157. številka.
Ljubljana, v petek 11. julija.
\'X!1I. kiti, 5890.
V  Ljubljani, 11. julija. Brzojav nas je obvestil, da je Praški mestni zbor izvolil v deželni šolski svet bivšega ravnatelja, sedanjega posestnika Heinricha.   Mož je jako izobražen, torej kaj pripraven za tako mesto. Dosedaj je tudi popolnoma neomadeževau, Nemee je pa tudi in sicer trd Nemec, ki niti besedice češke ne zna. A vender so se ga Nc-mei na vse kri pije branili, po svojih   listih so pretili, da se ne udeleže deželne razstave, da zopet ostavijo deželni zbor, ako mestni zbor Heinricha pošlje v šolski svet. Čehom so očitali, da so prelomili dano besedo, da napak tolmačijo zakon in zlorabijo nemško zaupanje. Posebno nesramno je pa bilo, da so se celo nekatere nemške občine predrznile sklepati proteste proti nameravani izvolitvi  tega moža, kakor da bi te občine imele mestni  občini   kaj   zapovedovati.   Omeniti pa tudi moramo, da so bili Čehi že pripravljeni, odstopiti od izvolitve Heinrichove. Volili bi bili nemškega učenjaka vseučiliškega profesorja Ludvviga, pa tudi ta mož ni prav  ugajal članom Praške kazine, ki bi bila rada videli, da je v šolski svet voljen neki pru-sofil. Čehom torej ni druzega kazalo, kakor izvoliti gosp. Heinricha, ker to vender ne gre, da bi Praška kazina določevala, koga naj češki mestni zbor voli v deželni šolski svet. Nemcem bi morda ugajalo, da bi župan Šole ali dr. Rieger pred vsako tuko izvolitvijo ponižno šel v Praško kaziuo vprašat, katerega kandidata Nemci žele. StaroČehi so sicer pri-jenljivi, toda toliko ponižati se pa tudi ne morejo.
Da bomo prav razumeli sedanji hrup in da bodemo vedeli, proti komu je pravo za pravo naperjen, moramo se ozreti nekaj let nazaj. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami se je na Češkem oBnovala neka srednja stranka, katera je mislila s tem napraviti mir in spravo v deželi, da si je postavila za svoje geslo v prvi vrsti gospodarske koristi. K tej stranki pristopil je tudi ravnatelj Heinrieh. Lahko je uganiti, da se misel, osnovati tako Blranko, ni porodila v Heinrichovi glavi. Porodila se je v ministerskih pisarnah na Dunaji, kjer imajo posebno veliko veselje nad srednjimi stran kami.
Ta Btranka ni imela namena, gojiti le gospodarske koristi, temveč tudi utrjevati pravi avstrijski
duh. Ker se je po Uazinskih prostorih v Pragi preveč šopiril pruski duh, kakor se šopiri še danes, nameravala je ta stranka osnovati v češki stolici avstrijsko kazino. To je seveda vznemirjalo pru8ofilske duhove po vseh nemških pokrajinah na Češkem. Predno je stranka dobro stopila na prizorišče, se je že proti njej zagnal strašen krik in hrup in konec je bil, da pri državnozborskih volitvah nova stranka ni imela uspehov in se je potem razrušila. To je bila usoda stranke, ki je imela namen oživeti avstrijsko čutje inej češkimi Nemci, napraviti spravo mej narodnostima v deželi, in katera se je porodila pod pokroviteljstvom grofa Tartfea samega.
Možje, ki so bili k njej pristopili, so potihnili, jedini ravnatelj Heinrieh je ostal do danes zvest njenim načelom. V državnem ;boru je marsikatero grenko povedal nemškim liberalcem, kazal ae je pravega Avstrijca, ki ne odobrava škiljenja čez mejo in ve, da je blagor Avstrije >:avisen od složnosti njenib narodov. Taka složnost se pa da le doseči, će 8e da vsakemu narodu, kav mu gre in zatorej se Heinrieh ni mogel ogreti za nemški državni jezik. Baš poslednje je krivo, da ga Nemci tako sovražijo, da ga nemški listi nazivljajo renegata.
Iz povedanega je raz vid uo, da je ves krik nemških listov naperjen ne proti Heinrichu, temveč proti sedanji vladi, katere nnč- la je Heinrieh dosedaj zastopal, proti češkemu narodu, kateremu je bil Heinrieh pravičen, pa tudi proti Avstriji, ker je Heinrieh zastopnik prave avstrijske misli in je vedno obsojal prusohlstvo. Nemci s svojim kričanjem kažejo, da hočejo le gospodovati, da jim ni za pravo spravo. Da je Nemcem na spravi resnica, bi z veseljem pozdravili izvolitev moža, ki se je že tako dolgo trudil za spravo mej Čeh i in Nemci.
Čehi so bili dolžni, voliti Heinricha in to baŠ zaradi nemškega kričanja. Dolžni so bili nekoliko možu samemu, ki jim je bil pravičen, še bolj pa zaradi tega, da pokažejo, da Nemcem ne puste, da bi ž njimi gospodarili, kakor bi hoteli. Da so se Čehi sedaj udali, bi Nemci imeli še več poguma in takoj bi to in ono zahtevali. Izvolitev Heinricha je pa tudi avstrijska zmaga, ker mož, katerega bi bili Nemci radi urinili, je prusofil.
Da liberalcem nemškim, izvolitev Heinrichova
ne ugaja, je ob sebi umevno. Čuditi se pa moramo, da tudi nekateri oficijozni listi, m*j njimi celo „Fremdeublatt", pišejo proti izvolitvi Heinricha. Saj morajo vender vedeti, kaka načela zastopa Heinrieh, da je on delal za spravo, ko še liberalni Nemci o spravi niti slišati neso hoteli. Morda se gospodje na Dunaji že tako boje nemških liberalcev, da si niti ne upajo zameriti se jim. Ali pa morda vladi ni za pravo spravo in hoče z uprizorjenim spora-zumljenjem le Čehe holj podvreči nemškemu uplivu. Poslednje se nam dozdeva skoro verojetno, ker grof Taafte ne misli na spravo v pokrajinah, kjer bi koristila tudi Slovanom. Vlada bi morala le vesela biti, da se je volitev izvršila v tem zmislu, ker s tem je pokazal zastop zlate Prage, da se ne da strahovati prusofilom, temveč da visoko ceni baš pravo misel, katero je zastopal vedno Heinrieh ne pa Praška kazina.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 11. julija. JJešelnozborsJce volitve.
Na Dolenjem Avstrijskem bode letos volilna borba jako huda, kakor se kaže. Kandidate so postavile štiri stranke, seveda vsaka ne za vse okraje. „Narodna gospodarska zveza", katero je osnova! poslanec Vergani, postavila je protisemitske kandidate. Po mestih hode hud volilni boj mej nemškimi liberalci in nemškimi nacijonalci. V dv< a okrajih na Dunaji kandidujejo kristijauski socijalisti. Liberalci se boje, da bodo zgubili nekaj mandatov. V solnograških mestih je voljenih 7 liberalcev, dva konservativca in Jurij Lienbacher. Liberalci zgubili so jeden mandat. Šolnograška trgovska zbornica izvolila je dva liberalca.
