liliaju Issued n* ■ i——a—afcag» v*ak dan raaoa nodalj ia praznikov. daily except Sundays and Hollidaya. LETO-YEAR XXIII. Cena lista > 16.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROffNE PODPORNE JEDNOTE Ure«UJ*W In uprevnUki prostori: 2667 8. Lawndats Ava. Offlee of Publication: 2667 South Lawndala Ave. TelcphAta, Hockwell 4 »04 SnUN* aa mmtnd+lm-ml Chiemgo. IUtnou. uw ISIS, at trw of March -Trch'TiSr Chicago, IU. sobota, & marca (Marek 8), 1930, poetajce provided for ia lemonstracije brezposelnih v Ameriki in Evropi y Chicagu in nekaterih krajih so mirno potekle, v New Yorku in drugje so bili izgredi in aretacije. Krvavi spopadi v evropskih mestih; štirje ubiti v Nemčiji. Akcija v kongresu glede brezposelnosti; začeli bodo s—preiskavo Washington, D. C.—V četrtek, 6. marca, ko je bil komunistični "mednarodni dan brezposelnosti," se je kongres jzačel lepo gibati v svrho, da nekaj u-krene za olajšanje brezposelno-iti v Združenih državah. Senatni trgovinski odsek je imenoval poseben odbor, ki se bo bavil s predlogami glede vprašanja brezposelnosti. V tem odboru so: Johnson iz Kalifornije, predsednik, Nye iz Severne Dakote, Vandenberg iz Michigana, Fletcher iz Floride in Hawes iz Mis-sourija. Odbor ima nalogo, da preiskuje, kako obširna je brezposelnost in na kak način bi se dalo pomagati. Zakonski načrti, ki jih že ima odbor, določajo med drugim hitro izvajanje javnih del, ustanovitev splošnega upošteval nega sistema s sodelovanjem državnih uposlevalnic in ustanovitev novega biroja v department za delo, ki bo vodil stalno statistiko o brezposelnosti. Demonstracije po Ameriki Chicago.—Četrtkov« demonstracije, ki so jih aranžirali komunisti, se je udeležilo okrog 2000 ljudi obojega spola, mladine in vseh narodnosti. To ni skoro nič, če se pomisli, da je v Chicagu Čez 300,000 delavcev brez dela. Imeli so pohod po za-padni strani mesta, nosili so na-' pise in prepevaH revolucionarne pesmi. Med napisi so bili tudi taki, ki nimajo nič opravit z brezposelnostjo, n. pr. zahteva za priznanje sovjetov in pozdrav masam Indije. Policija na konjih, motorcikljih in peš je čuvala demonstrante, da jih ni nihče nadlegoval. Na Halsted in 29. cesti je parada zavila na prazno stavbišče in se tam razšla. Medtem je deputacija de-"' ulicah. Na trgu se je sešlo ''krog ."»000 komunistov in pri-Wrcno .10,000 gledalcev. Dve uri '«' 'rajal shod, nato pa je Foster, j" vodil vso reč, odredil pohod ¡"••ti mestni hiši. Sledil je kon-,,lk' ?*>licijo, v katerem je bilo ^ sto oseb lahko ranjenih in « " tiranih. Ihiroit, Mich.—Okrog 100,000 ' je napolnilo glavni del me-Kl* in kmalu ao izbruhnili izgre-" i ri katerih je bilo 14 oseb ra-"J-nih in 31 aretiranih. N''l*aukee. Wis.—Prepir med flvt-ma govornikoma na shodu ' n'*!*K4'lnih v downtown u je po-¡*rocil izgrede s posledico, da Je , k' '*eb aretiranih; dva po-'< «jh in šest demonstrantov je ' V drugih mestih: V Bostonu je bilo devet oseb aretiranih. V Springfieldu, 111., je policija od-podila demonstrante izpred državne zbornice in aretirala voditelje. V Pitteburghu, Pa., je policija razbila izprevod, mlatila po demonstrantih in aretirala 20 o-seb. V Loa Angelesu je bilo sedem oseb aretiranih. Pretep s policijo je bil tudi v Seattlu. V San Franciscu je bil mir. Župan je "sodeloval" z demonstranti. — V Kanadi je policija razgnala demonstrante v Montrealu in To-rontu. Rezultati v Evropi Berlin, 7. marca.—V Berlinu so bili včeraj krvavi izgredi med policijo in brezposleci, ki so jih vodili komunisti. Dva moža sta bila ubita, 30 težko ranjenih in 147 aretiranih. Konflikt je prišel šele zvečer, ko so uposleni komunistični delavci zapustili tovarne in se pridružili brezposelnim.— V Hallu sta bila dva komunista ubita, mnogo ranjenih in 15 aretiranih. Mnogo je bilo ranjenih tudi v Hamburgu, Leipzigu, Chailottenburgu in drugih nemških mestih. Dunaj, 7; marca.—Tu se je sedlo par tisoč komunistov pred vladno palačo, odkoder so se odpeljali v predmestja in tam razgrajali. Okrog 200 je bilo aretiranih. Socialistični delavci niso demonstrirali. Paril, 7. marca—V Pfcrizu n1 bilo demonstracij. V predmestjih je bilo nekaj nemirov, ko so komunisti hoteli prisiliti šoferje taksijev in druge delavce na štrajk, pa niso uspeli. London, 7. marca.—Na Angleškem je bil mir. Vse demonstracije so mirno izpadle. Bili pa so izgredi na Irskem. Policija v Dublinu je pretepala komunistične delavce. Bukarešta, 7. marca.—Okrog sto komunistov je bilo včeraj a-retiranih v Rumuniji, ko so hoteli organizirati demonstracije. Nov seeiahi problem: preveč Je stareev Znanost podaljšuje življenje ljudem, ki eo v stiski za ekel-ateneo " r*njenlh.—V Madiaonu so !i^ rz tetnl dijaki razbili mejorado komunističnih štu- hrxj d *nio t le V| O.—Okrog 10.000 je zborovalo na Public "»'u. po ahodo je pa prišel a policijo. Več kot eto o->' bilo lahko ranjenih. Mno-* J«* stegnila tri policaje s ») in jih pretepla. Mašine od jemljejo delo rudarjem v ameriških rovih Waahington, D. C—Rudarjev je vedno manj v ameriških premogovnikih. Kakor je bilo te dni poročeno na rudniškem kongreeu, je več kot 40 premogovnikov v eni sami državi že popolnoma mehaniziranih, medtem pa uvajajo stroje tudi v drugih jamah. -Leta 1923 je strojna produkcija znašala v Ameriki le dva milijona ton, letos se pa računa na 35 milijonov ton premoga. Rudarji izvolili delegate Pozivu ao se odzvale rudarske unije tudi Iz drugih drŽav Springfiekl, !U. — (F. P.) — Konvencija, ki jo je sklicaljJohn L. Lewis v Indianapolis, Ind., na 10. marca, to je na isti dan, ko se otvori konvencija rudarjev v Springfiledu, je neustavna, ker ni bil dovoljen čas za pravilno izvolitev delegatov. To je dejstvo celo v slučaju, ako bi bila konstitucija UMWA še vedno v veljavi. Mnogo krajevnih unij v državi Illinois je Že izvolilo delegate, za reorganizacij sko konvencijo; poleg tejfr so poslala pooblastila v Springfield rudarske unije iz Kansasa, In-diane, Pennsylvanije, Iowe, O-hia in Missourija. , Uradniki rudarske unije v dvanajstem distriktu, John Brophy, Alexander Howat, John J. Walker in drugi, ki so podpisali oklic za sklicanje konvencije v Springfieldu, zahtevajo, da nepristranski odbor, ki naj ga imenuje Ameriška delavska federacije, * pregleda knjigovodstvo illinoiske rudarske unije kakor tudi knjigovodstvo mednarodne unije in v slučaju, da te ugotove kakšne nepravilnosti, morajo uradniki resignirati iz svojih uradov kakor tudi iz organizacije. Žrtev industrijske vojn Štirinajstletni deček ae bori i smrtjo v bolnišnici Chicago.—Amerika ima preveč starcev in stark. Toliko je starih ljudi, da Amerika ne ve kam z njimi. Znanost medicine in higijene pobija smrt in podaljšuje življenje ljudem, na drugi strani pa je naglo se razvijajoča tehniška znanost oropala stare ljudi lahkega dela. Iz tega je nastal nov socialni problem: kam s starimi ljudmi? Tako poroča Paul Douglas, profesor ekonomije na čikaški univerzi. Douglas je dejal v četrtek zvečer na nekem sestanku, da je problem starih ljudi zelo kočljiv in akuten. Medicina premaguje bolezni in obeta ljudem visoko starost, medtem pa se vse delo industrializira in mehanizira. v sled česar Industrije potrebujejo vedno manj delavcev, starcev pa sploh ne marajo. Kaj bomo z njimi? Leta 1890 Je bilo v Ohicagu 21,000 oaeb preko 65 leta starosti, leta 1920 jih je pa bilo So,-000. Število raste od leta do leta. Zavodi za stare in onemogle, ki so brez lastnih dohodkov, ao še polni. Profesor Dougla* pravi, da je ataroetna pokojnina, socialno zavarovanje ali kakršnakoli že javna akrb za atare ljudi abao» lutno potrebna. Marion, N. C. — (F. P.) — Dave Buckner, 14-letni ain hrabrega unijista, se bori s smrtjo v tukajšnji bolnišnici. Deček je bil težko ranjen, ko se je igral z drugimi otroci blizu svojega doma, ko je najeta kompa-nijska drhjl napadla tekstilne delavce, ki so zastavkali pri Marion Mfg. Co. Otroci so se razkropili na vse strani, ko so pričeli pokati streli in frčati krogle iz pušk kom-panijskih pobojnikov. « Obležal je le mladi Buckner v mlaki krvi in v takem stanju ga je našla njegova mati. Krogla je dečku razmeaarila obraz in mu izbija eno oko. Očividci so izjavili, da je u-sodnik strel oddal Mark Toney, kompanijakl pobojnik. Oče dečka je zahteval, da se'Toneyja aretira, toda šerif Adkins, vodja maaekra v Marior\u v oktobru prejšnjega leta, v katerem jc bilo šest stavkarjev ubitih, Je kratkomak» odklonil zahtevo. Okrajni državni pravdnlk Will Pleas, na katerega ae je oče obrnil potem, ko pri šerifu nI dosegel uspeha, tudi nI ukrenil ničesar, da se storilca Izroči v roke oblasti. BucknerJevi sosedje insist!rajo, da so slišali vzklike iz vrst kompanijskih pobojnikov, ko so pričeli s streljanjem, s katerimi so pozivali, naj se prtiije vsa atavkarska zalega. NeaUki milita rist Tlrpiti u mri Berlin. 