudnikov neke francoske tedenske revije kakor poroča polslužbm l agenciia »Telefrance«. Delovanje aretiranih ni bilo v skladu z državnimi interesi, kajti izražali so s svojim pisan iem defe-tistično in komunistično prepričanje. Požrtvovalnost angleških ladijskih strojnikov London, 7. junija s. (Reuter) Minister za plovbo Ronald Cross je imel snoči kratek govor po radiu, v katerem se je zahvalil vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri evakuaciji angleške vojske iz Dunkerquea. Cim se je pričela evakuacija, je izdala Zveza mornarjev v Dovru apel na vse strojnike v Angliji, naj se prijavijo v prostovoljsko službo na trgovinskih ladjah, ki so bile poslane pred Dunkerque. Čeravno so sedaj vsi ladijski strojniki v Angliji zaposleni v važnih industrijskih podjetjih, se je že v nekaj urah lavilo 350 prostovoljcev. Tudi podjetja, v katerih so zaposleni, so jim šla v vsakem pogledu n* roko. Vsi ti prostovoljci so nato brez prestanka noč in dan kljub največji nevarnosti opravljali svojo službo na Ladjah, ne da bi prejeli za to kakršnokoli plačilo, Pariz, 7. junija e. Havas javlja, da je predsednik Lebnm sprejel admirala Abria-la in se mu zahvalil za hrabro zadržanje o priliki evakuacije zavezniških čet iz Dun-kerquea. Mussoiini bo pismeno predložil italijanske zahteve Angliji in Franciji Sele £e zavezniki teli Italijanskih zahtev ne M sprejeli in M ne priSlo do sporazuma, bi se Italija po ameriških informacijah odložila za intervencijo v sedanji vojni New Tork, 7. jun. e. Dopisnik agencije »Associated Press« je izvedel v Rimu v me-rodajnih italijanskih krogih, da namerava predsednik vlade Mussoiini predložiti pismeno svoje zahteve angleški in francoski vladi. Ce bi zavezniki teh predlogov ne sprejeli, bi takoj sledila vojaška intervencija Italije. Iz istih virov je dopisnik izvedel, da je bilo evakuirano civilno prebivalstvo pri Livornu in da bodo vse velike italijanske potniške ladje po odredbi vlade preurejene v sanitetne ladje Rdečega kriza. Papeževo pismo Mussoliniju London, 7. jun. (CZ.) Po informacijah vatikanskih krogov je poslal papež Pij XII. nedavno italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju pismo, v katerem ga poziva, naj ohrani mir. Toda v Vatikanu imajo le zelo malo upanja, da bi se to doseglo. Prevladuje mnenje, da se je Mussoiini že odločil za vstop v vojno. Psgaf anja z Rusijo London, 7. jun. (C. Z.) Snočnji »Ewe-ning Standard« objavlja poročilo svojega poročevalca v Moskvi, ki pravi, da je v zadnjih tednih poskušal nemški poslanik v Moskvi, grof von Schulenburg doseči, da bi Stalin pristal na razdelitev interesnih področij na Balkanu. Kar se tiče razdelitve interesov med Rusijo in Italijo, gre predlog velesil osi Rusiji po poročilu >Ewe-ning Standarda« za tem. da bi Italija obljubila, da ne zaplete Balkana v sovražnosti, če bi Rusija obljubila, da ne bo pod-vzela nobene vojaške akcije v Sredozemlju v primeru, da Italija stopi v vojno. Smatrajo, da je Moskva napram temu predlogu skeptična in da stoji na stališču, da bi razširjenje vojne na Sredozemlje v vsakem primeru pomenilo ogražanje ruskih interesov. Obnova blokadne kontrolo Kairo, 7. jun. e. Reuter poroča, da so oblasti zadržale neko Italijansko ladjo v trenutku, ko je dvignila sidro v Aleksan-driji. Obama policija je preiskala tovor bombaža na ladji. Italijanski prekomornik I Zbiranje bakra v Italiji j Rim. 7. junija. AA. (Havas) Na osnovi i odredbe državnega podtajnika za voino I proizvodnjo se bodo morali vsi bakreni predmeti predati posebnemu uradu za zbiranje starih kovin. Ta odredba ne velja za tuje državljane. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da se za bakrene odpadke plača 12 lir za kg. za posodo ij^ druge predmete iz bakra pa 20 lir za k# V Italija ne zvone vec zvonovi Rimski večerni situacijski matski napori se nadaljujejo francoski akciji pregled — Diplo-— Napovedi o novi Rim. 7. jun. (Dr. O. A.) Dogodek včerajšnjega dne se smatra v Rimu nepričakovana sprememba francoske vlade, ki je po soglasnem mnenju razen z novo nemško ofenzivo na Sommi tudi v neposredni zvezi z bližnjo italijansko intervencijo. Večerni listi opisujejo vse podrobnosti pariška dramatične noči in ji pripisujejo zgodovinski pomen. Ves tisk pozdravlja odhod Daladiera. ki ga smatrajo za največjega sovražnika Italije, ker je vedno mahal »s korziškim bodalom« in nenehoir.a izjavljal »jamais« — nikoli (ne bo Francija pristala na teritorialne koncesije v prilog Italiji). Laval, največji prijatelj Italije, po italijanskem mnenju ni vstopil v vlado le zaradi tega. ker mu bo zaupana diplomatska naloga izrednega pomena. Pariški poročevalci italijanskih listov napovedujejo tajinstveno veliko francosko šesto, ki naj bi napravila vtis na Ameriko in na druge velesile, ti so trenutno še izven vojne. Snočnji »Avvenire« objavlja v zvezi z dogodki v Parizu uvodnik, ki je izzval splošno pozornost. Po mnenju lista je edina rešitev zaveznikov v tem, da se po-; gumno in naglo odločijo za povratek k politiki Monakova, s katero je Mussoiini že enkrat omogočil rešitev miru. V inozemskih krogih se sprašujejo, ali naj to pomeni, da bo Italija ob 12. uri še enkrat predlagala kompromisni mir, ki naj bi edini mogel rešiti zaveznike. Nekateri New Tork, 7. junija, br. (SDA) Veliki italijanski prekomornik »Conte Bianra-mano« (23.000 ton), ki se mud v ameriških vodah, je dobil od italijanske vide nalog, naj do nadaljnega ostane v ameriški luki Balboa pod za&čito ameriških oblasti. Ta ie Trnrrtttn v ameriški javnosti veliko pričakujejo celo nekatere izredne dogodke, dasi nihče ne more reči kaj bolj določnega. Kljub temu pa tu dvomijo, da bi mogla kakršnakoli francoska diplomatska gesta še odvrniti Italijo od intervencije. A na drugi strani se tudi zadržanje Amerike zmerom bolj upošteva V tukajšnjih diplomatskih krogih namreč ne taje, da bodo nadaljnji neuspehi zaveznikov kakor tudi italijanska intervencija močno pospešili vstop Zedinjenih držav v vojno. Tudi Gayda se bavi danes v svojem uvodniku s tem problemom in ugotavlja, da je bil Churchillov govor v prvi vrsti namenjen Ameriki. Treba je računati z ameriško intervencijo, pravi »Giornale d'Italia«, ker se zapadni zavezniki ne morejo več sami rešiti. Toda to bi bilo proti Monroejevi doktrini in bi imelo za Zedi-njene države najhujše posledice, če že ne sedaj, pa v bodočnosti, ker bi se potem lahko tudi vsaka evropska velesila z enako pravico vmešavala v ameriške zadeve. Današnja podrobna navodila glede zatemnitve, ki se mora pospešeno pripraviti, so malone že izvršena. V vsaki hiši pripravljajo tudi vse potrebno za obrambo proti letalom. Nocoj se zvonovi rimskih cerkva niso več oglasili. Tudi sirene v industrijskih okrajih so obmolknile. Ljudje Čakajo z največjo napetostjo, kdaj se bodo spet oglasile. Tedaj bodo sovražna letala nad Italijo ... „Vzroki našega upanja" Francoski ministrski predsednik o položaju — „Sramotna doba naše zgodovine je zaključena" Pariz, 7. junija, b. (Havas) Snoči je 19.45 so vse francoske radijske postaje v zvezi z ameriškimi radijskimi postajami oddajale naslednji govor ministrskega predsednika Paula Revnauda francoskemu narodu po radiu: V zadnjih 14 dneb sem dvakrat govoril pred mikrofonom vsemu narodu. Obakrat sem vam moral naznaniti samo slabe vesti, najprej zavzetje Amiensa po nemških četah, nato pa kapitulacijo belgijskega kralja Leopolda. Danes vam bom namesto slabih vesti poudaril vzroke našega upanja Prvo nemško presenečenje je bila trditev nemške propagande, ia so naše čete ki so se borile v Flandriji, popolnoma zajete, obkoljene in da bodo gotovo v Nadaljevanje mu z. strani kratkem uničene. To ae ni zgodilo. Onih 335.000 zavezniških vojakov, ki se je moglo vkrcati v Dunkeroueu navzlic sovražnim napadom, je pokazalo, kaj pomeni obvladovanje morja. Izkazalo pa ae je tudi junaštvo zavezniSke vojske, ki vzbuja občudovanje vsega rveta. Se posebej vam rečem: Francija, ki ima takšne vojake, ne bo propadla. Naši vojaki iz leta 1940 so enakovredni onim iz leta 1914. Drueo nemško pre«=enečen1e ie bilo namenjeno živcem Parižanov. Mislim letalski napad na naSo prestolnico v ponedeljek. Samo kako sekundo ali minuto so bili Parižani npkoliko pretreseni. Toda takoj nato so pokazali vso svojo hladnokrvnost in mirnost. Na5a letala so medtem že odgovorila na nemški nanad na Pariz. Izvedla so ne?*eto bombardirani v nairazlič-neiših krajih Nemčije, pri čemer so napravila sovražniku ogromno 5kodo na posameznih volaških obiektih. zlasti pa na zalogah bencina. Od^ei bomo na vsak napad na katero koli na^e me«to odgovorili z enakimi oolet! nad rsemSka mesta. Tretje nemško oresenečenie je nova nemška ofenziva O tej vam lahko rečem, kar mi je povedal Weygand. s katerim sem govoril: Zadovoljen sem razvojem položaja, ker se razvija v smislu vseh načrtov in pričakovanj. Ves svet napeto sledi tem novim hertiaui na toli preizkušenem In za vojne ie zgodovin -skem ozemlju. Hitler napoveduje v svojem proglasu nov svet in sanja o nemški hegemoniji. Vsi ti načrti pa se bodo razbili ob našem odporu, kajti vse naše misli se v tem trenutku dado strniti v dve besedi: Rešiti Francijo! V lem smo vsi v vladi popolnoma soglasni. Malo bo sedaj besed, malo razprav, več dejanj. Dolžnost demokracij je, da priznajo svoje napake. To smo tudi storili. Toda ta sramotna doba naše zgodovine je zaključena. Francija je mirna in ponosna, prav tako kakor naša zaveznica Anrlija Zavezniki se dobro zavedajo, da imajo z vsemi evropskimi državami v sedanjem položaja skupen interes: preprečiti nemško hegemonijo. Francija stremi po vzpostavitvi Evrope, v kateri bo vsem narodom zagotovljen obstoj. Toda naj vsi razumejo, da je čas že zelo tesno odmerjen. Kar se tiče nas. mi zaupamo v svoje orožje. Po drugih vesteh je Rusija koncentrirale več novih divizij pri Pečeng* in v Sali. To dejstvo spravljajo ruji opazovalci v zvezo z Znanim dejstvom, de amatra sovjetska Rusija severno Norveške za svoje vplivno in interesno področje in ne bi mogla trpeti, da bi se nemški vpliv razširil na ta del Evrope. Po vesteh iz Litve koncentrira sovjetska Rusija nove divizije na litavsko-poljski meji, kjer tudi neprestano grade nove utrdbe. Diplomatski krogi v Stockho4mu pripisujejo tudi veliko važnost trgovinskim pogajanjem med švedske 'n Rusijo ter med Finsko in Rusijo Tuii opazovalci v Srock-holmu ne verjamejo, cia bo prišlo kmalu do zbližanja med Rusijo in Francijo ter Anglijo, toda sovjetska Rusiji, s'uti nevarnost in zaradi tega se je ustvarila podlaga za. zbližan jc z L-cndonom in Parizom in zdaj je mogoče najti primerno osnovo za sporazum. Novi angleški poslanik prispel v Moskvo Atene. 7. jun. e. Reuter poroča, da le novi angleški veleposlanik v Moskvi Cripps včeraj cb 13.35 odpotoval z letalom preko Rumunije v Moikvo. kamor ie dospel snoči. Papež se ne bo selil v Ameriko Washina;ton. 7. jun. e. DNB poroča, da so s merodajnejra me»ta v Beli hill demantirali vest. da Je prezident Rooaevelt ponudil papežu neko me*to v Ameriki, kjer bi papež lahko bival, če bi se odločil, da zapusti zaradi vojne nevarnosti Vatikan. Amerika odstopila zaveznikom vsa svoja razpoložljiva letala Sklep ameriške admiralitete pomeni izdatno pomoč zaveznikom — Sledili bodo Se drugi podobni ukrepi \V s h i n £ t o a. 7. jun. s. (Reuter). Ameriška admiraliteta je sedajodstepila zaveznikom vsa svoja rezervna letala in ona letala, sca katera trenutno nima na razpolago pilotov, ker so ti zaposleni kot inštruktorji v tovarnah. Ta gesta ameriške vlade pomeni vsekakor izredno pomoč zaveznikom. Pričakujejo, da bo v kratkem sličen sklep sprejelo tudi poveljstvo ameriške kopne vojske. Že sedaj je bilo izdano dovoljenje, da sme biti prodan Angliji in Franciji ves presežek ameriških topov in laiikcga orožja. Ti ukrepi se skladajo z najnovejšimi izjavami vodilnih ameriških politikov, ki zahtevajo čim učinkovitejšo pomoč Zedinjenih držav" za Anglijo in Francijo. Polkovnik Knox, ki bo določen za oficielnega republi-Itansiceg-a kandidata za predsedniške volitve, je včeraj izjavil, naj bi Zedinjene države nudile Angliji in Franciji takoj vsako pomeč razen armade. Guverner države Nevv TTork Lehrrt.ann, ki je včeraj dospel v Wa-shinjrton, je imel v Beli hiši razgovor s predsednikom Rooseveltom. Pozneje je izjavil novinarjem, da je prav zato prišel v Vvashington, da svetuje vladi, naj priskoči zaveznikom na pomoč z vsemi sredstvi, ki jih je mogoče pogrešati, ne da bi trpela obramba Zedinjenih držav samih. Med tem Zedinjene države izpopolnjujejo svoje oborožitvene načrte. Kongres je včeraj soglasno odobril nove kredite v višini 1600 milijonov dolarjev za vojno mornarico in 1200 milijonov dolarjev za izpopolnitev ameriške kopne vojske. Vse delavnice v ameriških mornariških arzenalih bodo odslej delale po 6 dni na teden in sicer noč in dan v treh posadih. Washingtan. 7. junija. A A. (Reuter) Mornaričko ministrstvo ie izdalo snoči sporočilo, v katerem pravi, da bo 500 letal mornarice predanih družbi Courtis. ki jih bo lahko Drodala zaveznikom. To število letal ima mornarica odveč. Ta letala so zelo močni bombniki, zgrajeni za strme polete. Dosedaj so zavezniki dobili ie 2300 letal New York. 7. junija. AA. (Reuter) V krosih zavezniške komisije za nabavke, ki se mudi v Ameriki, se naglasa, da so «a-kupi. iz.vršeni na osnovi prvega načrta dosegli vrednost 1200 miliionov dolariev. Za to v.?oto so zavezniki nabavili letala in letalske motorje. Dozdai je bilo dobavljenih že 2300 ameriških letal. Izve se. da se konkreten zavezniški predloe o odkuou presežka ameriškega voinega materiala lahko Dričakuie v 24 urah. Roosevelt ostane preko nedelje v Washifig to nu New Tork, 7. junija. AA. Predsednik Roosevelt ostane z oziram na položai v Evropi čez nedeljo v Wa?hingtonu. Ponovni medsebojni letalski napadi Zavezniki so bombardirali nemško zaledje, nemški bombniki pa so se zopet pojavili nad Anglijo London, 7. jun. e. Ministrstvo za letalstvo je iavilo. da so angleški bombniki od srede daJ1e v teku druce faze nemške < tenzive z uspehom bombardirali nemške motori žiro ne edinice in onemogočali koncentracijo nemških čet na fronti in za fronto. Angleško letalstvo ie bombardiralo železniška križišča med Am i en som in Arrasom. Sovražna lovska letala so skušala zadržati angleške bombnike. Pri tem je bilo sestreljeno eno neroiko lovsko letalo lipe »Messerschmidt 110« in eno nemško lovsko letalo tipe Messerschmidt 109«. Druge letalske formacije napadle letališča in postaje v Cambraiu ter so uničile več sto metrov železniške oroge. V L? Cateau je bilo vrženih šest težkih bomb na nemški vlak. Bombe so popolnoma uničile lokomotivo in Drve vagone. V področju St. Quentina ir> Douaia so bile born.brrdirane nemške vojaške pozicije. V Nemčiji so angleška letala bombardirala več ur Hamburg. Zažigal-.ie bombe so zadele već rezervoarjev tekočega goriva. Opazovalci z letal so ugotovili celo vrsto požarov v skladiščih za gorivo. Uničenih je bilo tudi nekaj rezervoarjev goriva v bližini kielrkega prekopa in nekaj vojaških objektov na Helgolandu. Z uspehom so angleška letala tudi bom- bardirala več važnih železniških ki .zišč na Nizozemskem. London, 7. juri. s. (Reuter? Preteklo noč so nemški bombniki zopet napadli z bombami več točk v Angii.ii. Letalski alarmi v Angliji so bili dani ponoči na zelo obsednem ozemlju, vse od grofije Durham do Kampsh:r?a ob obali Kanala na jugu. O napadih sta izdali letalsko in notranje ministrstvo zjutraj skupen komunike, ki pravi: Sovražna letala so v teku pretekle noči na več točkah preletela južno in iužno-vzhodno angleško obalo in izvedla vrsto bombnih napadov na širokem ozemliu Letalski alarmi so bili dani v mnog'h okrožiih in trajalo ie skoraj tri ure. orodno je bil dan znak. da so se vsa sovražna letala zopet oddaljila. Protiletalski topovi so stopili na mnogih m°st:h v akcijo in tudi lovska letala so se dvignila da prestrežejo napadalce. Nemška let sla so vrgla več eksplozivnih in zazidalnih bomb na neko mesto v gre ££31 Line ln Dve osebi sta bili pri tem lažje ranjeni Sk 'e 03 je napad povzročil le malo. Ti napadi :o bili najbrže namenjeni letališčem. Pariz. 