67. številka.
Izdanje za torek 4. junija 1895.
__(v Trstu, v torek irečer dne 4. junija 18»5.)
Tečaj XX.
„EDINOIT"
i/haja po trikrat na tadon v ieslili it-danjih ob to»klht «*«V«klh
m aobotfth. /jutranje izdanja iz-Uaja ob H. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer. — (»bojno tedanji* atan*: ia )«<toa nnac . f. —.W>, i/von Aveerijo f. 1.40 «a t »i meooc . . , 2. ... 4,— ia pol lota . . . S,— ... ».-ia vee lota . . , 10.— ... i« — Na aaračbs krat prilaien« sarsčais« ••
■a jaarija ailr. Posamične številke a« dobivajo t pro-dajalnieah tobaka v 1 ratu po 9 nvc., invsn Trata po & uvč. Sobotno vedemo i*danje v lrutm 4 nt... izven Trsta B a«.
EDINOST
Oglmi •<• račun* po tarifu v pstitu; to nadove t deboliaii črkami «o plo'uio prostor, kolikor obsega navadnih Trati«. 1'oilana, osmrtnico in javnezahvaU, <jo-ruači ogla«i itd. sa računajo po pogodbi-
V.i dopisi naj ia potiljajo urodniitvu : ulica Catormo it. 1». V »ako pismo mor« biti frankovaoo, kor nefrankovana to n* ■ pruj 3inajo. Rokopisi «o n« trajajo.
i
OlABilo albvenake^a političnega društva
Naročnino, reklamacij« ia ogla*« sprejema upravniitv ulica Moliao pic-colo hit. 3, II. nadat. Odprte reklamacij« so prosta poitniae.
Primorsko. „r j.
Češka narodopisna razstava v Pragi.
(Konec).
Tri otvoritvi pel je „H 1 a h o 1* cesarsko pesem in potem na zvršetku pel je ves zbrani narod narodno pesem „K d e d o m j e m o j*.
Da, vse to, kar nam podaje razstava, napravil je narod češki s svojo pomočjo, brez zaščite, brez podpore! S kraja se je namreč mislilo, da Čehi brez državne podpore ne morejo napraviti velike razstave. Nekateri krogi so bili uverjeni, da se vse podjetje razbije ob nedostajanjn potrebne glavnice. Toda jedina ovira, če bi sploh bila ovira, premagala se je koj v prvem trenotku, podjetja je priskočil na pomoč mogočen in radodaren mecfin — narod češki! In tako so se nasprotniki razstave spet prevarili v svojih nadejali. Leta 1891. mislili so Nemci, da brez njih pomoči ne morejo Oelii napraviti jubilejne razstave, in zdaj so se zopet prekanili misleči, da brez njih ne more biti „Narodopisne", in se pritožitfejo, da jih Čehi o vsaki priliki prezirajo. V českosiovanski razstavi pa je po našem mnenju prostora le Čeh« in slovanski Jednorodni koaliciji. Drugi ne.
Vse, kar nam podaje češka narodopisna razstava, to je lasten napredek, to je sad lastne kulture. Predmeti., ki so tu na ogled, so davne, toda žive priče o notranji, obiteljski zgodovini češkega naroda. Znauo je, da je češka „chalupa" tako stara, kakor je star narod češki. Še daleč v današnji Nemčiji nahajajo se sledovi o tej češki kulturi. Četudi natn zgodovina molči o davni slovanski prošlosti, a to imamo drugo verodostojno pričo, ki je starejša, nego ona doba, ko so prvi žarki zgodoviue obsijali narode slovanske. Še v oni temni dobi nerazdeljenega naroda slovanskega imeli so naši predniki „dom" in vsi nazivi pojedinih delov doma so današnjim Slovanom vzajemni, kar je doka/., da so naši sivi predniki te nazive prinesli iz skupne domovine in da so že v tej prastari dobi imeli lepo urejeno družbinsko življenje, ter da so stali na visoki stopinji kulture. Dokazov temu ni treba navajati; navajamo to le kot uspeh slovanske znanosti. Slovanski dom, chalupa, je torej vir globokih študij, in mi moramo biti Čehom hvaležni, da so nam vse to, kar je raztreseno v njih domovini, predstavili na malem prostorčku zemlje, kjer v kratkih urah lahko spoznamo ves češki narod. V večino občinstva ni še prodrla važnost narodopisja, zategadelj so narodopisne razstave velika pridobitev. Ž njimi se utrjujemo sami v svojih tradicijah, ž njimi se krepimo v svojem narodnem
PODLISTEK. „Plevna pala!..
Spisal Dobravo?.
(Dalje.)
Naslednje jutro se je začelo za ubozega Mateja na vse zgodaj slabo vreme.
