Poštnin« platana ? sofovini. Posamezna številka Din 1*—•. V 3G dneh 3S številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev meietno nudi v Sloveniji samo „GI.ÄS NARODA" v/- St. 154 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 25G6, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: Naši najnujnejši problemi Manevri naše vojske Znižanje stanovanjskih najemnin Zaščita matere Minimalne mezde V Ljubljani v sredo, dne 2. oktobra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto L Pišmio nam ¥ škbesinlii že gorijo kresovi... išmši mammmmim problemi Gospod urednik! Vaši članki o čuvanju naših naravnih j bogastev, našega narodnega gospodarstva, ■ naše suverenosti in časti, so iznenadili vso našo javnost, že dolga leta smo mi vsi priče neverjetnih lokavosti in grabežljivih rok, ki so se nagrmadile na našo zemljo kot gavrani na bojišče. Ne samo to, da se nam poskuša izropati naše bogate izvore dobrin, ki ste jih našteli v nekaterih člankih, pač pa prihaja v zadnjem času tudi v debato vprašanje naše narodne časti. Izgledalo je že, da je vsaka jasna ^ in krepka beseda zamrla v našem javnem življenju. Nihče ne dvigne glasu, vse samo politizira in polemizira, vse samo kritizira; ne vidi pa onih otipljivih pregreh, ki smo jih sami krivi. Kamorkoli se človek ozre, v vsem našem gospodarstvu najdemo kopico slam-I natih mož in ljudi, ki so za Judeževe groše prodali sebe in svoj rod nenasitnemu tujcu. Izgleda, kakor bi bila dolžnost povprečnega Jugoslovana in državljana te nase zemlje, da tudi poslednjo paro narodnega premoženja vrže tujcu v žrelo. Državni pravdnik je pri procesu Našičke afere točno analiziral vlogo tujcev in tujega kapitala pri nas. Z vso potrebno obzirnostjo in j Vso objektivnostjo čuvarja zakonitosti, je I razgalil vlogo tujega kapitala in njegovih J nosilcev pa tudi onih številnih slamnatih ‘ mož, m’s0 temu kapitalu suženjsko stregli. Hoten smo si ustvariti nacionalno indu-\ 5 kri j o, cia oi se osvobodili tujcev in živeli I življenje svobodnega naroda. Mesto nacionalne industrije pa smo dobili navlako či-futarije, ki ji je glavna naloga izčrpati našo delovno silo, oropati našo kupno moč, ogoljufati državo, ter korumpirati njeno j administracijo in polagoma vse naše živ-i ljenje. Židje so nam prinesli staro želez je in predpotopno ropotijo, ki smo jo krstili za stroje. Mnogo se je govorilo, kako nas ti krogi izkoriščajo in kako prenašajo neštete ! milijone enostavno naropanega »zaslužka« čez mejo. Ustvarili smo kapital, toda kakšen! Ta kapital ne oplaja našega gospodarskega organizma, ampak ga brezsrčno izčrpava, oplaja pa gospodarstva zajedavcev, Za katere že kmalu ne bomo več interesantni. Začeli bodo iskati novih trgov po Abesiniji in drugih državah, kjer bodo zopet lahko tako plodonosno naložili svoj denar, kakor so ga pri nas. Najhujše pa je to, da mi to gledamo, stiskamo pesti in škripi jemo z zobmi, naš do kraja izmučeni in sproletarizirani narod Pa zapada v radikalizem, med tem ko se ham tujec cinično posmehuje, ker je prepričan, da je močnejši od naroda in države in da ni nikogar v Jugoslaviji, ki bi onemogočil njegovo satansko delo. Narod se križa in čudi, kako je to mogoče, pa prihaja do prepričanja, da so razni sinovi Izaka in Abrahama močnejši od države in njene uprave, ker pač