7. jun. s. (Havas) Davi ie b'" dan v Parizu letalski alarm ki ie trajal po* ure. Zaenkrat še ni znano, ali ie bil Fari-ponovno bombardiran. Velika aktivnost Moskve Sovjetska diplomacija posveča vso svojo pozornost razvoju položaja v Evropi in zaščiti svojih interesov Moskva. 7. jun. e. Sovjetska diplomaci-ja razvija zelo živahno delovanje v treh giavnih smereh in sicer v baltiških državah, v jugovzhodni Evropi ter v Turčiji. Tuji diplomatski opazovalci v Moskvi pravijo, da so postali živahnejši stiki sovjetske diplomacije z zavezniškimi prestolnicami. Sovjetska diplomacija je za zdaj obrnila vso svoj o oozornost evropskim problemom in ie skoraj zanemarila Daljni vzhod baje zaradi tega. ker so odločilne jaiponske osebnosti izjavile, da se Japonska ne bo vmešavala v evropsko vojno in da se bo uprla vsakemu poizkusu, da bi se razširila vojna na Tihi oceai*. Največjo pozornost vzbujajo pogajanja Moskve z baltiškimi državami. V moskovskih diplomatskih krogih trdijo, da je prišlo do teh Dogajanj na pobudo iz sovjetskih vojaških krogov, ki smatrajo, da je sedanji položaj v baltiških državah nezadostno jamstvo za varnost Sovjetske Rusije. Posebno živahna je moskovska diplomatska akcija v Ankari. V Moskvi »o mnenja, da lahko sledi oslabitev zvez med Turlijo in zavezniki, če bi se položai zaveznikov na fronti poslabšal. V splošnem poudarjajo, da Turčija želi predvsem ohranit-' mir na Balkanu in sovjetska vlada ie pripravljena, da turško vlado v prizadevanju za ohranitev miru v tem delu Ev- rope v celoti podpre. V tei smeri no^kaio zdaj diplomatska nogaianla med Turčijo in Sovjetsko Ru.-iio. 1 Glede odnošaiev do Francije in Anglije poudarjajo v moskovskih dir loma tskih krogih, da 7a zdsi Se n1 opaziti nobenih bistvenih sprememb, to*in opazil' ie da ie znatno popustita nape*o-t med Moskvo in Londonom ter Parizom ter se kaž? 7 ob h strani večia strpnost ter pripravi;eno^t za nadaljevanje sodelovanja na gospodarskem področju. Stockholm. 7 junija (\TTB) Po verodostojnih virih vodi sedaj sovjetska Rusija intenzivno diplomatsko in vojaško akcijo v baltiških državah in v Skandinaviji. Pomorske baze sovjetske Rusije v Baltiku, v Rusiji, v Estoniji in v Lctonski se mrzlično utrjujejo. Pomorsko oporišče Han-gd je prenatrpano z vojaki, vojnim materialom in letali. Na podlagi mirovne pogodbe s Finsko je sovjetska armada začela utrjevati to oporišče. V skladu z mirovno pogodbo s Finsko sc je pričela tudi gradnja važnih železniških prog. Rusija jc zgradila nadaljevanje proge od Kanda lakše do Kemijaervija na svojem ozemlju. Finci pa gradijo to progo na svojem ozemlju Po sporazumu med Rusijo in Finci je ta proga potrebna za hitro prevažanje ruskega blagi v Švedsko. Nova obrambna taktika proti nemškim tankom Nemške tanke puste preko glavne fronte v zaledje, kjer jih obkolijo in uničijo Pariz, 7. junija, s. (Havas) Vojaški poročevalec francoskega radia daje nekai podatkov o taktiki, ki se je sedaj Francozi poslužujejo v borbi z nemškimi tanki. Francoska pebota ob Sommi ima povelje, da pusti prodirati nemške tanke mimo svojih postojank, nato Pa takoj zopet sklene svoje po'ožaje in jim onemogoči Umik; T ar ki nalete potem v zaledju na skrbno orioravliene oasti in postojanke protitankovskih oddelkov. Francoska pehota med tem Doseže v borbo z nemško motorizirano pehoto, ki po navadi sledi nemškim tankom. Tako ostanejo nemški tanki v zaledju prvih francoskih postojank brez podpore svoje pehote in so na ta način izolirani. Tedai napadejo tanke francoska letala, ki so jim prizadela že zelo velike izgube. Posebno se je izkazal v borbi proti tankom mali letalski ton. s katerim so opremljeni francofki bombniki. Med tem ko namreč običajno prebije oklep tankov samo šrapnek imajo francoski letalski topovi tako močne projektile, da se tanki proti letalom ne morejo braniti, ker nimajo zaščite protiletalskih topov. Ljubljanski mestni svet je snoči sklepal le o manjših tekočih zadevah Ljubljana, 7. iunija. Na snotrnji seji ljubljanskega mestnega sveta je župan dr. Adlešic poročal najprei o akciji za zaščito prebivalstva in podal tudi poročile o akciji za zimsko pom.č. ki se bliža svoji zaključitvi in je doslej prinesla 581.962 din. Od tega zneska je akcijski odbor izplačal brezposelnim 210.000 din zaslužka, s čimer se je opravilo več javnih del. Za prihodnjo zimo bo še na razpolago za podpiranje vrednih mestnih revežev nad 370 000 din. G. župan se je zahvalil vsem darovateljem in onim. ki so pomagali pri nabiranju te vsote. Finančne zadeve M. s. prof. Dermastja, ki je poročal o predlogih finančnega odbora, ie sporočil najprej zahvalo akademije znanosti in umetnosti za izročitev volila iz oporoke pokojnega Josica Vilfana. Dunajski kreditni zavod je zahteval izplačilo srečk ljubljanskega loterijskega posojila iz 1 1879. ki so v posesti nemških državljanov in so bile izžrebane do 1. 1939 in sicer v razmerju 2 kroni za 1 din. Mestni svet je sprejel predlog finančnega odbora, nai se takoj izplačajo izžrebane srečke, za katere je posebna vsota tudi pripravljena, vendar v razmerju, ki ie veljalo tudi za naše državljane in sicer 4 krone za 1 din. Za regulacijo in izpeljavo potov na na Ljubljanski grad je mestna občina kupila zemljišče na grajskem pobočju v rb-seku 6000 kv. m za 90.000 din. Mestno zemljišče ob Bohoričevi ulici, znano pod imenom »Meksika«, ie mestna občina pripravljena prodat; banski upravi dravske banovine za postavitev Invalidskega doma in državnih nroteznih delavnic. Zemljišče v izmeri 2270 kv. m ie pripravljena občini prodati po 355 din za skupno vsoto 325.850 din. Predlog socialno-političnega odbora za rezerviranje prihrankov pri kredit:h socialnega skrbstva v L 1939-40 v iznosu okroglo 350.000 din. ki nai bi se naložili v poseben fond. ie mestni svet zavrnil. Za kritje obveznosti m?stne občine ljubljanske 00 proračunu krajevnega soJ-ske?r odbora pri Sv. Petru v L Hibi lani za 1. l!540-4i je bil določen naknadni kredit 28090 d"n \i prorač^mske rezerve Nadalje ie bil dovoljen izredni kredit 20 0c0 din za postavitev nove čuvajnice na Vodnikovi cesti. Nato ie mestni svet rešil več ugovorov proti predpisom mestnih davščin in izvršil razne odpise pri mestnih terjatvah Na poročilo načelnika gradbene.-a odbora m. s. dr. Steleta ie mestni svet odobril razne parcelacije. TroSarinske zadeve Poročilo trošarinskega odbora ie podal njegov predsednik m. s. ravnateli Der-mastja. Pred časom se ie Združenje trgovcev obrnilo na mestni svet s orošnjo za omiljenje trošarin in priznanje osuškov blaga, vskladiščenega v trošarinskih prostih skladiščih Da se omogoči pravilno poslovanje, je trošarinski odbor pristal na to da se dovoli gotov kalo na to blago zlasti pa na špirituoze. Ti-ošarinski odbor je predlagal mestnemu svetu, nai se dovoli na mesec V«0/© ali na leto 6°/o kala Nadalje ie bilo ugodeno ugovoru zoper predpis redne trošarine na priman ikliai blaga v prostem skladišču tvrdki ?.Aiko«. Ugovor zoper predpis redne trošarine np. primanikljai blaga v prostem skladišču tvrdke Jeras in drug ie bil zavrnjen Enako so bili zavrnjeni trije slični ugovori vinskega trgovca Marina Barbiča Ugovor zoper predpis redne trošarine na pri manj-kijai blaca v prostem skladišču ie bil zavrnjen tudi veletrsovcu Andreju Sara-bonu. pač pa ie bilo ugodeno kemični tovarni mag. ph. I Koiarja in se ie odpisal znesek za katerega je bila tvrdka obremenjena. Razno Za personalno - pravni odbo) te ooro-čal m. s. ravnateli Vider Mestni svet je ugodil šestim orošniam prosilcev za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo in ugodil drugim prosilcem za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo. Ker je m s. inspektor Silvo Kr^niec podal ostavko kot član mestnega sveta, je predlagal predsednik oersonalno-prav-nega odbora za njegovega namestnika ravnatelja Josioa Osano Predloc: je bil soglasno sprejet Za člana tržnega odbora ie si! imenovan m. s. Josio Vončina. za novega Dre^ednika občinskih računov pa m s. dr Adolf Golia. Javni seji je sledila nato taina seja. Važne đslscbs asesSfre 9 pomožni vojski Ljubljana, 7. junija Vsaj važnejše dolrebe uredbe o pomožni vojski državne obrambe bi morali drbro poznati vsi. ki niso vojašk* obvezniki, kajti prav njih sc predvsem tičejo. O|>ozarja-mo ob tej priliki na nekatera pomembne j'a dr.loei'n. Uredba je bila objavljena v »STu/-benem listu kr. banske uprave dravske banovine« 5 t. m. in v »S'užbenib. novina'i kr Jugoslavije« IS maja KDO SESTAVLJA POMOŽNO VOJSKO Obvezno d?To morajo po določbah ured bc o pomožni vojaki državne obrambe opravljati vsi mo:ki jugo-Jovenski drža v-Ifsni v starosti od 16 let do vključno 65« !cta. če niso voiašk' obvezniki; ti mo ki sestavljajo pomožni viii-ko Trmed vojaških obveznikov pripadali pomožni vojski tisti, ki &o oproščeni vnokuca k voja'kim etlini-cam v mobilnem in vojnam stanju, in s^cer /.a prometno in portno b-zoia-no »tužbo, za delo v delavmeab. podjetjih m rudnikih, ki so potrebni državni obramb'. Ti vojaški obvezniki, prevedeni v pomožno -rrj-sko. ostanejo prevedeni, dokler jc potrebno, to službovanje pa se računa prav *ako kakor da so v redni vojsk'. V pomožno vojsko lahko uvrste tudi nad 65 let stare moške, če to sarrr žele in čc so še za *loi bo sposobni. Moeke, sno^bne za pomožno vojsko, bodo uvr-čaH v posamezne vrste služb po njihovih sposobnostih m njihovem stalnem oproviiu. za kar ho tud' po potre- bi, odnosno m « 1 Cvo p' šameznuca, po 'reben zdravniški prej^ed. Pomožna vojska 'ma tri pozive. S prvim pozivom bo vpoklicano osebje za np-av ne in dru^e ura:!n;škc ter strokovne p s?e nadalje kvalificirani delavci v industriji obrti, gozdarstvu, rudarstvu, proaaetu, stavb- ni strdki in sanitetni s'u/bi. V ta poziv lahko uvrste po potrebi tudi izučeno osebje ;n de'avce teh poklicev. V drugi poziv spadajo krnetjo ter živinorejci, strokovnjaki kmetijskih gospodarskih strok, agronomi, ekonomi, veterinarji, veterinarski pomočniki, polkovači itd., v tretji poziv pa vsi ostali morki v predpisani starosti. MOBILIZACIJA PO POTREBI Pomo/no vojsko bodo mobilizirali po potrebi ob državni mobilizaciji. Z ministrsko urc-dbo bodo izdnni posebni predpisi o dtsclptmaki odgovornosti obveznikov pomožne voiske. <^e bi obveznik pomožne voi-i^rfnbM življenje v pomožni vOj&Ski iltif« |v .»iii rc bi hHn njegova de^zmožnost zrrrmi'ana, hi ve'jal za vojno žrtev, to se p-nvi. užival hi — odnosno njegovi svojci — nravice vojnega invalida. Pomožno vojsko vpokličejo v mobilnem ali vojnem stanju, če je to potrebno zaradi pomemhn'h del za državno obrambo Tudi tuji državljani nevtralnih in zavezniških držav, stalno naseljeni v naši drŽavi, so dolžni opravljati delo za državno obrambo, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam. Vojni minister prireja z drugimi pristojnimi ministrstvi in banskimi upravami tečaje za strokovno pripravo obveznikov pomožne voiske. Ti tečaji morajo biti prircie-ni v krajah, kjer obvezniki stanujejo, in tako, da obvezniki ne bodo ovirani pri svojem rednem delu Za dijaško mladino sred-ni;h. meščanskih in drugih strokovnih šol bodo prircicni t< tečaji ob sodelovanju in nadzorstvu šolskih oblasti. — Obveznikom prvega poziva pripada ustrezna plača. Za nje veljajo tudi predpisi zakona o zavarovanju defavcev in drugih zakonov o obvezu«; m zavarovanju delojemalcev. Obvez- nik ima pravico izbirati med rento, ki pripada zavarovancem po rednem socialnem zavarovanju, ali invalidnino po predpisih te uredbe, ne more pa prejemati rente in invalidnine. ZAPOSLITEV OBVEZNIKOV VSEH TREH POZIVOV Obvezniki prvega poziva bodo zaposleni v industrijskih in obrtnih podjetjih, potrebnih državni obrambi Zaposleni bodo po 8 ur na dan. Dodeljeni bodo posameznim ministrstvom in ustreznim oddelkom banskih uprav Obvezniki drugega poziva pomožne vojske bodo dodeljeni kmetijskemu ministrstvu. Naloga drugega poziva jc, nuditi delovne moči za boljšo obdelavo zemlje, da bi kmetijstvo r-< i stva. kmetijski stroji in orodje, indust iskfl žične železnice, stroji za cestna dela td Kolesarska podzvCza v Mariboru razpisuje za nedeljo 16. junija kolesaisko dirko za prvensu-o mariborske podzveze na gorski progi. Start bo ob 13.30 pred gostilno »Lebe« v Reki pri Hočah, cilj na odcepu ceste k Pohorskemu domu. Dolžina proge okrog P> km. Prijave je poslati najpozneje do 11. junija na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK rželezničar- ob Tržaški cesti. Prijavnina 10 din za dirkača naj se plača istočasno s prijavo. Fo-ii" prijave se nc bodo upoštevale. Nagra le: I. in II. senior darilo; III., IV. in V. kolajno; I. junior darilo, II. in in. kolajno. Razdelitev nagrad bo takoj po končani dirki v Mariborski koči na Pohorju. Pravice starta imajo vsi seniorji in juni ki imajo veljavno licenco za 1. 1910 in to člani klubov mariborske kolesarsko j>m.'.