Torej sinoči se je tebi in tvoji izvoljenki zopet dobro godilo. Videla sein vaju, ko sta si stiskala roke ter gledala drug drugemu zaupno v oči kot v odprta nebesa Res, dobro vama je bilo. Ali, moj dragi sinko, prej se vse vode obrnejo navkreber, prej se vse gore znižajo in zravnajo, kakor bode iz te moke kaj kruha.
Mateju je prihajalo gorko o teh besedah. Rad je imel mater, rad jo je tudi slušal sle-haruikrat, njene zapovedi so mu bile prave in neoporečne, a Tončka — kaj bi rekli — zdela se mu je tudi lepa in neoporečna. Tajil je materi, da bi res kedaj mislil nanio, pa jezik se mu je udeval, in ona je bila še trdneje prepričana, da sta si sinoči res stiskala roke ter zrla zaljubljeno v oči.
duhu, ž njimi si konečno pospešujemo razvijanje v narodnem značaju. Osobito so take razstave podlaga primerjanju, brez katerega si sploh narodopisne znanosti niti ne moremo misliti. Tu vidimo namreč, ali smo n. pr. v kakem oziru podobni drugim Slovanom. Na češki narodopisni razstavi zavzema odlično mesto staroslovanski drveni hram (cerkev). Ta cerkev imponuje osobito poročevalcu nekega ruskega lista, in ta poročevalec omenja, da se take cerkve nahajajo tudi v vo-logodski in arhangelski gubertiij;.
Na tem tesnem prostoru ni možni uiti omeniti vseh oddelkov razstave, kamoli popisati. ZadošČuje naj, ako le opozorimo na nekatere oddelke. Izredno znamenit je oddelek o slovanski ornamentiki. Da je slovanska ornamentika bogata in da igra važno ulogo, to predpostavljamo kot znano stvar. Čehi, Rusi in južni Slovani so v tem oziru občudovanja vredni velikani. V domu in v cerkvi ima ona odlično mesto, svoj postanek, svojo zgodovino. Ona je naša, ona je slovanskega izvora. Zanimanje za njo obudilo se je v novejši dobi v veliki meri ne samo pri Slovanih, nego tudi pri iieslovanskih narodih, ki jo proučavajo in posnemajo. To je naš ponos. Uprava našega „Narodnega doma" storila bi prav, ako bi posnemala sokolski .Dom" v Kolinu in mnogo drugih javnih zgradeb slovanskih. V Ljubljani imamo moža v to, in to strokovnjaka ; stroški niso večji nego navadni, in to bi bilo krasno, ako bi vsiy jedno ali dve dvorani v .Narodnem domu* imeli s slovansko ornametitiko. Kakor ta oddelek, tako je tudi občudovanja vreden oddelek o narodnem šolstvu. Gosp. profesorje in učitelje, dalje zlasti naše učiteljice opozarjamo na letošnjo narodopisno razstavo. Kdor le more, naj ne zamudi letošnje prilike. Pot mu bode bogato poplačan s tem, kar bode videl in občudoval.
Z narodopisno razstavo postavil si je narod češki najlepši spomenik dela, pridnosti, uma in življenske moči svoje. Ob to, kar si je sam ustvarjal, postavljal, zidal in delal iz samega sebe, zadirali so se viharni časi, mnogo so mu napravili škode, mnogo porušili, kar si je sam postavil; toda naroda češkega uničili niso; to ni ničija druga zasluga, to je zasluga samega naroda češkega ; to je zasluga češkega truda, neumorne delavnosti, velike samozavesti, narodne požrtvovalnosti, to je v obče zasluga velike češke kulture.
A n t o n T r s t e n j a k.
„Matej,reklamu je, če hočeš, da te bom še imenovala svojega sina, ne hodi več k Pakiču. Občevanje s to hišo nam je vsigdar prineslo zgnbo in sramoto. Prosim te, za Boga svetega, ne žali me več, pusti dekle, pusti Pakiča. Lahko se oženiš z lepšo in b<-gatejso."
Žalostno je poslušal mladenič to zapoved in začel je materi razlagati, da bi to vzbudilo v vasi poselmo začudenje, če nehu zahajati k Pakiču. „Če se stari sovražijo, ni še to zapoved, ua bi se morali tudi mladi; sovraštvo je pa greh povsod,' tako se je zagovarjal Matej. Ni še popolnoma nehal, ni še spregel sape iz govora o sovraštvu, ko mu je že zagodla mati o ljubezni, da, o Iju bežni, do Pakičeve Tončke. Kakor onemu slikarskemu učencu, ki je bil pekarjev sin, pa se mu je zato vsaka slika zakrožila v maslen roglič, tako se je tudi Pokački zasukala vsaka misel na Matejevo in TonČkino ljubezen. Naj je Matej molčal ali se zagovarjal, naj je žvižgal ali pel, bil vesel ali žalosten, doma ali drugod — vse je znala mati tako zasukati, kakor da dela to za-
Politiške vesti.