smejo početi to, kar počno in se jim nihče ne postavi v bran. Nič ni tedaj čudno, če se v ljudstvu javlja malodušje in bojazen, da je morebiti to izkoriščanje izraz pravičnosti sedanje dobe. Med tem ko je odpornejši del prepričan, da je temu kriva nemorala, zapade drugi baanj odporni v brezbrižnost in malodušje, ker je prepričan, da je taka morala — pravica sedanjih dni. Skrajni čas je, da se te strahote odstranijo s krepkim zamahom in jih korenito iztrebimo iz naše sredine, ker drugače ne bo več enega poštenega človeka med nami. ilko kmalu ne krenemo s pota, kamor smo zašli, zdrčimo kaj kmalu v narodni samomor. . Vaši članki so nam kakor obliž na rano Jn prepričani smo, da je to znak, da konč-bo le prihaja streznenje in da odhajamo s bogubonosnega pota, na katerega so nas ?aPeljale prodane duše in Židje. Ves poceni'narod vam je hvaležen za to, da ste s dvojimi članki vlili v naše obupujoče duše ^Vetli pramen nade. Prepričani smo, da se ^Pirajo nova pota, po katerih bo začela plakati tudi naša državna uprava. Ako v! 3e stavila nalogo, da dela z narodom za r)r°d, potem je njena naj večja dolžnost, ^ Prekine s premlevanjem raznih državno-a^-vnih vprašanj, ki jih zahtevajo samo Zai t iozni politiki. To pa, kar pravimo mi, teb , a narod. Vlada, ki bo narod rešila ltp> ^rv°sesov, bo res storila za narod_ vse, o,.,, jm bo tudi gospodarsko ih socialno bar0bodila. Kakor hitro se bo to zgodilo, bo 3im- tucli v volitvah složno stal za svo-hull yp^itelü brez ozira ali se kdo ime-1 Srb, Hrvat, Slovenec ali Jugoslovan. čf. Pogovori med Parizom in Londonom pospeženi ä “"iss iä™ Ifallil — Vprašanie mednarodnih opazovalcev na mrtvi točki Pariz, 1. oktobra, r. O pogajanju med Francijo in Britanijo glede razdelitve pomorskih sil v Sredozemskem bazenu domnevajo v tukajšnjih političnih krogih, da se bržkone nanašajo na eventualno ekonomsko blokado Italije. Britanska vlada bi rada vedela, ali sme računati na francosko podporo. Vsekakor je pričakovati, da bo francoska vlada tako odgovorila na angleške predloge. Govorice, da namerava francoska vlada staviti glede sankcij, ki naj bi se izvajale, če bi bil evropski mir ogrožen, angleški vladi še nekaj vprašanj, so malo verjetne, ker bi to pomenilo samo rekapitulacijo že prevzetih obveznosti, ki jih je v glavnem pojasnil Hoare v svojem ženevskem govoru. Parizu je London izčrpno pojasnil, da Velika Britanija noče že vnaprej prevzeti pavšalnih obveznosti, ki jih zahteva Francija, ker se želi opredeliti od primera do primera, kakor bi to pač zahteval položaj. Radi tega poudarjajo v Parizu, da bi morala zahtevati zase enake pravice, in to zlasti glede svoje opredelitve v afriškem sporu. Francoski odgovor pritrdilen 1 London, 1. oktobra, n. Današnja »Mor-ning Post« piše o britanskem vprašanju na Francijo, kako bi ravnala, če bi v Sredozemskem morju nastale kakšne komplikacije. List pravi, da v Londonu v kratkem pričakujejo nekih obljub francoske vlade glede podpore, ki bi jo francoske pomorske sile dale britanski sredozemski mornarici. Po trditvah velikega londonskega lista se to vprašanje nanaša samo na primer, da bi gospodarske sankcije proti Italiji imele za posledico italijanski napad na britansko mornarico. Dalje pravi člankar, da so že snoči govorili v Londonu, da bo francoski odgovor na britansko