-zveze. Vozi se na lastno odgovornost po pravilih KSKJ ter cestno-policijskega reda. Eventualne proteste je treba vložiti 15 minut po končani dirki pri vodstvu dirke z zneskom 25 din, ki se v primeru ugodne rešitve protesta vrne. Prireditelj si pridržuje pravico, odpovedati dirko ako so ne prijavi najmanj pet vozafev-di; k ičev. Dirka bo ob vsakem vremenu. Lahkoatletski de^toboj za prvenstvo mesta Maribor bo priredil športni klub -železničar« 15. in 16. junija na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Vrstni red tekmovanja v soboto 15. t. m. bo: tek 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino, tek 400 m. Začetek tekmovanja ob 17. uri. Vrstni red tekmovanja v nedeljo 16. t. m. bo: tek 110 m preko zaprek, met dipka, skok s palico, met kopja, tek 1500 m. Začetek tekmovanja ob 17. url. Prijave je poslati na naslov SK »Železničar«. Maribor. Tržaška cesta. Zadnji rok za prijave 8. junij ob 18. Prijavnina za atleta 10 ain. Prvak prejme kolajno. II. in III. planirani pa diplomo; zmagovalec si pribori naslov: »Prvak mesta Maribora v desetoboju 7a leto 1940?. Tekmovanje bo na tekaliSctl, ki je dolcro 423 m, ima dva nedvipnVn 1 zavoja In je posuto z uga.ski. Pravico nastopa Imajo le verificirani atifti mariborskih atlptsVib klubov, ki »o član! SAZ-e, odnosno rla.nl VASKJ. Tekmovalo M ho po pravilih in pravilnikih JAS-a odnosno VASKJ. ^laribor^tf tenis In nogomet. Na toni- škib igriščih tSSK Maribora bo v nerleljo 9. t. m. s pricetkom ob pol 9. zanimiv teniški turnir parov za darilo trgovca gosp. Fr. Mastka. Nastopajoči in tekmujoči pari bodo določeni 2 žrebom. — V nedeljo 9 t. m. se bosta preizkusila v snmifinalnl tekmi za nogometno prvenstvo Slovenije moStvl Maribora in Čakovca. moStvo SK železničarja pa bo v Kranju nastopilo prot! SK Kranju. ^2 Kr^la _ Nov žeie*obeton*Ki most čez Koltro v Lajhu pri Kranju. Dne 21. t. m. bo piva pc«iudbena licitacija za oddajo del pri novem železobetonskem mostu čez Kokro na banovinski cesti U. reda št. 118. proračunska vsota je 839.617 din. Ponudb?niki bodo morali položiti kavcijo v znesku 84 tisoč din. Iz Dolenfskih Toplic Tatvine. Na Dol. Sušieah pri Dol. Toplicah se je pred dnevi pritihotapil popoldne v hišo g. Strojina tat, ki je odnesel 1600 din gotovine. Isti dan je nekdo ukradel na Gor. Sušicah g. Kulovcu razno obleko In druge drobnarije v vrednosti 2000 din. O tatu nI duha ne sluha. Zasledujejo ga orožniki, a je malo upanja, da bi ga dobili. POTOK SOLZA (LE RUISSEAtJ) Paul Cambo — Francoise Rosay Predstave danes ob 16., 19. In 21. url. PREMIERA PREKRASNEGA FRANCOSKEGA FILMA poln najgloblje vsebine In moralnih očitkov tistim, ki izkoriščajo bedo svojega bližnjega in slabost mlađih deklet____ V TEM FILMU VAS BO ZADIVILA S SVOJO LEPOTO mlada francoska umetnica GABY SIL VIA KINO UNION — tel. 22-21 i SAMO SE DANES ob 16. fn 31. uri najlepši J% Jk T V £% %f C V Kino Matica, tel. 21-24 glasbeni firm V A J 1\ V V 9 IV V filmu se izvajajo njegova rv*., V. in VI. simfonija, opera >Evgen Onjegin Žarah Leander, Hans Stiiwe. — Predstava ob 19. uri radi produkcije odpad y Moj mož je zapeljivec (V MREŽAH GANGSTERJEV) V glavni vlogi: Melvyn Douglas in Florencc Rice. — Filmski problem, ki ga želi poznati vsaka žena! — Danes ob 16., 19. in 21. uri. Močno dramatično filmsko delo o zločincih in njihovih žrtvah poziv-ljeno s sijajnim humorjem in spretnimi triki. KINO SLOGA — tel. 27-30. Danes ob 20.30, jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri premiera filma največjih senzacij, grozovitih scen DOŽIVLJAJ L" ME NOĆI in erotičnih konfliktov _ . _ a. . . __. _ . Erich von Stroheim. Albert Prejan OBLAKOVE ROKE Prvi in največji filrn, v katerem ae ob- ZDRAVNIKA-FANTASTA ravnavajo problemi moči okultizma in v glavni vlogi PETER LORRE hipnoze PREMIERA ZA LJUBLJANO! ZA RES MOČNE ŽIVCE i I ONEVNE VESTI — Prvi vlak, ki bo vozil na Gorenjsko z znižano nedeljsko povratno vozovnico, bo šel iz Ljubljane v soboto že ob 11.50 ter bo imel direktno zvezo z Ratečami-Planico ter z Bistrico-Bohinjskim jezerom. — Ribolov za goste na Bledu. Za goste, ki obiskujejo Bled, Izhaja banovinska ri-bogoiska postaja na B. juu ribolovna dovoljenja za Savo Bohinjko. Ribnico, Most-nico. Blejsko in Bohinjsko jezero za odškodnino 50 din na dan ali 200 din na teden. — Gorenjska jo vsa dostopna. Neodgovorni ljudje širijo neresnične vesti, da J> nekateri gorenjski kraji nedostopni. To je enostavna izmišljotina, ki hoče odvzeti urejenim gorenjskim krajem še obisk domačih gostov. Tujskoprometna zveza sporoča, da so dostopni vsi kraji zlasti v gor-njesavskl dolini ln v Bohinju, seveda pa so potrebne legitimacije. Najbolj vpeljane so legitimacije Slovenskega pianinskega društva, vldirane od upravne oblasti I. Stopnje. — Da bo d°volj sladkorja do prihodnje kani] '-a u V. Prodajna centrala za sladkorje izdala poročilo, v katerem je ugotovila, da je dovolj sladkorja do nove kampanje in je nepotreben strah, da bo sladkor pošel. Zato ni treba nikomur delati zalog slad korjn. kar bi bilo Škodljivo, ker bi tedaj v resnici sladkorja lahko začelo primanjkovati, če bi si ga nekateri nakupičili v svojih zalogah. Centrala je tudi zvedela, da so nekateri trgovci začeli podraževati siadkor izkoriščajoč konjunkturo. Zato opozarja konzumente, naj ji vsak primer neupravičene in nedovoljene podražitve sladkorja javijo. Prodajna centrala za sladkor bo ustavila dobavljanje sladkorja tistim trgovcem, za katere bo ugotovila, da so ga neupravičeno podražili. — Konferenca o Organizaciji žetve. Na povabilo direkcije za prehrano v Beogradu je bila v Novem Sadu v prostorih kmetijske zbomiee konferenca, ki so se je udeležili zastopniki številnih gospodarskih ustanov, pa tudi ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za socialno politiko, inspekcije dela, delavske zbornice itd. Na dnevih m redu konference je bilo predvsem vprašanje, kako bi organizirali delo. da bi bila ob pravem času opravljena žetev in mlačev. S pristojnega mesta je sporočeno, da bo organizacija letošnje žetve glede na izredne razmere v svetu predpisana s posebno uredbo. — Dva popolna brezmejna dneva zahteva brnetijska zbornica dunavske r-ar.'nine. Glede na uredbo o brezmesnih drevih je kmetijska zbornica dunavske banovine poslala direkciji za organizacijo in proučevanje kmetijstva vlogo, v kateri zahteva uvedbo dveh popolnih brezmesnih dni na teden. Ta predlog utemeljuje s tem, da moramo dan 'anes uvažati volno Iz Anglije ter da je zaradi vojne ne moremo dobiti dovolj. Zato je najpotrebnejše, da pridobimo čim več domače volne in zato moramo čimbolj omejiti klanje ovc. Zato bi v brezmesnih dnevih ne smeli prodajati tudi jagnjetlne. Prav tako bi bilo treba prepovedati klanje perutnine, ker bi se na ta način povečala poraba jajc ln ker je škodljivo, če koljemo kokoši v času dokler ne so već jajc nogo v drugih letnih časih. Nobenih posebnih razlogov ni, ki bi upra-vičcvali. da bi delal] razlike med posameznimi vi slami živine pri uvajanja brezmesnih cini in zato bi bilo potrebno dopolniti uredbo o brezmesnih dnevih tako. da bi bilo prepovedano klanje živine in prodaja mesa vseh vrst po dva dni na teden. — Prebivalci cele vasi ogroženi od stekline. V Šurici pri Loznici je prišlo do prave panike med prebivalstvom. Nedavno je stekel pes ogrizel tudi druge vaške pse, tako da je bilo v vasi celo krdelo steklih živali. Psi so ogrizli mnoge kmete, živali, predvsem ovce, prašiče in perutnino. Kmetje so pse pobili, vendar pa s tem zadeva ni bila opravljena, ker so mnogi jedli meso steklih živali in ker so bili ogrizeni od steklih psov. Ko so sanitetne oblasti to zvedele, so poslale v vas svoje organe. Zdaj si zdravniki zelo prizadevajo, da bi rešili ogrožene kmete, ki jih je zbolelo že izredno mnogo in sploh ni mogoče ugotoviti koliko je ogroženih. — Zagreb je dobil 10.000.000 din od države za bolnico. Finančno ministrstvo je odredilo finančni direkciji v Zagrebu, da Izplača Zakladni bolnici 10.000.000 din za dovršitev stavbnih del. Ker finančna direkcija ni imela toliko gotovine je bilo sklenjeno, da to vsoto izplača Narodna banka. Denar je že izplačan ln ga hrani Mestna hranilnica. Dogovltev del je zdal zagotovljena. — Tujski promet na Hvaru maja. Proti pričakovanju je tujski promet v maju nazadoval. Hvar so obiskali 103 gostje in nočnin je bilo 1581. Inozemcev je bilo samo 10. in nočnine so znašale 179. Med tujim* gosti je bilo največ Madžarov. Maja lani je bil tujski promet1 znatno boljši. Naših državljanov je bilo tedaj na Hvaru 112 in nočnine so znašale 1521, a razen tega je bilo še tujih gostov 452, nočnin je bilo 4334. — Kumunski poslanik prispe v Zagreb. Rumunski poslanik Cadere bo o. iskal te dni v spremstvu svetnika za tisk Anasta-siuja Zagreb in pri tej priliki bo izročil zagrebškim novinarjem odlikovanja rumun-skega kralja. Jugoslovenski novinarji so bili odlikovani, ko so nedavno obirkali Bukarešto. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, sict r nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Vče-raj je nekoliko deževalo v Sarajevu in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 24.2. v Splitu 24, v Dubrovniku in Zagrebu 22, v Mariboru 21. na Rabu in Beogradu 20. na Visu in Kumboru 19, v Sarajevu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2. temperatura le znašala 13.0. Is Ljubljane —lj P«u.v je, če »e zanimate za prihodnji koncert Ljubljanskega Zvona, ki ima na spor«. Ju slovenske nabožne pesmi od prvih napevov v protestantski dobi do današnjih skladb. Koncert bo obsegal dela 17. cerkvenih skladateljev, Izmed katerih bo vsak zastopan z enim svojim delom. Koncert bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 9. zvečer v frančiškanski cerkvi. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. —lj St^rfte opozarjamo na cianašnjo zadnjo produkcijo šole Glasbene Matice v tekočem šolskem letu. Na produkciji bodo nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka Matične šole. Začetek bo tečno ob četrt na 7. zvečer v veliki filhaimonični dvorani. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom v veži tilharmoničnega poslopja. — lj Zbor na jI« p^ih komornih de! slavnih mojstrov boste čuii na komorni produkciji Glasbene akademije v ponedeljek 10. junija; zadetek ob četrt na 19. v veliki fllbarmonični dvorani. Nastopili bodo slušatelji Logerjeva, Bradačeva, Burger, Gre-gorc. Zalokar in žižmond iz Šol piofesor-jev šlaisa, Zarnikovc. J. Ravnika, Rupia in Pfetferja ter bodo izvajali Corellijevo komorno >Sonato za dve violini in klavir«, Tartinijevo Sonato za violino in klavir v a-duiu., Brahmsovo »Sonato za klavir in violino, op. 100 v a-duru« ln Dvora kov >Tercet za dve violini ter violo«. Ves program je naštudiral z izvajalci prof. Jan. šlais. vodja oddelka komorne glasbe. Program velja kot vstopnica. —lj Opereta »Frasqulta« prvič po znižanih cenah bo v nedeljo zvečer. V naslovni vlogi bo imele občinstvo priliko občudovati Ziato Gjungjenac. —lj V nedeljo s Putnikom v Kočevsko Švico. Prijave do jutri opoldne. Zahtevajte program. —lj V vkuhavanju zgodnjega sadja in o sbrankih povrtnine bo predavala drcvi ob 20. ga. Velikonja. K temu koristnemu predavanju, ki bo v salonu pri -stici . Tvrševa cesta št. 6. je pristop vsakomur prost. Obenem bo istotam mesečni sestanek ljubiteljev cvetic, zbranih v vrtnarskem odseku podružnice SVD Ljubljana. —lj Odpira nje in zapiranje trgovin. Iz vrst trgovskih nameščencev smo prejeli: Pri nas se je uveljavil običaj, da se trgovine odpirajo popoldne ob 15. šele v začetku meseca julija, kar traja do konca avgusta. Glede na to, da stanujejo številni nameščenci trgovin zelo daleč od službenega mesta, bi kazalo, da bi se lastniki trgovin že sedaj, junija, odločili da se trgovine odpirajo popoldne ob 15. Za to govori še več drugih razlogov. Od 14. do 15. so kupci zelo redki. Trgovski nameščenec, ki odhaja iz trgovine večinoma po 12.. hiti h kosilu navadno precej daleč in nima prilike niti za prav skromen opoldanski odmor. — lj O mesarskih muhah smo čitali, da so se v velikih množinah pojavile tudi na Sv. Petra cesti predvsem okrog tovarne za usnje. Kakor nam poročajo iz magistrata, je tudi to tovarno takoj pregledala uradna komisija mestnega fizikata ter našla precej muh v onem delu obrata, kjer se surove kože predelujejo z apnom. Komisija se jc tudi prepričala, da v tem delu tovarne muhe stalno uničujejo s potresanjem apna, ter je dobila zagotovilo, da bo vodstvo strogo pazilo na snago in zdravstvene predpise. Seveda bo mestni fi-zikat tovarno redno nadzoroval, da se muho z doslednim izvajanjem predpisov do skrajnosti zatro. Ker smo čitali tudi priporočilo neoljenega apnenega dušika za dober pripomoček pri zatiranju muh, predvsem pa ličink, pripominjamo, da tudi mestni fizikat priporoča ta pripomoček, kar je storil tudi v tovarni za klej. Pri tem pa mestni fizikat v prvi vrsti opozarja vso javnost, da je najboljši pripomoček zoper muhe — snaga. Kjer gospodinji •snažna gospodinja, vas nikdar ne bodo nadlegovali roji muh. Zato opozarjajte in 2 vao strogostjo afttevajte, naj hjgoe po- močnice smeti sežigajo, preden jih oddajo smetarju. Kakor je bilo že javljeno, imajo sedaj smetarji najstrožji nalog, da morajo naznaniti vsako stranko, ki bi oddajala nesežgane smeti. —lj Številne tatvine. Ob priliki rakov-niške procesije je zmanjkala Antonu Te-kavcu iz žepa rjava listnica, v kateri je imel 1860 din in potrdilo, da lahko vsak čas dvigne pri lesnem trgovcu Ivanu Pe-triču v Borovnici vsoto 14.500 din. — Jožefa Fajdiga z Dolenjskega, ki se je tudi udeležila rakovniške procesije je prijavila, da ji je žepar ukradel denarnico s 130 din. — Frančiški Mihevčevi je tat izmaknil ročno torbico, v kateri je imela okrog 100 din. — Mariji Primožičevi je nekdo ukradel pred cerkvijo na Rakovniku črno ročno torbico, v kateri je imela vozni listek do Ribnice in okrog 100 din. — Poseslnici Angeli Trontelj iz Podgorice pa je žepar ukradel pred rakovniško cerkvijo denarnico s 1400 din. — Raz voz v Lingarjevi ulici je neznan zlikovec odnesel zavoj moškega manufakturnega blaga v vrednosti 2000 din, last trgovca češnika. — Stavbnemu po-jetju »Tehna« na Tvrševi cesti pa je nekdo odpeljal okrog 100 kg novega betonskega železa, vrednega nekaj čez 700 din. —lj Otrok podlegel opeki*n»m. Včeraj popoldne so prepeljali v splošno bolnico 4letnega sinčka sreskega načelnika v Logatcu Gregorja Bizjaka. Otrok je doma prevrnil nase lonec kropa in se silno opekel po vsem životu in po rokah. V bolnici so zdravniki skušali otroku rešiti življenje, a poškodbe so bile prehude in je umrl. — V Notranjih goricah y padel s kolesa posestnik Ivan Alič in se huoo potolkel po glavi. — V bolnico so včeraj prepeljali tudi ženo železniškega kurjača Marijo Balentin iz Ljubljane, ki je v Šiški p.e-zgodaj skočila iz tramvajskega voza, padla in se poškodovala na glavi ter po telesu. —lj Gostilna Martine, Zg. Šiška.. V nedeljo koncert operne in domače glasbe! — Dobra kapljica! Specialiteta: piska v papriki! 249-n H Kamnika — GledaBSče mladih v Kamniku. Jutri v soboto bo ob 20.30 v dvorani Narodne čitalnice gostovalo ^Gledališče mladih« s Cankarjevo igro Lepa Vlctac. To Cankarjevo d«.;o. ki je imelo v Ljubljani vsestranski uspeh, je zrežiral Zvonimir Sintič, ki je študiral dramsko umetnost v Pragi. S svojimi režijami je v Ljubljani pokazal nove poti gledališča. Vso kulturno kamniško javnost opozarjamo na gostovanje najmlajšega poklicnega gledališča. Ker obeta biti predstava zanimiv kulturen dogodek, si nabavite vstopnice že prej v trgovini K. Skale. *ntea KOLEDAR Danes: Petek, 7. junija: Robert D A N A S X J E PRIREDITVE Kino Inion: Potok solza Kino Matica: Čajkovski Kino Sloga: Moj mož je zapeljivec Produkcija šole Glasbene Matice ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani Razstava G. A. Kosovih monumentalnih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 Ba-hovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Nase gledališče DRAMA Začete K ob 20 url Petek, 7. junija: cb 15. Asmodej. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 8. junija: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 9. junija: Neopravičena ura. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol * Francois Mauriac, član francoske Akademije je spisal edine odrsko delo z naslovom »Asmodej«, ki ga bodo igrali danes popoldne ob 15. kot dijaško predstavo pri globoko znižanih cenah V okviru družinskega življenja podano dejanje predoči kot osrednjo osebo domačega vzgojitelja Bla-zija, psihološko Izredno zanimiv značaj, ki usmerja dejanje. Bistvo duha Asmodeja je poosebljeno pasivno v Angležu Fanningu, aktivno pa v vzgojitelju Blaziju. Igrajo: šaričeva. Sever. SimČičeva, Gabrijelčičeva, Jan. Lipah, J. Boltarjeva in Starič. Režiser: M. Skrbinšek. Herczegova tridejanska komedija ->Se-verna lisica« le delo, ki je imelo na vseh evropskih odrih kakor tudi pri nas, nenavaden uspeh. Dejanje je zabavno in ne brez tehtnosti ter slika zakonsko krizo v trikotniku. Delo si velja ogledat! zaradi sijajno podanih vlog. Igrajo: Mira Danilova, Kralj. Vida Juvanova, Gregorin in Dreno- vec. Režiser: prof. Sest. O P I E A Začetek ob 20 uri Petek, 7. junija: Modra roža. Red Sreda Sobota, 8. junija: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje Borisa Popova Nedelja, 9. junija: Fraaquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 10. juniju: Plesni večer šole Mete Vidmarjeve. Izven ★ P. n. abonente reda Sreda vljudno opozarjamo, da imajo drevi v operi izjemoma na ta dan predstavo slovaške operete »Modra roža«, da bi bilo na ta način upravi omogočeno do konca sezone nuditi jim dovoljno število predstav. V posameznih deloma veselih, deloma pevnih partijah sodelujejo: Ribičeva. Barbičcva. Poličeva, B. Sancin, M. Sancin. Zupan, Anžlovar. Frelih in Pianecki. Dirigira R. Simoniti, režija je Zupanova. Prvič po znižanih cenah se bo uprizorila v nedeljo zvečer izvrstna melodiozna Le-harjeva opereta »Frasquita« z Zlato Gjun-gjenac in J. Franclom v glavnih vlogah. Delo je tako po zasnovi dejanja kot po skoraj operno zasnovanem glasbenem okviru visoko nadpovprečno, naša odlična uprizoritev in zasedba, v kateri sodelujejo še Bar bičeva, M. Sancin, Peček in Rus, pa sta ji zagotovili največji uspeh sezone. Predstava se bo uprizorila v korist bolniškega fonda Združenja gledaliških igralcev, na kar p. n. občinstvo še pesebej opozarjamo. Plesna šola Mete Vidmarjeve bo imela v ponedeljek zvečer kot vsako leto v naši operi svoj samostojni plesni nastop, kjer bodo gojenke pokazale sad celotnega dela. V osmih krajših iu daljših točkah bodo nastopile domala vse nadarjene učenke, od najmlajših do starejših, že malih umetnic. Naše občinstvo, ki ve prav dobro ceniti pedagoški trud M te Vidmarjeve, bo kot vsako leto tudi letos posvetilo nastopu njene šole polno pozornost. V-topnice so na razpolago v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. —c Odpovedano učiteljsko zborovanje. V soboto 8. t. m. bi moralo biti v Celju učiteljsko zborovanje okrajnega drv.štva JTJtT v Celju v proslavo društvene TOletni-ce. Zborovanje pa je zaradi nastalih ovir odpovedano. —c Drugi šolski nastop gojencev Glasbene Matice v Celju, ki bo obsegal tudi mladinsko zborno petje, se bo pričel drevi ob sedmih v Mestnem gledališču. Mestno kopališče »Diana« na Bregu letos ne bo več odprto. .—c Nogomet. V nedeljo 9. t. m. ob 16.30 se bo pričela na Glaziji zanimiva prijateljska tekma med SK Slavijo iz Ljubljane in SK Jugoslavijo, ob 15.15 pa bo predtek-ma mladin SK Jugoslavije in SK Olimpa. —c BOnbonč**ov dan priredi ženska podružnica CMD v Celju v soboto 8. t. m. Ne odklanjajte nabiralk, marveč prispevajte po svojih močeh! —c Predavanje in izlet društva »Mali gospodar«. Društvo s>Mali gospodar« v Celju priredi v nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne na vrtu Mestnega zavetišča v Medlogu predavanje o sajenju in gojenju povrtne zelenjave ln njeni rentabilnosti. Predaval bo mestni kmetijski referent g. Martin Cimerman. Vabljeni so vsi Člani in vsi ostali interesenti. V nedeljo 7. julija priredi društvo avtobusni izlet na Dobrno, kjer si bodo udeleženci ogledali vzrejišče angor-skih kuncev društvenega člana g. Avgusta Velngerla in tudi posetili zdravilišče. Odhod iz Celja bo ob 9. dopoldne izpred kolodvora, povratek pa zvečer. Prijave za izlet se bodo sprejemale ob priliki predavanja 9. t. m. in pa pri društvenem ta .liku na Miklavškem hribu 13 v Celju. Prijaviti se je treba do 15. t. m. —c Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju vabi vse one gospode, ki so od 1. 1933. do 1. marca 1940 opravili pri Rdečem križu v Celju izpit za prostovoljnega bolničarja ali samarijana, da se javijo do 13. t. m. ob delavnikih med 7.30 in 12.30 pri mestnem fizikatu zarati izpopolnitve spiskov. —c Tri nesreče. Ko se je peljal 20!otni trgovski pomočnik Ernest Kovše iz Sko-maria pri Zrečah v sredo okrog 13. z motornim kolesom iz Celja proti Gabcrju in prispel do železniškega prelaza na Mariborski cesti, je železniški čuvaj ravno spuščal zapornici, ker se je bližal vlak. Kov-se je hotel v zadnjem hipu smukniti z motornim kolesom pod zapornicami čez progot v tem ga je pa zadela zapornica in ga vrgla z vozila. Kovše se je močno poškodoval po glavi in desni roki. V Za-vodni pri Celju je padla 91etna hčerka mestnega stražnika Marija Gašparičeva doma pri igranju in si zlomila desno roko v zapestju. Na cesti na Ljubnem je padel 281etni dninar Konstantin Lednik z Ljub-nega s kolesa in si zlomil levo nogo v gležnju. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. Jubilej pevskega društva »Zvon« v šmartnem pri Litiji 50 let je poteklo, odkar je smar.^kJ nad-učitelj Ivan Bartel prvič zbral okrog sebe petja željno mJaciino. Vodil jo je celo desetletje, ž njim pa nI zamrlo v šmartnem pevsko življenje. Pevska družina se je zbrala ekrog novega pevovodje in s pesmijo budila našo nacionalno zavest v ožji in širši domovini. Večkrat v dobi 50 let je moral *ZvonZvonac je pripravil obširni program in vabil za 9. junij vse pevce in pevke, ki #o kdaj sodelovali v društvu, kakor tudi vse prijatelje lepega petja, naj pohite v lepo fcmarsko vas. Za pcsetnLKe koncerta velja polovična voznina na železnici. Zacviek bo točno ot> pol 16.. Poleg dttmačega društva bodo nastopila Se druga pevska društva. Spored koncerta bo naslednji: .1. Slavijenec »Zvon« Šmartno: Z. Pre-lovec »Ptradrav«, nato govor Vidica — zgodovinski opis — pozdravi in čestitke raznih deputacij; P. Jereb — Kam si šla; sko društvo »Zarja« Trbovlje: V. Vodopi-vec — O večerni uri; F. Venturini — Poj-ciem na prejo; P. Jereb — O kresni. 3. Bralno društvo Tržič: Vasilij Mirk — Na trgu; Pregelj — Dekle prinest mi vode. 4. Pevsko društvo * Loški glas« Loke: Venturini — Tržaške narodne; Zaje — Slava delavstvu. — 5. Pevsko društvo Krakovo-Tmcvo: Pregelj — Venite rožce moje; P. Jereb — O kresu: Z. Prelovec — Zapoj mi pasom dekle. 6. Narodna čitaln ca Sp. Šiška. 7. Pevsko društvo poštnih uslužbencev Ljubljana. 8. Pevsko društvo >Lipa« Litija: Adamič — Ne maram za te; P. Jereb — Jutrnja. 9. Glasbeno žel. društvo a Sloga« Ljubljana: Medved — Nazaj v planinski raj: Sattner — Naš narodni dom. — 10. Glasbena Matica Ljubljana: B. Adamič — Hribi še beli so; dr. M. Ml-Jojević — VidovdaiiS'ka pričest; A. Lajo-vic — Bolest je kovač. Združeni mc*ki zbori: Jadransko morje, Slovenec, Srb, Hrvat. Sprevoda ne bo. zato bo zbiralnice vseh pevskih pber-v gestov na slavnostnem prostoru na te'ovadišču Sokola v šmart- M. Kovačič — Domovini. 2. Delavsfao pev- * nem. Začetek točno ob pol 16. Derenčin straši v ljubljanski okolici Orožnikom v okolici Ljubljane, zlasti na Brezovici de'.a mnogo p.cglavice znani vlomilec in tat Jože Derenčin, po rodu Ljubljančan. Derenčin je po poklicu mi* zaraki i^iio^-oik in .star žele 26 let, ven-dar je že zgodaj pričel živeti nepošteno življenje. Pred čaiom že se je naselil na Brezovici, kjer je kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Ko so ga orožniki začeli proganjati, je izginil pod Krim, kjer se je lažje skrival. Tuii po ižanskih vaseh je kradel in vlamljal v hiše, dokler mu niso tostaia tla prevroča. Derenčin si je p: d meseci omislil kolo, ki ga pa seveda ni kup;l. marveč ga je prav tako ukradel in se z^ućel z njon poziti širom dežele Nekajkrat se je odpeljal tudi čez Trojane v Savinjsko dolino do Celja, spotoma pa je kradel kar jc dosegel. Pred dnevi se je Derenčin ponovno pojavil na Brezovici, kjer so mu orožniki pripravili zasedo Ln ga ree tudi aretirali. TJklenili so ga v moćno verigo in ga nameravali odpeljati v Ljubljano, nenadoma pa se je Derenčinu ponudila prilika, ki jo je tudi izrabil in ušel. Zatekel so je najbrž v gozd, kjer se je skril ln ponoči poiskal tega ali onega znanca, ki mu je verigo prcpilll. Orožniki so kasneje spot iztaknlli njegovo skrivališče, nekje na Igu, vendar ptička niso našli v gnezdu. Preiskali so tudi vso okolico, a zaman. Pač pa so našli v skrivališču celo zalogo nakradenega blaga, in sicer dva fotoaparata znamke »Agfa« ter 3>Kodak-Box*. majhen brovming z naboji, dve denarnici, ni-kelnasto uro, dve zlati verižici, več moškega in ženskega penla, nekaj ključavnic, srebrno cigaretno dozo. nalivno pero, aktovko in pa veliko nakradene obleke. Blago so orožniki zaplenili in cekodovanci naj se javi-jo na orožnišiki postaji na Brezovici. Derenčin se je zatekel najbrž v hribe pri Turjaku, kjer se ie že nekoč skrival pred zasledovalci. V nedeljo bodo dirke k Sv. Križu Za dirko 1. Gorenjskega motokluba je prijavljenih že zdaj 25 dirkačev V nedeljo 9. t. m. — če bi bilo slabo vreme, pa teden dni pozneje — bodo v izvedbi I. Gorenjskega moto-kluna II. medlvluh-ske gorske hitrostne dirke z motorji z Jesenic k Sv. Križu. Za to prvo letošnjo priredite 9 vlada med tekmovalci in občinstvom veliko zanimanje, saj je bilo že do 2. t. m. prijavljenih 25 tekmovalcev, nove prijave prihajajo pa še vsak dan. Zanimivo je, da so najtežje športne kategorije najbolje zasedene. Med prijavljenimi, ki bo tudi prav gotovo star-tal, je tudi naš najboljši vozač Illrijan Janko Šiška na špecijalnem NSU stroju 350 ccm. Razen v tej kategoriji pa bo Šiška nastopil tudi še v razredu s prikolicami. Prireditelj sam bo postavil na start svoje najboljše moči, med njini Novaka na BMW 500 ccm v športni in Bara v turni kategoriji, ki sta že lani dokazala, da sta najboljša klubova vozača. Kategorija s prikolicami bo prav posebno zanimiva zaradi ostrih ovinkov in precejšnje strmine. Prireditelj "je pripravil lepa darila za vsa prva tri mesta, a za najboljši čas dneva še posebno darilo. Znana tvrdka Milan Levlčnik z Jesenic je poklonila krasen prehodni pokal za najhitrejšega klubovega vozača. Ta pokal bo prejel oni vozač, ki bo zmagal v dirkah na tej progi dvakrat zaporedoma ali pa trikrat s presledki. Med klubovimi vozači bo seveda za ta pokal huda borba. Dirka se prične ob 15. cesta pa bo za javni promet zaprta že eno uro pred pri-četkom. Občinstvo se naproša, naj se, da ne bo nesreč, pokorava rediteljem. Vstopnina je malenkostna, ln sicer za otroke in vojake din 2.—, za ostale pa din 5.— Po končanem tekmovanju bodo razglasili rezultate in razdelili nagrade v kavarni »Novak« na Jesenicah. SOKOL Sokol I, Ljubljana - Tabor poziva vse svoje Članstvo, ki še ni do danes vrnilo vprašalnc izjave, poslane z okrožnico št. 4S5 z dne 31. maja, naj to take j ?tori. Vsako zadrževanje je neopravičljivo. — Uprava. Šolstvo Sprejer»-ni izpiti za I. razred na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ul. 4) bodo 24. junija od 8. dPlje. Prošnje za sprejemni izpit (formular pri hišniku), kolkovane z 10 din drž. kolkom, bo sprejemalo ravnateljstvo 20., 21. in 22. junija dopoldne. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni osnovni Soli (ne knjižice). Rojstni Usti v tujem jeziku (razen v latinščini) morajo biti opremljeni s sodno overovljenim prevodom. Priloge morajo imeti vsaj 4 din drž. kolka (tudi, če je bilo na pr. izpričevalo zaradi uboštva izdano brez takse). Sprejem v I. razred de&ke In dekliške vadnioe v LJubljani. Nekateri staral so že prijavili svo/je otroke, dečke in deklice, v I. razred deške in dekliške vadnice v Ljubljani. Starši, ki želijo, da bi njihovi otroci obiskovali I. razred vadnice, naj se zgla-sljo v pisarni drž. učiteljišča v soboto 8. Junija dopoldne ali pa v ponedeljek 10. .junija od 8. do 9. S seboj naj prinesejo otrokov krstni lLrt, zadošča tudi družinska knjižica. V I. razred bodo srprejetl dečki in deklice, rojeni i. 1933, dečki in deklice, rojeni 1. 1934, pa le tedaj, de bodo do 31. avgusta dopolnili šest let in so duševno in telesno dobro razviti, kar bo ugotovljeno pri zdravniškem pregledu. Za vse dečke in deklice, ki želijo vstopiti v I. razred vadnice. bo zdravniški pregled na drž. šolski polikliniki. ASkeroeva ulica (nasproti srednje tehniške šole) in sicer za dečke v ponedeljek 10. junija od 9. do 12.. za deklice v torek 11. junija od 9. do 12. Po zdravniškem pregledu bo 12. junija v veži drž. učiteljišča objavljeno, kateri učenci ia učenke so sprejeti v I. razred vadnice. Sorzna poročna Onrm, t. junij*. Beograd 10. New Ycrk 446. Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, StockhoJm 106.25. Inserirajte v *Bfc Mam««" I »SLOVENSKI NAROD«, petek, 7. J\mrja mo. Calais — vhod Anglije * »^v|r« Gospodarski in strateški pomen Calalsa za vpliv Anglije na evropskem kontinentu Tistega dne, ko je nemška vojska prodrla v utrjeno francosko pristanišče Calais, se morda začenja novo poglavje v zgodovini zapadne Evrope. Ce je imelo mesto Calais že za Francijo izreden pomen, je pomenilo v zgodovinskem, političnem in strateškem pogledu za Anglijo še mnogo već. Utrjeno pristanišče v Calaisu je bilo 210 let v angleški oblasti. Angleži so v Calaisu stopali v Evropo, ko so posegali v zgodovino z vojnami. Calais je bil njihov ▼hod v Evropo. majhen kos obale s pristaniščem v Calaisu. Dokler je Anglija v Franciji varovala le svoje velike gmotne interese, je bil Calais eno izmed mnogih pristanišč, ki so Anglijo vezali z evropskim kontinentom, ko pa je njena teritorialna posest v Franciji postajala vedno manjša, je dobilo mesto Calais zanjo še poseben pomen. Pomen tega pristanišča ni bil le v tem, da je bilo močno oporišče na evropskem kontinentu, temveč predvsem zaradi njegove strateške vrednosti, kajti prav od Calaisa je najlažje ogra- Calais Mestni Pred skoraj 600 leti, točno 4. avgusta L 1347, se je mesto predalo po obleganju, ki je trajalo 11 mesecev, angleški armadi kralja Edvarda 111. Francozi so pozneje večkrat skušali osvojiti si zopet Calais, dokler se jim L 1558 to ni posrečilo. Angleže je potisnil iz Calaisa Duc de Guise, toda že čez leto so se zopet vrnili, a zavezali so se, da v osmih letih ne bodo podvzeli nobenega sovražnega dejanja proti Franciji. Svojo obljubo so prekršili, še preden je minilo leto dni. Tedaj so bili iz Calaisa definitivno izgnani. Okrog L 1430 je bil Calais v okviru najbolj prostranih pokrajin v Franciji, ki so bile v posesti Angležev in ki so segale na vzhod celo do Luksemburga in Lotarin- škega, na jugu do Loire in na zapadu do Nantesa. Anglija je imela tedaj pod oblastjo vso šampanjsko pokrajino, nižino okrog Pariza in Normandijo, Bretonijo in pretežni del orleanske pokrajine. Sele v stoletni vojni se je Francozom posrečilo izgnati Angleže korak za korakom proti Bokavskemu prelivu, dokler niso obdržali le žati Anglijo. Upoštevati je tudi treba, da se je pri Calaisu končala meja stare Nemčije z Nizozemsko in da so tja segale meje Francije. Anglija se je dobro zavedala svoje nevarnosti in da bi potisnila Nemčijo čim bolj od Calaisa, si je med 30-letno vojno prizadevala