7. marca. — Admiral Alfred P. Kriedrtch von Tirpitz. ki Je mod vojno vodil nemško mornarico In bresdbzlrno pod morsko bojevanje, je včeraj u-mrl v starosti 91 let. * ■ «f rt ion i tftlbac! iption 00 Yaarly âTEV.-NUMBER 57 llOJ. Act of Oct. S. 1»17. authorised on Juao 14, 10IS. PROCES PROTI MORILCEM DELAVKE Obravnava je Mla prekinjena za par dai radi bolezni člana linčarske drhali, ki je napadla stavk ar jt « Charlotte, N. C — (F. P.) — Gastonija, ime ki je postalo znano vsem Bv$tu kot tipično mesto moderne indjiatrfjalie sužnosti, vzbuja spet pozornost javnosti radi ponovnega aodnijskegu procesa proti petim članom linčarske drhuli, katero je najelu Loray tekstilna družba za napad na stavkarje, 'pri katerem je bila umorjena Ella May Wiggins, stavkarica in mati šestih otrok. . Obroč obtežilnih dokazov proti morilcem postaja tesnejši z zaslišavanjam oseb, ki so bile priča drhalakemu napadu. Porotniki bodo morali prezreti vso evidenco očividcev, ako bodo oprostili Horace WheeluBa, ki je oddal usodni sttol, in njegove štiri tovariše, Ž zasliševanjem prič se je moralo prekiniti par dni, ker je neki član linčarske drhali nenadoma «bolel. • Tekom obravnave je solicitor John G. Carpenter, človek, ki je vodil prosekucijo proti sedmim organizatorjem, ki «o bili obtoženi sodelovanja pri umoru policijskega načelni** Aderholta in ki je dosegel, daso bili obtoženci obsojeni na večletno ječo, Je z vidno nezadovoljnostjo sledil govoru državnega pravdnika Dennis O. Brummitta, ko je o-pisoval dogodke pifl napadu v škodo Carpenterjedm osebnim prijatelj**: BrtrfMlta Je ihte-noval governor Gardner, da nadzoruje proces kljub protestu od strani Carpenterja, ko je po-stulo očitno, da gastonijskl solicitor ne namerava ostro postopati napram morilcem. Proces proti morilcem ne teče gladko, ker se mu stavijo na l>ot razne ovire. Radi Carpenter j eve zanemarjenosti Je ne-znanokam izginil D. L. Caae, ki je imel nastopiti kot glavna priča za državo. Njegova odstot post je zavita v tajnost, ki jo jo nemogoče razjasniti. Obtožen ce zagovarjajo najprominent-nejšl odvetniki okraja Meek-lenburg, katere je najela za U posel MaovilleJenckee Co., lastnica Loray tekstilne tovarne. Več njih, ki zagovarjajo morilce Wigginsonove, so pomagali Carpenterjti pri proeekucijl organizatorjev tekstilne unije in prejemali za svojo delo plačo od tekstilne kompanije. Svoboda tiska zmagala v ( leve! and u t leveland, O. — Louis & Seltser in Carlton K. Mataoa, urednik in pomožni urednik tukajšnjega lista "The Cleve-land Press," katera je sodnik Walther lani okaodil na 10 dni zapora ln v plačilo 9500 radi "žaljenja aodlšča," ker ata ga v listu krltlsirala, ata bila 6. t. m. oproščena pred apclacij-sklm sodiščem. Zadaje sodi-šče Je odločilo, da ata uradni-ka imela pravico do kritike sodnikovega odloka. Nova stavka v Elizabethonu Tekstilni delavci stavko, ker Je Glanstoff korporarlje večje število unljvklh de lav cev odglasoval! v« upravitelj Je odalovil / Elisabeth toa, Tena. — (F. P.) Vao kaže, da je stavka neizogibna pri Glanzstoff-Bemberg rajonski korporacijl kot posledica, ki se je iscimila radi velike od-»lovjtvo unljskih delavcev. liri ja obdolžuje vodstvo korporaci je, da je pričelo i odpuščanjem delavcev, da tako uniči organizacijo. Med odslovijenl-mi je veliko število unljskih voditeljev. • Delavci so odgiasovali ta stavko potem, ko je upravitelj podjetja E. Wilson odklonil sprejeti deputacijb unljskih voditeljev. ki so hoteli izvedeti vzroke odslovitve. Ko Je Wilson po zadnji stavki podpisal pogodbo, je pristal v pogoj, da ne bo diskriminlral unljskih delavcev. Kmalu po glasovanju so pri šli v Elizabethen David iieaty. pravni zaatopnik državne delav-ske federacije. Alfred Hoffman, i," organizator Hosiery Workefíjíu unije, in William F. Kelley, pod predsednik United Textile Workers unije, ds m posvetuje-jo o strategičnem načrtu za vodstvo stavke. Izkeriiteaf« Ir#mmv Kongresnik C ram ton znižal is-datks zs vzdrževanje šokštlh otrok Waahington. D. C.—(F. P.)— Postopanje kongresnika Cramto-na iz d rta ve Michigan, načelnika finančnega odaeka v nižji zbornici kongreaa. napram indijanskim šolakim otrokom, ki so isročšnl stradanju, je bilo osvetjeno v izjavah, katere Je |>odaI John Collier, tajnik Indijanake obrambne asociacije. Collier Je pred odse-I kom prečital serijo obtožb proti Carpenter, ki je proti organizatorjem dobil na svojo stran najboljše odvetnike, ** sc v tem slučaju nI pobrigal za| «"'verzi, dobre pravniške talente, da bi mu pomagali pri prosekucijl morilcev delavke. v procesu I ('rumtonu, katere je sestavil dr. Haven Emerson, profesor zdrev-oddulka na Columbia POLICIJA SE PRIPRAVLJA NA NOVA NASILJA Proti brezposeln lat dola v rem bi količke In I i rs- Detroit, Mich. — (F. F.) -Dogodki ae hitro vrste v zvezi z demonstracijami brezposelnih Emerson je (»okazal na dej' stvo. da Je predsednik H o« ver v svoji (Hislankl kongresu priporočil apropriecijo v vsoti 9995,-156 /.a preskrbo indijanskih Šolskih otrok. Cramton pa Je toliko <*asa pritiskal na finančni odsek, da je bila vaota znižapa za 49% tako, da so bili Indijanci ogoljufani za velik del popore, ki Je bila v začetku določena. L. Rhoades, načelnik biroja za Indijanake zadeve, Je pokasal na fakt, da Je sa posameznega in- cM-rwriairacijami d I Ja nekega otroka deločeno d* !7;íV' S ^ÂMÎU 20 centov, ki -e porsbljo policiji. Vršile ao se že tri '-1 zs se te tri in pri vseh so bili delavci pretepeni. Pri prvi demonstraciji Je bilo več kot étlrideset delsvcev sretirsnlh. Nsčelnlk ^ k,nju. Večina denarje, ki je bil b,všl Predsednik a priprli ran z- Indijance, gr< v nice. Je odf9d« rabo W kov ln J arsdalkev, ki voSSSmi- hrano ln obleko. Ta vaota ne zadostuje za preskrbo otroka ln valed tega so šolski otroki ispo-stavljenl stradanju in ponianj- bomb, ki povzročajo solz**, ka-| dar bodo v teku nadaljne demonstracije brezp* »selcev. Za napovedano demonstracijo, ki Je bila določena na 2«. febr., a j/ Mla pozneje preložena , je bila pripravljena tudi narodna milica, da vetopl v akcijo, ako bo to zahtevala potreba. • nIat raciJake Jsh. posh* na rezervaci Glasile rudarjev e Farring-tonovem slučaju "Illinois Miner" ne da nobenega pojasnila o pismu. M ga ie Farrlngton naslovil Peabodv Coal Co. Springfield. III. — (F. P.)* — Zloglasni slučaj bivšega predsednika Illinoiske rudarske unije Frank Farringtona. ki se je v zadnjem Časi^ vrgel na stran opozicije proti Lewlsu, tvori temno točko v drugače močni fronti upornih rudarskih voditeljev. Uredniški članek, ki je bil priobčen v "Illinois Minerju", glasilu dvanajstega distrik-ta, prikazuje vao stvar* kot da bi bil Farrlngton izigral Pea-body Coal Co., ki mu je v treh letih izplačala $75,000, ne da bi njeni interesi s tem kaj pridobili. Glasilo potem razlaga obdolži-tve, katere Je proti Farrlngtonu dvignil Johll L. Lewis, predsednik mednarodne rudarske unije, da je Farrlngton proda) rudarje za gornjo vsoto omenjeni družbi. Nadalje pravi, da Farrlngton ni uradnik niti uslužbenec Illinoiske rudarske unije in da je že čas, da se Lewis Jssno izrszl, ksj pravzaprav je Farrlngton propal. Urednik odgovarja, da so Lewliove obdolži-tvo neutemeljene in da alone na ti.ti podlagi, kot če kdo obtoži svojega soseda, da mu Je ukradel konja, dotH'm je konj Še vedno v hlevu svojega gospodsrjs. Nadalje pravi, da je bila premogovna drutys. ki Je sprsjels v svojo službp Farringtona misleč, da bo • tem kaj prldcfclla, imenitno prevarana. Urtdpik ss js Izognil zadeve Inkrlmfnatoričnags pisma, kt je Fsrrington nsslovll na cabody Coal Co. in ki je bilo glavni vzrok, da Je moral odstopiti od predaedništvs rudsrske unije v Illlnoiau. V plamu js pital, da bo lahko bolje alušll Interesom družbe, ako še nadalje estane uradnik unije, kot 6e bi direktno sprejel službo pri kom-paniji. Kmalu po ekapozeju Farringtona je ta isjsvll, da je mezda rudarjev, ki so takrat prejemali 17.50, previsoka za 92.50. Dogodki, ki so se pozneje razvili, prikazujejo, da Je Peabody dobro vložila svoj denar, ki Ja šel za plačo Farrlngtonu, in da js prejela primerne (Areati na svolo investicijo. Rudarska unija v Illlnoiau Je v tistem času štela 88,000 članov ; V število se Je znižalo za trideset tisoč, mezda rudarjev pa Je padla od 97.50 na $6.10, 700 žrtev francoske povodnjl Psrlz, 7. menes.