Parlaiiientfirične zadeve.
Deželni zbor češki snide se dne lu. septembra in bode zboroval do dne 8. oktobra. Nadaljeval bode mej družim posvetovanje o spravi. Debate bodo najbrž zopet jako burne. Državni zbor snide se dne 18. oktobra in pojde dne 18. decembra na božične počitnice.
VmmJ<* držav«.
Avstrija hi Holgavija. Dunajski in Budimpeštanski krogi si jako prizadevajo, da bi naši trgovini odprli novo pot v Bol-
LISTEK.
Kateri je pravi?
Češki spisal  dr. Josip Stolba; preložil   V. Benkovie.
Gospod Nicefor ZvonfČek sedel je v svoji sobi. Da je sedel ni nič čudnega. Bil je umirovljeni Bvetnik deželnega sodišča, in kot tak je imel tudi dosti prilike, do dobra priučiti se vedenju v tej lastnosti svoji.
Gospod svetuik je torej sedel ter čital pismo, kar tudi ni nič čuduega, ker je lahko pismo citati, ako človek katero dobi.
Njemu nasproti slonela je v nasloujači gospa svetnikova, in tudi to ni nič čudnega, ako je človek debel ter ljubi priložnost. A gospa svetnikova, pazno gledajoč v svojega ljubljenega soproga, je molčala, — in to je jako čudno. Pet minut je že minilo, ker je gospod svetnik gledal v pismo, a gospa svetnikova Se ni izpregovorlla. Bilo je to nekaj v istini nenavadnega, in obseg lista moral je biti zelo važen, da gospod Bvetnik tega ni opazil. Celo kričavi kanarček, ki jo svoji gospe tako rad iu tako glasno pritrjeval, je umolknil ter resno krožil z glavico, kot da se je gospe zgodila kaka nesreča.
j A zakaj je molčala gospa?   Čakala je, in to
je zopet jako čudno, da gospod svetnik sam pričnč, ker je vedno zelo rad pričenjal, naj že bo pri tem ali onem. Čakala je, a zaman, in zato jo je naposled minila potrpežljivost, kar zopet ni nič čudnega. „Kaj pa piše VK vprašala je konečno. Kdo piše, to je vedela, ker je bil gospod svetnik, pogledavši naslov, veselo vsklikail: „Ah, od prijatelja Šrouba!"
Gospod svetnik nič ne odgovori. „Kaj pa piše tisti tvoj  prijatelj, te vprašam že drugič", vpraša z ostrejšim glasom gospa svetnikova še jedenkrat.
A gospod svetnik tudi ta pot ni odgovoril, marveč se je zamislil ter zagodrojal : „Hm, iz tega bi utegnilo kaj biti "
To je bilo gospe svetnikovi malo preveč; že se je pričenjala razvnemati, kar zopet ni nič čudnega, ter dejala:
„ZvoriČek, ne jezi me. To je jako žalostno, ako te mora žena, pravim ti, lastna žena opominjati, da bi jej prečita! pismo, katero utegne biti važno."
Kanarček neha krožiti z glavo ter prične gospe svetnikovi na vse grlo pomagati.
„No, do, Iz tega bode nekaj", pravi gospod svetnik sam zase, ne zmeneč se niti za kanarčka, niti za svojo gospo.
„Ali, za Boga, iz Česa pa?" zazveni iz njenih ust s tako ostrim glasom, da se gospod svetnik slednjič vspametuje.
„Ti si tukaj. Leokadija? Dobro!" zakliče veselo. „Cuj; kaj bi ti rekla na to, ako bi ti povedal, da se naša Julika morebiti kmalu omoži?"
Leokadija skoči kvišku, kakor bi jo bilo nekaj pičilo. A to tudi ni nič čudnega; kajti tudi menj skrbna mati nego gospa svetnikova bi bila to storila, zagnavši od sebe svoje šivanje, in to iznenađenje osupnilo bi bilo tudi vsako drugo materinsko srce.
„Kaj," vzkliknila je, „naša Julika naj bi se množila ?! — In to Btoji v tem pismu?"
Gospod svetnik se šegavo, dejal bi diploma-tično nasmehne — iz tega je bilo spoznati, da je umirovljen c. kr. svetnik — ter odgovori z važnim glasom, v katerem se je javila njegova, že tolikokrat pokazana duševna nadmoč :
„To Bicer no stoji v pismu, a kdor ima tu-le" — gospod svetnik pokaže na svoje čelo, kajti gospa svetnikova imela je čelo nenavadno nizko —
garijo. Ogeraki trgovinski minister odpotoval bode v kratkem v Bolgarijo, da bode na lici mesta proučavat tamošnje trgovinske odnošaje. Seveda minister ne pojde v Bolgarijo, da bi se poprej ne sporazumel z vodstvom vnanjih zadev. To potovanje pa ne bode imelo le narodnogospodarskega pomena, temveč bode tudi politične važnosti.
Srbski kralj Milan, Dne 20. t. m. bode shod srbskih radikaleev v Jagodini. Radikalni odbor bode shodu predložil resolucijo: Vlada se pozivlje, da v prihodnjem zasedanji predloži skupščini zakonski načrt, da bivši kralj Milan sme le jeden mesec na leto bivati v Srbiji Radikalni krogi ne dvomijo, da bode shod tako resolucijo vsprcjel. Tudi v skupščini ni pričakovati upora proti takemu zakonu, ker napred-njaki pri volitvah najbrž ne bodo dosegli posebnih uspehov. Ustavljati bi se pa utegnilo morda re-gentstvo.
lianija in Nemčija. „St. Peterburgskija Vjedomoati" priobčile so članek o ruski, nemški in avstrijski vojski in so prišle do povoljnega resultata za Rusijo. V vojni, v kateri bi se Nemčija in Avstrija bojevali z Rusijo, se nemajo RuBi bati bojujočih se sosedov. Razven silne in dobro organizovane vojske, ki se opira na jako močne trdnjave, ima Rusija v narodu svojem, sto milijonov duš broječem, neizcrpljive vire, katerih nemajo sosedi. Pisec polaga posebno važnost na to, da v Rusiji vlada jeden duh, in ni toliko različnih sap, kakor v Nemčiji in Avstriji. Rusija ima jedili ruBki narod, v Nemčiji so pa Prusi, Bavarci, Saksonci. Velicega pomena je pa tudi to, da Rusija nema točke, kjer bi jej mogel zadati sovražnik odločen udaree. Nemčija in Avstro-Oger-ska pa imata več tacih toček. Sovražnik, ki bi potolkel avstrijsko in nemško vojsko in vzel prestolnici teb držav, bi se mogel zmatrati zmagovalcem. Odpor Rusije bi pa bil tako velik, da bi tudi v podobnem slučaji njena sila ne bila uničena, kakor je pokazala skušnja. Plamen vojske bi doBegel le mejne kraje ruske, kmalu bi se pa vojevanje premaknilo na zapad, kjer bi se dalje razvilo. l*apeževa enciklika o socijalnem vprašanji.