Kdo bode imenovan deželnim glavarjem za Istro ? Po ugibanju laških listov, kdo bode imenovan deželnim glavarjem za Istro, sklepa „Naša Sloga", da je definitivno odzvonilo glavarjenju g. Campitellija, s kojim ni bila zadovoljna nobena stranka. Sedaj se veliko govori o dru. Rizziju in C a lici »n i ju. Prvi je župan v Pulji in državni poslanec, ali še tako mlad, da si je le težko misliti, da bi mogel biti kos svoji nalogi. Drugi je odvetnik in župan v Poreču ter je v zvezi z mogočno obiteljo Polesini-Kamalid, koja je baje na posebno dobiem glasu pri odločujočih krogih v Trstu. Ha uprašajo nas, kateri teh dveh kandidatov nam je bolj po volji, odgovorili bi, da nam je čisto vse jedilo, ali sede na stol deželnega glavaija isterskega jeden ali drugi teh dveh gospodov, ali sploh Peter ali Pavel iz sedanje večine, ker so vsi — jednaki! Nijeden izmed njih nima sposobnosti, da bi mogel vspešno upravljati to pokrajino ali voditi razprave v deželnem zboru, ko n i j e d e n ne ume n i t i j e d n e same besedice jezika veči ne prebi v a I s t v a. Ob vprašanji: „Kdo bode imenovan deželuim glavarjem ?• — smo torej hladni do dna svoje duše. Iz večine pride, to vemo, in s tem vemo — še preveč!!
Volilna preosnova. Slednjič so vendar zagledali beli dan načrti za volilno preosnovo, kakor jih je po tolikih mukah zvaril slavni pododsek. Za daues podajamo tu brez vsake pripomnje glavne podatke iz teh zakonskih načrtov.
Pojasnila tem načrtom naglasio, da je bilo premagati mnogih težav, ker so se posamične struje močno križale. Slednjič so se zjedinili za nastopni dve glavni točki: v zmislu modernega socijaliioreformatoriikega zakonodavstva naj dobe delavci volilno pravo, na drugi strani pa treba oz r jemati na najmanjše davkoplačevalce, ki dosedaj niso imeli volilnega prava, obe ti skupini pa naj bi volili samostojno, ker bi sicer ne prišel do veljave delavski živelj pri veliko večem številu mal h davkoplačevalcev. Dognuni načrt za volilno preosnovo ima torej na sebi značaj kompromisa: sporazumka med nasprotujočimi si stremljenji strank.
Načrt ustvarja dve novi skupiui volilcev: p r v a s k u p i n a obsega najmanjše davkoplačevalce po mestih in po deželi, druga p a delavstvo.
Prva skupina — to je skupina najmanjših davkoplačevalcev — se zasnuje kot pododdelek dosedanjim kurijam mest in kmečkih občin, druga skupina delavstva — pa kot
stran Pakičeve Tončke. Ona je bila začetek in vzrok vsakoršnega vremena v sosedovi hiši.
Matej je bil ubogljiv sin. Zvesto je slušal mater is nehal zahajali v Pakičevo hišo, zuto pa seveda ni nehal misliti na Tončko. Njegov časnik je dobival poslej čevljar Poč-kaj,
pri njem so se tudi shajati radovedneži in slastno požirali novice iz rusko-turške vojske. Tudi Pakič je včasih nastavil uho pri čevljarju in bil do Mateja prav tako prijazen kot prej.
Prišla je pomlad v naše kraje.
Rusi so zmagovali in prišli v najhujšem mrazu celo čez Balkan. Oudaj ni bilo v naši vasi druzega pomenka kot o vojni. Vsi so občudovali vstrajne in junaške Ruse ter obsojali turške grozovitosti. „Turki prejemajo plačilo za stoletne krivice, katere so prizadevali slovanskim rodovom.* Tako so govorili umni možje, sploh smo pa tedaj vsi sodili s pesnikom, da Turke ,k sodbi kliče /.daj kronika", le Osman Paša v Plevni se je branil junaško in trdovratno.
Neko dopoldne je obrezoval Pokačev Matej na vrtu drevesa in snažil trato, da
samostojna kurija, katera torej pristopi k dosedanjim kurijam, kot peta kurija. Mali davkoplačevalci dobe 34, delavci pa 13 mandatov. Tako poskoči število poslancev od 353 na 400. Pri zasnovanju teh novih mandatov je bil odločilen namen, da se ohrani z i s t e m zastopstva interesov ne le po vnanji obliki, ampak tudi bistveno ter da se ohrani p o I i t i š k a teža o n i h r a z r e d o v, k i so uživali do-s e d a j volilno pravo.