vprašanje pritrdilen, vendar bo francoski pristanek le pogojen, to se pravi, odvisen od ustrezajočih britanskih obveznosti za primer komplikacij, ki bi utegnile nastati na evropski celini. Grandi pri Hoaru London, 1. oktobra, n. Italijanski poslanik Grandi je bil včeraj na Downingstre-etu. Z zunanjim ministrom Hoareom je imel važen razgovor. Eden v Londonu London, 1. oktobra n. Danes je prispel v London minister Eden. Izjavil je, da se bo vrnil v Ženevo jutri popoldne. Ministri Baldwin, Macdonald, Neville Chamberlein in Samuel Hoare so imeli danes dopoldne konferenco, vendar niso o njej izdali nikakega poročila. V političnih krogih mislijo, da so razpravljali o mednarodnem položaju. Doznava se, da bo Eden šele jutri dopoldne podal svoje poročilo o delovanju DN. Za sankcije in proti njim Danes se je začela konferenca delavske stranke v Brightonu. Največ so govorili o zunanje-političnem položaju. Prvak stranke Ponsonby je razpravljal o italijansko-abesinskem sporu in poudaril, da bi izvajanje sankcij spravilo Evropo v nevarnost, ker bi se razdelila v dva sovražna tabora. Drugi prvak stranke Creeps pa je zelo ostro napadal Mussolinija in njegovo politiko. Težava glede mednarodnih opazovalcev Ženeva, 1. oktobra. w. Strokovnjaki sveta DN so včeraj proučavali vprašanje o nevtralnih opazovalcih, ki naj bi jih svet odposlal v italijansko-abesinsko obmejno ozemlje, da bi na licu mesta nadzorovali vojaške operacije in konkretno ugotovili, kdo bi prvi napadel nasprotnika. Pri razpravi pa so se pojavile neke težave in vse kaže, da bo to vprašanje rešeno morda šele jutri na sestanku odbora 13-torice. Itaiija že prodira? London, 1. oktobra, n. »Evening Standart« poroča, da so italijanske čete po poslednjih informacijah prestopile abesinsko mejo v bližini francoske Somalije in prodrle 32 km daleč v abesinsko ozemlje. Italijanska vojska je zasedla trikot med verigo planin v Vzhodni Abesiniji, med francosko Somalijo in dosedanjo eritrejsko mejo. Francoske oblasti, ki so bile o tem takoj obveščene, so v skrbeh, da ne bi Italijani pomotoma prekoračili meje francoske Somalije, odposlale v obmejno ozemlje 50 letal, ki sedaj krožijo nad mejo od morja pa do džibutske železniške proge. Poveljnik francoskih somalijskih čet je odposlal na mejo tudi večji oddelek Senegalcev pod vodstvom francoskih oficirjev, ki so zasedli mejo v dolžini 40 km. Splošno sodijo, da nameravajo Italijani prodreti do džibutske železniške proge ter jo zasesti ,tako da bi se Abesinija izolirala od Džibutija. Ta vest omenjenega angleškega lista, ki so jo objavili tudi nekateri francoski in ameriški listi, pa še ni povsem potrjena in je še vprašanje, če je točna. Uradno sta to vest demantirala tako abesinska kakor italijanska vlada. Zato jo je treba zaenkrat še vzeti z veliko rezervo. Novi vpoklici Ž uradnega vira pa se doznava iz Rima, da so bili vpoklicani konjeniški podčastniki in vojaki letnika 1901, avtomobilisti letnika 1909 in deloma letnikov 1911 in Klajpeda, 1. oktobra, p. Sinoči je bilo objavljeno uradno pbročilo o volitvah, po katerem se je udeležilo volitev povprečno 90 % upravičencev. Glasovanje bi se moralo zaključiti že ob 18, zaradi tehničnih težav pa se je moralo podaljšati do 23. ure. Prvo štetje glasov na voliščih se je zaključilo šele ponoči ob 2. Po