CENA 30 DIN Poštnino plačana v gotovini ® URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Uio XIV V LJUBLJANI, dne 4. aprila 1957 Številka 10 VSEBINA: 42. Odlok o določitvi akontacije In plačevanja dohodnine od kmetijstva ter občinskih doklad za drugo četrtletje 1957. 43. Odlok o določitvi denarne vrednosti prejemkov v naravi. 44. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o razglasitvi Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS za finančno samostojen zavod. 45. Odločba o imenovanju direktorja Zavoda za proučevanje Šolstva. 46. Odločba o imenovanju glavne'ga inšpektorja pri Inšpektoratu dela LRS in direktorja Uprave za posredovanje dela LRS. Odločba o dodatnem Imenovanju člana strokovnega sveta IS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve in člana strokovnega sveta IS za gozdarstvo. 48. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe, o določitvi ljudskih odborov, ki ustanovijo Izpitne komisije za opravljanje strokovnih izpitov v posameznih poklicih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev iz kmetijske stroke. 19. Odredbe o določitvi zavodov, ki lahko preizkušajo živila. Odloki ljudskih odborov: 32. Odlok o gradbenih okoliših v občini Marlbor-Košaki, ki jih obravnava vodilni regulacijski načrt mesta Maribora. 53. Odlok o gradbenih okoliših v občini Brežice. 51. Odlok o gradbenih okoliših v občini Hrastnik. 55. Odlok o gradbenih okoliših v občini Radeče 56. Odlok o gradbenih okoliših v občini Senovo. 57. Odlok o gradbenih okoliših v občini Trbovlje. 42. Na podlagi 110.. 111. in 112. člena uredbe o dohod-nini (Uradni list FLRJ. št. 18-171/36) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o določitvi akontacije in plačevanja dohodnine od kmetijstva ter občinskih doklad za drugo četrtletje 1957 I Ker dohodnina od kmetijstva in občinska doklada za leto 195" še nista odmerjeni, dol ODREDBO 0 spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi ljudskih odborov, ki ustanovijo izpitne komisije za opravljanje Mrokovnih izpitov v posameznih poklicih kvalificiranih 'o visokokvalificiranih delavcev iz kmetijske stroke 1 V odredbi o določitvi ljudskih odborov, ki ustanovijo izpitne komisije za opravljanje strokovnih izpitov v posameznih poklicih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev iz kmetijske stroke (Uradni list LRS, št. 50-170/55). se na koncu 1. točke v ustreznih stolpcih razpredelnice doda tole besedilo: »Kočevje govedar Kočevje prašičerejecKočevje poljedelec Kočevje, traktorist Kočevje konjar Kočevje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevjec 2 A V t. točki se v razpredelnici v stolpcu »Območje komisije (okraj)c črta beseda »Kočevje« pri komisiji, ki jo ustanovi okrajni ljudski odbor Ljubljana za poklice »traktorist« in »konjar«, ter pri komisiji, ki jo ustanovi okrajni ljudski odbor Novo mesto za poklice »poljedelec«, »govedar« in »prašičerejec«. 3 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 04/1-34/22 Ljubljana, dne 12. marca 1957. Sekretariat Izvršnega sveta za delo LRS: Sekretar: Dr. Marijan Dular 1. r. 49. Na podlagi zadnjega odstavka 37. člena temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ, št. 17-157/56) izdaja Svet za zdravstvo LRS ODREDBO o določitvi zavodov, ki lahko preizkušajo živila 1 V LR Sloveniji lahko preizkušajo živila: 1. Centralni higienski zavod (laboratorij za higieno prehrane in živilsko-bakteriološki laboratorij) v Ljubljani; 2. Okrajni higienski zavodi (živilsko-kemični la- boratoriji) v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in v Celju. ' ' 2 Veterinarski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani lahko preizkuša živila živalskega izvora. Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani lahko preizkuša vina. 3 Izid analize živil, ki jo opravijo zavodi iz t. in 2. točke te odredbe, ima moč dokaza o kakovosti in neoporečnosti oziroma o oporečnosti živila ali surovine, katere vzorec je bil preizkušen. Ta dokaz se more izpodbijati jamo z zahtevo, naj se opravi super-analiza po določbah temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (38. čl. navedenega zakona). 4 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v >Uradnenx listu LRS«. St. 07/1-782/2 Ljubljana, dne 5. marca 1957- Svet za zdravstvo LRS Predsednik: Mr. pa. Olga Vrabič 1. r. Odloki ljudskih odborov 52. Po 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in po smernicah vodilnega regulacijskega načrta mesta Maribora je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in /bora proizvajalcev dne 24. januarja 1957 sprejel ODLOK. o gradbenih okoliših v občini Maribor-Košaki. ki jih obravnava vodilni regulacijski načrt mesta Maribora 1. člen Za gradbete namene se lahko uporabijo v občini Maribor-Košaki le zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, navedenih v 2. čkyiu tega odloka. 2. člen V občini Maribor-Košaki se določijo tile gradbeni okoliši v skladu z vodilnim regulacijskim načrtom mesta Maribora: Za gradbeni okoliš 1 se določi predel, ki meji na parcele št. 394, 391/1, 402/1 in 403/1, vse k. o. Košaki. Za gradbeni okoliš 2 se določi predel, ki ga omejujejo na zahodu trasa predvidene cesle ob pobočju Piramide im Breznikove ulice, na severu Breznikova ulica, na vzhodu Šentiljska cesta z odmikom, ki ga bo določil zazidalni načrt tega gradbenega okoliša, na jugu pa parcelna meja parcele št. 392 k. o. Krčevina. Za gradbeni okoliš 3 se določi predel, ki ga omejujejo na vzhodu parcelna meja št. 367/3 k. o. Krčevina, nato del parcele št. 361/1 k. o. Krčevina, dalje parcelna meja pa rdele št. 361/1 k. o. Krčevina, parcelna meja parcele št. 361/8 k. o. Krčevina, deli parcel št. 353, 552 k. o. Krčevina, parcela št. 547 k. o. Krčevina in parcelna št. 451/23 k. o. Počehova. Ža gradbeni okoliš 4 se določi predel, ki ga omejujejo na vzhodu Šentiljska cesta, na jugu občinska cesta proti Počehovi, na zahodu meja parcele št. 442 k. o. Počehova, dalje deli parcel št 448/3, 448/4. 448'5, 448Č22. 448/12, 448/24. 448/23, 448/1, '443/17, 448/18, vse k. o. Počehova do parcelne meje parcele št. 427 k. o. Počehova ter parcela št. 424/2 k. o. Počehova. Za gradbeni okoliš 5 Zg. Kungota se določi predel, ki obsega parcele št. 687/4, 637/2, 697/5, 679/2 ter 703 vse k. o. Zg. Kungota in del parcel št. 679*5 in št. 679/1, obe k. o. Zg. Kungota. 3. člen Način zazidave v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka, določi uprava za gradnje in regulacijo na podlagi zazidalnih načrtov v okviru regulacijskega načrta mesta. Maribora. Parcelacijo v gradbenih okoliših določi uprava za gradnje in regulacijo. 4. ölen Zemljišča med Šentiljsko cesto, železniško progo Šentilj—Maribor, in traso bodoče izpadnice Košaki— Melje—Tezno se iz prometnih razlogov šteje kot varovalni pas republiške ceste 1. reda Šentilj—Ljubljana v povprečni širini 100 m. računajoč v ta 100 m pas obstoječo republiško cesto I, reda Šentilj—Ljubljana, železniško progo Šentilj—Maribor in traso predvidene, izipadnico Košaki—Melje—Tezno. V tem predelu ni dovoljeno zidati novih stavb, razen stavb za promet, vodovod in kanalizacijo. 5. člen Za šole se določa predel severno od ceste v Počehovo na parceli št. 442 k. o. Počehova in na delu parcele št. 455/2 k. o. Počehova. V katastrski občini Košaki [ja se določaj* za šole parcele št. 62, 63, 64 in deli parcel št, 49/1, 49/2, 49*'3, 50/1, 54, 55/1 in 53*2. 