V prvem oddelku mest in kmečkih občin ostanejo dosedanji volilci teh dveh kurij, v novi drugi oddelek pa pridejo vsi oni, ki imajo sicer vse splošne sposobnosti za volilea in ki plačujejo sploh kak neposredni davek izpod petih goldinarjev najmanj od jednega leta sein. Število davkoplačevalcev, ki dobe sedajvolilno pravo, znaša l,61i».531.Akoodšte-jemo od tega števila 416.687 petakaijev v Galiciji, Bukovini in v Dalmaciji, ki že sedaj uživajo volilno pravo ter ostanejo tudi v bodoče v gorenjem oddelku mest in kmečkih občin, ostane torej 1,202.844 davkoplačevalcev, ki dobe 34 novih mandatov, tako, da prid« po jeden mandat na povprečno 35.000 davkoplačevalcev.
Pri razdeljevanju mandatov je bil odločilen pomislek, da vsaka pokrajina že načeloma d o b i p o j e d e n m a n-dat. Ker pa v Trstu ni mogoče zasnovati drugega oddelka, ostalo je na razpoloženje
—	potem, ko se je odkazalo pokrajinam 16 mandatov — še 18 mandatov. Za razdeljene teh poslednjih 18 maudatov pa ne more biti odločilna skupna svota davkov posamičnih pokrajin — ker najmanjši davkoplačevalci doprinašajo le malo svoto —, kakor tudi ne more biti odločilno skupno število prebivalstva pokrajin, to pa zato ne, ker gre tu za posebne skupine interesov. Marveč je pri razdeljenju poštevati le resnično število n o v i h volilcev v posamičnih k r o u o v i n a h, pri čemer se je uveljavilo načelo: da dobe le po jeden mandat one dežele, ki ne morejo izkazati novih priraslih volilcev več nego še enkrat toliko in pol od povprečnega števila 35.000. V onih deželah, v kojih pripade le po jeden mandat drugemu (novemu) pododdelku, volili bodo skupno volilci mest in po deželi in sicer indirektno (posredno); v deželah pa, ki dobe več nego jeden mandat, volili bosti skupini mest in kmečkih volilcev vsaka zase samostojno, Prva skupina bode volila direktno, druga indirektno. Izjema bode tu le na Tirolskem, kjer se tej deželi odkazana dva mandata ne razdelita med mesta iu deželo, ampak ostaneta mešana mandata, da se tako
bode ob košnji gladka iu zanesljiva. Prav nevoljno in godrujaje je stopal okolu razvalin prepornega zidu, ki je že toliko let vzrok sovraštva s sosedom. V tem trenotku ga je obšla kar najsrčneja želja, da bi hkrati nu-hal zid in sovraštvo ; kako lepa ledina bi bila tu povsodi! In kakor turške krivice zdelo se je Mateju, da so tudi te usodne razvaline že predolgo tlačile oba soseda. Ugibal je, kako bi hitreje prišel na konec nasprotovanju.
Tisti hip se pokaže ua sosedovi strani vrhu razvalin drobna glavica sosedove hčerke. „Dobro jutro Matej! kaj premišljuješ tam doli na kamenju ?•'
Matej sprva ni vedel, kaj bi odgovoril. Hotel je. že naravnost povedati, pa je takoj zavrgel prvotni sklep, zakaj s Tončko ni govoril odslej, ko mu je mati prepovedala zahajati k Pakiču. Toda, ko je še jedenkrat pogledal dekle z grabi jami na rami ter videl nje polni obrazek, omajal se je v njem strah, opustil je vse pretveze iu rekel naravnost .
—	Premišljam, kako bi pospravil to-le kamenje bolj na kup. Preveč je razmetano.
(Dalje prih.)
vzamejo v poslov velike razlike med severnim in južnim Tirolom, oziroma ila dobita severni in južni Titol v*ak pojeden mandat.
V T r s t n se ne zasnuje drugi oddelek, k e r j e že po obstoječem volilnem zakonu uvrstiti vse davkoplačevalce v obstoječe volilne razrede.
Preidemo sednj h kmiji delavcev. V tu liuvo kurijo pridejo industrijalni di-lavc-i, olirtiii pomožni delavci in rudokopi, ki i»i-padajo najmanje že dve leti kuji bolni>ki blagajni in so v istem času, ko se je razpisala volitev, pri takem delu v dotičnem volilnem okraju, ki je obvezno za zavarovanja, ( lani blagajn, ki plačujejo več nego 1 goldinar direktnega davka, ne pridejo v delavsko kurijo, ampak pridejo v drugi oddelek kurije im-st in kmečkih občin. Skrbno računjenje je dognalo, da od 1,200.845 članov blagajni«' dube volilno pravo kakili 600.000, ako se od gornjega števila odštejejo tujezemei, mladoletniki, taki, ki še niso dve let pri blagajni in slednjič tisti, ki pridejo v drugi oddelek mest in kmečkih občin, ker plačujejo nad 1 gld. direktnega davka. Ta skupina volllcev dobi 13 mandatov, ki se raz-dele na podlagi števila efektivnih delavcev v posamičnih kronovinah in sicer v obče z ozironi na okrožja državnih zavarovalnic proti nezgodam. Ta skupina bode volila i n <1 i -r e k t n o, to je p o volilnih m o ž e h. Posredna volitev v tej skupini se je pokazala potrebno z ozironi na veliko število volilcev ter na sedanje stanje postopanja pri volitvah in na volilno tehniko.