podatkih prvega štetja je v Klajpedi glasovalo 92 % vpisanih volilcev, v klajped-skem okrožju 9P7, v okrožju Silute (Heyde-krug) pa okrog 93 %. Davi ob 9. se je sestal centralni volilni odbor in sklenil, da se prične jutri zjutraj uradno štetje glasov, ki pa bo zaključeno šele koncem tedna. V litvanskih krogih vlada veliko razburjenje zaradi propagandnih emisij kiinigsberške radiooddajne postaje, ki je zlasti včeraj vsaki dve uri oddajala tendenciozne vesti in podatke o volilnih rezultatih, ki so imeli prozoren namen prestrašiti klajpedske volilce. Takoj po objavi prvih volilnih rezultatov je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da v državnopravnem položaju Klajpede ne bo ni-kakih sprememb. Ponovne volitve Volilna komisija v Klajpedi je odredila ponovne volitve v okrožju Jugnatenu, kjer so demonstrirajoči volilci razbili volilne skrinjice. Ponovne volitve bodo 16. oktobra. Dve plati zvona Berlin, 1. oktobra. AA. »Völkischer Beobachter« je objavil daljše poročilo o volitvah v Klajpedi, v katerem pravi, da je morala ogromna večina tujega tiska odkrito priznati, da so litvanske oblasti sabotirale volitve. Zato bo moralo končno vendarle prodreti _ spoznanje, da je v Litvi nevzdržen položaj, spričo katerega so pripadniki velikega kulturnega in močnega naroda podvrženi oblasti neprosvit-Ijene mase ljudi, ki si je po golem naključju ustvarila nekako nezavisno državo. Pariz, 1. oktobra. Havas poroča: Listi kažejo danes veliko zadovoljstvo, ker so volitve v Klajpedi splošno mirno potekle. »Petit Parisien«, ki je poslal v Klajpedo svojega posebnega poročevalca, ugotavlja, da so volitve v teh dneh potekle tako mirno in v redu, kakor še pri nobenih dosedanjih volitvah v Litvi. Nemci niso imeli niti najmanj-j šega razloga, da bi se pritoževali zaradi ka- 1912 ter vojaki letnika 1912, ki so odslužili najkrajši kadrski rok. Kresovi že gorijo Addis-Abeba, 1. oktobra, d. Po še nepotrjenih vesteh, bo splošna mobilizacija uradno proglašena drevi z zažiganjem kresov na vrhoveh gora. Cesar Haile Selassi je odredil, da se ima mobilizacija razglasiti prebivalstvu na kar najsvečanejši način. V prestolnici bodo proglasitvi mobilizacije prisostvovali vsi ministri. Vest, da Ženeva noče poslati opazovalcev, so sprejeli z nezadovoljstvom, čeprav ni nikogar presenetila. Mislijo, da je vsak trenutek pričakovati začetka sovražnosti in da opazovalci nikakor ne bi mogli prispeti o pravem času. Konzuli odhajajo Italijansko poslaništvo je pospešilo priprave za odhod glede na skorajšnji začetek sovražnosti. Poslaništvo je poprodalo vso opremo, vozove in konje. Vsa abesinska služinčad in nižje osebje je odpuščeno iz službe. Italijanski državljani so razen nekaterih izjem že zapustili Abesinijo. Od šestih italijanskih konzulov so štirje že zaprli konzulate in odšli. Konzul v Hararu je dobil nalog, da zapusti deželo, konzul v Adui pa je še ostal na svojem mestu spričo bližine italijanske meje. Abesinsko zunanje ministrstvo je naložilo abesinskemu konzulu v Asmari (Eritreja), da se pripravi, da bo zaprl konzulat in odšel z italijanskih tal. kega nasilja. Volilna disciplina, ki jo je pokazalo vse prebivalstvo, mora naravnost razočarati narodno-socialistično javno mnenje. Mirni potek volitev so morali ugotoviti tudi angleški poročevalci. O klajpedskih