—Atevllo člo-vešklh žrtev strešne povodnjl v JuJtiMizapedni Franciji, kaUro je povzročita reka Garonne, neprestano narašča. Danea se računa število mrtvih na 700 ln mate-rialna škod« se ceni na 40 milijonov dolarjpv, Voda Je odnesla več kot 1000 hiš ln razdejala tovarne, cerkva In druga poalop-ja. Dolina saokoli Moiaaaca, kjer voda zdaj odteka, Je polna mrii-čev in mrtv« |Mne, med katero ao našli tudi nekaj levov In ti-grov. V Moisaacu Js bil v tsku cirkus, ko Js prldrvels vods. Dvesto gledalcev v cirkusu Je utonilo. DljaU ee aplraje Melleaovi nadvladi Pričeli so lidajatl svoj list, ki odkriva neprijetne tajnosti hisnIAke kontrole Pittsburgh. Pa. — (F. P.) — Študentje v Mellonovl "katedrali znanosti" ao te organizirali v rebel nI akciji proti nadvladi jeklaraklh ln premogovnih interesov, ki kontrolirajo učillščo. Ustanovili ao avoje glasilo "Rebel Yell", "ki ga urejujejo u-rodnlkl." Načelniki universe, ki so odvisni od kontribucij Mel-lonovlh In drugih bltnlšklh interesov, ao poelali svoje vohune na delo, da odkrijejo identiteto urednikov. "Rebel Yell" prinaša v avojih kolonah tanlmive tajnoati o bit-nlškl kontroli unlverte. Prl-aotnoat štirih direktorjev Pitta-burgh Coal Co. In treh taatopnl-kov Mellonove korporacijs, kl so v odboru unlverte, pojasni akcijo ta raipuat Kluba liberalnih dijakov in ta Izobčenje treh študentov. V odboru katedrale učenja to nadalje predstsvnlkl Carnegie 8teel Co., Westing-house Airbrake lh Pittsburgh Piste Glaaa Co. Aretaeije oeiavee? v vhkr laniMM nw#fin PoHclJs, ki js pokazala aeaaioš* nest pri zasledovanju »ločin-ear, agaaja nasilja nad brst-poijaliai delavci New York. — (F. P.) — Poročila is vseh vsčjttt ameriških meat govore o brutalnem postopanju policije, kadar Ima priliko, da navali na sborovsnjs delavcev, ki protestirajo In apelirajo na mestne oblasti rsdi na-raščujoče brezposelnosti. To ae Je pokasalo posMmo v New Yorku, Detroltu in Ohlosgu. V Chicagu Je bilo aamo v e-nem tednu sretirsnlh več kot štiristo delavcev, ker ao ae udeležili demonstracij proti brezposelnosti. čikaška policija, kl Je postals predmet sasmehova-njs radi avoje nesmošnosti pri lovu na sločlnske elemente, Je prav pridna, kadar Jo poklicana, da razbije delavska zborovanja. V New Yorku Jo bilo v dveh tednih aretiranih nad petato delaveev, v Detroltu nad ato 1st v Phlladelphljl več kot petdeset. Hllčna poročila prihajajo tudi iz I/OS Angelesa in Han Francises. Federalne oblasti grote t de|H»rtacljo tujetemcev, kl se udeletujejo demonstracij. fttlrje letaki oMtl aa CsMie« Praga. 7. marca.—Ätlrje če-hoslovaški vojaški letaki ao ae včeraj ubili, ko sta se pri manevrih aprljels dva aeroplane in padla na tla. hodnik poneverll 914.000 |o Izginil Chicago,—Jamea M. Feron, magistratnl »od ni k v Osk Par-ku. Je pred desnimi dnevi izginil s svojega doma In vse iskanje Je bilo do denes zaman. Zadnji četrtek je prlšk) na dan, da je »od-nik «spravil 914.9M To vsoto je nabral v denarnih kasnih. Za to vsoto je dal občini ničvreden ček, ki ga je banka vrnila. Nato Je obljubil, da denar povrne. Na* meeto tega se Je po francosko poelovil Zdsj bodo izdali zs njim tirslnico. MÜSTK SPKT KRTAČI WOLLA Pobija Wollovo ItJovo, ds so sa demonstracije breopeselnlh odgovorni komunisti New York. — (F. P.) — A, J. Muste, načelnik Konference ta progreaivno delavsko akcijo, obtožuje Matthew Wolla hujskanja, ker je pred nekaj dnevi Izjavil, da komuniat! namenoma izzivajo oblasti, ko prirejajo v raznih meatlh demonatrari* Je bretiM>arlnlh delaveev In da ao oni odgovorni za žrtve, kadar demonatrante napade polici Js. Muste pravi, ds Jo eramots zs ursdnlks Ameriške delsvake federacije, kl a evojlml izjavami namsnooiM dsje |xKuho, da oblasti brezobzirno nasU>paJo proti brezposelnim delavcem. Vsakdo. Je dejal Muste. mora spo-t na ti 4 da Je Wollov apel na de-lodajak-«', v katerem jih urgira. naj uvedejo draatlčno akcijo proti komunističnim agitatorjem, obeti* m poti v na nasilja ¡ ruti brezposelnimi. r PROSVBTA" PROSVETA THE EM K.HTWIMBNT GLASILO IN LASTNINA SLOVRNSRR NARODNE FODPOR- NR JKUMOra l)riu et uM p »Mirili kf SUwm NsOmmI RmmTH IwMr Naročnina: m UruU"- Hrtov* Vmem Cfcbsffs) In Ran«' «• M M m Uto. MM * pm »«to. f! At M i*Ul Uta ¡ m CUtmio la CUaro 17-M u «-U »- U», JS.T6 u ppl ItU; u In». ■—In RN. SuUeriptkH) rsUsi for tW Uelkrf RtoUa (amwpt Chites«) an4 Canato NA* prr ya*r. < hua»» and Clesro »7JO per year. for*.»«. MWlrlM |S,SS per ynr. Cen» tdtM* po tocov ur j .—RohopUl m m mW», Naato* « vn, U> iai S* i lUUmi PKOHVKTA MS7-C9 SMrib l.awntoU A»«.. rUttft, IHtoaU. MKMSER OF THE » K0RRATRD PRESS Datum v cAUpaju. m |«M (Fab. W-to). jm>U« >«I«M Iffirna m iulm pww.il, da vam i« a Um dnavom patakU r.a-Minina. I'o »«rit« io pfsvo«a*aa, to to van» lUt na uaUvl. Demonstracije Oblastniki v Chicagu so vendar priili toliko k pameti, da so zadnji četrtek dovolili mirno ijpakanje delavcev po ulicah v znak proteata proti brezposelnosti. Ce bi bili že prej prišli na to pametno misel, bi bilo manj brezplačnega oglaševanja za naivneže, ki hočejo za vaako ceno biti tmičeniki. Največja stupidnost je, če policija napada in zapira komunistične agitatorje, ki izrabljajo brezposelnost za svoje politične manevre. Vemo pa, da je policija le orodje onih, ki so odgovorni za brezposelnost in slabe ekonomske razmere sploh. S temi dele odgovornost tudi uredniki velikih dnevnikov kot je n. pr. čikaška "Tribune". Ti ljudje so tako navajeni trobiti o ameriiki prosperlteti, da ne marajo nič sliiati o brezposelnosti; sebe in druge hočejo uveriti, ds brezposelnosti sploh ni in da je naravnost zločin, če kdo govori ali demonstrira za od pomoč proti brezposelnosti. Kakor hitro kdo opozarja na brezpoeelnost, je takoj komunist ali celo anarhiat. Usti — kot je "Chicago Daily" Tribune" J— hočejo ustvsriti mnenje, da komunistični agitatorji povzročajo govorice o brezposelnosti ; uveriti hočejo javnost, da so oni, ki de-. monstrirajo, vsi komunisti. "Tribune" je v četrtek zjutraj prinesla zlagano in skrajno bedasto vest iz Rige, da je v Ameriki 100,000 komunistov, ki so priprsvljeni na izgrede. Namen takih laži je prozoren. Nahujskati je treba oblasti proti brezposelnim, čel, da so to sami boljševtkl, ki nočejo delati in Izvnšujajo ukaze Iz Moskve. In pridobiti policijske načelnike za naskok na "boljAevike" nI težka reč. Brezposelni delavci niso oboroženi in lahko je mlatiti po njih. Pridobiti jih za naskok na butlegarske gangeže je težja stvar. Ti so oboroženi s strojnicami! - Agitatorji ne povzročajo brezposelnosti, ampak brezposelnost lahko rodi nove agitatorje. Vsak delavec, ki smatra, da Ima pravico do dela, pa ga ne dobi, bo premišljeval in lahko se mu posveti v glavi. Ali naj pričakujejo od njega, da bo blagroval ameriško prosperl-teto? Brezposelnost je. Brezposelni delavec nI zločinec. V ogromni večini tudi komunist nI. Niti desetina enega odstotka jih ni. Ne ver-jsmemo, če je v vseh Združenih držsvah 10,-000 včlanjenih komunistov — in ti so 90-od-stotno tujerodcl. Brezposelnih delsvcev pa je v tem momentu najmanj pet milijonov. Kaka neumnost Je torej kričati, kakor da so vsi brez-poslecl komunisti, ki hočejo že jutri poruiltl mestne hiše, bsnke in nebotičnike. To kričanje ni le skrajno bedasto, temveč tudi zločinsko. Komunisti, pa naj jih bo kolikor hoče, imajo pravico kričati na svojih shodih, v svojih listih za revolucijo. To pravico jim daje ustava in policija Jim ne sme kratiti te pravice. Olrezposelni delavci imajo pravico demonstrirati In zahtevati dela. pa če Jim to po-mrga rII ne. Ako bi bili toliko zavedni, da hi si zavarovali delo In pridobili ie druge pravice takrat, ko js čaa za to — bi danes ne imeli te krize. Pravico pa Imajo vseeno. Delavci niso naredili sistema, ki jih meče na ceato; niso oni krivi, če nimajo dela. Ako ta sistem ne more zadovoljiti vseh delavcev, vseh ljudi, je za nič in moral bo pasti, pa če je mogotcem na vrhu prav ali ne. Čim dali ga mogotci s silo zavlačujejo in čim bolj se upirajo preobratu, tem nižje padejo s aiatemom vred. Ne bo nobene pomoči, a« y Prosveta se ne zmeni za anonimna pisma ali dopise, ki gredo brr* pardona v ko*. Kn-krat pa hoče narediti Izjemo. Hledeče vratlce »o prišle iz Jolieta a podpisom M. P. J Cenjeni urednik, prosim |M»jaanila, če Je navadni delavec ali prtmtitutka na alališem. Oba ponujata svoje telo drugim na razpolago za mal denar. Oba ai lahko nakopljeta bolezen. On gara. kaj pa ona T NJemu rrtejo, da ga ne potrebujejo več, kaj pa njej? — M. P. Neznani piaec je vsekakor izgubil delo. Ker ima zdaj dosti časa. naj pridno člta P rtv sveto in dobro premišljuje. Kriza, kakršna Je danea. Je že zdramila maralkaterega delavca. In alovenakl delavec ne more biti izjema. Glasovi iz naselbin Hia Martina PotokggjR ubft Cbirago.