Znano je, da se papež Lev XIII. mnogo bavi tudi s socijalnim vprašanjem in to ne le s cerkvenega stališča. Sedaj je izdelal o tem vprašanji enciklike, katera se bode v kratkem objavila. Enciklika ima tri dele: zgodovinski, modroslovni in praktični. O poslednjem se posebno naglasa, da ljudstvo boža zaradi tega, ker se premoženje kopiči v nemnogih rokab. Priporoča državam, da delajo na to, da se bode premoženju zopet pravičneje razdeljevalo. Priznati se mora, da je misel jako dobra, ali teško izvedljiva.
Sprememba miuistemtva na Španjskem.
Liberalno ministerstvo na Španjskem baje ni palo zaradi nerednostij pri mestni upravi v Madridu, temveč ker je pri kraljici zgubilo znupanje. Kraljica regentinja je videla, da se Sagasta vzdržuj« s tem, da dovoljuje vedno večje koncesije republičanski stranki. S tem so se pa vedno bolj spodmikale tla monarhiji. Kraljica je zatorej sklenila, poklicati konservativce, ki bodo bolje znali varovati monar-hična načela.
Misijoni v Afriki. Major Wissmann bo je izrekel, da so katoliški misijoni v Afriki mnogo boljši, nego protestantski. Katoliški uče domačince najprej delati, potem še le moliti, protestantski pa najprej moliti, potem še le delati. Zaradi tega so pa uspehi francoskih misijonarjev večji, nego nemških in angleških. Protestantskim cerkvenim oblastvom sodba Wi8sman-nova malo ugaja, toda ugovarjati jej ne morejo, ker je resnična.
„in kdor /.na kombinovati, in sicer dobro kombino- J vati, ta more govoriti  tako,  kakor sem ravnokar govoril jaz."
„Čitaj torej."
Da gospa svetnikova ni hotela sama čitati, temu je bilo uzrok, ker ni imela pri roki očal. Vrhu tega čitala je samo nemške črke.
„Leokadija", povzel je gospod svetnik, mesto da bi čital, „gotovo poznaš že iz mojega pripovedovanja starega prijatelja mojega Jeremijo Šrouba."
„Dobro ga poznam; saj sem ti morala vedno praviti, da nikar ne govori o njegovih neumnostih vpričo Julike", odgovori Leokadija nepotrpežljivo.
,No vidiš", očita jej gospod svetnik, „to ni bilo prav. Saj ni bilo tako hudo, samo —"
„Ali že zopet začenjaš? Molči in beri."
„No dobro." Gospod svetnik se nasmeje. »Dobro pazi", pravi, a to bi si bil labko prihranil, kajti gospa 8vetnikova je bila poosebljena pozornost, kar pa zopet ni nič Čudnega.
Gospod svetnik čita:
„Dragi Fran! Najdražji prijatelj mladosti moje! Z veliko prošnjo obračam se k Tebi. Kakor veš, imam Bina Karla, izvrsten dečak, tih, a malo trapast. To me žali.   Zaradi tega sem sklenil, po-
Novo življenje v sKitaji. Kitajska vlada baje namerava graditi novo železnico iz Pekinga daleč v Mandžurijo. Ponebno pa Kitajci hitro pomnožujejo vojno Bilo. Vojska se preustroja po evropskem uzorci, vežbajo jo evropski instruktorjij snujejo se vojaške akademije, grade nove trdnjave, železnice itd. Kitajce še posebno pri tera spodbujajo Nemci in Angleži. Vsekako hočejo v Kitaji vzgojiti nevarno nasprotnico Rusiji. To se jim deloma utegne posrečiti. Ruski list „ Novo je Vremja" je že pred dvanajstimi leti rusko vlado opozarjal, da v Kitaji ne bode ostalo vedno vse pri starem, temveč da to državo utegne prešiniti ves nov duh ter bode še nevarna Rusiji.
Dopisi.
Iz Zagreba 7. julija. (Pakraški vladika Miro n Niko lic.) Pred nekaterimi dnevi imela je stolica trojedne kraljevine posebno čast, videti prvi pot v sredini svoji odličnega gosta, no-voposvečenega Pikraškega vladiko, milostljivega gospoda Mirona Nikolića, katerega je bila sinoda izbrala že proti koncu 1888. leta in ga cesar potrdil, pa je zaradi nagle smrti bivšega patrijarha Andjelića mogel biti posvečen še le pred jednim mesecem po patrijarhu Rrankoviču.
Potem je bila prva skrb novemu vladiki, da potuje v Zagreb, da opravi kanoničuo visitacijo ondašnje pravoslavne župnije in spozna odličnjake prestolnice naše. Vladika je bil naznanil svoj prihod na 3. dan t. m. popoludne in srbska pravoslavna občina poslala mu je do Siska naproti dva svoja člana, odbornika gg. Gavelo in Bastaiča, dočim ga je na kolodvoru čakal ves cerkveni odbor in mestni župan dr. Amruš. Ko je vlak pridrdral in vludika izstopi! na peron, pozdravi ga prisrčno mestni župan naglašujoč, da je vladika, vršeč svoj vzvišeni poklic, prišel mej narod, da propoveduje evangelije sloge in ljubezni, priporočujoč stolno mesto in prebivalstvo ljubezni in naklonjenosti njegovi. Vladika je očividno, prijetno iznenađen, se zahvalil županu, zagotavljajoč svojo ljubezen do Zagrebškega mesta, katera ljubezen bode od sedaj vedno silnejša in in-tenzivneja. Prišedšega v čakalnico I. razreda pozdravi predsednik cerkvene občine g. Milan Stan-ković na čelu celokupnega odbora, vladika se pa prijazno zahvali. Vladika se je potem pogovarjal z vsakim posamičnikom. Vsekolike pozdrave in vla-dičine odzdrave spremljali so burni „Živio vladika!"
Po tem se odpelje v mesto v družbi županovi v spremstvu mnogih drugih kočij, in to do pravoslavne cerkve, pri kateri se je bilo zbrala nepregledna množina naroda od Ilice na jedni do Preradovieeve ulice na drugi strani. Mej zvonjenjem zvonov vsprejmeta vladiko župnik Ambrozije Pav-lović i profesor-katehet Petrovič v cerkvenih ornatih in ga v procesiji uvedeta v cerkev, kjer je na koru srbsko cerkveno pevsko društvo milozvočno pelo primerno pesem, dokler je vladika tiho k Bogu molil; potem ga pa župnik v imenu verne čede pozdravi, vladika pa z lepo besedo utrjuje prisotne v veri in mejsebojni ljubezni, ter se potem ravno tako v sprevodu napoti v bivališče, prirejeno mu v palači cerkvene občine tik cerkve.
Vladika je jako simpatična prikazen. Njegov govor je prijazen in prepričevalen.