Komentarja nočemo pisati danes o tem načrtu, a to rečemo, da se nam ta načrt — in naj si ga ogledamo od katerekoli strani — kaže kot velika ne/misel. Sedaj se pr.č ne čudimo Več, zakaj je. pododsek toliko časa odlašal z objavljenjem tega svojega ne-stvora; - stani gaje bilo najbrže!!!
Kskadru tinše mornaniiee ki je na potu v Kiel k slavnostim otvorjenja baltiškega prekopa, je priplula predvčeraujem v IVanc.osko pristanišče Mrest Poveljnik eslui-dri, n a d v o j v o d a K a r o 1 Št e f a n , je posutil prefekta mornarice, admirala Harrera. Oddelek vojne mornarice francoske je. ska-zoval nadvojvodi pristojne mu časti. Admiral Harrera je priredil slovesen obed ra čast nadvojvodu in avstro-ogerski eskadri.
Različne vesti
Iz odlnra pol. druStva „Erfinosl". V po.
slednji seji je predsednik .M a n d i č obširneje poročal v volitvah v dež. zh o* istrski. Odbor je soglasno pritrdil vsem ukrepom predsedništva društva .Kdinost" glede na te volitve. — Občni zbor tega društva se bode vršil dne '2:1. junija. Prostor, ura in dnevni red se naznanijo pravočasno. Slednjič je sklenil odbor, da se društvo oficijelno udeleži slaviiosti „Naše Sloge'4.
Imenovanji. Finančni minister je imenoval račuuarskega otlcijala Osvalda Harsaua iu davkarskega kontrolorja Petra Slabila c. kr. geometroma I. razreda, prvega za llovinj, drugega za Tolmin.
Promociji. I/, (inidca nam poročajo, da sta bila ilne 1. junija gospoda dra. M. herca n i in Ford. Itn lun promovirana doktorjema vsega zdravilstva
Instalacija novega iupirka pri sv. Jakohu. don A n t o n a lir o vati n a, vršila se je včeraj jako slovesno. Župljani priredili so novemu župniku ovacijo s tem, da so okrasili hiše /ustavami ter razsvetlili okna na predvečer instalKc.ije. Ob II. mi bila je. v župni cerkvi slovesna sv. maša, katere se jt udeležila ogromna množica pobožnega ljud stva. /upnika je instaliral kanonik msgr. Huttlgnoui kut zastopnik škofi.
Binkcšlni prazniki. I'o starodavni svoji navadi pokvaril jt, binkoštno nedeljo tudi letos dež. Zjutraj vlila se jo prava ploha, ki je pomočila pr.uničiio obleko marsikateri „birmanki'1; popoliulno sicer ni deževalo, toda nebo kazalo je kislo lice. Toda kljubu temu se ljudstvo ni lalo prestrašiti, marveč kdor je le mogel, hitel je iz mesta. Včerajšnji praznik je nastopil tudi s kislim obrazom kakor njegov pre Inik, toda popoludne se je zvedrilo in imeli sinu prav krasen poleten dati. — K sveti birmi prišlo jo v nedeljo v stolno ceikev pri sv. .Tustu 082 otrok, včeraj pa Oanes deli škof sv. birmo v župni cerkvi pri oo. jezu vitih.
Včeraj vršila -se je ljudska veselica pri »lovca*. Ljudstva je kar mrgolelo, a tudi mestne gospode bilo je dokaj. Le žal, da so naSe okoličanske krasotice skoraj brezizjemno čvekale v tistem jeziku, katerega zovejo ,dolče ši*. Menda tržaškim „škartocom* na čast ? ?
Izletnikov bilo je oba praznika, kakor rečeno, mnogo. Imele so pri t^m zaslužka železni.-e in pa, kar je umevno samo po sebi, tudi krčniarji. V nedeljo bilo je 58o izletnikov v Horstu, 285 v Hrpeljah in 1L"> v Divači, v čer« j pa je došlo po državni železnici 77u iz'etuikov v H nšt, v Hrpelje in 95 v Divačo, še boljši zaslužek pa je imela južna železnica. V nedeljo odpeljalo se je z zabavnim vlakom v Miramar, Nabrežino in Kormin 1111 osel«, včeraj pa 96n. S posebnim vlakom odšlo je iz Trsta v Postojino 450 ose.). Po morju se je vdeležilo v obeh dnevih 285 oseb izleta v Miramar, 550 v Koper, 376 v slavni Piran in v Izolo. In vendar se ljudje tožijo, da nimajo denarja!