—Albert PotokRr, tin znanega Martina Potokarja, »ouetanovite lja in bivtaga gl. Ktdaetfnika Ur gl. blagajnika SNPJ. Je bil ubit v četrtek zvečer v avtni kolisijl v Ly-oriiu. Nesreča ae je zgodila na 47. cesti in Lawndale ave. I>va avtomobila sta trčitela skupaj. VosHalJ drugega avo In tri sinove od staroati 10 do 17 let, ki to vil člani SNPJ. Na dan pokojnikovega pogreba Je bil zelo hud mraz. V cerkvi naa je rev. Trunk dolgo Čaaa zadržal, kjer nam Jt razlagal "platno polje." Povedal nam jt. da nI nobenega hodita vaš na svetu in tudi na nobenega svetnika, razen mogoče enega (mo-goče ja mislil sebe ali pa papeša). Nekaj časa nazaj ga Jt pusti 1r ku. harica. Mogoča je šla v nebesa . . . Anton Mlkllch. , Nagradna tekma tt delnice Milwtukee, Wis.—Med Slovenci v milwautki koloniji ae otvori t 15. marcem 4. mesečna največja splošna Ukmovalna kampanja ta pridobiva-njenovih delničarjev za Slovtnakl dom. Sklep proži» redne dirokUrtke seje jt bil, ntj sa potom časopisja aptlira na vsa ttvedna Slovenca, dtL niča rje In delničarka, da se U velika in odločilne kampanj« udelešt vil. Dosti dolgo tmo se še pomižljall, čas Je tr*l, da sUpimo prav vsi v akcijo tt ntš Dom. Vsak naj prav malo ao-deluje in v dtirih mesecih bomo a lahkoto dosegli tiato lUpnjo, da bomo pričeli t gradnjo. Da ie bo vsakdo t večjim veseljem poprijel agltirtnja za nove dtlniee, se je z» tiste, ki s« bodo priglatlU RS tekmovanje, določilo iaredne nagrade, kakržnMi že tukajžnja slovennks naselbina do sedaj A* ni doiivela. Upravni fond, to j* tisti, ki a« J* nabral potom različnih priredb, kot piknikov, v***lic in drugih zithav In is kat*r*ga se je do s«daj črpalo prav ta vsa dosedanje poslovalne izdatke, j« A« dovolj močan, da se bodo pokrili tadatki aa namenjen* nagrade. Denar j* prižel potom malih zneskov od našega naroda, in zato naj zopet gre med naž na(od, to aeveda med tiaU, ki se bodo posebno zavzeli, da doeoše-mo potrebno — tt začetek. Vsakdo se lahko udeleži tekmovalne kampanje, aata ne more biti neaadovoljstva radi tega. Nagradna tekma prične s IS. mar rem in konča s IA. julijem. Priglaai te s* A* danes aa tekmovanje. Pod pleujte I* sami ponovno delnic*. Upi. snjte svoje otroke. Pridobivajte na prej med svojimi znane! In prijatelji graditelje na togs skupnega Doma Naj bo U kampanja odgovor na na« pad. ki so ga začeli sedaj vndiM na sprotni k I natega napredka, med kate rimi so seveda tisti najglasnejši, ki še alti fkka niso žrtvovali za naš Dom Vemo, da s* no nahajamo, kako« pravimo, v "dobrih časih." vendar a«, ž« sedaj tsgledl za laboljtanje tn t natim delom moramo Iti naprej. Kdor ne amor*. da bi avoje podpisan* delnic* Ukaj plačal, jo dovolj. * napis ča na vsako podpisano d*lntro samo IZ, oatanek pa v teku dveh let, kadar bo za nJega bolj prilično, skupno ali na mesečne {*>roke. Na delo Urej vsi, ki šelfU svojemu narodu skup m napredek. Pomislite: nudi se vtm tudi priložnost, da brezplačno obižčete kraje, kjer aU preživeli tvojo mía* dott Evo vam nagradi 1. Nagrada.—Kdorkoli izmed delni čarjtv aH delničark pridobi družbi 176 novih delnic, je upravičen do pror-sU vožnjo v lUri krtj in nazaj, to je iz Milwaukee Ja do Ljubljane. 2. nagrada.—Kdorkoli izmed delničarjev alf delničark pridobi družbi 90 povih delnic, je upravičen do p»«/-■U enostranske vožnje v stari kraj. S. nagrada.—Kdorkoli izmed delničarjev ali delničark pridobi družbi 40 novih delnic, mu družba plača stro-ike za dvotedenske letne počitnice znesek |50.00. 4, nagrada.—Kdorkoli izmed delničarjev ali delničark pridobi druibl 25 novih delnic, mu bo družba plačala stroške za enotedenake poletne počitnice znesek $30.00. Z. nagrada.—Kdorkoli izmed del. nttarjev ali delničark pridobi družbi 10 novih delnic, se bo za nJega piálelo stroške za eno vožnjo z zrakoplovom na dan piknika Slovenskega doma 17. avgusU t, 1. Vtakdo, ki se želi udeleiiti U tekmovalne kampanje za pridobivanj« novih delnic in delničarjev Slovenskemu domu, naj so zglRsl pri Ujnl-ku, 4401 Greenfield tve., dR bo prejel potrebne tiskovine in še bolj natančne podatke in pojasni U. ; Joseph Metek, tajnik. . Optimistično poročilo Oroville, Cal.—Naj tudi jaz poročam v našem delavskem listu Pro. sveti o razmerah U okolica. Kakih 75 milj od tukaj ima Red River Lumber kompanlj^ veliko kempo polog Susanville, v kateri jt prvega februarja vposlila 600 gozdarjtv. Drugt kompanija Je Lassen Lumber A Box Co* ki prične obratovati, kot tt ilttl, v prvi polovici meseca marca. Za prvo družbo tem delal pred štirimi leti. Hrana Je bila zelo čudne, a ta sUnovanje in udobnosti gozdarjtv je imtla še dosti dobro urtjeno. Delavci sUnujejo v "éendah," po štirje skupaj. Ima tudi veliko JioP*lnlco t gorko in mrzlo vodo. Za pranje ima poseben prostor. Gozdi *v Um kraju to veličastni. Drevesa merijo v presegu od tri do osem čevljev in tt ipodšagavajo nizko. Hlode rešejo od 10 do 40 čevljev dolga in dajo jt kontraktno. Ko ttm jaz delal pri omtnjtnl družbi, jt plačevala tn dolar od tisoč kubičnih čtv-ljtv in tt j« prilično dobro zatlušilo. Sedaj plača 00c. Ako kaUrega zani. ma to delo, lahko piše v angleškem jeziku na sledeči naslov: Superintendent, Red River Lumber Co., Susanville, Cal. Na slepo srečo ne svetujem nikomur sem hoditi za delom. Govori se tudi, da bo Suaan Lumber kompanija pričela v kratkem z delom. Koliko delavcev bo vposlila, mi nI tnano. Sliši se tudi, da bo kakih 25 milj od tukaj dršava pričela graditi državno cesto. Kdaj se bo pričelo z delom, še tudi ni «nano. Kar ja gotovega, ja to, da kontrakti še niao bili oddani, ki pa bodo, kot se sliši, v petih tednih. Prosveto pridno čitam in sem se najbolj zanimal za iniciativo, kt ja sedaj na glasovanju. Upal sem, da ne bo imela toliko nasprotnikov. Glede atarostne pokojnine naj omenim,' da Je ne dolgo Uga okraj ButU vpeljal te vrste pokojnino, do kaUre so pn upravičeni le tisti, ki imajo ne manj ko 7A let in so v pomanjkanju. Za vzdrževanje prispeva dršava California polovico in okraj polovico. Radi visoke sUrostl bo pokojnine, ki znaša od 120 do $30 mesečno, le malokatert deležen. Vendar sa jt ie prtglaailo 230 oteb. Okraj ima tudi dom tt aUre ljudi in ravno Uko poboljieval-nico. Tukaj imamo ša pravo pomlad. Drevje je ie pričelo atlenttl In sadov, njaki so v najlepšem cvetju. Posebno bujno cveUjo breskve, čfešnje In jagode. Spomladanskim idilam sem in Um nekoliko prilije deš, ta kaUrim s« zopet pokate lepo vreme. Vine Kltanlk. S pota Lea Ang«l«a. Cal.—Cal If orni ja ja letos posebno lepa, kajti tukaj v 1a>m Angelesu in FonUni sem i« več tednov in le par dni Je bilo meglenih in deševnih, drugače pa vseskozi naj-lepée vreme. Za U čas je to nekaj Cud-n*ga, ker Je prejšnja leU navadno ob Um času vedno deševalo. Prvič v dolgih leUh mojega potovanja sem obiskal tudi sloveaakt farmarje v oranžnih In vlnaklb nasadih. Mnogi se tudi pečajo s kurjerejo. Bil sem pri njih kot doma in našel sem dokaj zadovoljnega življenja. Posebno so me aanimale kokoši, ki sem jih ogledoval sedaj pri *n*m in sop*t pri drugem kokoAJ*r*jeu. Ker ao bile jaU povsod nekam plašne, sem vprašal, kaj Je temu vzrok. Na vpraianje so mi povedali, da s* bojijo A* žene, ako nima 1st* Oblek* na **bl kot navadno, kadar Jih krmi. In krmijo J Mi prav po voJaAko, ob določeni uri. Navadno jih pričnejo krmiti ob Mirih zjutraj. Kokoii pokličejo t uro na elektriko. Ko prične ropoUtl, ko koAl ie v*do pomen tega avtomaftič-n«gs klica In se vsuje j« Iz kokeinja-kov. Kokoii morajo namreč lami o. krog 16 ur svetlob* na'dan. d<4»ro hrano k*t pogoj, da pridno a***jo jajc*- Od en tieeš kokoAi navadno dnevno dobe od teet do **d*m zabojev Ja*. Tudi sa podvržen* bo lesnim, ker od tissé jih na lete tbotl In mogoč* tudi pogin* od 10S—tOO. Radi Uga lasa tudi vsak kokofcjerejec tudi bolnišnico za kokoši. Prayijo, da kaj rade do-be prehlad in kurji kašel, kar jih mnogo aniči. j Neki rojak mi Je pravil, da tisoč kokoši prinaša lepe dohodke, ako so jih skrbno neguje, namreč toliko, da zadostuje za krmo in ta farmarjeve domače potreb«. Razume se, da se življenje da napraviti le tedaj, kadar ima farmar vse urejeno, kar pomeni, da mora imeti precej kapitala za nakup zemlje in zgradiUv poslopja. Treba se je tudi privaditi dela, ki Jt posebno za novince naporno. Zanesljivi rojak mi je pravil, da to imeli vti rojaki v FonUni preetj trde čase, prodno so se posUvill na noge. Iz Uga je razvidno, da tudi kokošje-reja ni Uko čaroben poklic kot se mogoče komu zdi. On mi.Je rekel, da ne svetuje nobenemu iti v kokoijerejo, ako nima toliko, da plača zemljo in hna še par tiaoč dolarjev za pričeUk. Najboljše jt tudi, da vttk, ki namera, va pričeti z rejo kokoši, tam preišče atvar in se prepriča ni lastne oči, predno se definitivno odloči za U vrste farmarstvo.