odtrgati od nje Nizozemsko, kar se ji je končno tudi posrečilo. še v novejši dobi so pogosto našli v starih poslopjih Calaisa zaklade angleškega zlata, ki so' ga tam shranjevali Angleži, ko so še živeli v tem mestu. Zgodovina in tradicija v resnici spaja Calais z Anglijo. Ce bi Angleži izgubili Calais stalno, namreč, če bi ga izgubila Francija, bi bili pregnani s praga Evrope in iz utrdb, nad katerimi je njega dni ponosno plapolala zastava angleških kraljev. Calais je ena izmed onih pomembnih gospodarskih in strateških postojank, med katere prištevamo v Evropi in Aziji Tan-ger, Gibraltar, Malto, Aden in Singapur. Ker je pa Calais tako blizu angleške obale, je njegov pomen še tem večji. G. Adolf Vadnjal odhaja iz Kamnika Kamnik, 7. junija Pretekle dni se je razširila po Kamniku In po vsem kamniškem arezu in še preko vest. da je sreski rxxmačeQnik g. Adolf Vadil jal premeščen k sreskemu načelstvu v Novo mesto. Zbudila je presenečenje, ker je bil g. sreski podnače&iik splošno priljubljen. G. Vadnjal se je rodfi V Zagorju na Krasu 21. avgusta 1900. v pošteni kmet-afei hiši. V Zagorju je posečal tudi ljudsko Sok*,, po končanih giirmazajskih študijah v »Škofovih zavodal« v št. Vidu nad L.ju*>-l^ano in v Idriji pa se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze, kjer je L 1931. d^tamiral. še istega leta se je tu- di poročil in nastopil svoje prvo službeno mesto v Kamniku. Kot sreski podnačelnik se po devetletnem službovanju poslavlja in odhaja na novo službeno mesto. Kakor večini kmetskih sinov, tudi njemu že v mladosti ni bilo postlano z rožicami, ko pa so prišli za njegov rojstni kraj usodni dnevi in je moral zapustili še dom in starše in se prepustiti valovom življenja je pričel križev pot študenta, ki nima od nikogar nič pričakovati, ki je navezan sam na sebe, kakor mnogi drugi študenti. Trdo se je prebijal, toda z žilavost jo pravega Notranje a je tudi krepko odbijal od sebe udarce usode. Vse to je izkristaliziralo njegov značaj. V svojih odločitvah strogo dosleden, v svojih sklepih neizprosen ne glede na levo in desno, pa je imel kljub temu nenavadno mehko srce, vodeno od čuta pravice in resnice, srce, ki ni preneslo krivic ponižanih in razžaljenih, pa socialno šibkejših. Od svoje skromne plače je imel vedno še kak dinar za druge, tudi take, ki so uradno iskali pri njemu zaščite. Predaleč bi nas zavedlo naštevanje vseh lepih lastnosti, ki spremljajo našega g. podnaoelnika skozi vse njegovo Življenje. V uradu, doma in v javnem življenju, po-vpod se je prikazal celega moža, V uradu vesten in marljiv uradnik z odlično kvalifikacijo je užival vedno polno zaupanje svojih predpostavljenih, podrejeni pa so našli v njem kolegialnega svetovalca in tovariša. Zato razumemo, da jim je težko slovo. Njegov dom je redek primer tihe družinske sreče. Ga. Mila, doma iz ugledne rodbine Franetičeve v Dolenji vasi pri Senožečah, ga v vsem njegovem prizadeva- nju vneto podpira ki zvesto spremlja na vseh potih življenja. Višek sreče jima predstavlja pa ljubka Tletna Saša. Kljub svojemu strogemu nacionalnemu prepričanju se v strankarsko politiko ni nikdar vmešaval in je kot tak užival zaupanje vseh. Vse svoje lepe lastnosti pa je dal na razpolago Sokolu, ki bo z njegovo premestitvijo največ utrpel, ker bo izgubil lahko rečemo, nenadomestljivega prosvetarja. Skoro ni bilo telovadne ure, da ne bi prišel v telovadnico, k deci. naraščaju in Članstvu. Vedno jim je govoril naj bodo pravi Sokoli, ki ne bodo imeli Tvršev nauk samo na jeziku, ampak bodo po njem tudi živeli, povsod, ne samo v telovadnici. Sokol mora biti plemenit, junak in vitez. To se pokaže v nesreči. Kdor v nesreči odpove, ta ni junak, ta ni Sokol. Najbolj se pa Sokol izkaže, če je v nesreči naš narod in država. Za kralja in državo mora Sokol žrtvovati vse. če treba tudi svoje življenje. .. Tako je' učil naš prosvetar. sreski podnačelnik Adolf Vadnjal. pravi brat svojim sokolskim bratom. In uspehi? Poglobila se je nacionalna zavest, strnile in pomnožile so se vrste Sokolov. Ko odhaja na novo službeno mesto, se ga s hvaležnostjo spominjajo mnogi številni znanci in prijatelji lz vsega sreza, sai ga je vse poznalo in spoštovalo. V resnici, bih smo ponosni nanj, kakor je tudi on iskreno ljubil ta gorenjski kotiček. Sedaj bo imel priliko spoznati tudi naše Dolenjce in oni njega. Njemu in dru-žinici želimo vse dobro, Novomeščanom pa že vnaprej iskreno čestitamo! • Sokolsko društvo Kamnik priredi sreskemu podnačelniku br. Adolfu V&dnjalu jutri zvečer v Narodni čitalnici poslovilni večer, ki naj se ga udeleže vst Sokoli, pa tud) prijatelji in znanci. Jttbilaj Trboveljskega sla veka K včerajšnjemu poročilu o jubilejnem koncertu »Trboveljskega slavčka« preteklo nedeljo objavljamo še poročilo našega stalnega glasbenega kritika: Preteklo nedeljo je Trboveljski slavček slavil 10-letnico svojega obstoja in dela s koncertom v domačem kraju. Ob tej priliki je pripravil tudi razstavo, ki je prikazala, kam je vodila zbor delovna pot in katere plodove je rodilo zborovo delovanje na skla-dateljskem polju. Kajti ni mogoče prezreti dejstva, da je baš Trboveljski slavček po svojih prvih uspehih dal spodbude skladateljem, da so začeli ustvarjati na polju mladinske zborovske glasbe. S tem se je izkazal kot nad vse važni činitelj na področju mladinske zborovske produkcije. Sočasno pa so njegovi uspehi in način dela dali tudi vzpodbude za osnavljanje podobnih zborov širom naše ožje. pa tudi širše domovine ter pokazali smernice za dogajanje stavljenih smotrov, ze teh dvoje dejstev povsem opravičuje Trboveljskega slavčka, da more s ponosom zreti na posredne uičnke svojega dela. Prav tako pa opravičujejo tudi njegovi uspehi doma in v inozemstvu, da mo- re z zavestjo plodovitega dela v korist slovenske glasbene kulture zreti na svoja desetletna prizadevanja, ki so zlasti v enem razdobju dosegla visoko umetniško stopnjo. Vse to ga navaja k nujnosti, da svoje članstvo izmenjava neprenehoma, zbor na ta način vedno znova osvežuje in da tudi v delu samem ne popusti. To velja tako v tehničnem pogledu, kakor tudi v izbiranju sporeda, ki zahteva vedno večje stopnjevanje in izmenjavanje brez ozira na izmenjavanje članstva. Sodeč po zadnjem, skrbno pripravljenem koncertu se Trboveljski slavček svojih bodočih nalog tudi zaveda z ozirom na regeneracijo zbora. Dokaj je novih malih pevcev, ki sicer še ne tvorijo polnega ravnovesja, pa ga bodo dosegli, čim bodo v zbor vrasli. Tokrat je razgrnil Trboveljski slavček poslušalcem revijo pesmi iz starejših programov. Zapel je Grbčev »Gospodi pomiluj«. Lajovčeve »Vesele kolednike«, Adamičevi >Pesem beračev« ln »Slovenske narodne«. Krejčega »Ukolebavko«. Sinovo »Babko«, Svarovo »Moj očka ima konjička dva«, Tomčevo »Kolo« in Mirkov »Jutranji zvon«. Dirigiral je stalni zborov dirigent šuligoj. Vmes so bili dueti »Kaj ne bila bi vesela« Marija Kogoja. Osterčeva »Novica« in Vodopivčeva »Pojdimo spat«. Bivša članica zbora Rezika Koritnikova je pa pokazala lepe efekte svojepra specialnega pevskega študija z arijo Gilde iz »Rigoletta« ter s spevom Olimnije iz »Hoffmannovih pripovedk«. Vse solistične in poedine zborovske točke ter dueti je spremljal na klavir iu dirigent švara. Koncert je bil lepa jubilejna manifestacija: v bodoče pa upamo, da bo zbor nadaljeval svoje dosedanje plodno delo v smislu zgoraj začrtanih smernic. cd — stane ta vožnja m kosilo le 100 din. kar bo omogočalo udeležbo uri izletu najširšim krogom. Tudi izvenljubljanski interesenti se bodo lahko izleta udeležili, sai sta tako odhod kakor povrate k prav ugodna. Prijave sprejema »Putnik« do sobote opoldne. Nova umetniška razstava v Kranju Akademski slikar in profesor na gimnaziji v Kranju, Tine Gorjup, bo 9. junija ob 11. dopoldne otvoril svojo kolektivno raz- V ned^lf *> eremo v Kočevje in okolico Vsako nedelio orireia ^Putnik« Priliub-Ijene izlete, ki imajo propa^an^no-turi-stiČni značaj. Vodiio v kraie, ki so po-edincem s prevoznimi sredstvi, ki so na razpolago, le težie dostojni. Dc^les tega oa v kraie. ki so med širšo publiko le mani znani, ki bi pa zaradi svoie lepote le zaslužili dober obisk. To nedelio bo avtobusni izlet v Kočevje in okolico Avtobus bo odšel iz Ljubljane ob pol 8. z dvorišča ori Figovcu. Prav leoa bo pot preko Turjaka skozi Velike Lašče ter Ribnico do Kočevia kier bo kratek postanek za ocled mesta, nato pa ob 11 kosilo Po kosilu bodo potniki zopet sedli v avtobuse ter se odpeljali preko Livolda Stalcariev ter Kočevske Reke po krasni morski cesti v Borovec, odkoder bodo odšli peš na skoro 1000 m visoko Krempo S Kremne ki ie vsa po^eiana z nnrrisami bodo uživali lep razgled preko Kocevske^n STicev-ia. proti iuffu na r>o vsem Gorskem Kotaru Po povratku v Borovec iib bo avtobus odnelial proti Liubliani. kamor bodo Prišli že ob 21 Kakor vsi ostali nedeljski domači izleti tako ima tudi ta izlet turi st;č no-propagandni značaj Cena ie temu primerna sai stavo, ki jo bo priredil v gimnaziji v Klanju. Razstavil bo okoli 40 oljnatih slik in prav toliko risb, tako da bo razstava prav pestra. Med starejšimi deri ima tudi mnogo motivov iz Kranja. Vstopnine ne bo. Razstava bo odprta do 24. Junija, vsak dan od 9. do 19. ure. Sobota, 8. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. SI. Vencajzova). — 17.30. Za najmlajše (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar). — 20.30: .-življenje v dveh —«. Pisan večer s prizori, petjem in godbo. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. »Ali ni bila gospa Bezljajeva vedno pla- volasa? Kako je mogoče, da je postala mahoma črnolasa?« »To je postala, ko je dobila sive lase!« MALI OGLASI teseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda din davek posebej. i* pismene odgovore glede malih oglasov )e creba priloži i znamko. — Popustov za maie oglase ae priznamo. RAzno beseda dO par daven posebej Najmanjši znesek S.— din. PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič zivko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 1475 OglaSuj male oglase f Slovenski Narod ker m oajceoejsll SKLADI&ĆE s šupami, ograjeno cca 80 mv v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivon. In za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov poštni predal 4. — Sv. Petei 9 Savinjski dolini. 1471 mtmmmmmmmmmmtmm........... MREŽE za postelje dobite najceneje v Kom enakega ulici 34. 1461 '1UG0GRAHKA w petba mm STROJ NTKA z izpitom išče delniška pivovarna Sarajevo za svojo filialo v Tuzli. Prednost imajo izprašani strojniki z daljšo prakso in delom v pivovarnah, posebno v obratu za izdelavo leda. Nastop takoj. Ponudbe z dokumenti, ki jih vrnemo, opisom dosedanje službe in zahtevki plače na naslov pivovarne Sarajevo. 1477 POUK deseda 00 par, daven poseoe, Najmanjši znesek &— Din Strojepisni pouk »ečernl tečaji, vpisovanje ln ričetek pouka poljuben. Chri--stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 PRODAM 31 iz v r s t n a MEDICA barva ustne ln lica! Dobite jo v MEDAKNI Ljubljana, Židovska ulica b 3 ■ CD ■ CD ■ CD 9 CD 9 O ffl CZ* »»S Najboljši vod*.'k po radijskem sveto je ,,NAŠ VAL" i sporedi evropskih postaj na vseh valovih, StrufctHtJ članki, roman, novela, novice ■ radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce Uhaja vsaJt petek In Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica &. narodna Tiskarna I- tZVRSOJh VSE VESTE rvsnuvus LJUBLJANA i Krinka ljubezni Markiz je imel morilne namene. Hotel je Gairlanca ubiti. Če bi ga mogel, bi ga ubil dvakrat zapored, enkrat kot svojega nepomirljivega in nevarnega sovražnika, drugič pa kot razuzdanca in nesramneža, ki je zapeljal Bertrando in razžalil Michelino. Princ bi si ne bii odpustil, če bi smrtno ranil moža, ki je tako ostro meril na njegovo življenje. Svoje razloge je bil povedal že Escaldasu. Toda zaupanje, izraženo glede lastne sabljaške spretnosti, je oble-devalo pred srditostjo izpadov. Ne da bi bil dvomil o zmagi. Čutil je svojo premoč. Toda vpraševal se je, da-li ga ne bo že sama besnost napadov prisilila tako ali drugače k strašnemu odgovoru. V njegovo veliko presenečenje pa njegov nasprotnik, čeprav dvajset let starejši od njega, ni kazal večie utrujenosti. Že osmič sta se bila spoprijela in princ bi bil lahko že desetkrat končal dvoboj, če bi ne bil trdno odlo- čen zadeti nasprotnika v levo roko. Naloga je bila izredno težka, kajti markiz je prav to roko izgubljal pred izpadom in jo zakrival tako, da prav za prav ni bila nič drugega nego roka na koncu rezila. Obup se je loteval Gilberta. V njegovih crnih zenicah so zagore vali plamene ki besnosti. In vendar se mu je posrečilo. Z zvijačo je pripravil nasprotnika do napada, potem pa spretno odskočil. In ko se je bil markiz pognal proti njemu, je bliskovito odbil njegov udarec, se pognal sam naprej, skočil liki mačka proti markizu m mu prebodel levo roko. Ta izredni izpad, pri katerem bi se bil vsak drugi nabodel — in res je bil markizov rapir odtrgal kos Gilbertove srajce — je navdal priče s tako grozo, da je trajalo nekaj sekund, preden so prihiteli k ranjencu. Le-ta se je bil opotekel pod udarcem in s strasno bolečino, kajti odlomi jeni konec rapirja mu je bil obtičal v roki. In vendar marki* ni padel. Imel je dovolj moči, da se je držal pokonci, dokler mu niso prihiteli na pomoč. Previdno so ga položili na travo. Zdravnik se je bil sklonil nad njim in mu jel odpirati srajco, pod katero se je razlivala kri. Nekaj korakov odtod je upiral princ de Villingen med svojima dvema prijateljema, ki njunih čestitk sploh ni slišal, nepremični pogled na to krvavečo roko. Toda tovariša sta mu jo po vrsti zakrivala, tako da ni mogel ničesar razločiti. Njegova radovednost je bila vedno večja. Na njegovem obrazu je bil začrtan tako velik strah, da sta prijatelja kar ostrmela. — Taka rana ne pomeni nobene nevarnosti, — je dejal prvi prijatelj, drugi je pa stopil k ranjencu, da bi se prepričal o tem. Dostojnost je branila Gilbertu, da bi šel sam pogledat, kako trpi njegov nasprotnik z odlomljenim koncem rapirja v prebodeni roki. Princ je namreč samo nervozno hodil sem in tja v pričakovanju prijatelja, ki je bil stopil pogledat, kako in kaj je z ranjencem. Prijatelj se je kmalu vrnil. — Mirno lahko odidete, — je dejal princu. Nobene nevarnosti ni, rana je sicer skeleča, toda to je tudi vse. — Ali je bil ranjen v roko? — Ali ste videli markizovo roko? — Seveda sem jo videl. — In kaj ste videli na nji? — Kaj sem videl na nji ? Rano ... kri ... — Kaj je pa v bližini rane, na roki sami? Ali niste videli nobenega znaka na nji? Princ je pridržal sapo. Zakaj je postal obraz tega tepca, ko mu je odgovarjal, tako čudno osupel ? In vendar ... če je bilo na roki tetoviranje — je moglo vzbujati to dovolj pozornosti, da je lahko človeka presenetilo — Ali pa___morda tetoviranja sploh ni bilo? Toda zdelo i • je, da so se prinčevemu tovarišu končno odprle oči. — Ah, vam je bilo to znano? — Ah! — je vzkliknil Gairlance, — torej vendarle. On je tetoviran! — To lahko trdite. — In kaj predstavlja tetoviranje na njegovi roki ? Sidro med B in G? Začul se je smeh, ki ni odgovarjal resnosti položaja, niti dejstvu, da trpi v bližini človek