6. člen Za industrijo sp določi predel, ki obsega parcelo št. 392 k. o. Krčevina in del parcele št. 395 k. o. Krčevina, ter predel, ki ga omejujejo na vzhodni strani trasa bodoče Šentiljske ceste, na jugu meja parcele št. 361/9 k. o. Krčevina, uu zahodu trasa bodoče ceste ob pobočju Piramide, na severu pa meja parcele št. 551 k. o. Krčevina in meja gradbenega okoliša iz 2. člena tega odloka. Območje Opekarne v Košakih je zazidljivo le z objekti' opekarne in niso dopustne druge stavbe. 7. člen Ožjo lokacijo za zazidavo gradbenih objektov v gradbenih okoliših, navedenih v 2. členu tega odloka, določa uprava za gradnje in regulacijo pri občinskem ljudskem odboru Maribor-Košaki. 8 čleu Zemljišča zunaj gradbenih okolišev iz 2. člena tega odloka se ne smejo uporabiti za gradbene namene, izjeme so navedene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene ali v tem odloku. Celotni predel, ki ga gradbeni okoliši ne zajemajo, ni zazidljiv, razen z zgradbami, ki so namenjene zgolj kmetijstvu, šolam, učiteljskim in miličmiškim stanovanjem. Za vsako tako zidavo mora izdati dovoljenje uprava za gradnjo in regulacijo. 9. člen Grafični prikazi gradbenih okolišev, v katerih so gradbeni okoliši naznačeni in omenjen' in ki so izdelani v merilu 1:15.000, so sestavni del tega odloka. 10. ölen Ta odlok raöne veljati osmi dan po objari v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«, St. 01/^-156/2-1957 Maribor, dne 24. januarja 1957. Predsednik OLO: Milan Apih 1. r. 53. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 10-99/52), 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in 12. točke 26. člena statutu okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Brežice na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februarja 1957 sprejel . ODLOK » o gradbenih okoliših v občini Brežice 1. člen V občini Brežice se smejo uporabiti za zidavo samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, laa-vedenih v 5. čienu tega odloka. 2. člen V gradbenem okolišu Brežice je določen gradbeni način v urbanističnih osnovah (regulacijski osnutek in zazidalni načrt), ki je sestavni del tega odloka. 'U drugih gradbenih okoliših naselij je dovoljeno zazidati vmesna še nezazidana zemljišča med obstoječimi stavbami strnjenega naselja po stavbnem redu, Ui ga bo predpisal občinski ljudski odbor. 3. člen 1. Brežice — k. o. Brežice: Kot gradbeni okoliš se določi obstoječe mesto z zazidalnimi površinami, zazidalnega načrta »Hrasti-Bec« v mejah; južno: pot od Save mimo živinske ambulante. Orcdiova aleja, tovarna pohištva. Trdinova ulica, republiška cesta ob Žabjeku — bolnica, Kajuhova ulica, stadion do Ceste bratov Milavcev. 2. Cruc — k. O. Crnč: Pas 50 m levo in desno od okrajne ceste Brežiee-Pišece od križišča pri bolnici do vkljmeno parcel št. 695 in 58 ter naselje od železniških zapornic ob občinski cesti do vključno parcel Št, 747 in 752. nadalje parcele št. 128, 13/1, 9 in 10 ter dd železniške Proge. 3. Trnje — k. o. Trnje: • Naselje »Marof« ob Trdinovi ulici s parcelami žt. 2, 1/5, 1/17, 1/43, 1/45. 1/46. 1/7, 1/2, 1/6. 1/8 in 1/4 'n pas 50 m desno od republiške ceste Brežice—Mari-hor do vključno del parcele št. 43. 4. Za kot — k. o. Zakol: Levo oa republiške ceste Brežice—Maribor od od-CePa ceste v Pišece do parcele št. 235 pas 50 m. 5. Čatež — k. o. Čatež: Obstoječe staro naselje se zakluči na zahodu s pasom južno od Rimske ceste do strelišča z vključno parcelami št. 79/3 in del parcele št. 78. Kot rezervat za kopališke objekte se določijo parcele št. 20/1, 20/2, 20/4 in 22. 