—Matija Pegorelc. S potovanja Pittaburgh, Pa,—Zadnjič sem poročal iz Jehnstowna, kjer m« je bilo hudo zimsko vreme zausUvilo, da sem moral par dni počivati. Ko se Je vreme zopet nekoliko izboljšalo, sem obiskal razne rojake, kl to bili povtod jtko prijazni in postreiljivi. Tam sem tudi zvadel, da je preminul moj prijaUlj in aobrat John KuUm-berger, ki. jO bil naprednega mišljenja. Bolehal je par let. Iz Johnsto»wnt sem ae podtl v St. Michael, kjer sem se nahajal na agitaciji par dni. Rojaki v UJ naselbini to v splošnem napredni In te mi naselbina jako dopade. Vrnivii sa na zaj v Johnstown sem imel na posUji nekoliko smole, ker mi je bil nekdo premenjal kovčeg, kaUrega sem pa našel. Vlak me je pripeljal v East Pittsburgh, kjer so imeli na Matijev dan veliko neurje. Ploha za ploho je t Uko silo udarjala na mesto in okolico, da je bila storjena velika škoda Mnogo kleti je bilo poplavljenih, ce. •sU razorane in razdrie in tudi par črncev je utonilo, ko jima je voda odnesla "šendo" t njima vred. Kar pa je enim v nesrečo, je drugim v srečo. Po prenehanju nalivov aa je namreč odprlo delo, kaUrega so bili brezposelni delavci naravno veseli. Pri sneženju in popravljanju ulic je delfvcev zelo primanjkovalo. Ntki bos je celo meni ponudil delo, kar sem pt odklonil In odšel proti North PitUburghu. Namenil sem te k prijatelju Sikovšeku na Maud cesti, ki je zelo veliko trpela od povodnje. Ker deževje še ni prenehalo, tem tudi pri njem osUl dalj čaaa. Voda je tudi njemu poškodovala hišo. Od njega sem se podal na pitts burški hrib, kjer sem imel neko na ročilo za izvršiti pri drušini Tomšič in kjer sem našel večjo družbo roja kov. Z agitacijskega stališča U pot ni bila zastonj in se vsem rojakom zahvaljujem za naklonjenost in po strašljivost.—Anton Zidanšek. Koštrun ki svetilka GHbert, Mtnn.—Naj na kratko odgovorim na dopis Helene Jurchich, oziroma na njen dopis v Ameriškem Slovencu s dne 20. febr. Zadnjič tem bil omenil jpmenj njenega društva, na kaUrera bi bil imel nekdo dobiti koštruna, drugi pa svetilko, a ni bilo nt prvega ne drugega, dasiravno aU oba "zadela." Koitruna še niso vjeli in tudi svetilke menda še niso nare. dill. V svojem dopisu ona prinaša na dan vse mogočo stvtri, It koštruna in svetilke ne omenja. Sicer pri stvari sam nisem prizadet, vendar pa je za nlmivo, kje tU koštruna in svetilka, ker pri tisti igri je bilo potegnjenih v*Č ljudi in ne samo par oseb. Helt na, to bi bili morali pojaaniti in ne zidati skrivalnica ta rasnih domnevanj in poetranekih vprašanj. Vpraianje, takaj nitem bil konvenčni delegat, Je poatranskega pomena, ker po UJ "Šasti" nisem še nikdar hrepe nel. PovejU nam, Helena, kdaj mialiU vjeti koštruna in dobiti svetilko, kar v drugem oziru boste trpeli na "onem svetuM radi prevaranja prizadetih ljudi.—Mike Semeja. Dramsko društvo KaelId. O.—Ker malo kdaj pride kak dopis v Javnost o dramskem društvu MAdria', si mogoče kdo misli, da smo še RRspali. Stvar Je v resnici drugačna. K društvu pristopajo ša vedno novi člani in članice. Na febru-arakl seji J« bil« tudi nekaj članov, kl so te bili It enega tli drugega vzro ka odtujili. Ker so bili pa ti člani zelo aktivni, pričakujemo, da bodo tudi v bodoše. Na UJ seji Je bilo sprgjetih v«i sklepov, ki bodo koriatill društvu In članstvu. Oddane so bile tudi vloge sa igri "Kakrien gospod Uk sluga" In MRattrea«nea.M ki sU bili vpriaor-jbnl zadnjo nedeljo. (Nam J« tal. ker J« bil dopis poslan prepozno glede zadnje seje in zabave na pustni torek. Ravno Uko tudi. da Jo prišel v celoti prepozno na vraU glede zadnje vpriiorltve. Povzet Je bil lo lačrpek v obliki naananila In priokten g zadnji obllgsRnl izdaji-Ker eeUli del dopisa sedaj nima po-mena. torej ItoeUne. Drugič poitjlU prej. Pozdrav.—Urednlitvn.) Pepravtk t lev*Uad. O Zadnjič smu potno t o asa perššel. da se konvencije soci* slistitn* strank* drtave Oblo vt« dne z^-e marca Pravila* ao Irm gla-U.—16. marca v CleveUada. kar naj prtaaš*ti vzamejo na sna nje SOBOTA, 8. MARCA. 1 Potreben nam je oddih Nervozna napetost—Zdravilna avto*UKe*tija "Preutrujenost" ali "nervozna napetost" «ti pojma, ki tako posegata v naše življenje, d, se nam vidita neizogibno, od narave same dan« dejstvo. Naglica našega dela nas ima na v» jetih in mi pozabljamo, da so počitek, udobno* in čaa prilastki naravne življenske poti. Zdrav niki posvečajo bolestim te neprestan.. ki se javlja celo v podzavesti in moti normalne funkcije našega telesa, vedno več pozornosti. Ozrimo se po nafii okolici! Gotovo najdemo tam vsaj enega človeka, ki ni v oblasti naglice In ne bo nam težko ugotoviti, da ta človek vsaj toliko dela kakor vsak drugi. Z drugimi be. sedami: način, kako delamo, je važen ne ni kaj in koliko I Sklep, da se ne bomo nikoli prenaglili, la^ko spremeni vse naše življenje. Takšna odločitev ne pomeni, da se bomo. polenili, tudi ne, da lx> mo napravili manj kakor poprej. Pomeni i* mo, da smo se postavili na trdno stališči, kj mu odgovarja primeren način življenja. Kdoi pa se hoče otresti naglice, si mora biti na jas. nem s svojim dnevnim delom. Razdeliti si m» ra čas in vedeti,' kaj lahko napravi in ob kate. rem časa. Ne hiteti, je zelo preprosta stvar, samo urediti se moramo in se pri tem zavedati da je nade življenje darovano in zavoljo te&i dragoceno. Naglica in nepretrgano dirjanj« gotovo ne gresta v okvir takšnega Življenja. Neprestana naglica, ki se ponavlja skozi vei dan, povzroča v nas napetost, ki dobi svoj izru v "nastopih," pobitosti v razdraženosti, uživa nju tobaka, v pijači in pri jazzu. Na konet koncev se vržemo v življenje množice, ki živ kakor čreda in ne pozna indivfdualnega življe nja. Starejše civilizacije so v svojem življenji poznale dve dobi vzdržnosti od aktivitete: fizi čen počitek (siesta pri starih Rimljanih) in du Sevnl oddih (n. pr. versko premišljevanje zju traj in zvečer). Ce je siesta združena s spa njem, je tudi odpočitek večji kakor v primeri zgolj telesnega odpočitka. Kdor se še ni naučil trika, kako se hitro za Spi, naj se loti te prakse, pa bo spoznal, da pri nese najkrajši počitek neverjetno poživitev mi šic in živcev. Leči je treba na hrbet in izteg niti roke na desno in levo. Na oči je treba po ložiti razvit mehek robec. Pustimo, da se nai misli počasi sprehajajo, pošljimo jih najpre v gleženj desne noge, povejmo, da se mora od počiti, preidimo nato k gležnju leve noge te dajmo isto povelje kakor prej na desni. Nat preidemo h kolenom, od teh k bokom. Pre vsakim prehodom k novemu delu telesa se pc mudimo pri misli, da morajo členi in mi&ice ti ko popustiti, da ostanejo čisto brez moči. Tre gibajmo roke od pleč navzgor, Člen pri Člerit počasi In previdno. Na koncu damo povelje še mišicam na vrat in tilniku. Tudi dovolimo glavi, da se pota in mirno spusti na blazino. Sledi ukaz trepalni cam. Ta procedura naj se ne vrši naglo ali pr« nagljeno, ampak počasi in zavestno. Ponovi mo jo trikrat, če poprej ne zaspimo. Po tretj ponovitvi bomo zadremali s presenetljivim ob čutkom lahkoče, zdelo se nam bo, da je tel brez teže. Ce pa smo še vedno dostopni mi slim, ofomimo jih v tisto smer, kl nas ¿elo za nima, n. pr. predstavimo si kakšno pokrajini sliko, podobo iz mladosti ali pa si predstavim v duhu kakšno zelo znano in preprosto mek) dijo. ; Deset minut ali četrt ure časa bi morali imet vsak dan, najbolje pred obedom, za temelji odpočitek. Sledeče kosilo stori ostalo od neb< nas poživi in nam da novih sil za nadaljnji delo. Opoldanski počitek naj bi se izpopolni ¿z razmišljanjem zjutraj In zvečer. To oiajii življenje in zmanjša nervozno napetost. Posmatranje odpira duhovnim stvarem širo ko dbzorje, medtem ko jim dnevno življenji jemlje pomen. Videti se v vlogi mravlje, k bega v naglem podzemskem življenju, učinku je uporniško. Pokaditi nešteto cigsret. ker » morejo mirovati roke in ustnice, vpliva razbur ljivo. Videti se v neprestanem vrvenju za ob stoj, vpliva prav tako uporniško. Temu se najlažje upremo, če začftemo živet mirno, prijetno, ssmozavestno življenje. Sku-šajmo živeti tako, kakor ai želimo živeti! P* skrbimo si vse dosegljive pripomočke za pOJ* no življenje 1 Dobro trenirano telo z močno m» skulaturo, vedno na novo spočit živčni metea Zanimajmo se za umetnost, glasbo in literatiim in apravimo vse to v ivezo z resno in ndK* odpovedjo—naglici. Zdravnik. Ameriško življenje 102. - n Kruto motena molitev . Matt Berry je bil zdravnik. Ko m« JJ neslo, Je postal pogrebnik. Iz isteg» v*r je bil potem «e