volitvah sta bili med francosko in angleško vlado izmenjani dve noti, ki prav tako ugotavljata, da so volitve mirno potekle. Za nov plebiscit Um gre Skrivnost Ribhentropove misije v Bruslju London, 1. oktobra, n. O bruseljskih razgovorih hitlerjevega diplomatskega zastopnika von Ribbentroppa je objavil »Daily Express« poročilo v katerem pravi, da sta se Ribbentropi) in Zeeland razgovarjala tudi o eventualnem narodnostnem plebiscitu v eupenskem in melmedj j-skem okraju. Če bi Belgija pristala na ta plebiscit, je nemška vlada pripravljena dati ji celo vrsto gospodarskih koncesij. Hitler pregleduje čete Berlin, 1. oktobra. DNB poroča iz Königsberga: Danes se je voditelj Hitler odpeljal z vojnim ministrom von Blombergom, generalom Frickom in državnim podtajnikom za letalstvo generalom Miihlhasom iz Ko-nigsberga. Ogledal si je garnizijo v Pil-lauu, nato se je pa po kratkem postanku v Rottensteinu in Neuhausenu ponovno vrnil v Königsberg in obhodil tamkajšnji letalski oddelek. Vremenska napoved Novi Sad. Pooblačilo se je v Dravski in Savski banovini. Jasno v ostalih predelih, dežja ni bilo. Temperatura se ni mnogo spremenila. Naj nižja temperatura Plevlje 3 C, najvišja Beograd 29 C. Napoved za jutri. Pooblačenje se bo razširilo na večji zapadni polovici kraljevine, kjer bo deževalo posebno na skrajnem zapadu. Samo v Vardarski in Moravski banovini bo prevladovalo jasno vreme, temperatura bo padla na zapadu, a zvišala se bo na vzhodu. Solnce vzhaja ob 5.36, zahaja pa ob 17.19. Dunaj. Povečanje oblačnosti, ohlajen/e, možnost padavin. tz Klajpede še ni uradnih podatkov Mobiv® so potekle mSmo ie,i2Seiežba Sev&pna armada zavzela Breko Hude borbe okoli pontonskega mosta - Zanimiv dogodek Brčko, 30. septembra. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se je južna armada umaknila na desni breg Save in pri umiku" pognala v zrak Savski most. Napovedali smo tudi, da bo morala severna armada, če bo hotela zasledovati nasprotnika, urediti prehod čez Savo. V teku včerajšnjega dne se je v resnici, izvršila koncentracija severne armade in komandant je pričel misliti, kako bi najhitreje vrgel svoje čete čez Savo. Namero severne armade je pravočasno zaslutil tudi komandant južnih čet, zato so gledalci ob 5. uri zjutraj opazili na desnem bregu Save rdeče rakete, kar je biio vsekakor znak, da bo artiljerija južne armade pričela z napadom in poskušala preprečiti postavljanje pontonskega mosta čez Savo. Med tem je severna armada kljub hudemu artilje-rijskemu ognju pričela s hitro gradnjo mosta in pontonirji so imeli polne roke dela. Da bi južni nasprotnik ne mogel preveč motiti severnega napadalca, je severna armada zameglila vso obalo Save z umetno meglo. Megla je bila tako gosta, da se je opazilo človeka komaj na 50 m. Prve čete severne armade, ki so v pontonskih čolnih prekoračile Savo, so se dokopale do desnega brega. Prve čete severne armade pošiljajo v zrak rakete in dajejo s tem znak lastnemu topništvu, kje se nahajajo. Deset minut po prehodu na desni breg je severna armada zavzela mesto Brčko. Na mestu, kjer se ima postaviti pontonski most, je bila borba najhujša. V dobri uri so pontonirji prepeljali čez Savo celotni 39. pešadijski polk pod poveljstvom polkovnika Goluboviča in 6. peš. polk, ki mu poveljuje polkovnik Dragoljub