Zvečer malo pred deveto uro priredi mu srbsko pevsko društvo bakljado s petjem. Lampijoni imeli so podobo svetilnic, bili so tribojni, rudeče-modro-beli, z vsporedom barv, kakor je na hrvat-8kej in srbskej trobojnici, in ko sem to gledal, spomnil sem se na hudo nasprotje mej Hrvati in Srbi. Vsi imamo jedno domovino, jeden jezik, jedne običaje, pa borimo se mej seboj na korist in veselje raznim našim sovražuikom. Povodom serenade zbralo se je na tisoče naroda, in ko so odpeli: „Crnogorac Crnogorki" i „Kolo narodnih pjesamo", ploskalo se je z v.seh stranij in vladiki „živio" klicalo. Tu so bili zbrani Hrvatje in Srbi, pa vsi so jednako naudu-šeno ploskali in klicali. Vse je jednako očarala narodna pesem.
Drugi dau je pohodil vladika vse odličnjake in korporacije, v soboto so mu pa vrnili pohode: ban, kardinal, župan, zastopnik odsotnega generala in prvostolni kapitel po kanonikih preč. gg. Horvatu in Orevci.
V nedeljo opravil je ob 9. uri slovesno službo božjo v župnijskej cerkvi, potem pa posvetil v dV jakona meniha Gedeona iz Lepovinskega samostana pri Križevcih. To je bil jako redek dogodek za pravoslavne brate v Zagrebu, in zatorej ni čuda, da je cerkev bila prenapolnjena, a verjemite mi, ko bi bila cerkev petkrat večja, še bi bilo dubkom polna. Mnoqi so se morali vrniti, ker je bila cerkev prepolna. Vladika opravlil je sveto opravilo z mnogobrojno asistencijo, a srbsko pevsko društvo je divno pelo. Ko je pelo „Oče naš", je nas kar elektrizovalo, skoro smo mislili, da se je povrnil nakrat Slavjanski. Rekel je jeden pri meni sedečih: „Ni čuda, da Srbi in pravoslavni sploh nemajo v cerkvi orgelj, ko je njih petje tako divno, božanstveno. Naudušeni, zadovoljni in blaženi ostavili smo pravoslavno cerkev po dovršeni službi božji.
V soboto bil je vladika Miron gost barona Živkoviča, v nedeljo je pa dal predsednik cerkvene občine Milan Stankovic svečan obed v čast vladiki, ki se je začel ob dveh in končal ob sedmih zvečer. Bilo je trideset gostov, mej njimi predsednik stola sedmorice, župan dr. Amruš, nadžupan Sieber, zastopnika prvostolnega kapitelja kanonika Horvat in Vrevc, baron Živkovič odbor cerkvene občine, župnik Ambrozije, pravoslavni dekan Steković iz Belovara, iguman Lepavinskega samostona, kateliet Petrovič in drugi.
Svečanostni povod, ljubeznivo občevanje vladike in domačinca in odbrani gostje so učinili, da je bilo društvo jako animirano. Napitnice obedoda-jatelja, vladike, župana dr. Amruša, barona Živkoviča in „Srbobranovega" urednika Pavla Juvanoviea vzbudile so veliko naudušenje, ali največjo naudu-šeuost je pa vzbudila zdravica kanonika lektorja Horvata vladiku Mironu.
Prečastiti kanonik priporočal je slogo in ljubezen mej jednokrvnimi brati in rekel: „ Vse nam je jedno in isto, Bog, Jesus in cerkev, samo dva različna obreda sta, pa ko smo jedini in isti, spoštujmo se, ljubimo se, pomagajmo drug druzemu, kakor nam zapoveduje sveta vera in cerkev." Na-pitnica gospoda Horvata pretresla je vse prisotne, in kakor mi pripovedujejo danes, o tej napitnici se govori po vsem mestu.  Vsi se strinjajo s tem, da
alati ga za nekaj časa v Prago, da se malo obruBi, ako že ni prepozno. Tebe pa prosim, da bi ga vsprejel v svojo hišo. Prišel bode isti dan, ko dobiš to pismo, in nadejam se, da bodeš skrbel zanj po očetovski. Z izdatki ne štedi, vse ti z veseljem povrnem, kar boš potrošil.
Izroči moje pozdrave dragi soprogi Bvoji. Tebe pa poljubuje Tvoj iskreni prijatelj Jeremija Šroub."
Prečital je ter zmagoslavno dostavil: „No, kaj praviš na to?"
„Le naprej", sili gospa svetnikova nepotrpežljivo.
„Zakaj naprej?" „Beri naprej." „Kaj naj berem?" „To pismo."
„Saj sem je že prebral."
„Prebral?" začudi se Leokadija. „A kje stoji zapisano, da se Julika morebiti kmalu omoži?8
„Zapisano?" pojasnjuje gospod Bvetnik. „Nikjer! — Leokadija, ali me ne umeješ?"
„Aba, ti bi morebiti rad ta dva mladiča —"
Gospod svetnik zamežika, nabere ustne ter dvigne kazelec desne roke. To je storil vselej, kadar je hotel reči: „To se umeje."
Gospa svetnikova se zamisli, gospod soprog pa se zmagoslavno smehlja.
„Ali Zvonfček", izpregovori naposled ona, „kak mora biti ta človek, ko njegov lastni oče pravi, da je trapast? Sicer nič ne škodi, ako je soprog malo trapast", — pristavi ter se po Btrani ozre na gospoda svetnika, ki pa se za to niti zmenil ni, iz česar se da sklepati, da je Leokadija govorila iz lastne skušnje.
„Kaj neki misliš", seže jej v besedo, „on ni trapast. Oče je moder, razumen človek, in otrok se vrže zmirom po očetu; to vidiš na naši prebrisani in okretni Juliki."
Ta dokaz na gospo svetnikovo ni prav nič uplival, zato mi ni mogoče povedati, ga je li imela za resnico ali ne.
„Kaj pa", pravi čez nekaj čaBa, ,ako Julika ne bode hotela? Meni se zdi, da jej tisti mladič z leda še zmirom roji po glavi."
„Kakšen mladič?" vpraša gospod Zvoniček začuden. Gospod svćtnik je to gotovo pozabil, kar pri takem starem gospodu zopet ni nič Čudnega.
Leokadija mu to takoj pove.
(Dalje prih.)
treba aamo gledati, da ae ljubezen in mejaebojno zaupanje vzdrži, potem pa ne bode nasprotovanja in razporov, kar bode v arečo in korist obema narodoma.
Danes ob 11. uri dopoludne je odpotoval vladika Miron s Siškim vlakom. Na kolodvor so ga spremili cerkveni odbor, župau, duhovništvo in mnogo častiteljev. Bog daj, da se srečen povrne v svojo residenco, in da bode zdrav deloval mnogo let v korist in slavo cerkve in narodnosti obeh plemen.