advdkat, policaj In konduiu na ulični železnici. Končno je bil dekan blterianske cerkvene občine. Kaj hq nje? prihodnji poklic, se še ne ve. Nsjbri ne on sam. ^ t Pred kratkim je vodil versko slu«" svoji cerkvi. Njegove čreda je bile /> ™ . ^ii .i— PHI so in molili, molili ir ko je dekan Berry klečal v W in molil, ga Je nekdo od zt centrali v Ljubljani. Tudi v centralnem tajništvu < ustanovi posebno žensko taj-"Atvo, ki bo potom centrale »izumnega društvs vse želje, !'r totbe In nasvete predlsgslo v «'"iktno rešitev ravnateljstvu ih i ačelatvn zadruge. S tem «1' jstvom dobivajo delavske ženi' v Sloveniji novo torišče za "voje delovanje in Je brez vaa-l*fa dvoma, da bo ženska pomoč 'gnila Ktsndsrd Konzumnega ' ' »-štvs zs Slovenijo. konzumno društvo ps kaže 1 »di v tem uspeh, da IjsdjsL v 1 J*vs «ilno veliko zsupsjo. HVrf-r,iinc vloge v konzumnih prods- < >i"ah se stalno večajo in jo in večajo, kajti zrastle so že preko deset milijonov dinarjev. Solidno in pozitivno delo zadruge je pač najboljše priporočilo za pridobitev simpatij in zaupanja pri širokih ljudskih množicah. Konzumno društvo pa nudi tudi svojemu Članstvu vedno kaj novega. Tako je posmrtninski sklad zelo važna pridobitev za one člane, ki mislijo na to, kaj bo z njihovimi družinami, če jih nenadoma dpleti smrt in ki vedo, da nudi ta posmrtni sklad tudi velike olajšave, Če kdo zapade v dolgotrajno bolezen ali brezposelnost. Leta 1929 je bilo v tem posmrtninskem skladu že 244 oseb. Vsi ti so zakupili v tem letu za en milijon 712,000 dinarjev. Letos se število Članov stalno veča, zlasti tudi zato, ker je napravil letošnji kongres sklep, da dobi družina umrlega č^ana poleg posmrtnine, ki ji pripada od povračil, še en tisoč dinarjev pogrebnine. Konzumno društvo za Slovenijo pač gleda, da gre zadružnikom povsod na roko in da jim poleg moralne pomoči nudi tudi zelo potrebno materijalno pomoč. Načelstvo Konzumnega društva se prav resno trudi, da vsestransko izpolni delovanje konzumnih prodajalen in da s tem dvigne tudi ugled poslovanja v zadružnih prodajalnah do največje višine'. Tako se dela veliko na tem, da se izuči kader Iz-borno vzgojenih in strokovno verziranih ljudi. Izdelan je tozadevno tudi že pravilnik o polaganju zrelostnih izpitov in načrt vprašanj za vajence iz teme "Organizacija zadružništva" ter "Uprava Kodesa" (Skrajšano; Konzumnega društva za Slovenijo). Potrjen je že bil med drugim tudi pravilnik za revizije okrožnih'nadzornikov ter so bile izdane odlične instrukcijo za ravnanje z blagom. Ugodno je vplival specielen pretres o vprašanju dolžnikov, dalje o povišanju prometa, večjega vplačevanja deležnega sklada, organiziranja okrožnih uslužbenskih sestankov itd. Kajti vse to je potrebno pri tako veliki organizaciji kakor je Konzumno društvo za Slovenijo. Uslužbenstvo mora biti najboljše verzi rano in se mora izkazati kot odlično in strokovno usposobljeno delavsko zadružno Šsobje. V centralnem tajništvu v Ljubljani je sedaj nameščenih 21 moči, v skladišču 18, v odda-jališčih (prodajalnah) 106. Od tega števila je 47 poslovodij ter 8 okrožni nadzorniki, 2 gostilničarja, 28 pomočnikov in 26 na-raščajnikov. Skupno ima Kon-wmno društvo zaposlenih 140 oseb. Komaj par desetletij obstoja zadružni pokret v Sloveniji, ali sedanje stanje dokazuje veliko smisla, še več dela in volje ter — hvala bogu, mnogo uspehov t Ijanski direktor železniške direkcije v Ljubljani dr. Borko. Prvi redni potniški in tovorni vlaki stečejo s ponedeljkom 17. februarja. Jugoslovanske katoliške Škofe skrbi Jugoslovanskim katoličanom se godi v Jugoslaviji prav tako kakor drugim vernikom različnih veroizpovedi. Nič ne pomaga, da so bili nekdaj — privili-giranci. Sedanja doba je take privilegije ukinila in treba je iskati novih potov. # Ta pota dohiti in najti je pa^ežko, ker stojimo v stanju po 6. januarja in tudi gospodje v Beogradu so čisto drugi verniki. In navsezadnje so se dobili tudi ljudje, ki ne mislijo po katoliško, Čeprav so' morda krščeni na katoliško ime. In ti ljudje hočejo neka) novega in ne tako zastarelega kakor nudijo katoličani. Proti katoliški akciji se pač snuje protikatoliška akcija in gospode škofe to skrbi. Seveda, saj gre za ponižne ovčice in pastirji se bodo pa prigali zanje. Akcija je pač otežkočena. Saj tudi delavci ne morejo jasno povedati, da se z njimi ne postopa po so-cijalno. No in gospodje škofje imajo več moči in več vpliva. Oni gredo kaf v Rim, k samemu papežu in - tam potarnajo o bridkostih jugoslovanskega sveta. 19. t. m. se zbero vsi jugoslovanski škofje v Zagrebu. Dr. RodiČ bo referiral o avdijenci pri papežu. "V ostalem pa se bodo pomenkovali o stanju in Katoliški akciji v državi. Prav radovedni smo, kakšne zaključke bodo napravili. te pro- Otvoritev nove železniške ge Kraplna-Rogatec Krapina-Rogatec, 16. feb. Danes so se vršile v Krapini in Rogatcu velike svečanosti. Otvorjena je bila že dolgo in željo pričakovana nova proga, ki veže Krapi no z Rogatcem. Kmetski prebivalci in izletniki ter oni, ki iščejo zdravja po tu-kajšnih zdraviliščih, bodo mnogo profitirali od nove proge, ki sicer ni dolga, toda je zelo potrebna in bo veliko koristi Is naraščajočemu prometu , v tem predelu Štajerske. < Okraj sam Je zelo obljuden. Cvete obrtnifttvo in poljedelstvo. A lepo se razvijajo Krapinske toplice in zdravilišče in izletni kraj Rogatec. Zato Je bila z o-tvoritvljo železniške proge napravljena velika usluga vsemu prebivalstvu. Svečane otvoritve so se udeležili tudi ministri is Beograr*. pirov. Maščevanje igra precejAnjo vlogo. Komunlsem. kar ga je Ae, je eden glavnih faktorjev prepirov po naselbinah. In obenem so tudi naAi časnikarji sami, od katerih se mi u6l-mo. Tudi slobnoeti je preeej vkore-ninjene pri nas. V naAem Collinwoodu je pred kratkem savladala prava anarhija, ln al. car radi malenkosti. Kdo bo vladal naA dom? In kaj bi bilo, če bi ima-gali mi?! Polastili bi se doma. ga prodali in končno poalali denaa Pro-letarcut Ali bi pa prlAH vi ii Chlca-ga in prevtell dom in ga obratovali v svoj pridi Tako ao rasmotrivali naAi čuječi varuhi na Waterloo cesti. In Ae pride radi tega do prepirov, ča rojaki to verjamejo. P» kaj hočemo ml drugo, kakor reči, da to nI res. Ker bodo oni la trdili tvoje in mi svoje, nastane končno prepir. Glavni faktorji prepirov v nail na. selblnl ao pa nadUobraieni ljudje, s katerimi ae mi ne moremo kosati. Oni nam hočejo sabranitl vstop v svojo družbo sa vsako «eno. Nočejo nam prlpoinati niti tistih pravic, ki «o nam sajamiene v ustavi. Domllljajo si, ker so upravniki lista, bankirji ali sidarskl kontrsktorji, da lahko počenjajo, kar hočejo. In ml navadni if norantl aa moramo temu enostavno pokoriti. Ca taga na storlA, pa rele uredo-upravnik s "čak ga bom Ae jat sflkSov." Njegovi pristali pa: "Al' ga bo K. sfiksov?" In eto ti, »dražba, prepir. Kdo gs je sanetll? Naduta domiAljija, da bo eden vse "sflksal." Pri nas v Collinwoodu Šivi časnikarski poročevalec, ki si tudi prlla Ačuje neko nadsnanje naAih rasmer. Je upravnik pri liatu ln reče uredni. ku: Jas posnam ln vem, kako se mara delati v Colllnjpoodu. Pa kaj sto ri? Mesto da bi nekaj napisal, kar bi bilo v itobraabo delavske mase, pa ti sa skrivalnico udari po enem ali drugem. Potem prisadetemu ne ddpu sti niti aagovora, ŠeA,to bi Akodovalo listu in ker mlsM, da te jo uničil. In če delajo tako nail upravniki pri 11 stih v naAi metropoli, kaj pa sploh morete ott has pričakovati kot pre ptr (H sdraibe? Prt de poročevalec in mesto, da bi nestrankarsko beleAll in podal tako poročilo, pa ti plAe vtise in Isslva nasprotno stranko, koja ae mu na klanja. Dokler bomo Imeli take učitelje, ne moreta dosti priča kovati od nas učencev. Komaj lato in nekaj mesecev je, kar je bil tukaj sramotno napaden rojak Dolillo sa ga ja pisanja nekega dopisa v klerikalni tlet, Upravnik in ti sti, ki ja' dal podpis, ni do dane« pri, neael niti aajmanjAaga dokasa, da je tisti rojak , pisal dottčnl dopis, in kar ga ja naA- metropolitanski Ust obdoltil Vi koto časnikar pri listu Prosveta bi rekli: Ta elevelandski časopis bi moral temu človeku dati list na raa polago do sagevora, kar ga bres do kasav ni imel nikdo pravice napadaU. Kaj pa so mu oni rekli f "če bi vam dali, potom bi se drugi pričeli oglaftati in tega bi ne bilo iflkoll konec. Torej nSAa elevelandska taktika Ja: udari sahrbtn». Potem pa ubeAi, da imamo napis s "Justice for all" . jih sam na dobiA. To je sa to, kar Jih je pa malo, ki dobijo "justice" pri E." In če Je res pri njih praviaa sa vsa, potem naj Jo dfifci Prestari prej ko Panko, da sa sagovarja. kar Prestari Ja tudi naročnik. In če bi bil U