Kako slovaustvo zgubiva tla v Istri! Koliko vrednosti je pripisovati besedičenju italijanskih :n nemških listov o propadanju slovanstva v Istri, sodi lahko vsakdo po nastopnih dejstvih : Za skupino mest Volosko, Kastav, Lovran in Moičeuice je bil letos dr. And roj Stanger izvoljen v tretjič deželnim poslancem. Prvikrat je zmagal s petimi glasovi večine, drugikrat petnajstimi, letos pa tri i n šest deseti m i!!! In vendar zgublja, slovaustvo t!a po Istri. V očigled takim dejstvom je navadnim človeškim umovanjem sicer težko priti do sklepov; laška glasila imajo svojo posebna umovanja, kadar hočejo prikrivati, kar jim srce — teži! Tu nam nehote prihaja na misel tisti slavni vojskovodja, ki je svojo poročilo o zgubljeni bilki tako nekako zakrožil: Mi smo se umikali v n a j lepše m r e d tt, s o v r a ž n i k p a j e v divje m begu drl — z a n a m i. Tako je bilo tudi pri volit vi v tej mestni skupini: Slovani ho bili „t e p en i* I I a I j a u i pa so se u m a k n i i i za ■/, a d n j e s v o j e n a s i p e !
Ple enito maščevanje. Italijanska so-drga se je maščevala nad posestniki Martinu Dušeni, Petru Itenvenu, Štefanu Ilenveiiu iu Petru Gašparinu v občini p oreški s tem, da so prvemu porezali dve vrsti tri iu odnesli tri cente sena; drugemu porezali dve vrsti tri iu zapfdili malo hišico; tretjemu porezali pet vrst trt, četrtemu pa 2 vrsti. To „plemenito" maščevanje pa je prišlo nad nesrečneže, ker so pri zadnjih volitvah glasovali za — hrvaško stranko 1
„1/ Istri*" seveda ne ve ničesar o tem, dasi izhaja -- v Poreču! Gospoda so slepi in gluhi, kadar hočejo!
Razpisani učileljski službi. S prihodnjim šolskim letom izpraznjeno je mesto stalnega učitelja za slove n s k e šole v tržaški okolici. Plača je 600 gl. (II. pl. razr.). Nadalje je razpisano za iste Sole mesto začasnega podučitelja, ali začasnega pomožnega učitelja. Prošnje z dokazi uč. sposobnosti, avstrijskega državljanstva ter znanja deželnih jezikov mestnemu magistratu in sicer za službo učitelja do 15. t m., za službo pod učitelja ali pomožnega učitelja pa do konca julija meseca t 1.
Za podružnico dru be sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je č. g. Mrzidoviek I gld. in nabral je g. K ariš v Škrlovi krčmi
81 novčičev.
Potres v Ljubljani. Popotniki, prišedši danes zjutraj iz Ljubljane, pripovedujejo, da je bil sinoč ob 10. uri in 5 min. tam zopet močan, 2 sekundi trajajoči potres. Pobližje o tem potresu priobčimo v prihodnjem izdanju.
Darovi, priposlani „Edinosti' za Ljubljano.
V	izd.za 28. m. m. izkazanih 1177 kron st. Nadalje sta darovala gg.:
inženir Valentin Živio . . sžii „ — M
Grk Štefan...... 2 „ — ,
Skupno 1499 kron 72 st.
Darovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih, u-red. Jedinosti" priposlanih 22 kron — st.
V	izdanju za 28. maja izkazanih ......10.159 „ 34 „
Skupno 10.181 kron 34 st.
Popravek. Jako nemila rubrika, še ne-milejša, nego ona, žalibože stalna, o samomorih in o drugih krvavih dogodkih. No, tu pa ne bodemo govorili o krvi, ampak popravili nam je le nemilo pogreško, ki se je bila minila v poročilo o kazenski razpravi
g. Slavoja -T e n k a proti Marottiju iu tovarišem, priobčeni v poslednji številki našega lista. V tem poročilu rečeno je namreč v 2. odstavku: »Pri obravnavi dognal je tožite-Ijev zastopnik dr. Gregorin doka] . . .* a namesto tega dokaj, moralo bi stati (lokal.