Iz Borovnice 8. julija. [Izv. dop.] V naši inače tako mirni vasici zdaj kar vre.   Za vsakim oglom čaka jih po nekoliko z „loparji"; „logični* gospodje si ne upajo drugače izpod strehe, nego z nabasanimi samokresi; „logične" naše gospe napravile so si za svojimi ognjišči iz lonec, ren in burkelj trdne barikade, ali pa kuhajo  smolo in žveplo, s katerima produktoma svojih možgan je neki tukajšnj dopisovalec preplavil vso vaB; — tujci boje se v hiše, temveč si raje oddahnejo izven vasi pod kako senco, in kdor nema orožja, plazi se po vsih štirih, da ga kdo ne zadene. Jedino primirje imamo v nedeljo mej veliko mašo. Tu sme vsakdo v cerkev, v katero koli „izbo" hoče, (po dobroti omenjenega dopisovalca imamo namreč zdaj cerkev razdeljeno v „izbeu, kak napredek!). Tu je naš glavni „tabor", tu ae menimo, koliko je mrtvih  bilo mej tednom itd. Le sedaj pa aedaj kdo zbeži iz „izbeK . . . najbrže smo ga motili v njegovem proračunu za bodoči teden pri „teh slabih časih, velikih stroških in groznih fronkih." Samo nekdo se oblastuo vede na vasi: tu opazuje, je li ta doma, ondu vleče na ušesa, kaj govore" ljudje mej seboj, zdaj voha, potem pa lice-raeri ter se dela, kakor ne bi znal šteti do pet (in vender zna že do sto!) Ko pa je izvedel, kar treba za jeden dopis, pa hajd domov, pomočit kurje svoje pero v žolč ter poBlat novo izvestje na vse strani, češ, Borovnica naj se vender malo oalavf pred svetom! . . .
Tako ste si gotovo naslikali položaj v Borovnici, g. urednik, če ste bili tako nesrečni in ate čitali v „Miruw, »Edinosti" in — seveda — v „Slovenci" dopise odtod.   No, ravno tako hudo ni, čeprav mnogoterega izmej nas „logičnih" samega smeha po trebuhu ščiplje. Kdo bo odgovarjal takim neslanostim, kakeršne kuje gospod —1— v svoji „do-mači kovačnici", (kar mu radi verjamemo, saj delo kaže mojstra-skazo)?   Kdo mu bo kratil njegovo filavohlepje biti spretni dopisovalec? Toda, ker brezobzirnost in hudomušnost tega gospođica res že pie-sega vse meje, da stvari,  ki naj bi ostale v vasi, če so že resnične ali ne, razpravlja v listih „Mir" in „EdinoBt", sicer vzvišenih  nad vsprejeraanjem takih tihotapnih dopisov, — ne moremo skoraj molčati. G. —1— menda pozna razmere v našem bralnem društvu in odnošaje mej vaščani in uradniki na kolodvoru že delj Časa, torej ve, da imamo po jeden nemški list že mnogo let.   In vender mu je še le letos padlo na um, naj to spravi mej svet. Zakaj tega ni omenjal pri občnem zboru? A njemu nekaj drugega žge drob in osrčje, — to, da on ni „prvak", da on ne zajema z veliko Žlico, da on uima prvih gostij v rokah!   Ali za Boga, gospodine, saj mi volimo svoj odbor, saj naš g. predsednik ni h a m o b i 1 n i k , zakaj Vi ne kandidujete, zakaj ne pravite članom: .slišite, jaz bi tudi rad, da bi Vi enkrat tako plesali, kakor Vam bodem jaz godel! ?* O, Sie Schlaucherl!   Vi predobro znate, da smo preizkušeni, da bi Vam dali prvo besedo. Ali pa g. —1— ni član? Morda zato ne, ker nima društvo poštenih slovenskih listov?   Kaj li „Slovenski Narod", „EdinoBt", „Mir", „Dom in Svet" itd. niso pošteni listi? Se li njegovo srce protivi čitati take čaBnike? Potem Vas milujemo, g. —1—, io Je svetujemo, naročite si toliko „Slovencev" in „Domoljubov", da bodete utonili v njunih vodenih člankih, naB pa pustite na miru.
Seveda, g. —l— je le na tem, da zopet razburi našo vas, ki se je komaj malo oddahnila od nasprotstev. Zakaj sicer napada tako podlim in za-vratnim načinom ljudi, katerih značaj in poštenje pozna vsa vas v najlepši luči? Zakaj ne stopi g. —1— pred nje in jim naravnost ne pove svojih črnih mislij? A, kaj pa še, to bi bilo prepošteno, premoško, kaj ne da? Zato pa od zadej po njih, Bpredaj ližimo, zadej pa praskajmo in pikajmo, grdimo in blatimo, saj nam potem ne more nič, in § 19. tisk. zak. je tako prožen! O Vi — poštenja-kovič! Toda dovelj že besedij! Le dopisujte naprej, goBpodine —1—, nekoliko slovenskih listov Vam je še na razpolago, skrivajte se, vohunite, „slavite"
našo vas po svoje, kažite svetu svoj bistri um in svojo „logiko" ter ga zabavajte s svojimi bedasto-čami, — počasi Vas bode že minolo, in vsedli se bodete na Bvoje lavorike. Morda Vas še utegnemo izvoliti častnim urednikom vaške „cronique Bcanda-Ieuse." Nikar naj Vas ne moti to, da ste imeli do-sedaj tu in povBod tako strašansko smolo b svojimi poročili in da se tu splošno obsoja Vaše netaktno in tihotapuo najmanj pa častno početje. Počasi se Vas bodemo že še privadili, saj smo se tudi blata o dežji ... To je naša prva in zadnja beseda, v bodoče nas bode vodil rek: „ne bori se z dimnikarjem, da se sam ne očrniš!" —e—
Domače stvari.
— (Vladika Strossmaver) peljal se je včeraj čez Zidanraost v Rogatec, kjer ostane, kakor druga leta, dlje časa.
— (Nadvojvodinja Štefanij a) pride, kakor se listom poroča, prihodnjo jesen v Miramar, kjer namerava ostati čez zimo.
— (V učiteljstvu srednjih šol) zvr-šile so se velike premembe. Gospod Gauč premestil je 70 profesorjev, 10 začasnih učiteljev in 76 sup-lentov (mej njimi 4 učitelji veronauka) imenovanih je pravimi, 17 auplentov začasnimi učitelji. S tem imenovanja še neso završena, ker se bode v avgustu podelilo še kacih 30 učnih mest.
— (Šubičeva slika sv. Cirila in Metoda,) o kateri smo oni dan poročali, razstavljena je od danes naprej v prodajalnici tukajšnega trgovca g. Frana Koli mana, na kar opozarjamo slavno občinstvo.