s prebo-deno roko. — O, vi ste posrečeni, princ de Villingen. Ne, nc, nikakor ne. Ali si morete misliti Valcora s skiroro med B in G na roki? — No, torej ? — In tetoviranje... Kako čuden način označevanja. Na roki ima samo dolgo brazgotino. — Brazgotino? — Da. Zelo globoko brazgotino, ki jo pa človek na prvi pogled težko opazi. Pojasnil jo je vpričo mene... Dejal je, da so to sledovi rane s puščico, ki jo je dobil v Ameriki med rdečekožci. In puščica je bila zastrupljena... Imel je pa dovolj poguma, da si je sam položil na rano razbeljeno železo. J* masko si je sežgal meso. Če bi ne bil tega storil, bi bil že davno v krtovi deželi. _ Prokleto! — je vzkliknil princ. _O, vaš nasprotnik nikakor ni vsakdanji človek, _je pripomnil tovariš, ki niti zdaj ni princa dobro razumel. — Odrekajo mu pravico do njegovega naslova. Toda markiz je pravi junak. V bran se mu je moral postaviti šele sabljač, kakršen ste vi, da ga je premagaL, Ureiuie Josip Zupančič II lo .Narodno tiskarno* Fran Jeran /i Zo upravo in inseratm del lista Oton Christot U Vsi v Ljubljani » POTOK SOLZA (LE RUISSKAU) Paul Cambo — Fran$oi»e Rowy Predstave danes ob 16., 19- In 21, uri. PREMIERA PREKRASNEGA FRANCOSKEGA FILMA poln najgloblje vsebine in moralnih očitkov tistim, ki izkoriščajo bedo svojega bližnjega in slabost mladih deklet---- V TEM FILMU VAS BO ZADIVILA S SVOJO LEPOTO mlada francoska umetnica GABY KINO UNION — tel. 22-21 SAAfO SK DANES ob 16. In 21. uri najlepši J% f f/ A WT £ ff Kino Matica, tel. 21-24 glasbeni film V A J IV V V & K\ V filmu se Izvajajo njegova IV., V. in VI. simfonija, opera »Evgen Onjegin Žarah Leander, Hans Stuvve. — Predstava ob 19. uri rudi produkcije odpad "I i«. I 1 Moj mož je zapeljivec (V MREŽAH GANG8TK1UEV) V glavni vlogi: Melvvn Dougla* lu Florenoe Rioe, — Filmski problem, ki ga Želi poznati vsaka žena! — Danes ob 16., 19. in 21, uri. Močno dramatično filmako delo o zločincih in njihovih žrtvah poživ-ljeno s sijajnim humorjem in spretnimi triki. KINO SLOGA — tel. 27-30. mtmmmmmmmmmmmmmm kino moste Danes ob 20.30, jutri ob 20.30 In v nedeljo ob 14.30, 17.30 in 20.10 uri premiera filma največjih senzacij, grozovitih scen in erotičnih konfliktov OBLAKOVE ROKE ZDRAVNIKA-FANTA8TA v glavni vlogi PETER LORRE PREMIERA ZA LJUBLJANO! DOŽIVLJAJ & m NOČI Erich von Strchelm, Albert Prejan Prvi in največji film, v katerem se obravnavajo problemi moči okultizma in hipnoze ZA RES MOČNE 2IVCE i l Dvakrat pomaga« kdor hitro pomaga Plemenita takojšnja pomoč naše CMD obmejnim prebivalcem, ki jim je toča pokončala vinograde — Žalostna slika razdejanja v Gradišču ob meji Maribor. 6. iuniia. Dvakrat da, kdor hitro da. Tega rekla se je držala naša CMD, ko so r>rišle prve vesti o groznih posledicah razdejanja, ki ga ie povzročila toča v okolišu Marije Snežne, o Čemer snio že poročali. Žalosten je pogled na te kraje, nedvomno naiboli prizadeto pa ie Gradišče pri Mariji Snežni. Vinogradi, sadonosniki so poginoma razdejani m opustošeni prav tako polia. Ubogi kmetie so morali nlive, kier ie toča popolnoma uničila rast žita. preorati in nasaditi s koruzo, da vsa i še neka i rešiio. Vso pokra iino pokriva neka rjava barva, rjava površina, kakor navadno spomladi, ko sneg; kopni in ni videti še nobenega zelenja. V tem težkem položaju so se oglasila plemenita srca. Na pobudo ffe. Ašiče.e in ge. Lipoldove le naša CMD. ki kaže pravo materinsko ljubezen do naie obmejne zemlje, takoj priskočila na pomoč ob mej- I i ni m težko prizadetim prebivalcem. Nakupila ie za 5000 dinarjev modre galice, ki jo ie ga. Ašičeva v sos.lasiu s krajevnimi činitelji in ob sodelovaniu zastopnika CMD šolskega nadzornika g. Ivana To-maZiča, predsednika moške podružnice CMD v Mariboru, razdelila 44 najpotrebnejšim in naiboli prizadetim obmejnim gespedariem. K nakupu ie prispevala tudi Kmetijska družba v Mariboru 1000 dinarjev. Ginljivo je bilo gledati, kako so prizadeti z iskreno hvaležnostjo v srcu sprejeli dar. ki ie prišel v težki uri preizkušnjo tako hitro in naglo Dvakrat oomagi'.. kdor hitro pomaga! In naša CMD. k: zasluži za ta svoi korak toplo priznanje vse naše obmejne javnosti, ie s to svoio hitro pomočjo obvarovala številnim eosnodar-jem vinogradnike in sadonosnike. ki morajo biti takoj poškropljeni proti preteči nevarnosti peronospore. Ob slavi 32* topniškega polka Vtisi s slave maritisrskega topniškega polka Maribor, 6. jur»ija K poročilu o poteku slave 32. torivear-skega polka v Mariboru srno prejeli: * Zanimalo me je na pedkovni praznili razpoloženje polkovnega moštva. Po oti-ciebiem delu slave, ki sta ee ga ud^leiHa poleg- drugih odličnih predstavnikov tudi poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik Itrin Marku! j ter n jogo v pomočnik podpolkovnik J. Stojkovič je bil izpolnjen i i ogram polko\*ne slave s slikovitim progi amom, pri katerem je uspešno nastopilo izbrano pol kovno moštvo. Ne bi bolel razpravljati o poteku tega. vojaškega, veselja- Važne jže nego to se mi zde vtisi, ki fican si jih nabral, ko sem opazoval praznično vrvenje in razgibano vojaš-niško življenje na pravnik polkovne slave. Opazil sem predvečeri neko mimo zbranost, zavest odgovornosti in 1 tesnobe, čut samozavesti se je zrcalil z vseh obrazov. Imponim 1 je mimohod polkovnih oddelkov. še bolj pa tesna tovariška povezanost med moštvom in starešinstvom, ki toplo spaja najvišjega polkovnega častnika s poslednjim pripadnikom polkovne skupnosti. In ta skupnost slici pravi družinski vzajemnosti in sločnosti, ki ima svoj izvor v goleči ljubezni do kralja in domovine. Prepričal sem se, da navdaja ves polk dub tovariške vzajemnosti, prijateljska skupnosti, Ivi se je tako iskreno, pristno vojaško razodela ob prisrčni poikovni slavi. Letošnja rlava našega mariborskega topniškega pc:ka ni bila samo polkovna slava, ampak slava vsega zavednega, nacionalnega Maribora. Naj živi 32. topniški polk in njegovi junaki, ki so tako iskreno proslavili spomin na pomembni dogodek pred 21 leti. ko so pclkovne baterije prvič prodrle do Gospcsvetskega polja. Tragično Bsl&ao obrsčimavasajs v vinogradu 30 letata Jožefa D^skSIč je s Scranipcira pob5Ja do smrti posestnika Alojzija Malčka, njegovi ženi pa je razbila čeljust Maribor. 6. junija žalosten krvav dogodek je globoko pretresel vso okolico Irševcev pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Dogodek je terjal človeško Življenje in še drugo žrtev, ki se sedaj zdravi v bolnici. O dogodku, ki je zbudil pri ljudeh ogorčenje in vznemirjenje, smo doznali naslednje podrobnosti: Na tako zvanem Gajskem vrhu pri Ir-ševcih pri Sv. Urbanu pri Ptuju so delali v vinogradu posestnika Alojzija Malčka. Maleku in njegovi ženi Jožefi sta j, omagali pri delu Ivan DrakŠič ln njegova 30-Ietna žena Jožefa. Vsi štirje so "mirno delali in se pri tem me" seboj pomenkovrli o tem in onem. Nesrečno naključje je hotelo, da je nekaj pikrih besed z obeh strani razbt rilo vse štiri. To napeto razpoloženje je ob netivu nadaljnjih žaljivih besed vzpodbudilo Maleka in Drakšiča k spopadu. Metala sta se po tleh ln se ruvala, dokler ni Malek obležal na tleh z lažjimi poškodbami. Ko je ležal na tleh. se mu je približala Jožefa Diakšičeva ln s kiam-pcm zamahnila proti njemu s tako silo. da mu je prebila lobanjo. Seveda je priskočila na pomoč svojemu možu Jožefa Malek. Obrnila se je proti Drakaičevi, da bi prestregla uarec. toda Drakšičeva je zamahnila s krampom tudi proti njej. ji razbila čeljust ter izbila več zob. Tudi Ma-lekova je obi »žala v vinogradu vsa krvava in nezavestna. Poklicali so takoj zdravnika dr. Potrča s Sv. Urbana, ki pa ni mogel Maleku več pomagati. Ugotovil je, da je mrtev, da ima na glavi sledove 8 smrtonosnih udarcev od krampa m da bi bila tudi vsaka takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. Malekovo truplo so popoldne obducirali. Orožniki so Drakšiča in njegovo ženo prijeli ter zaslišali. Upati je. ča bo preiskava v kratkem povsem pojasnila grozni zločin. Letošnji maj v Mariboru Začel je z dežjem in končal z dežjem —■ Najtoplejši je bil 25. maf? najhladnejši pa 17. maj — Največ dežja je bilo na binkoštno nedeljo popoldne Maribor, 6. junija V splošnem je bil letošnji maj glede padavin precej siromašnejši od lanskega, glede stanovitnosti vremena pa je pretekli mesec zamenjal letošnji april V preteklem mesecu jc bilo po opažanjih tezenske vremenske postaje najtoplejše 25. maja. ko smo imeli 25.5 st. C. najhladnejši pa je bil 17. maj, ko smo imeli 3.7 C. Glede na najvišjo dnevno toploto jc biJ najhladnejši dan v zadnjih dveh mesecih 16. maj. ko je dosegla najvišja dnevna toplota komaj 6.4 C Povprečna toplota v maju je bila 13.2. povprečna maksimalna temperatura 17.2 C. povprečna minimalna pa 8.2 C. Vroča dneva s toploto 25 C in še z višjo toploto sta bila samo dva dneva ja sicer 25. in 26. maj Lanski maj je bil glede na povprečno mesečno toploto približno enako topel kakor letošnji, glede na maksimalno mesečno toploto pa je bil veliko hladnejši od letošnjega V letošnjem maju smo imeli samo sedem suhihjini. V 24 padavinskih dnevih jc padlo 167.8 mm dežja, tako da pride približno 7 mm na posamezen padavinski dan ali okoli 5.4 mm na vsak mesečni dan. Najbogatejši deževni dan je bil 12. maj. ko je h:nkc*štno nedeljo popoldne v dveh urah in 20 minutah padlo točno 34 mm dežja. Lanski maj pa je imel padavin za 212.S mm. Suhih dni je imel več kakor letošnji, zato pa so imeli nekateri padavinski dnevi še večje dnevne količine dežja. Barometer se je gibal v letošnjem maju med 740.6 in 725.7 mm Povprečni baro-metrski pritisk j« btf samo 734.2 mm. kar tudi kaže. da je bilo letošnje majsko vreme zelo nestanovitno. Povprečna mesečna vlažnost je bila v pretekiero mesecu 83.4%. Prvih šest dni je bilo zaradi neprestanega deževja popolnoma vlažnih, namreč relativna vlaga je znašala 100%, najmanjša vlaga v maju pa je bila 37%. V splošnem je bik pota tretjina fetoanjega maja najmo- krejša, zadnja tretjina pa je bila najbolj suha in najtoplejša. Povprečna mesečna oblačnost je znašala 7.7 desetin z oblaki zastrtega neba. Niti en dan ni bil popolnoma jasen, popolnoma oblačnih dni pa je bilo 13. Ker je dnevna prozornost zraka odvisna tudi od oblačnosti neba, lahko omenimo, da je bil na j mračne j ši dan v letošnjem maju 16. maj, ko smo videli vos dan v daljavo najdalje do dveh km. zjutraj »tega dne pa niti do 1 km. Ta primer omenjamo zaradi tega. ker so takšni pojavi običajni le v pozni jeseni in pozimi, ne pa v maju, ki Je navadno najlepši pomladanski mesec. Glede vetrovnoati v letošnjem maju naj pripomnimo da smo imeli samo 1 brezve-rroven dan, sicer pa so pihali le slabejši vetrovi. Najpogosteje je pihal zapadni ve«-ter in je bilo najbolj vetrovno v prvih popoldanskih urah. najmanj pa zvečer. Končno naj še dodamo, da se je pričel letošnji maj * dežjem in da se je tudi poslovil z dežjem. Kakor je moker prijel, tako ie tudi odšel. Seveda se čutijo • posledi- I ce tega vremen« tudi na posameznih kultu- \ rah. DNEVNE VESTI — Frv| vlak, ki bo vozil na Gorenjsko z znižano nedeljsko povratno vozovnico, bo šel iz Ljubljane v soboto že ob 11.59 ter bo imel direktno zvezo z Ratcčami-Planico ter z Bistrico-Bohinjskim jezerom. — Ribolov za goste na Bledu. Za goste, ki obiskujejo Bled, izhaja banovinska ri-bogojska postaja na Bišdn, ribolovna dovoljenja za Savo Bohinj.vO, Ribnico, Most-nico. Blejsko in Bohinjsko jezero za odškodnino 50 din na dan ali 200 din na teden. — Gorenjska je vs»a dostopna. Neodgovorni ljudje širijo neresnične vesta, da so nekateri gorenjski krn.ji nedostopni. To je enostavna izmišljotina, ki hoče odvzeti urejenim gorenj3kim krajem še obisk domačih gostov. Tujakoprometna zve^.*. sporoča, da so dostopni vsi kraji zlasti v gor-njesavski dolini in v Bohinju, seveda pa so potrebne legitimacije. Najboli vpeljane so legitimacije Slovenskega planinskega društva, viJirane od upravne oblasti I. stopnje. — T>a ho d ° vol j sladkorja do prihodnjo kampanj«*. Prodajna centrala za sladkorje izdala, poročilo, v katerem je ugotovila, da je dovolj sladkorja do nove kampanje in je nepotreben strah, da bo sladkor požel. Zato ni treba nikomur delati zalog sladkorja, kar bi bilo škodljivo, ker bi tedaj v resnici sladkorja lahko začelo primanjkovati, če bi si pa nekateri nakupičili v svojih zalogah. Centrala je tudi zvedela, da so nekateri trgovci začeli podraževati sladkor izkoriščajoč konjunkturo. Zato opozarja konzumente, nal ji vsak primer neupravičene in nedovoljene podražitve sladkorja javijo. Prodajna centrala za sladkor bo ustavila dobavljanje sladkorja tistim trgovcem, za katere bo ugotovila, da so ga neupravičeno podražili. — Konferenca o organizme!jI žetve. Na povabilo direkcije za prehrano v Beogradu je bila v Novem Sadu v prostorih kmetijske zbornice konferenca, ki so se je udeležili zastopniki številnih gospodarskih ustanov, pa tudi ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za socialno politiko. Inspekcije dela, delavske zbornice itd. Na dnevnem redu konference je bilo predvsem vprašanje, kako bi organizirali delo, da bi bila ob pravem času opravljena žetev in mlačev. S pristojnega mesta je sporočeno, da bo organizacija letošnje žetve glede na izredne razmere v svetu predpisana s posebno uredbo. — I>va popolna brezmesna dneva >.ahte-va kmetijska zbornica dunavske banovine. Glede na uredbo o brezmesnih dnevih je kmetijska zbornica dunavske banovine poslala direkciji za organizacijo in proučevanje kmetijstva vlogo, v kateri zahteva uvedbo dveh popolnih brezmesnih dni na teeten. Ta predlog utemeljuje s tem, da f moramo dandanes uvažati volno iz Anglije ter da je zaradi vojne ne moremo dobiti dovolj. Zato je najpotrebnejše, tla pridobimo čim več domače volne in zato moramo čimbolj omejiti klanje ovc. Zato bi v brezmesnih dnevih ne smeli prodajati tirai jagnietine. Prav tako bi bilo treba prepovedati klanje perutnine, ker bi se na ta način povečala poraba )ajc ln ker je škodljivo, če koljemo kokoši v Čaau dokler neso več jajc nogo v drugih letnih rasih. Nobenih posebnih razlogov ni, ki bi upra-vičevali, da bi delali razlike med posameznimi vrstami živine pri uvajanju brezmesnih dni in zato bi bilo potrohno dopolniti uredbo o brezmesnih dnevih tako, da bi bilo prepovedano klanje Eivlne in proOa;a mesa vseh vrst po dva oni na leden. — I*rebivalci cele vasi ogroženi od ste- kUne. V šurici pri Loznici je prišlo do prave panike med prebivalstvom. Nedavno je stekel pes ogrizel tudi druge vaške pse, tako da je bilo v vasi celo krdelo steklih živali. Psi so ogrizli mnoge kmete, živali, predvsem ovce. prašiče in perutnino. Kmetje so pse pobili, vendar pa s tem zadeva ni bila opravljena, ker so mnogi jedil meso steklih živali in ker so bili ogrizent od steklih psov. Ko so sanitetne oblasti to zvedele, so poslale v vas svoje organe. Z:!aj si zdravniki zelo prizadevajo, da bi rešil! ogrožene kmete, ki jih Je zbolelo že izredno mnogo ln sploh ni mogoče ugotoviti koliko je ogroženih. — Zagreb je dobil 10.000.000 din od države za bolnico. Finančno ministrstva jQ odredilo finančni direkciji v Za^icbu, da izplača Zakladni bolnici 10.000.OoO din za dovršitev stavbnih del. Ker finančna direkcija ni imela toliko gotovine je bilo sklenjeno, da to vsoto izplača Narodna banka. Denar je že izplačan in ga hrani Mestna hranilnica. Dogovltev del je zdaj zagotovljena. — Rutminski poslanik prispe v Zagreb. Rumunski poslanik Cade^o bo obiskal te dni v spremstvu svetnika za tisk Anasta-siuja Zagreb in pri tej priliki bo Izročil zagrebškim novinarjem odlikovanja rumun-skega kralji. Jugoslovenski novinarji so bili odlikovani, ko so nedavno obiskali Bukarešto. — Tujski promet na Hvaru maja. Proti pričakovanju je tujski promet v maju nazadoval. Hvar so obiskali 103 gostje in nočnin je bilo 1581. Inozemeev je bilo samo 10, in nočnine so znašale 179. Med tujimi gosti je bilo največ Madžarov. Maja lani je bil tujski promet znatno bclisi. Naših državljanov je bilo tedaj na Hvaru 112 in nečnine so »našale 1521. a razen tega je bilo še tujih gostov 452, nočnin le bilo 4334. Mariborske m okoliške novice — Za akademijo mariborske soKojske župe, ki bo jutri v veliki dvorani matičnega Sokolskega doma, se opaža veliko zanimanje v vrstah sokolskega in nacionalnega cbčin*tva. — Kulturne novice. Dre vi bo v veliki dvorani Narodnega doma večer slovenske umetne pesmi. Sodelovali bodo operni pevec Angel Jarc. prof. Vasilij Mhk, ki bo predaval o razvoju slovenske umetne pesmi, pri klavirju pa ga. Vrabčeva. Na sporedu so Volarlčeve, Gerbičeve, Adamičeve. Lajovčeve, Osterčeve, žkerjančeve, Kogojeve, M* i kove. Krekove in Paveičeve skladbe. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo novega gledališča v Maribora. Za večer se opaža med kulturnim občinstvom živahno zanimanje. — Dohodki' nrariborfcKf c^rlnnrnjc^. Maja so znašaV skupni dohodki glavne m 11 i-borske ca in?rn;ce 10,316.795 cVn. Dohodki izvoza so znašali. samo 1.C69.S01. — Nočno lekarniško *lužho imata tekoči teden Maverjcva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici št. 12. telefon 2S-12. m Vaupotova ekama pri Angelu varhu, Aleksar.di-ova cesta 23. telefon 22-13. — Nov grob. V Smetanovi ulici je umrl upokojeni orcžn/Ski stiažrr cj^tor Karol Vrečko, star 72 let. žalujočim svojcem naše sožal je! — O tem in onem. Razpisana je tretja licitacija za oddajo del pri gradnji poslopja drž. realne gunn&zije v Mariboru. Kakor zn.no, sta iiili prvi licitaciji brezuspešni. Posestniku Ivanu Munji iz GorUnice pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je zgorela domačija. Zgorel so tudi zaloge poljskih pridelkov, škotie je nad 40.000 din. SOlelm viničar Ivan Struci je bil pri nekem znancu na obisku. V teku razgovora so padle tudi pikre beseie. Znanec je navalil na Strucla in ga tako poškodoval z ročico, da so ga morali prepeljati v bolnico. / Bresternici je padel .I9!etni posestnik Anten Gozdni k s konja in si je zlomil doTOO nogo. Zetekel se je v bolnico. lOletni sin finančnega podpresrlecinika Slavko šuman je padci s kolesa in se je poškodoval po obrazu. Zdravi se v bclnici. 30'etna tovarniška dela\ ka Joripina Har.-žek je tudi padla s kolesa in si zloniila desno roko. 161etnemu posestniškemu sinu Alojziju Cvetku iz Bukovcev sta se splazila konja. Skočil je z voza, pa je prišel pod voz. Ima več poškod>b po vsem tele-se. V Gruškovju se je 20._tni posestniški sin Joško žunar tako ponesrečil v gozdu, da si je zlomil levico in da so ga morali prepeljali v bolnico. , — Pripombe. Prejeli smo a prošnjo za objavo: -Prav in lepo je, da se je mestna občina odločila za asfaltiranje Barvarske ulice, ki veže zelo prometni ulici v središču mesta. Imamo pa v Mariboru več sli-&U& prehodov, ki so v sedanjem stanju nemogoči. I^e pomislimo na Volkmerjev prehod, na Tkalsko ulico, na druge številne prehode (Ob jarku itd.), ki vežejo Gosposko ulico v spodnjem delu s sporedno Vetrinjsko ulico in naprej s Kopališko ulico. Nedvomno bi bilo treba misliti na to, da se tudi ti prehodi, re tesne in nemogoče prehodne uličice čim piej afal-tirajo. Naj na to ne pozabijo tisti, ki so poklicani. — I^befki. Odmev sedanjih Časov na sod"šču. Zadnji čas se opaža na sodišču, d«, je zaradi resnosti sedanjih razmer zelo pojenjalo tudi pravdanje. Tožb je vedno manj, kar čutijo sodni uradniki, sodniki in zlasti tudi odvetnisKe pisarne. Rasejo pa ovadbe in kazenski postopki zaradi zlo-činstev po zakonu o zaščiti države, največ zaradi >predolgih« jezikov po gostilnah Pri tem so b,.i zasačeni ljudje, ki so odkrito priznali, da so dobili denar za raz-n?.šanje takšnih kaznivih govoric. Navadno pa taki zapeljanci sami uvidijo lažnivost Svojega nečednega posla. (Del. pol.). —^ Manjša železniška ne*reca se je pripetila pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. L/ckomotiva nekega vlaka je tu skočila s tira. železniški delavci so lokomotivo z dvigalnimi pripravami spravili zopet na tire. V smeri proti Ptuju so imeli vlaki zaradi nezgode na progi precejšnjo zamudo. — PObTeake novice, število kiđtisrnih prireditev pri nas iz leta v leto narašča.. To priča o nenavadni društveni razgibanosti na Pobrežju. J^a nedeljo 16. t. m. se nam obeta v Sokolskem domu prijeten večer, na katerem bosta nastopila naš znani komik J. Povhe in znani tenorist Angel Jarc. Bo to neke vrste pester večer, ki bo nudil vsakomur nekaj po njegovem okusu. — Neznana utopljenka. Mala deklica je opazila ob desnem dravskem bregu v bližini otoka pri Sv. Petru truplo utopljenke, ki jo je naplavila Drava na obrežju. Takoj je obvestila o tem pobreške reševalce ter orožnike. Ni še ugotovljeno, kdo je neznana utopljenka. Njeno toiplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Sedaj bodo sknšali dognati Identiteto utopljenke in podrobne okoliščine njene žalostne usode. Utopljenka je stara okoli 35 let, 160 cm visoka, lase ima postrižene na 3 cm, oblečena je Črno, pevrfenik cm iz klota. nogavice čine. Znakov nasilja ni. S0K0I — Na sobotni akademiji mariborske so kolske žime s pričetkom ob pol 21. bodo nastopila sokolska društva Maribor-mati-j ca, Maribor I, Maribor H, Pobrežje. Ptuj in Slownj Gradec, nadalje Sokoli-vojaki, gojenci šole za rezervne oficirje v Mariboru. Mariborsko gledališče Petek, 7. maja. Zaprto. Sobota, 8. moja ob 20.: »Pit« v maskah«. Zadnjič. Nedelja, 9. maja ob 20.: »Gejša«. Gostovanje g, jos. Ppvheta. Zadnja prsd-stava v seasoni. Znižane cene. Gledališki abonenti ln imejitclji blokov so dobili vseh obljubljenih 22 predstav, Tisti, ki so s plačilom abonmaja še v zaostanku, se naprošajo, naj čimprej poravnajo svoj dolgr. ker mora tudi gledališče ob zaključku sezone poravnati svoje račune. Iz Gornie Eadgone — Tat\Hna kolesa, V gostilni m trgovini Jožka Hamlerja na ščavnlci ae je mudil te dni kovaški pomočnik Alojzij Gcček iz Zagaj&kega vrha. Ko je odhajal is gostilne, je odpeljal s seboj na dvorišču priklonjeno kalo ter ga doma rasdojal, posamesne dele prebarval in porah 11 sa popravilo svojega kolesa. Kljub temu ie orosniAtvo *e izsledilo nekaj delov, ki so ga isdali, da je končno tatvino pri anal. Zagovarjati se bo moral pred sodisčom. — Žilica mu ni mirovat«, Zo večkrat zaradi pretepa kaznovani poaoatnikcfv sin Jakob JauAovec • Ptujake ceatc ae je nedavno vrača! v družbi Ludvika Veberica is Gornje Radaone domov Na cean pred gostilno Jožefa Msložana v Orehovcih sta se ustavila in brca povoda začel« žaliti fantovsko družbo, ki je pri&la sa njima. Beseda je dala besedo, dokler ntata nava'ila na fante ter začela udrihati po njih s sesalko od kolesa in kolom ter jih pognrla v beg. Leopold Mulec is Zbigovee m Jolcf Ham-lcr iz Orehovcev sta dobil« vec poškodb, napadalca pa ae bosta morala sagovmrjati pred sodiščem. Z Murskega polja — Vlak povozit kravo. Ko se je v nedeljo popoldne vračal ob 16 osebr vlak iz Ljutomera proti Gornji Radgoni, je med postajama Križevci in Bučcčovci paslo već otrok živino Medtem ko &c bili otroci zatopljeni v svoje igre pnee! daleč stran od 2e!ezniš!ce proge, se je ena izmed krov pasla na železniškem nasipu /tivinče se je v /utlnjem hipu prihamjočega vlaka očlvid-no preplavilo ter skočilo pred str^-j tako na-£j!o, da je biia ustavitev vlaka nemogoča. Stroj je kravo ponolnoma razmesaril. Nien lastnik Novak iz Loijarovce^ ima več tisoč din škode, ker je bila krova brcia — Zadnji sejem v Gomi: Radgoni jc bil izredno slabo obiskan Živine sploh ni bilo prignane, kar znaci, da je primanjkuje, ker ie bila že vsa prej pokupiiens in izvožena. Slab je bil tudi kramarsk' sejem, ker draginja sto'no nnrarća. doč'm pe kuo-na moć ni zbolj'aln. V sosedni nemški Radgoni sejma sploh ni bilo. 57 Uutomera — Konj pod lokomofivo. V sol o to so se vračali s cvensketja polia trije vozniki, ki sn vo-zil'1 na polje gnoj, po cesri mimo Ku-kovca preko železniškega prelaza Prvi voznik jc videl, da prihajata od ormoške strani dve lokomotivi ter je še srečno u^el preko proge, drugi pa lokomotive ni opazil in se je poleg tega o-ziral po zadnjem vozniku. Lokomotiva mu je ubila enega, dočim se drugemu konju ni nič zgodilo Nepoškodovan je o*ta\l tudi lastnik Filipič iz Rado-merja. ki da ie vrglo daleč z nasipa. Ubiti konj je bil >e mlad. Filipič bo moral plačati tudi kazen, ker je nesrečo zakrivil sam. Iz 01?a _c Odpovedano učiteljsko zborovanje. V soboto 8. t. m. bi moralo biti v Celju učiteljsko zborovanje okrajnega društva JUU v Celju v proslavo društvene TOletni-ce. Zborovanje pa je zaradi nastalih ovir odpovedano, —c DrugI Šolski nastop gojencev Glasbene Matice v Celju, ki bo obsegal tudi mladinsko zborno petje, se bo pričel drevi ob sedmih v Mestnem gled Jižču. Mestno kopališče »Diana« na Bregu letos ne bo več odprto. —c Nogomet. V nedeljo 9. t. m. ob 16.30 se bo pričela na Glazljl zanimiva pisateljska tekma med SK Slavijo iz Ljubljane in SK Jugoslavijo, ob 15.15 pa bo predt^k-ma mladin SK Jugoslavije ln SK Olimpa. —c B°iibonckov dan priredi ženska podružnica CMD v Celju v soboto 8. t. m. Ne odklanjajte nabir: marveč prispevajte po svojih močeh! —o Predavanje in izjet društva »Mali gospodar«. Društvo »Mali gospodare v Celju priredi v nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne na vrtu Mestnega zavetišča v Medlogu predavanje o sojenju in gojenju povrtne zelenjave in njem rentabilnosti. Predaval bo mestni kmetijski referent g. Martin Cimerman. Vabljeni so vsi člani in vsi ostali interesenti. V nedeljo 7. julija priredi društvo avtobusni izlet na Dobrno, kjer si bodo udeleženci ogledali vzrejišče angorskih kuncev društvenega člana g. Avgusta Veingerla in tudi posetili zdravilišče. Odhod iz Celja bo ob 9. dopoldne izpred kolodvora, povratek pa zvečer. Prijave za izlet se bodo sprejemale ob priliki predavanja 9. t m. in pa pri društvenem tajniku na Miklavškem hribu 13 v Celju. Prijaviti se je treba do 15. t. m. —c Sreski odbor društva Rdečega K: ta v Celja vabi vse one gospode, ki so od 1. 1933. do 1. marca 1940 opravili pri Rdečem križu v Celju izpit za prostovoljnega bolničarja ali samarijana, da se javijo do 13. t. m. ob delavnikih med 7.30 in 12.30 pri mestnem fizika tu zaradi izpopolnitve spiskov. —c Tri nesreče. Ko se je peljal 201etnl trgovski pomočnik Ernest Kovfle iz Sko-marja pri Zrečah v sredo okrog 13. z motornim kolesom iz Celja proti Gaber ju in prispel do železniškega prelaza na M&ri-?x>r£ki cesti, je železniški čuvaj ravno spuščal zapornici, ker se je bližal vlak. Kov-še je hotel v zadnjem hipu smukniti z motornim kolesom pod zapornicami čez progo, v tem ga je pa zadela zapornica in ga vrgla z vozila. Kovse se je ?nočno poškodoval po glavi in desni roki. V Zavedni pri Celju je padla 91etna hčerka mestnega stražnika Marija Gašparičeva doma pri igranju in si zlomila desno roko v zapestju. Na cesti na Ljubnem je padel 2£letni dninar Konstantin Lednik z Ljub-nega s kolesa in si zlomil levo nogo v gležnju. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. »SLOVENSKI NAROD«, petek, T. jimrja 128 Calais — vhod Anglije v Evropo Gospodarski in strateški pomen Calaisa za vpliv Anglije na evropskem kontinenta Tistega dne, ko je nemška vojska prodrla v utrjeno francosko pristanišče Calais, se morda začenja novo poglavje v zgodovini zapadne Evrope. Ce je imelo mesto Calais že za Francijo izreden pomen, je pomenilo v zgodovinskem, političnem in strateškem pogledu za Anglijo še mnogo već. Utrjeno pristanišče v Calaisu je bilo 210 let v angleški oblasti. Angleži so v Calaisu stopali v Evropo, ko so posegali v zgodovino z vojnami. Calais je bil njihov vhod v Evropo. majhen kos obale s pristaniščem v Calaisu. Dokler je Anglija v Franciji varovala le svoje velike gmotne interese, je bil Calais eno izmed mnogih pristanišč, ki so Anglijo vezali z evropskim kontinentom, ko pa je njena teritorialna posest v Franciji postajala vedno manjša, je dobilo mesto Calais zanjo še poseben pomen. Pomen tega pristanišča ni bil le v tem, da je bilo močno oporišče na evropskem kontinentu, temveč predvsem zaradi njegove strateške vrednosti, kajti prav od Calaisa je najlažje ogra- Calais magistrat Pred skoraj 600 leti, točno 4. avgusta L 1347, se je mesto predalo po obleganju, ki je trajalo 11 mesecev, angleški armadi kralja Edvarda 111. Francozi so pozneje večkrat skušali osvojiti si zopet Calais, dokler se jim L 1558 to ni posrečilo. Angleže je potisnil iz Calaisa Duc de Guise, toda že čez leto so se zopet vrnili, a zavezali so se, da v osmih letih ne bodo podvzeli nobenega sovražnega dejanja proti Franciji. Svojo obljubo so prekršili, še preden je minilo leto dni. Tedaj so biLi iz Calaisa definitivno izgnani. Okrog 1. 