Mirkovič. Ob 9. uri so pričeli pontonirji graditi most. Zelo zanimiva je tale epizoda, ki kaže junaštvo naše vojske. Ko je bil most čez Savo že porušen, je na levi strani Save ostal podnarednik s šestimi konjeniki. Pot mu je bila odrezana in nemogoče je bilo, da bi prešel Savo. Zanimivo je tudi to, da je podnarednik Slovenec, ki služi pri 6. konjeniškem polku v Zagrebu in se piše Sen-šek. Mladi podnarednik ni vedel, kaj naj stori. Njegov vojak redov Bojan Krcič, doma iz čačka, mu je dejal: »Podnarednik, če nas bodo ujeli, se ne bom vrnil več v polk.« »Tako je,« mu je odgovoril podnarednik. Umaknili so se do Save in preiskovali, kako je globoka. Potrebno je bilo, da najdejo brod. ki bi jih prepeljal čez Savo. In tu pričenja odisejada mladega podnared-nika Senška. Z veliko lokavostjo se je sedmorica prebila skozi neprijateljske čete, kjer so naleteli na brod in z njim odpluli čez Savo. Ko so prispeli na nasprotni breg, seveda niso vedeli, kam naj krenejo. In tako so bili sami sebi prepuščeni, dokler ntso po dolgi poti vendarle dospeli do svojih čet. Izredno važno nalogo pa je izvršil podnarednik, ki je za časa svojega neprostovoljnega bivanja na levem bregu Save nabral podatke o kretanju neprijateljske vojske, izvohunil nekaj važnih mitraljeskih gnezd in s tem znatno pripomogel k uspehom južne armade. Zmžanie stanovamskih naiemnin Kakor vsako podražitev io zvišanje cen, hoče prizadeti preložiti tudi vsako pocenitev in znižanje cen na druge rame. Znižanje dohodkov je sedaj zadelo le en stan in že so na vrsti tudi drugi stanovi, končno ho pa znižanje, dohodkov najhujše prizadelo zadnjega producenta, že itak preobremenjenega kmeta. Včeraj smo pisali, da je z dobrim zgledom pričela Ljubljana, ko je finančni odsek mestnega sveta sklenil znižali najemnine v novih mestnih stanovanjskih hišah do 10%. Najemniki, /jneti pa javni ter privalili nameščenci vedno :ežje zmagujejo najemnino in vsak dan se ponavlja vprašanje o znižanju najemnin. Na vsak način je zahteva po znižanju popolnoma upravičena in zato je to vprašanje tudi skrajno pereče. Mesečni proračun javnih in privatnih nameščencev se je zamajal ?.elus6 žensk. . de-stiib dneh se je štszili brezposc.mh v < cij' ■'t, 64 dvignilo. , ■ Občinska seja bo v P“!“k ob 18. Na dnevnom redu so med d por .rl.i odborov H V septembru je umrlo 24 oseb, til sice 23 v bolnišnici. 1 pa v mestu. Hiša vam goril Poljčane, 30. septembra »Hiša vam gori! ...« je zasopla dejala n®' ka ženka, ko je prestopila prag Zagozdo^ hiše, ki leži ob cesti v Studenicah pri PoB' čanah. Bilo je to preteklo nedeljo, ko js šla od maše domov in je opazila, da se senika, ki se drži hiše, sumljivo kadi. z vzeti in preplašeni so planili na ta krik 0 it, mači gasit. Pa so s škafom vode, ki j mr ' bil baš pri rokah plamen v senu le se fA0 pihali, da je ta mahoma, objel tudi zida hišo in jo uničil. Iz Poljčan obveščeni S j. silci so takoj prihiteli z motorko na pom ^ Spretno so napeljali vodo ^ 80 ™ ° zc>' Ijene Dravinje in ogenj je bü kmalu nj dušen. Zgorelo je pa vse ser?o. p0' pridelki, gospodarsko orodje m nekaj hištva živino so rešili. Od hiše, ki J yje-te nova moli v zrak le ožgano . Ogenj, ki je nastal okrog pol 9 zmt^T j e bržčas povzročila neprevidnost, smo krita z zavarovalnino. Gospodarstvo Minimalne mezde ?ÄJ0