— (Sokolski večer,) ki ga je priredilo društvo „Sokol" včeraj na čast svojemu starosti g. Ivanu Hribarju, častnemu meščanu Ljubljanskemu v prostorih čitalniške restavracije, kazal je sijajno, koliko simpatij uživata v krogih Ljubljanskih domoljubov slavljenec in slavitelj  Zbralo so je mnogobrojno, elegantno občinstvo in posebno mnogo tudi narodnih dam.   Reditelja gg. Hanuš in Deč-m a n smeta se ponašati z izbornim uspehom tega večera. Prvi pozdravil je navzočno občinstvo reditelj inžener Hanuš, povdarjaje veselje, katero ima društvo, videč tako odlikovanega z največjo Častjo, ki jo mestni zastop more komu podeliti, ljubljenega svojega starosto.  V istem zmislu govoril je potem g. kontrolor Trstenjak ter  navajal  mnoge zasluge za narodnost, katere si je pridobil odlikovani starosta na vseh poljih narodnega delovanja. Slavljenec, g. Hribar, odgovarjal je, zahvalivši se, ter povdarjal, da je storil le svojo narodno dolžnost, a misli, da tacega odlikovanja ni zaslužil. Tej skromnosti pa ni pritrjevalo občinstvo, kateremu so dobro znane zasluge g. Hribarja za odločno narodno delovanje. Čitalniški pevski zbor pod vodstvom g. Ger-biča razveselil nas je s tremi prav izvrstno petimi zbori, kateri so našli Živahno odobravanje.   Peli so se prav precizno in so se še posebno odlikovali upleteni  solo-kvarteti,  kakor po svežosti glasov, tako po finem izvrševanji. Vojaška godba svirala je vse točke z navadno dovršenostjo, a posebno priznanje pridobile so si štiri slovanske točke vspo-reda, kar je čisto naravno. Došlo je tudi več telegramov, katere je prečital g. Trstenjak, ter povdarjal, koliko simpatij uživa slavljenec tudi zunaj Ljubljane. Iz Celja došel je kot odposlanec snujočega se „Celjskega Sokola",  g. dr. Dominkuš mL, ter nazdravljal sokolstvu, ki bode skoraj tudi v Celji stopilo v življenje.   Govor bil je odobravan z burnimi „živio"-klici.   Gosp. dr. Triller nazdravil je ideji odločnosti Bokolstva ter mestnemu zboru, ki je tako odlikoval zastopnika te ideje, a zahvalil se je g. dr. vitez Bleiweis v imenu kluba mestnih odbornikov. S tem bil je končan program, a občinstvo ostalo je še dalj časa zbrano, in je bilo splošno mnenje, da je „Sokol" dostojno praznoval odlikovanje svojega staroste.
— (V Ljutomeru) umrl je dne 8. julija g. J. Jan z, c. kr. davčni nadzornik v Radgoni, ki je prej služboval v Ljutomeru in v Brežicah.
— (Iz Pulja)8e nam piše: V naše čitalnice občnem zboru dne 6. t. m. izvoljeni odbor sestavil bo je isti dan tako: Predsednik gosp. Viljem Grum, podpredsednik gosp. Ivan Petrič, tajnik goBp. Marko Bole, denarničar g. Matej Fajdiga.
— (Vabilo k II. društveni cestni dirki klubasloveuskih bici k lis to v „Ljubljana"^ v nedeljo dne* 13. julija 1890 na cestni progi pred Vrhniko. Vepored : 1. Odhod biciklistov
iz društvene dvorane točno ob poiu 11. uri. 2. Prihod na Vrhniko ob 12. uri. 3. Dirka mej 1. in 2. uro, in sicer: a) 5 kilometrov daljine z 2 dobitkoma (od hm 14-3—19 3); b) 10 kilometrov daljine z 2 dobitkoma (od km 193—143 in nazaj). 4. Razdelitev daril, določenih od razsojevalnega odbora.
5. Ob 3. uri skupni obed v čitalnični restavraciji.
6. Koncert z nastupnim  vsporedom:   1. Koračnica.
2. Novosad: „Des KriegerB Heimkehr", ouvertura.
3. Vogel: „Glas domovinski", zbor. 4. Gleisner; „Fnedenspalmen", valček. 5. Bach: „Nacbruf an C. M. Weber", fantazija. 6. Škraup: „ Večerna", kvartet. 7. Gleisner: „Aus der Ferne", polka raa-zurka. 8. Jungmann: „Aufbruch zur Jagd". 9. Ipavec: „Danici", zbor, bariton-solo, poje gospod Avgust Pucihar. 10. Horny: „Tombola11, polka francaide. 11. Nedved: „Ljubezen in pomlad", zbor. 12. Scherenzel: „Venec slovenskih pesmij". 13. Do-nizetti: „Souvenir de Belini", ouvertura. 14. Ipavec: „Prošnja", kvintet, tenor-Bolo poje gosp. Pfibil. 15. Ziehrer: „Natureanger", valček. 16. Ivavec: „Domovina", pesen. 17. Lesinski: „Tam gdje stoji", kvartet. 18. Gleisner: „Im Fluge", polka hitra. 7. Ples v čitalnični dvorani. Pri obedu, koncertu in plesu svira vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn. Pri koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti oddelek 8lav. pevskega zbora Ljubljanske čitalnice. Dirka vrši se tudi pri neugodnem vremenu. K obilni udeležbi vabi vso prijatelje bicikliškega sporta
odbor.
— (Iz Celovca:) Govori se, da bode tukajšnji pešpolk zaradi poslednjih dogodkov premeščen, in sicer v Pulj.
— (Pro Patri a.)   Omenili smo predvčeraj na kratko o delovanji tega nam isto tako opasnega društva, kakor je nemški „Sckulverein", ker si podajata roki pri raznarodovanji slovenske dece. Bilo nam je še  dostaviti  poročilo  o demonstracijah, ki so se vršile pri zadnjem zborovanji tega društva v Tridentu.   Niti avstrijske zastave niso hoteli razobesiti,  raji  opustili   so  vse okrašenje. Tržaška „Edinost" v uvodnem članku obširno poroča o tem zborovanji, ter posebno dobro zavrača ultraitalijan-Bkega  „Indipendente"  bombastično proslavljavanje italijanstva in javkanje o slovanskem viharji (u r a* gauo slavo), ki bije ob Italijanov pleče. Večje laži pač še ni nikdo izrekel!   Če Slovan pridobiva z mučnim delovanjem svoje pravice prav v home-opatičnih dozah, to je gospodovanja navajenim nasprotnikom že vihar! Kaj bi še le bilo, da se nam res dado  iste pravice, kakor jih uživajo oni? To bi bil najmanje vesoljni potop ali pa konec sveta! In vsem  tacim od  dne  do dne se ponavljajočim laškim  demonstracijam   nasproti ne zgodi se nič. Prehaja se preko njih na dnevni red. Prav dobro pravi tedaj „Edinost" na konci svojega omenjenega članka: „In kako se postopa v jednakih slučajih z nami Slovani? Kako pazijo na nas! Nikoli ne moremo prav storiti: ako izražamo avstrijska svoja čutstva glasno, smo hinavci, ako pa bi tega ne storili, označilo bi se nas takoj  za vele-izdajce. Nekje v Tržaškej okolici se je bilo celo prigodilo, da so nekoč organi javnega reda nadlegovali slovenske izletnike, k e r so peli cesarsko pesi'm.   Nesramnega  preziranja  uaše države in naše vladarske  hiše od strani Italijanov pa nikdo ne   opazi, nikdo se ob   nje   ne   izpodtika. In vender bi naši vladni organi lahko izvajali prepotrebno moralo iz dogodkov pri občnem zboru Pro Patrie v Tridentu!"
— (Slavuost sv. Cirila in Metoda v Rojanu.) Kakor na slov. šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, isto tako slavil se je praznik slovanskih blagovestnikov tudi v otroškem vrtu v Rojann. Predvečer bili so prostori razsvetljeni in primerno nkrašeni, nad njimi pa je plapolala slovenska tro-bojnica. Udeležilo se je kacih 55 otročičev, katerih matere so bile skoro vse navzočne, kakor tudi več rodoljubov. Predsednik podružnice g. D. Martelanc razkladal je navzočnim pomen slavnosti, posebno z ozirom na slovenstvo in skupno elovanatvo, ter vzgojo na narodni podlagi. Po govoru vršil se je vspored: petje, deklamacije, dvogovori, končal pa se s cesarsko pesmijo. Otroci bili so potem obdarovani 8 sadjem in sladčicami. Presrčno nas veseli videti to veselo gibanje, katero je prvi korak, da se reši toliko naše slovenske dece, katero so nam dozdaj potujčevale laške šole in je bila za naB izgubljena.