človek največji hudodelec, j« sra motno od kulturnih ljudi, da so ga tako napadali kakor se ja to dogodil» pred letom in pol. "A in pek to Je prav," so rekli nekateri. Tudi Judje so rekli, da eo imeli prat, ka so Kri stusa križali. Njega ja pa ie bolele ia tako ja tudi bolelo Pre.terla, ko Je padalo po njem. Je Ae tako, kadar hočejo koga bogovi ugonobiti, mu najprej smeAajo pameti Zato 11 »ta domHIJija nekaterih, da bodo uničili naa. In sato tudi nail prepiri. P. HarMr. Slabe rasmer* Meadow Und» Pa,—Delavske ras mere so slabe. TukaJAnJe Llndly kom pa nlja ja sedaj pričela obratovati le po dva dni aa tedss. No, soda J pa na J Aivl premoga r kakor hoče! Pred mesecem Je ta kompanlja odslovila de vet delavcev Ur jik nadomestila s ne viml, pod pogojem, da ne smejo »H dne pogleda« v "dinner pall " To po ■»ni. da starajo delati kar devet ur saporedoma. pla/ano pa dobe le sa osem ar. Teka je saAa unija danei odkar Jo Je Lew 1. prekucnil v blat« T octalIm 4cl«m je tukaj prav U ko slako. Ta ni nt#, tam ni nič. Nafte droit »o Augaat At. Z6i» SNI'J ja ckdriavslo dne IS. februar Ja redno sejo la nevsotth je Mlo eejftaje AtpvUo čleoav, le Aal, da bol mtkega oblakovel« a al bilo nobenega Kako naj dre*'v o nafta«» podporo takem sMoj«? VeAoe K da se b«l ckiakovalrl adeM* vsake sc|e ter da poročajo a ste i ju bofalkov Tak mora vrMti po pravilih. Opoaarjem vsakega, ki je v tem odbore ali ki ima to nalogo, da jo vestno vrAi In (spolnjuje svoje dolino» t i napram dru-Atvu in jednoti. Joseph Wsjak. prtdeodalk. Listnica uredništva Frank Hren, Willard. Wie.t Poslani isreaok je eličen vaiemu dopisu o konvenciji farmarske unije. O predmetu lahko poljubno poročate. Broughton, Pa., F. 1).: «Dovolite podpis. Davis vidi vse rožnato V svojem govoru je hvulif ameriško proNperiteto Pittsburgh. Pa. — (F. P.) — Tajnik Davis od zveznega delov-negu department«, ki je pred.par tedni ponudil svoje sodelovanje, da se izravnajo nesoglasja, ki so nastalii s stavko voznikov, je i-mel te dni lep govor po radiu, v taterem je naglašal mojstersko potezo predsednika liooverja, ki je sklical konferenco voditeljev ndustrije kmalu po polomu na newyorÄki borzi. Konferenca je bila uspešna, jo dejal Davis, in raimere so se takoj obrnile na Udje, kot da ne bi bilo nikdur finalnega poloma. Slika, ki jo je podal Davis, ni bila v krogih delavskih organizacij sprejeta z radostjo na znanje iz vzroku, ker je bila neresnična. Dobrodelne organizacije so baš v Pittsburghu preobilne s prošnjami za pomoč družinam brezposelnih delavcev. Ko je Fordovo podjetje oglaševslo visoko mezdo v tukajšnji tovarni, je prišlo v mesto veliko število delavcev, ki so povečali armado brezposelnih. Obupen položaj, ki je nastal radi industrijske depresije, jo razvidni tudi iz akcije delodajalcev, ki so se sušli nu /.borova-nju/v Pitt hotelu, da razmotrl-vajo o problemih brezposelnosti. Slike Industrijske depresije New York. — "Labor Defender" v svoji zadnji žtevilkl prinaša slike, ki bi jih ne priobčil noben meščanski list. Te prikazujejo dolgo vrsto brezposelnih delavcev, ki stoje pred tovarnami v bogatem New Yorku. Slike je posnel Harry Gannes, fotograf omenjene revije. Slomški Narodni Usfaaovfyena S. aprtta 1S04 Podporna Jediotr^ Inkorj». 17. jodiía 1S07 v drftnvi Illinois tS.17-59 S«. Lawndale Ave., Chicago. 111. Tel. Kockford 41104 GLAVNI ODBOR 8.N.P.J. UPRAVNIODflKK: VINCENT CAINKAR, predsednik.,.. »667 8. Uwndale Ave., Chicago, III. FRK!) A. VIDKR, gl. tajnik.........2617 8. Uwndale Ave., Chlcaio, 111. BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka... .2667 8. Uwndale Ave., Chicago, III. JOHN VOCRICH, gl. blagajnik.......2667 8. Uwndale Ave., Chicago, III PIUP GODINA, upravitelj (lasila... .2667 8. Uwndale Ave., Chicago, HI. JOHN MOIJCK, urednik glasilu......2667 8. Uwndale Ave., Chicago, 111. ODBORNIKI ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik, 660 Russell Ave., Johnstown, Pa. DONALD J. LOT KIC H, drugI podpreds., 11)37 8. Trumbull Ave., Chicago, 111. JOHN J. ZAVERTNIK, gl. tdravnik........8724 W. 26th St., Chicago, III. C.08P0DARNKI ODHKK: FRANK ALESH, predsednik..........2124 8. Crawford Ave., Chicago, 111. JOHN OLIP...............................9624 W. 27th 8t.. Chicago, III JOSEPH SISKOV1CH................¡00» E. 74th Street, Cleveland, Ohio. POROTNI OD8RK: JOHN OORftKK, predsednik..............414 W. Hay StH Springfield, III ANTON ŠULAR........................................fc. .Boa 17, Arma, Kans. JOHN TRCELJ..................................Box 867, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ................................Box 61, Park Hill, Pa. FRANCES ZAKOV&KK.................1016 Adams «I, No. Chicago, III OKROŽNI ZASTOPNIKI! GEORGE SMREK AR, prvo okfoije.......187 Main Ave., W. Aliqulppa, Pa. JOHN LOKAR JR., drugo okrolje........006 E. 162nd St., Cleveland, Old« FRANK I.EKŠA, tretje okroAJe............P. O. Box RM*Mulberry, Kans. FRANK KLUN. četrto okroAJe................,Box 068, Chisholm, Minn. FRANK KLOPČIČ, peto okroAJe...................P. 0. Dines, Wyo, NADXORNIOD8KKi FRANK EAITZ, predsednik...............8680 W. 26th St., Chicago, III ALBERT HRAST......................666 8. Pierce St., Milwaukee, Wla. MICHAEL PLES HE..............610 Madlaoo Ave., N. 8., Pittsburgh, Pa. poioa l-liMfMtOaM i (lavnimi mUmmoM. kl Mais v |t «ndi, ss vrli Iskski VSA PISMA, ki s» «eastsJs aa pstl« al- »riSsiialka. aal s» as»U*s as »niMn#y igd biflrnii Min muksri al bet IImmi olik k4NI#fêl sklvM A44VHMI li Ifci MtNiiff'l Silin« Mailars al slak ksaafM ska«M ks SaiinJ to Un saalalaal sa»ratory. flaaaatol sultora aaásv Ike JariaSUOaa al Iks Irasesrav^i atfUa akasM ks laksa ap wllk Mai. Camslelsta aaanrwlwc Iks »ark si Iks ssaaaUve kseHl skeeM ks sliriwi* to PseaS Salts, akalraisa si Ike Sssvi el Saa«v«lsara. Ckaftas, asuela la la aaS seeesls skaslt ks sa4rssse4 to Jake fluía, »kalvaiaa. JaStotol OnmSIHi laws partolaûs to Iba llS^rtSITIkesS ks siliMlil to TSwIvSTA? za nase farmarje Kdlaa atoklarka, ki dola v «ves-nem départ ment a sa etaadarde. ATKVIIjKK Belgijski Kongo uv njena vnukinja (pred lletom dni) « 17. i Cessraka modrost Hivši n<-m*kl cesar Viljem je na nekem lovu i«ostrelll trideset arnjskov. "Meti ru-liom In zemljo se zgodi marsikaj, česar ne mo> re d«Hjmetl naža Šolska modrost", je rekel. "t'stMlt aetn trideset srnjakov, imel sem pa ajuno dvajset naUo-leg tega moral imeti še slovenske šole, ali pa vsaj mnogo čl-tati naše knjige, da bi si na U način prktdbil prave poljodslsks In druge izrsze in imens stvsrl. Psč pa bi bUo še vseeno zelo o-težkočeno oplsavatl znanstvo, ker so tukajžnjs razmere kmetijstva, mere, uteži, podnebje, običaji Itd. vse drugačne kakor v naši stari domovini. Zelo velike važnosti bi bilo za nas Hlovence, da bi se malo bolj zanimali za agrikulturo, poseb-no pa za ta velevažnl predmet IHjrutninarstva, ker nam ne daje le vnskdanje hrane, pač pa nam prl|M>more še z denarnimi sredstvi. Posebno pa že v teh kritičnih industrijskih časih, ker so dela |kj industrijah zelo omejena. Poglejmo Angleže, perotnl-rarje, kakšne ogromna organi-/udje In velike Industrije imajo s perutnino, pa niso nič več kskor mi — le bolj se zanimajo • za inanstvo In nove, Izboljžatie metode. He* je eno najpogla-vitnejžih mčd nsmi, da liani nodopužčajo finančne razmero 1'ga, pa vseeno bi se še tudi to dalo deloma omejiti, samo da bi bilo malo več zanimanja In boljša organizacija med nami. Jaz sem v zadnjih letih mnogo pisal o perotnlnstvu, vsaj bolj važne stvari, aH Je zame težko, ker mi no dopušča čas, ker so morem boriti za vsakdanji l^ruh. Httdaj sem se namenil zopet opisat I malo podrobnejše In obširnejše stvari, kolikor bom mo« gel. Perotnlnstvo, kakor smo že rukll, Je blljonsks Industrija v Ameriki. Zakaj? Ono je del kmetijstva, ki ga lahko opravlja vsaka zmožna oseba, ker ni težko delo pač pa s perutnino največ dela in dolga vrsta tfr vsaki dan, ako hoče perotninar Imeti dobičkonosno perutnino. 