Cepljenje koz. Mestni magistrat objavil je oklic do občinstva, s katerim poživlja isto, da vporabi ugodno priliko ter si da staviti koze. Posebno pa priporoča, da stariši dajo cepiti koze otrokom, ki niso dosegli še prvo leto in pa onim, katerim so bile cepljene že pred I o. leti. To brezplačno cepljenje vršilo se bode v tem-le redu : Za I. okraj na poliam-bulanci (Androna delPOlmo št. 1) vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 8. do 0. ure zjutraj in v mestni ljudski šol: v ulici Lazzaretto vecchio ; za II. okraj v ljudski šoli v starem mestu; za III. okr. v meščanski šoli v novem mestu; za IV. okraj v meščanski šoli v ulici Giotto; za V. okraj v ljudski šoli na llarriefi; za VI. okraj v ambulanci okrajnega zdravnika dr. Fana od 5. do 26. t m. (izvzemši nedelje in praznike) ; za VII. okraj v ambulanci okrajnega zdravnike dr. Macovicha od 5. do 26. t. m. (izvzemši nedelje in praznike) ter v Skedenjski ljudski šoli dne 1., 5. in 22. t. m. ; za VIII. okraj v ljudski šoli v ulici Ferriera dne 5., 12 , 19. in 26. t. m. ter v ljudski šoli na Katinari dne 15. in 22. t. m.; za IX. okraj v ljudski šoli v ulici Giulia dne 5. in 12. I. m. ter v šoli na Vrdeli dne 26. t. m. iu 3. julija; za X. okraj v ljudski šoli v Barkov-Ijah dne 5. in 12. t. m. ter v šoli v Rojanu dne 20. in 27. t. m.; za XI. okraj v šoli na Opčinah dno 19. in 26. t. m. ter v šoli v Trebčah dne 20. t. m. in v šoli v Bazovici dne 3. julija; za XII. okr. v šoli na Prošeku dne 27. in 28. t. m. ter v šoli v sv. Križu dne 4. julija. Cepili bodo zdravniki na po-liamblanci, kakor omenjeno, od 8. do 9. ure zjutraj, okrajna zdravnika okrajev Sv. Jakob in Sv. Ana od 8. do 9. ure zjutraj in od 1. do 2. popoludne v vseh ostalih krajih pa od 5. do 6. ure pop.
Čudno žrebanje. Dne 30. min. m. žrebali so v Delemgradu srečke srbskega državnega dolga. Dotična komisija izžrebala je glavni dobitek „po pomoli' dvakrat. Prvikrat proglasila je namreč srečko št. 26.388 kot ono, na katero pade glavni dobitek 150.000 frankov, v drugič pa srečko št. 10.067. Kako se je mogla dogoditi laka »pomota*, to ve menda le dotična komisija. Prisotno občinstvo bilo je seveda zelo razburjeno, a komisija je čula marsikatero, ne liaš laskavo besedo. Lastnik prvo izžrebane srečke št. 26.388 kani iztirjati svoj dobitek sodnijskim potom.
Policijsko. Organi komisarijala v ulici. Scussa zaprli so 401etnega Josipa ('., stanu-jočega na Lonjeri hšt. 79 in njegovega brata Petra, stanujočega na Kjailinu hšt. 206, ker sta slavila binkošlne praznike s tem, da sta še pred solučnim vshodom razgrajala po ulici Giulia. Žalostni prazniki v zaporu! — Ballik Fran, stanujoč v ulici Media, prijavil je ko-inisarijatu v ulici Scussa, da mu je neznan tat odnesel raznih cvetlic, vrednih 2 gld. Ovadil je 4 rokodelske vajence, o katerih misli, da so mu odnesli cvetke. — Ante Miniussi, stanujoč v ulici (Jologna list. 17, prijavil je danes Vrdeljskeinu policijskemu ko-misarijatu, da je II letni Avgust Sein, stanujoč v ulici Molino Grande, vrgel v ulici Kandler njegovemu sinu kamen v glavo ter mu prizadel prilično rano nad desnim očesom. Dečaka Sein« je šel stražar iskat na njegovo stanovanje, toda fantalin mu je, pobegel. Skrajni čas je zares, da stariši sami poučijo svoje fantiče, da naj ne mečejo kamenja po ulicah. Ta grda razvada naše „malarije" stane marsikojo mater bridkih solza. — 56-letnega brezposelnega vrtnarja Ivana Bla-sutticha iz Videinskega okraja na Laškem so zaprli, ker je prosjačil po ulicah, 23letni brezposelni natakar Feliks Bremitzer pa ui maral prosjačiti, ampak priredil si je prenočišče na Miratnarski cesti, ker ui imel cvenka v žepu. Obema so preskreli stražarji začasno obskrbo. — Služabnici Josipini Žele/.nik, sta-
nujoči v ulici Valdirivo hšt. 13, ukradel je spreten tat na Rallijevem zemljišču novčarko iz žepa. Siromašna Josipina se je vsled tega menda jako slabo zabavala o praznikih, kajti z novčarko vred odnesel ji je tat 4 gld. 50. nvč. Celo premoženje za deklico!
Koledar. Danes (4.): Kvirin, škof; Op-tat, škof. — Jutri: (5.): f Kvatre. Dobromil (Bonifacij). — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 19 min., zatoni ob 7. uri 38 min. danes : ob 7. uri zjutraj 18 5 stop., ob 2 pop. 24 5 stop. C.