— (Poškodovanje gozda.) Vsakdanji obiskovalci spodnjega Rožnika tožijo nam o poškodovanji gozda, katero je videti pogosto.   Kar cele
debele veje so oulomljene, bržkone nalomijo je poredni dečaki, ali pa tudi nabiralci suhljadi, z namenom, da se tako nnlomljene veje v kratkem posuše, in jim bodo dober plen. Na vsak način bi bilo dobro, če bi dotični uatlzorovulni organi obrnili malo pozornosti na to ter skušali odpraviti take uedo-stojnosti in zaprečiti poškodovanje gozda. Omenjenih sprehajalcev jeden je stavil v izgled na drugi strani hnba nahajajoči se lepi gozd, ki je privatna posest, a dobro nadzorovan, kjer se jednake reči ne dogajajo. Nadzorovati bi bilo zlasti razne babure, ki nosijo kar po cele butare i/, gozda. Premnogokrat so še sočne veje vmes, katere je dotična ženska kje odsekala, da je bila butara večja. Skoro vsaka rečenih babnic ima sekiro s seboj in šetalci po gozdu mnogokrat čujejo glas sekirice.
— (Učitelji iz Logaškega ograja odrinejo v tečaj za deška ročna dela na Dunaj s poštnim vlakom dne 14. julija t. 1. zvečer (ta vlak dojde ob 111 /t. uri po noči v Ljubljano), izstopijo dne 15, julija ob 6. uri zjutraj v Mariboru, si ogledajo to mesto ter gredo popoludne ob 21l'2. uri z brzovlakom do Gradca, kamor dospejo ob 4. uri popoludne. Ta večer oglodajo si mesto, prenočijo ondu in drugo jutro okolu 10. ure s poštnim vlakom potujejo proti Dunaji, kamor dojdejo ob 4. uri popoludne. Pridružijo se jim tudi nekateri drugi tovariši.
— (Učitelji Kranjskega okraja) nameravajo dne 31. t. m. napraviti skupni izlet na Storžec. Vse one gospode, koji bi želeli udeležiti se tega izleta, podpisani uljudno prosi, da bi mu blagovolili po „dopisnici" naznaniti, da bode mogel vse potrebno ukreniti. Razgled raz Storžec je prekrasen, pot pa čisto nič težaven. Vsak še tako slab hribolazec pride lahko do vrha. Zbirališče je v Goricah ali na Trsteniku due 30. t. m. popoludne. Odhod dne 30. t. m. zvečer ob 9. uri. Prihod v kočo ob '/al. uri po noči. Ondu se počiva do 4. ure zjutraj, a potem odhod na vrhunec Ob solnčneiu vzhodu bodemo že na vrhu. Gostje, tudi neučitelji, dobro došli! Pri neugodnem vremenu se izlet preloži na 7. dan avgusta. A. Liko zar,
učitelj v Goricah.
— (Strajk kamnosekov v Trstu) se nadaljuje, ker se dozdaj še ni moglo priti do spo-razumljenja. Delavci nečejo odnehati od svojih zahtev ter ne vaprejmo od gospodarjev le deloma dovoljenih olajšav glede delavnih ur
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Danes (dne 10. t. m.) vihra s strehe tukajšnjegr. sodišča bela zastava v dokaz, da so vsi zapori prazni.
— (Vabilo) k drugemu glavnemu zboru udov bolniške blagajnice političnega okraja Loga škega, kateri bode dne 20. julija t. 1. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji Dolenjeloguškem s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo predstojništva o blagajniškem delovanji v 1. 1889. in predložitev računov. 2. Volitev nadzorovalnega odbora. 3. Volitev udov v razsodišče.  -1. Nasveti.
Telegrami ^Slovenskemu Narodu-':
Lvov 10. julija. Poljakov nada, da se bode po odstopu Bismarckovem premenila vsa sistema na Pruskem, se ni v ničemer izpolnila. Kakor se s Poznanskega javlja, iztiravajo že nekoliko dnij v Rusijo pristojne Poljake z isto strogostjo kakor poprej. Ta dan so zopet osemdeset poljskih delavcev iztirali iz Gorenje Slezije.
Berolin 10. julija. „Saale Zeitung" trdi, da je nemškega cesarja vsprejem na Danskem, kolikor se tiče prebivalstva, vse druge samo oduševljen in prijateljsk ne. Vse nasprotne vesti so popolnoma neresnične. Cesarja uprav neprijazni vsprejem nemilo dirnil.
Dunaj 11. julija. „Wiener Zeitung" objavlja sankcijonirane sklepe delegacij.
Dunaj 11. julija. „Wiener-Zeitung" : Naučni minister podelil Hubadu, profesorju v Kranji mesto na nižji gimnaziji v Ljubljani. Profesor Kalberg v Pazinu imenovan za gimnazijo v Pulji. Profesor Karlin v Kranji dobil mesto na nižji gimnaziji v Ljubljani. Profesor Perušek v Novemmestu dobil mesto na višji gimnaziji v Ljubljani, profesor Pirker v Kranji mesto na Ljubljanski realki, profesor Zavadlal v Pazinu mesto na gimnaziji v Celji, profesor veronauka Zupan mesto na nižji gunnaziji v Ljubljani, suplent Suhač mesto pravega učitelja na gimnaziji v Rudolfovem, profesor Itutar v Ljubljani mesto na nižji gimnaziji v Ljubljani. (Ta
telegram došel nam je tako pokvarjen, da ne moremo jamčiti, je li vse res tako. Poslali smo dvakrat na brzojavni urad po pojasnila, a nesmo jih dobili, ker najbrže prvotni telegram ni bil pravilen. Ured.)
London 11. julija. Smith dal izjavo, da ne misli dati ostavke, tudi ne stopiti v gorenje zbornico. Vesti o preosnovi kabineta so izmišljene.
Razne vesti.
*(Razkralj Milan potrebuje novcev.) Nedavno še je govoril Milan, da ne pojdo tako hitro iz Srbije, ali zdaj pa se je zopet premislil, ter bi odšel rad v kake toplice, ako mu regeutstvo odkupi nekatere po njegovem mnenji dragocene zapiske o srbski in vnanji politiki. Ponujali so mu baje že velike vsote za nje, a on hoče še popolniti svoje delo. Na račun teh bodočih memoir zahteva novcev od vlade, treba mu je samo 2 milijona dinarjev, a za te če dati pismeno obvezo. Na ta originalen predlog pa je odgovorila vlada, da Srbija nema novcev, ter da se mora brigati, kako popravi svoje finance, katere je porušil bivši kralj.