1'osebno Je perotnlnstvo priporočljivo za onemogle In stare ljudi; lo Je take, kateri ne morejo opravljati tožkih kmetijskih del, Za vsakega vestnega rejca je ta velevažna panoga priporočljiva. Tudi v perot-ftlnstvu so posebne zmožnosti, ki se morsjo upoštevati, ker so zelo velike važnosti. (Dalje prihodnji*.) "Oaemell talk." »aok lodl|eaeAe«a p»»gls»eOs rad« e Nee Torba «t ollhoreke amctaaeti. sai — a a—S S i » i • » »i m , /TT* "' ^ PROSVETA SOBOTA, 8. MARCA. □ Sir Arthur Conan Doyle: IZGUBLJENI SVET □ □ ■■p (THE LOST WORLD) ammmmmmmmmmofrnm Roman ^mrnšMmammammmmmmmmmmmm Na*a učenjaka «ta nekoliko v zadregi pogledala drug drugega. . * "Jaz ne morem natafično opredeliti te živali," je rekel Sumerlee in si ob ognju prižgal Čedro. . "Ce nočete govoriti kar na »lepo srečo, ka- žete farno priatno znanstveno opreznost,"^ je pretirano prizanesljivo rekel Challenger. "Tudi jaz lahko samo v sploAnem V>vem, da smo imeli morebiti po vsej priliki nocoj opraviti s katerokoli vrsto roparskega dinozavra. Imel *em te priložnost izraziti domnevo, da najbrž bivajo na planoti tudi za-topniki te drutine. "Vpottevati moramo," je pripomnil Sumerlee. "da lahko srečamo tukaj tudi prazgodovinske živali, o katerih ničesar nismo vedeli poprej, Prehitevali dogodke, če bi mis ili, da poznamo ime slehernega stvora, ki ga lahko srečamo tukaj." , * . •Tako je. Približna opredeljitev je seveda vse, s čimer se moremo zadovoljiti. Jutri zjutraj nam bodo morebiti i>oraagali nadaljnji podatki k natančni ugotovitvi. Zdaj pa lahko samo nadaljujemo pretrgano spanje!" "A eden mora ostati na straži!" je rekel odločno lord John. "V tej deželi se ne smemo preveč zana/ati na srečo. Od zdaj naprej ae bomo menjali, vsi po vrsti, vsak dve uri. "Bom pa jaz pričel s prvo stražo, ko poke.-dim pipo do konca." Je rekel profesor Sumerlee. —Od tedsj nismo nikoli več spali brez čuvaja. Zjutraj smo kmaljf odkrili, odkod je !z-vlralo peklensko kričif** ki nas ni pustilo spati ponoči. Iguandonska poljana je izgledala kakor strahovita klavnica. Po krvav h mlakah in velikanskih kosih mesa, razmetanih povsod v travi, smo prvotno sklepali, da je moralo biti ubito večje ttevilo živali, a po natan-čnem pregledovanju ostankov smo se slednjič prepričali, da je izviralo vse meso zgolj od ene izmed orjaških živali: druga, če ne večja, vsekakor krvoločnejia zverina jo je dobesedno raztrgata na kose. Oba profesorja sta bila zatopljena v znan-stveno preiskovanje in ogledovala kos za kosom : kazali so sledove roparskih «ob in orjaških krempljev. "Na* zaključek more biti samo približen," je dejal Challenger, ki je sedel In držal velikansko cunjo belkastega mesa Čez kolena. "Po teh sledovih bi lahko rfklepall o navzočnosti sabljetobefa tigra, katerega ostanke so naili sredi sesutegs kamenja po naiih jamah; a žival, ki smo Jo videli, je bila nedvomno večja in prej lasivcem sorodna. Jaz bi jo označil kot alosavra." "Ali megalosavra," Je rekel Sumerlee. "Tako je. Storimo pač najboljte, če samo rečemo, da Je bil to katerikoli večji roparski dinosavr. Med njimi pač lahko najdemo naj-straAnejie zastopnike živalstva, ki so kdajkoli ogroževali zemljo ali osrečevali muzeje." Doneče se je zasmejal temu svojemu izrazu, ker je sploh imel Jako malo smisla za fcale in zato se js neskončno naslsjal, če mu je slučajno u*la le tako ponesrečena smeinica. "Oim manj smo glasni, tem boljSe bo," je rekel kratko lord John. "Ne vemo, kdo ali kaj je lahko blizu nas. Ce pride oni stric zopet sem-ksj po zajtrk pa nas tu zasači, potem nam pač ne bo ftlo ns smeh. A poglejte no, kaj pomeni to znamenje na iguandonovi koti." Na debeli, luknasti, temno sivkssti koži, približno ob nadplečju Je bilo videti samoten, črn krog neke snovi, ki je izgledala kakor nafalt. Nihče izmed nas nI vedel, kaj naj to pomeni, dasl Je pripovedoval Sumerlee, kak) je videl dva dneva poprej nekaj stičnega pri enem izmed mladih iguandov. Challenger ni ničesar povedal, gledal pa je tako naduto in domišljavo, kot da bi lahko kaj pripomnil, če bi le hotel. In zato ga Je lord slednjič naravnost vprašuj po njegovem mnenju. "Ce mi dovolijo mllostljivi gospod lord odpreti usta. srečen !>om. ds smem povedati svoje mnenje," rekel j« strupeno vljudno. "SIcer pa nUem navajen, da bi se mi tako brali leviti, kakor menda imajo milostivi go*|xHl lord na-\ado. Nisem vedel, da vas moram poprej pro- mm M siti za dovoljenje, preden se nasmehnem nedol- žni Aali." i NaA preobčutljivi prijatelj se je slednjič tele Uko pomiril, ko se je lord John pred njim oprostil. Ko pa se je vendar poleglo njegovo razdraženo samoljubje, nas je nagovoril boj od daleč (sedel je namreč stran od nas na pa-nju) In po svoji navadi tkko, kot da bi predaval nad vse dragocene" natfke tisočem poslu-ialcev. "Kar#se znamenja tiče," je rekel, "moram pritrditi nazorom prijatelja in kolege Summerleeja. mislim torej, da je to res asfalt. Ker pa ima ta planotap orsem vulkanski značaj in je v sploiitam asfalt snov, ki nastopa v zvezi z ognjevitimi vplivi, ni dvoma, da Se tu na-liaja v prostem tekočem stanju in z njim torej so lahko prišle te živali v dotiko. A veliko važnejšo nalogo nudi v prašanje o življenjskih pogojih onega roparskega nestvora, ki je zapustil sledove na tej poljani. Kakor približno vemo, ni ta planota nič večja od povprečne angleške grofije. Na tem omejenem prostoru je živelo skupno neStevrilo let neko živalstvo, ki ga tvorijo po večini zastopniki v ostalem svetu davno izumrlih vrst. Ni torej nobenega dvoma, da bi morale roparske živali tekom tako dolge dobe in pri neovirani množitvi že davno izčrpati svojo naravno hrano: preostajalo jim M potem, ali izpremeniti svojo hrano in nehati jesti meso ali pa poginiti od lakote. A to, kakor smo videli, se ni zgodilo/ Preostaja nam tedaj samo zaključek, da varuje neka nam nepoznana zapreka naravno ravnotežje s tem, da omejuje Število teh krvoločnih zverin. Ena izmed najzanimivejših nalog, ki nas čakajo, bo torej, ugotoviti značaj zapreke in način njenega delovanja. Upam zato, da se nam zopet kmalu ponudi ugodna priložnost za podrobnejše raziskovanje roparskih dinosavrov." "In jaz upam, da se nam ne ponudi nobena taka priložnost," sem pripomnil. Profesor je samo dvignil košate obrvi, kakor to stori učitelj na neumestno opazko domišljavega šolarčka. "Morebiti bo hotel profesor Summerlee kaj pripomniti," je rekel, in cfoa učenjaka sta se dvignila v meglene znanstvene višave, da pretreseta vprašanje, aH nI v stanju narava sama znllatl števila rojstev z ozirom na prehranjevalne težkoče, da s tem omogoči nadaljnji M za obstanek. Tekom jutra smo zabeležili na zemljevidu še majhen kos naše planote: izognili smo se močvirju s pterodaktlli in kora/kali od potoka proti vzhodu, n« pa proti zapadu. V tej smeri se je širiMro^J in Jako počasi smo prodirali radi premočnega podmladka. Popisoval sem do zdaj samo grozote Maple VVhiteove dežele; imela pa je tudi svoje privlačne strani,' ker smo potovali vse to jutro po lepih cvetličnih preprogah: bile so, kolikor sem opazil, večinoma bele aH rumene barve, in naša profesorja sta pojasnila, da sta to prvotni barci pri cvetlicah. Ponekod so bila tla z njimi tako gosto posuta, da smo romali do gležnja v tem mehkem razkošju, skoro omamljeni po nežnem in močnem duhu. Venomer so brenčale okoli nas naAe donng^e angleške čebele. Veje številnih dreves, pod katerimi smo romali, so se pripogibalc pod težo sadja, izmed katerega so nam bile nekatere vrste poznane, dotim so bile druge nove za nas. Pobirali smo le to, ksr je bilo po pticah načeto, da se nam ni bilo treba bati sastrupljenja in s tem pridobili prijetno spremembo v enolični vsakdanji hrani. V goščavi, skozi katero smo korakali, je bilo veliko po živalih dobro iehojenih poti, in če je peljala steza skozi močvirnate kraje, smo videli neŠtcvilno čudnih ¿ledov, med njimi tudi iguandonove stopinje. - V nekem gaju smo opazovali pri paši več teh velikanskih živali in lord John je ugotovil s svojim kukalo»», da so vse imele asfaltne madeže, čeprav drugod, kakor oni iguandon, katerega* ostanke Mino gledali zjutraj. Nismo mogli domisliti, kaj naj pomeni ta pojav. (Dalj« prihodnji«.) Alexander Dumas: Nevares izpit Nekega dne sem najel voz in St1 čemu gospodu Kodni. Ker nisem vedel, da bom tako kmalu pripu-ščen, sem začuden obstal na pragu. da sem tako hitro prišel do iijeKa. Komaj so se vrata zaprla, mí peljal v Strelno, prestolico dvj4rn|| g|||V0 np da bj M dru. v«*iisega kneza Konstantina za gače premaknil, uprl vame svoj ca*a njegovega bivanja na ju tro. prM|irsUc^I pogled in me vprašali itra uLkim «.v.. C * a ___ grajskem dvora. S seboj sem i mel priporočilno pUmo ns generala K'*dna. carjevlčevega i*»-bočnika. In svojo pr<*nJo na carja Aleknandra. Ko sem prijel v g rail, me jc hotela »traža ustaviti; ini sem pokazal svoje p|. smo na gi»*|MMla pl. Kodno in pu«tila me je naprej. » Mojial aem po predvHtnih stopnicah in ae predstavil v pn d-sobi. (ioapiai pl. K<>i|o komaj konec mr«««ea aeptemhra. Je ven* dar te postajal« hladno. Ilnvršil |j« trfabnoet poglavitni greh jt narekovanje Krtojsvkc i i Jo ravnam. Ce tahteve. da rav-la «t prvovrstna nam kol * princem, potem „n_ | ® „ , „ bo tadela mene desetkrat. In jas I rosim oproščen ja« N aša car-jnio Nlimo