1430 je bil Calais v okviru najbolj prostranih pokrajin v Franciji, ki so bile v posesti Angležev in ki so segale na vzhod celo do Luksemburga in Lotarin-škega, na jugu do Loire in na zapadu do Nantesa. Anglija je imela tedaj pod oblastjo vso šampanjsko pokrajino, nižino okrog Pariza in Normandijo, Bretonijo in pretežni del orleanske pokrajine, šele v stoletni vojni se je Francozom posrečilo izgnati Angleže korak za korakom proti Rokavskemu prelivu, dokler niso obdržali le žati Anglijo. Upoštevati je tudi treba, da se je pri Calaisu končala meja stare Nemčije z Nizozemsko in da so tja segale meje Francije. Anglija se je dobro zavedala svoje nevarnosti in da bi potisnila Nemčijo čim bolj od Calaisa, si je med 30-letno vojno prizadevala odtrgati od nje Nizozemsko, kar se ji je končno tudi posrečilo. Se v novejši dobi so pogosto našli v starih poslopjih Calaisa zaklade angleškega zlata, ki so ga tam shranjevali Angleži, ko so še živeli v tem mestu. Zgodovina in tradicija v resnici spaja Calais z Anglijo. če bi Angleži izgubili Calais stalno, namreč, če bi ga izgubila Francija, bi bili pregnani s praga Evrope in iz utrdb, nad katerimi je njega dni ponosno plapolala zastava angleških kraljev. Calais je ena izmed onih pomembnih gospodarskih in strateških postojank, med katere prištevamo v Evropi in Aziji Tan-ger, Gibraltar, Malto, Aden in Singapur. Ker je pa Calais tako blizu angleške obale, je njegov pomen še tem večji. G. Adolf Vadnjal odhaja iz Kamnika Kamnik, 7. junija Pretefcfce dni se je razširila, po Kamniku m po vsem kamniškem srezu in še preko vest, da je sreski podnačelnik g. Adoif Vadnjal premeščen k sreskemu načelstvu v Novo mesto. Zbudila, je presenečenje, ker je bil g. sreski podnajčelnik splošno priljubljen. G. Vadnjal se je rodil V Zagorju na Krasu 21. avgusta 1900. v pošteni kmet-aki niši- V Zagorju je posečal tudi ljudsko sesa,, po končanih ginmazijskih študijah v »Škofovih za vodil« v Št. Vidu nad Ljubljano in v Idriji pa se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze, kjer je L 1931. diplomiral, še istega, leta se je tu- di poroča in nastopil svoje prvo službeno mesto v Kamniku. Kot sreski podnačelnik se po devetletnem službovanju poslavlja in odhaja na novo službeno mesto. Kakor večini kmetskih sinov, tudi njemu že v mladosti ni bilo postlano z rožicami, ko pa so prišli za njegov rojstni kraj usodni dnevi in je moral zapustili še dom in starše in se prepustiti valovom življenja je pričel križev pot študenta, ki nima od nikogar nič pričakovati, ki je navezan sam na sebe, kakor mnogi drugi študenti. Trdo se je prebijal, toda z žilavost jo pravega Notranje a je tudi krepko odbijal od sebe udarce usode. Vse to je izkristaliziralo njegov značaj. V svojih odločitvah strogo dosleden, v svojih sklepih neizprosen ne glede na levo in desno, pa je imel kljub temu nenavadno mehko srce, vodeno od čuta pravice in resnice, srce, ki ni preneslo krivic ponižanih in razžaljenih, pa socialno šibkejših. Od svoje skromne plače je imel vedno še kak dinar za drugje, tudri take, ki so uradno iskali pri njemu zaščite. Predaleč bi nas zavedlo naštevanje vseh lerpih lastnosti, ki spremljajo našega g. podnačelnika skozi vse njegovo življenje. V uradu, doma in v javnem življenju, po-vpod se je prikazal celega moža, V uradu vesten in marljiv uradnik z odlično kvalifikacijo je užival vedno polno zaupanje svojih predpostavljenih, podrejeni pa so našli v njem kolegialnega svetovalca in tovariša. Zato razumemo, da jim je težko slovo. Njegov dom je redek primer tihe družinske sreče. Ga. Mila, doma iz ugledne rodbine Franetičeve v Dolenji vasi pri Senožečah, ga v vsem njegovem prizadeva- nju vneto podpira m zvesto spremlja na vseh potih življenja. Višek sreče jima predstavlja pa ljubka 7 le t na Saša. Kljub svojemu strogemu nacionalnemu prepričanju se v strankarsko politiko ni nikdar vmešaval in je kot tak užival zaupanje vseh. Vse svoje lepe lastnosti pa je dal na razpolago Sokolu, ki bo z njegovo premestitvijo največ utrpel, ker bo izgubil lahko rečemo, nenadomestljivega prosvetarja. Skoro ni bilo telovadne ure, da ne bi prišel v telovadnico, k ded, naraščaju in Članstvu. Vedno jim je govoril naj bodo pravi Sokoli, ki ne bodo imeli Tvršev nauk samo na jeziku, ampak bodo po njem tudi živeli, povsod, ne samo v telovadnici. Sokol mora biti plemenit, junak in vitez. To se pokaže v nesreči. Kdor v nesreči odpove, ta ni junak, ta ni Sokol. Najbolj se pa Sokol izkaže, če je v nesreči naš narod in država. Za kralja in državo mora Sokol žrtvovati vse, če treba tudi svoje življenje. .. Tako Je učil naš prosvetar, sreski podnačelnik Adolf Vadnjal. pravi brat svojim sokolskim bratom. In uspehi? Poglobila se je nacionalna zavest, strnile in pomnožile so se vrste Sokolov. Ko odhaja na novo službeno mesto, se ga s hvaležnostjo spominjajo mnogi številni znanci in prijatelji lz vsega sreza, sa,i ga je vse poznalo in spoštovalo. V resnici, bili smo ponosni nanj, kakor je tudi on iskreno ljubil ta gorenjski kotiček. Sedaj bo imel priliko spoznati tudi naše Dolenjce in oni njega. Njemu in dru-žinici želimo vse dobro, Novomeščanom pa že vnaprej iskreno čestitamo! • Sokolsko društvo Kamnik priredi sreskemu podnačelniku br. Adolfu Vadnjalu jutri zvečer v Narodni čitalnici poslovilni večer, ki naj se ga udeleže vsi Sokoli, pa tudi prijatelji in znanci. Jubilej Trboveljskega slavčka K včerajšnjemu poročilu o jubilejnem koncertu »Trboveljskega slavčka« preteklo nedeljo objavljamo še poročilo našega stalnega glasbenega kritika: Preteklo nedeljo je Trboveljski slavček slavil 10-letnico svojega obstoja in dela s koncertom v domačem kraju. Ob tej priliki je pripravil tudi razstavo, ki je prikazala, kam je vodila zbor delovna pot in katere plodove je rodilo zborovo delovanje na skla-dateljskem polju. Kajti ni mogoče prezreti dejstva, da je baš Trboveljski slavček po svojih prvih uspehih dal spodbude skladateljem, da so začeli ustvarjati na polju mladinske zborovske glasbe. S tem se je izkazal kot nad vse važni činitelj na področju mladinske zborovske produkcije. Sočasno pa so njegovi uspehi in način dela dali tudi vzpodbude za osnavljanje podobnih zborov širom naše ožje. pa tudi širše domovine ter pokazali smernice za dogajanje stavljenih smotrov, že teh dvoje dejstev povsem opravičuje Trboveljskega slavčka, da more s ponosom zreti na posredne uičnke svojega dela. Prav tako pa opravičujejo tudi njegovi uspehi doma in v inozemstvu, da mo- re z zavestjo plodovitega dela v korist slovenske glasbene kulture zreti na svoja desetletna prizadevanja, ki so zlasti v enem razdobju dosegla visoko umetniško stopnjo. Vse to ga navaja k nujnosti, da svoje članstvo izmenjava neprenehoma, zbor na ta način vedno znova osvežuje in da tudi v delu samem ne popusti. To velja tako v tehničnem pogledu, kakor tudi v izbiranju sporeda, ki zahteva vedno večje stopnjevanje in izmenjavanje brez ozira na izmenjavanje članstva. Sodeč po zadnjem, skrbno pripravljenem koncertu se Trboveljski slavček svojih bodočih nalog tudi zaveda z ozirom na regeneracijo zbora. Dokaj je novih malih pevcev, ki sicer še ne tvorijo polnega ravnovesja, pa ga bodo dosegli, čim bodo v zbor vrasli. Tokrat je razgrnil Trboveljski slavček poslušalcem revijo pesmi iz starejših programov. Zapel je Grbčev »Gospodi pomilui«, Lajovčeve >Vesele kolednike«, Adamičevi >Pesem beračev« in »Slovenske narodne«, Krejčega »Ukolebavko«, sinovo »Babko«, švarovo »Moj očka ima konjička dva«, Tomčevo »Kolo« in Mirkov »Jutranji zvon«. Dirigiral je stalni zborov dirigent šuligoj. Vmes so bili dueti »Kaj ne bila bi vesela« Marija Kosroja. Osterčeva »Novica« in Vodopivčeva >Poidimo spat«. Bivša članica zbora Rezika Koritnikova je pa pokazala lepe efekte svojega specialnega pevskega študija z arijo Gilde iz »Rigoletta« ter s spevom OMmpije iz »Hoffmannovih pripovedk«. Vse solistične in poedine zborovske točko ter dueti je spremljal na kla-viriu dirigent švara. Koncert 1e bil lepa jubilejna manifestacija; v bodoče pa upamo, da bo zbor nadaljeval svoje dosedanje plodno delo v smislu zgoraj začrtanih smernic. cd — stane ta vožoja ki koatto le 100 din, kar bo omogočalo udeležbo pri izletu najširšim krogom. Tuđi izvenljublianski interesenti se bodo lahko izleta udeležili, sai sta tako odhod kakor povrate k prav ugodna. Prijave sprejema »Putnik« do sobote opoldne. Nova umetniška razstava v Kranja Akademski slikar in profesor na gimnaziji v Kranju, Tine Gorjup, bo 9. junija ob 11. dopoldne otvoril svojo kolektivno raz- V nedeljs premo v Kočevje in okolico Vsako nedelio nrireia »Putnik« oriliub-ljene izlete, ki imajo propagandno-turi-stični značaj. Vodiio v kraie. ki so no-edincem s prevoznimi sredstvi, ki so na razpolago, le težje dostopni. Doleg tega pa v kraje, ki so med širšo publiko le manj znani, ki bi pa zaradi svoie lepote le zaslužili dober obisk. To nedelio bo avtobusni izlet v Kočevje in okolico Avtobus bo odšel iz Ljubljane ob pol 8. z dvorišča ori Figovcu Prav lepa bo pot preko Turjaka skozi Velike Lašče ter Ribnico do Kočevja kjer bo kratek postanek za ogled mesta, nato pa ob 11 kosilo. Po kosilu bodo potniki zopet sedli v avtobuse ter se odpeljali preko Livolda Stalcariev ter Kočevske Reke po krasni morski cesti v Borovec, odkoder bodo odšli oeš na skoro 1000 m visoko Kremno S Kremne ki ie vsa posejana z narcisami bodo uživali lep razgled oreko Kočevskem gričevja proti jugu na po vsem Gorskem Kotaru Po povratku v Borovec iih bo avtobus odpeljal proti LJubljani kamor bodo prišli že ob 21 Kakor vsi ostali nedeljski domači izleti tako ima tudi ta izlet ruristično-propa-gandni značaj Cena je temu primerna sai stavo, ki jo bo priredil v gimnaziji v Kranju. Razstavil bo okoli 40 oljnatih sUk in prav toliko risb. tako da bo razstava prav pestra. Med starejšimi deli ima tudi mnogo motivov iz Kranja. Vstopnine ne bo. Razstava bo odprta do 24. junija, vsak dan od 9. do 19. ure. Sobota, 8. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Plošče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. SI. Vencajzova). — 17.30: Za najmlajše (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar). — 20.30: 2>življenje v dveh —«. Pisan večer s prizori, petjem in godbo. —■ 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. »Ali ni bila gospa Bezljajeva vedno pla-volasa? Kako je mogoče, da je postala mahoma črnolasa?« »To je postala, ko je dobila sive lase!« MALI OGLASI ?ea*da 60 par. davek posebej Preklici izjave nesena din davek posebej. 4a pismene odgovore glede malin oglasov je treba p možu cnamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno beseda 50 par davek pose Dej Najmanjši znesek 8.— din. PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovic živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 1475 Oglaša} male oglase t Slovenski Narod ker *o najcenejši! SkLAOIsĆE s šupami, ograjeno cca 80 m'" v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivon in za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov, poštru predal 4. — Sv. Petei v Savinjski dolini. 1471 MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 . - fcNp. , . JUGOGRAFIKA STROJNIKA z izpitom išče delniška pivovarna Sarajevo za svojo filialo v Tuzli. Prednost imajo izprašam strojniki z daljšo prakso in delom v pivovarnah, posebno v obratu za izdelavo leda. Nastop takoj. Ponudbe z dokumenti, ki jih vrnemo, opisom dosedanje službe bi zahtevki plače na naslov pivovarne Sarajevo. 1477 KJUK beseda 50 par, davek pose De, Najmanjši znesek &— Din. Strojepisni pouk . ečerni tečaji, vpisovanje in ričetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 PRODAM 3iCD«CDlCDaCZ>BCDBCD Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v ME DAKNI Ljubljana, židovska ulica 6 Najboljši votL.'b po radijskem sveto je ,NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovU Članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce izhaja vsa* petek In je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulica 6. 2* Krinka ljubezni 108 Markiz je imel morilne namene. Hotel je Gairlanca ubiti. Ce bi ga mogel, bi ga ubil dvakrat zapored, enkrat kot svojega nepomirljivega in nevarnega sovražnika, drugič pa kot razuzdanca in nesramneža, ki je zapeljal Bertrando in razžalil Michelino. Princ bi si ne bil odpustil, če bi smrtno ranil moža, ki je tako ostro meril na njegovo življenje. Svoje razloge je bil povedal že Escaldasu. Toda zaupanje, izraženo glede lastne sabljaške spretnosti, je oble-devalo pred srditostjo izpadov. Ne da bi bil dvomil o zmagi. Čutil je svojo premoč. TV>da vpraševal se je, da-li ga ne bo že sama besnost napadov prisilila tako ah drugače k strašnemu odgovoru. V njegovo veliko presenečenje pa njegov nasprotnik, čeprav dvajset let starejši od njega, ni kazal večie utrujenosti. Že osmič sta se bila spoprijela in princ bi bil lahko že desetkrat končal dvoboj, če bi ne bil trdno odlo- čen zadeti nasprotnika v levo roko. Naloga je bila izredno težka, kajti markiz je prav to roko izgubljal pred izpadom in jo zakrival tako, da prav za prav ni bila nič drugega nego roka na koncu rezila. Obup se je loteval Gilberta, V njegovih Črnih zenicah so zagore vali plamenčki besnosti. In vendar se mu je posrečilo. Z zvijačo je pripravil nasprotnika do napada, potem pa spretno odskočil. In ko se je bil markiz pognal proti njemu, je bliskovito odbil njegov udarec, se pognal sam naprej, skočil liki mačka proti markizu m mu prebodel levo roko. Ta izredni izpad, pri katerem bi se bil vsak drugi nabodel — in res je bil markizov rapir odtrgal kos Gilbertove srajce — je navdal priče s tako grozo, da je trajalo nekaj sekund, preden so prihiteli k ranjencu. Le-ta se je bil opotekel pod udarcem in s strašno bolečino, kajti odlomi jeni konec rapirja mu je bil obtičal v roki. In vendar marki* ni padel. Imel je dovolj moči, da se je držal pokonci, dokler mu niso prihiteli na pomoč. Previdno so ga položili na travo. Zdravnik se je bil sklonil nad njim in mu jel odpirati srajco, pod katero se je razlivala kri. Nekaj korakov odtod je upiral princ de Villingen med svojima dvema prijateljema, ki njunih čestitk sploh ni slišal, nepremični pogled na to krvavečo roko. Toda tovariša sta mu jo po vrsti zakrivala, tako da ni mogel ničesar razločiti. Nj?gova radovednost je bila vedno večja. Na njegovem obrazu je bil začrtan tako velik strah, da sta prijatelja kar ostrmela. — Taka rana ne pomeni nobene nevarnosti, — je dejal prvi prijatelj, drugi je pa stopil k ranjencu, da bi se prepričal o tem. Dostojnost je branila Gilbertu, da bi šel sam pogledat, kako trpi njegov nasprotnik z odlomljenim koncem rapirja v prebodeni roki. Princ je namreč samo nervozno hodil sem in tja v pričakovanju prijatelja, ki je bil stopil pogledat, kako in kaj je z ranjencem. Prijatelj se je kmalu vrnil. — Mirno lahko odidete, — je dejal princu. Nobene nevarnosti ni, rana je sicer skeleča, toda to je tudi vse. — Ali je bil ranjen v roko? — Ali ste videli markizovo roko? — Seveda sem jo videl. — In kaj ste videli na nji? — Kaj sem videl na nji ? Rano ... kri — — Kaj je pa v bližini rane, na roki sami ? Ali niste videli nobenega znaka na nji? Princ je pridržal sapo. Zakaj je postal obraz tega tepca, ko mu je odgovarjal, tako čudno osupel ? In vendar... če je bilo na roki tetoviranje... je moglo vzbujati to dovolj pozornosti, da je lahko človeka presenetilo... Ali pa ... morda tetoviranja sploh ni bilo? Toda zdelo . je, da so se prinčevemu tovarišu končno odprle oči. — Ah, vam je bilo to znano? narodna "Tiskarna I L3UBL3ANA | — IZVRSDJh VSS VESTE 1TSKOVTB — Ah! — je vzkliknil Gairlance, — torej vendarle. On je tetoviran! — TO lahko trdite. — In kaj predstavlja tetoviranje na njegovi roki ? Sidro med B in G? Začul se je smeh, ki ni odgovarjal resnosti položaja, niti dejstvu, da trpi v bližini človek s prebo-deno roko. — O, vi ste posrečeni, princ de Villingen. Ne, nc, nikakor ne. Ali si morete misliti Valcora s sidrom med B in G na roki? — No, torej? — In tetoviranje___ Kako čuden način označevanja. Na roki ima samo dolgo brazgotino. — Brazgotino? — Da. Zelo globoko brazgotino, ki jo pa človek na prvi pogled težko opazi. Pojasnil jo je vpričo mene... Dejal je, da so to sledovi rane s puščico, ki jo je dobil v Ameriki med rdečekožci. In puščica je bila zastrupljena... Imel je pa dovolj poguma, da si je sam položil na rano razbeljeno železo. J-masko si je sežgal meso. Ce bi ne bil tega storil, bi bil že davno v krtovi deželi. _ Prokleto! — je vzkliknil princ. _O, vaš nasprotnik nikakor ni vsakdanji človek, _je pripomnil tovariš, ki niti zdaj ni princa dobro razumel. — Odrekajo mu pravico do njegovega naslova. Toda markiz je pravi junak. V bran se mu je moral postaviti šele sabljač, kakršen ste vi, da ga je premagal. Ureiute iO$*p Zupančič // lo »Narodno tiskarno" rran Jeron H Za upravo in inseratm del lista Oton Christot // Vsi v Ljubl|ani