* (General Boulanger) bi se kmalu proti svoji volji bil vrnil na Francosko, spremljal je prijatelja na parnik. Ko se je se pogovarjal s prijateljem v kajiti, se je jela ladija premikati. Ko je general prišel na krov, je bila ladija že daleč od kraja. Na prošnjo generalovo se je ladija vrnila nazaj.
* (Nameravani strajk Londonskih poli čajev) se je izjalovil, ker je novi glavar re darstva z energičuim in providnim ravnanjem deloma odpustil več upornih redarjev, deloma pa pre-skrbel vse potrebno, da ponočna redarska Blužba ni trpela. O nemirih pred centralno redarsko postajo v Bovvstreetu pa smo že poročali na drugem mestu. Več oseb bilo je ranjenih in zaprtih.
* (Dober p la v ec.) Tajnik plavarske družbe v Londonu preplaval je te dni v 5J/a ure po Themsi daljavo 36 kilometrov.
* (Trda glava.) V bolnico v Eastbour-ne-u VBprejeli so nedavno moža, ki si je s kladivom štiri žreblje zabil v glavo. Moža je bolela glava in je vsled tega zblaznel. Zdravniki pravijo, da ta-cega slučaja Be ni bilo. Zdravnikom se je posrečilo, da so mu izruvali iz glave žreblje.
LJUBLJANSKI IW
»tuji
za vse leto M»<> ; za pol leta
gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
10. julij*
5'ri Motni : Fcrcnich, 1'olaček, Oatenetzer z Du-n:ij;i. — Hubert it. Gorice. — Iliilbritter iz Draždau. — Goldstein iz Kanite. — Edcr iz Gradca. — Pirnat i/. Za-tićino. — Pl, Kmuel, Rauni£ iz Zagrada. — licnde iz Hu-dirapeAte. —- lticd<.r iz Beljaka. — Ravnikar iz Sežane. — Arltierg iz. Stockholma. — Dr. Glaser iz Trsta.
Pri    .Malifil : Gimitsck, Gturingcr, Mauusdoricr, Enr KSl, Bergetj Kleiu, Iiuschke,  Brnindl z Dunaja. — Poetne-iz Kočevja. — Dr. Uuzička ia Pr«go. — Urbanćič iz Pol hovega gradca. — Gabrič iz Gradca. — PUntar iz Radovljico. — Blau iz Pečuba.  — Terpotic iz Trbovelj.
Pri uvHtriJMkem cemir ji : Gberer iz Gradca.
&h*;j,r3i **v v  B JaflS»ljaa*i :
9. julija s Marija Hlade, mizarjeva  hči,  15 mesecu*', Poljanski trg št. 5, za  krvicami, —  Urša Balant, posest tokova hči, *J leti, llovca št. 43, za katarom v črevili.
IO. julija: Helena Ravnikar, krčmarica, 56 let, Rimska cesta št. 5, za Bri^thovo boleznijo. — Marija (Jrad, mestna uboga, 70 let, Karlovska cesta št, 7, za kapjo. — Marija Oblak, dekla, 19 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
S	Ca.i opazovanji	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-ktina v mm.
10. julija	7. zjutraj '2. popol*. 'J. zvečer	7359 mm. 0 mm. 733 6 mm.	18 2* C 25 6° C 20 0° C	Sl. BVZ. Si. JZ. sl. jz.	j»H. d. jas. obl.	000 mm.
Srednja temperatura 31*8% za 2 4" nad normalom.
3ZD-CLri£Ljsls:sL "borza
dne 11. julija t. 1.
(Izvirno tele^rafično porcčilo.)
včeraj    —- dan«-*
Papirna renta.....gld.  8830     _ «rf&  88 35
Srebrna renta.....„     88 90 __ „ 89_
Zlata ren^t......„    109 20
5°/0 marčna renta .... „ 10130 Akcije narodne banke   .   .     „ 982--
Kreditne akcije.....„   302 75
London........ „ 11730
Srebro........„    —*—
Napol......... „ 9-2S',',
C. kr. cekini ....       .     „ 5-55
Nemške marke.....„ 57*85
4»/0 državne srečke iz 1. 1854      '25:1 gld. Državno srečke iz I. lHfc-t 100 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......10'2
Ogerska papirna renta 5°/0......99
Dunava rog. srečk«? 5% ... 100 gld. 122 Zemlj. obč. avatr. ^'/iVo zlati zast. listi .   . 116
Kreditne srečko......100 #ld. 196
Rudolfov« srečke..... lo   „ 19
Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 152 Trainmway (irušt. velj. 170 gld. a. V.,   .   . —
- , 109-31)
- „ 101-86
- „ »81—
- . 303—
- n 117-30,
- "      9 29
- . 5-68
- „ 57-37«/» 132 gld. 50 kr. 176   .   50 .
7o ;
40 „ 50 r
60 " 70 .
Talnega Brca naznanjajo podpisani sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprogi oziroma oče, tast in ded, gospod
ŠTEFAN LAPAJNE
župan mesta Idrijskega, trgovec in posestnik,
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu svojo starosti, danefl ob 1. uri popoludne mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega umrlega preneslo se bode v petok, dno 11. juiija, ob 6. uri popoludne na pokopališče v Idriji.
Sv. njuše zadušnico se bodo brale v mestni furni cerkvi in v cerkvi sv. Križa v Idriji.
Nepozablji\ ega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Idriji, dne 9. julija 1890.
lin ro I i mi I k |. ji j ,.«• roj. K os m ur. s o p r ugtt«
ŠLeiiiu I.ii p;i j n*-. c. kr. okrajni komisar, Viu-(ciic   I.itpMJne,   trgovec    Karol I.upajue.
C. in kr. jednoletni prostovolec, s i n o v i.
Marija ltlotitlelt roj. litipiifue,
hči.
JuroMlnv Hlomlek, c. kr. pristav rud. direkcije, zet.
.lericu Iiupujue roj. I>l«lič,  lani I.iipujne roj. Hai nul.
s i n a h i.
siri uni |u, Vinko,  Adolf, StiiuUo in Vidu
unuk i. (544)
Srbske
na Kosovem.
Iz zapuščine
Ivana Mohorčiča.
V Ljuoljani.
Založil Dragotin Hribar. —
Tiskala „Narodna Tiskarna" 1889.
Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-lint'c Srbe in njih pesem, dobro došla.
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
lunajste Hazstave Srečie a 1 akt
Vsaka srečka velja za g£ obe S žrebanp.
Seznam dobitkov za obe žrebanji. (606—18)
Prvo žrebanje 14, avgusta 1890. I dobitek 50.000 gld. vreden
»ooo
20O0 lOOO 500 300 lOO
so ^o io
razstav, srečk
2000 dobitkov
5
V   lijiililjaiii prodaja
Drugo žrebanje 15. oktobra 1890, I dobitek 50.000 gld. vreden
1 „ 5000 „ „
1 n 2000 d „
1 „ IOO« „ „
2 „ 500 „ „ 5 „ 200 „ „
10   p ioo . n
20   , 5Q „ .
50   „ 20 , „
200 „ IO „ „
2000 dobitkov 5 „
Uprava razstavine loterije, Dunaj, II., rotunda.
srečke  V. «j. MilER.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'
9