Loterijske itevilk«, izžrebane 29. t. m. r
Dunaj	31, 17, 35, 1, 75.
Gradec	19, 73, 8, 18, 42.
Jnomost	74, 72, 63, 85, 68.
Teinešvar 67, 58, 46, 23, 77.
Najnovejše vesti.
Gradec 4. Danes je dospel cesar tu sem k slovesnemu otvorenju nove vseučiliščne palače. Vse je okrašeno zastavami, množica je pozdravljala velikim navdušenjem svojega vladarja.
Rim 4. Posl. Luigi Ferrari, vračajo se zvečer na svoje stanovanje, se je zaplel v prepir z nekoliko osebami, ki so ga talile. Med prepirom ga je nekdo smrtno ranil na vratu, vstrelivši vanj. Mnogo oseb so zaprli.
Tv^ovlnalte braojnvk*.
Badtmpeita. Plenica <• jesea 7.53 -7 55 Pftonica za maj-juni 1895 7.53 ilo 7 53 Ofee ta jesen <».15— 0 17 IM m jesen 0 57 - «.59 Keruze za iuni-juli tt-73—« 74. ca juli-avgust « 80—<.89
PAnnica nota od 78 kit. f. 7 50-755 «<l 19 kit. f. 7 60 -7 65. ml 80 kil. f. 7 85-7-70, «4 91 kil. f. 7-70 -75 , od 82 kil. for. 7 75—7-75. Ječmen « 20-1 70; proso 6 50—H-55 r* dot«6.85-6.40.
Ponudlie pšenice srednje. Prodaja 10000 mt. tt. po 5 m'. ceneje. Vreme: lepo.
Praga. Neratlnirnni aUdkor sajunl f. 13.45. nova letina lil.90.
Praga. Centrifuga! novi, po.itavtjen-v Trat in r carino vred, odpolkiljatev procej f.39 — 39.2). Jani
sept. f. 29.50 - 29.75 Concass* 29.75--•— Četverai
SO-60--. -. V glavah (sodih) 31-
Harrs. Kava Hanloe irood afera«* aa juni 96.25 za oktober 94 —.
Haaturg. Santo* good average m juni 79.^0 september 76' - december 74.25.
Dun^Jaka boru IMS
Državni dolg f papirju „ t srebru Avstrijska ranta v slatu „ „ ? kronah Kreditne akeije . . . London lOLst. . . .
Napoleoni.....
90 mark ..... 100 italj. lir.....
« junU*
dne I. t. m. 1.01.40 101 85 193-10 101 60 404 -121.HO 9.64 11.87 49.05
danea
101.45 101 .»5 192.75 101.50 405.60 19] 40 9*98 11.86 49—
Zdraviji« krvi
I »j „T i MOČ <n ni cvet" (Milleflorl). iinti kri ter je itvrstno sredstvo proti onim flućujem, i"e peče v želodcu, kakor proti slabomu probnvljanju in lieraoroidam. Jeden omot r.a ozdravljenje, stoji 50 n?. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PMIMEH „m in ftvri" Tnt, wHd tij.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vi« Caserna it. 16 uhod piana detla Caterau.
(nutprvU itllkl itjainlri),
prodaja po n«veiojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška
kolesa (bioykle)
Ziistopatvo koles „JtA!«*" Iz tovarne H.
Klcjor Frankfurt in „Viktoria C j k I c Work»" Wolver hampton Angleiko.
Kolom .Aiiter* so svetovno inana in •« rabijo v nemški vojski.
.Jamči se za vsako kolo 13 mesecev; kdor ne xna voziti, uauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje.
Srečke za zidanje cerkve ob
■	>'IJM T ličinom TVJDHI.
M Jamči se za vsako kolo 19 mesecev; kdor
V	ne tna voziti, uauči se brezplačno. — Pošilja
M	se na deželo in na vse kraje.
Izvrstne o. ki. izkj. priv.
Škropilnice proti peronospori
lnianlrj« Živio«,
katere so se splos. no uvedle valed njih preprostosti, trpetnofti, lahke uporabe za vsako rojo trt itd. prodajajo, dasi so mnogo zbuljiafte, vendnr po dosedanjih nizkih cenah.
Živic i družb, v Trstu
Ceniko odpošiljajo na z ulite vanje franko.
Na vse c. kr. postne urade poii-ijajo popolne ikropilnlce franko, proti poTittjtt 10 gld.
Izdelujejo tudi stroje za proženje z žveplom, neprestano delujoče stiskalnico itd.
cesarjevem po I
(.■lavni iKibituk:
I
zadnji meaeo
30.000
v r • d • n
Sročke priporočajo: Giusappe Bolaffio Alessandro Levi, Ignazio Neumann.
Lastnik jiolitirim .Irušivn ,Ktlinost.\ lztliivatclj iu o.lgovorui upetluik: .lulij Mikota. — Tinkama Dolenc, v Tratil,