6. Cateške toplice — k. o, Čerina: ‘ Ostanejo samo v obstoječem sestavu, a za'/turistične namene se zavarujejo parcele št. 329/10 in' 2t. 7. Mokrice — k. o. Velika Dolina: So turistično zavarovan kraj. Meja poteka od križišča ceste v Novi vasi do Ribnika, vključno s parcelo št. 3781/1, dalje do vključno parcele št. 322, ob poti Mokrice—Arelika Dolina in ob cesti Velika Dolina— Nova vas do križišča v Novi vasi. 8. Obrežje — k. o. Bregana in Velika Dolina: Južni del naselja ob državni cesti Jesenice—Bregana, severno od poti št. 1993 do vključno parcele št. 173/1, dalje vključno parcele št. 169, 168, 290, pas 50 m desno ob novi cesti Bregana—Bregansko selo do poti št. 1993, južno ob republiški meji do vključno parcele št. 105 in 105/2, obstoječi del naselja ob poti št. 1893/1 in po njej do državne ceste. 9. Nova vas in del Obrežja — k. o. Bregana in Velika Dolina: Severni del naselja Obrežje se združi z naseljem Nova ves v skupni gradbeni okoliš. Meja poteka severno od državne ceste z vključno parcelami št. 221 in 223, dalje ob poti št. 1995 do vključno parcel št. 261 in 259/1, del parcele št. 258 in vključno parcela št. 231/20, regulirani del parcelo št. 202/16, ob okrajni cesti v Veliko Dolino do parcele št. 710/1, 711, 715, 695/1, 677/2, ob poti št. 1996 do vključno parcel št. 269, 263 m 264, ob poti do vključno parcel št. 186, 188, 190, 20, 196 in 200 in ob državni cesti do parcele št. 221. Na območju naselij Obrežje in Bregansko selo se določi rezervat za tovarno. Meja potpka ob novi cesti Bregana—Bregun^o selo do novega mostu in odcepa tovarniške ceste v Obrežju do vključno parcele št. 407/1 in v podaljšku do potoka v Breganskom selu. 10. Dobova — k. o. Gabrje, Mihalovec, "Veliki Obrež in Loče: Naselje Dobova se združi v skupni gradbeni okoliš z naseljem Gabrje. Meja gradbenega okoliša se določi: severno od železniške proge Zidani most— Zagreb, ob poti št. 815/1 z obstoječim naseljem Gabrje ob levi strani poti št. 815/2 do vključno parcele št. 525, dalje vključno parcele št. 548, del parcele št. 550 in 577. vključno parcela št. 564, >84 in 258, ob cesti št. 800/2 do križišča ceste Dobova—Vel. Obrež, ob poti št. 1269 preko železniške proge do vključno parcel št. . 1118/3, 1156. 226/1, 226/3, 226/6, 223/2, 130/1 in del 225/1, nadalje ob republiški cesti Dobova—Brežice do transformatorja in ob poti transformator—železniška postaja ter od tu ob železniški progi do poti št. 815/1. 11. Bizeljsko — k. o. Sušice in Drenovec: Ob državni cesti Brežice—Maribor levo in desno pas 50 m, severno od parcele št. 134 in del parcele št. 675, južno do vključno parcele št. 1805 in 7842. ob poti Bizeljsko—Hrvatsko (Pot št. 1978) s parcelami št. 208/1, 208/2, 147/2, 148/2. 148/3. ob poti št. 1373 z vključno parcelami št. 256<'l in 256/2. ob poti št. 136. do vključno parcel št. 963/1, 963/2 in 1812/2 ter del parcele št. 1811. 12. Globoko — k. o. Globoko: Severno od okrajne ceste Brežice—Pišece pas do mostu preko potoka Gabrnica, nato delno parcele št. 113, 114, 122, 140. 157, H74/2 in M/l, stavbišče št. 20, parcele št. 148 in del 155, nadalje parcele št. 157, in 51'5, delno 574, celotna parcela št. 575, delno parcele št. 575, 5&2, 577, 583 in 501/1, cela parcela št_ 57, delno 591/2 in pri mostu na južni rob ceste. Ob okrajni cesti Globoko—Pišece je dovoljeno zazidati pa« na obeh straneh do eksploatacijskega območja. Meja eksploatucijskega območja Premogokopa in gliookopa Globoko je določena s temile točkami: a) Kapelica Mihe Rožmana ob cesti Glogov brod— Artiče (jugozahodni vogal), b) betonski temelj bivšega mlina Alojza Molana ob cesti Globoko—Pišece (severozahodni vogal), c) mlin Stanko/ Gre gore včič ob cesti Globoko— Pišece (severozahodni vogal), č) leseni križ pred hišo Jožeta Žabkarja ob poti Artiče—Sromlje. 4. člen Za potrjevanje ožjih lokacij v gradbenih okoliših je pristojen oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Brežice. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo uporabljati, izjeme so določene z zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Meje gradbenih okolišev, ki so navedene v tem odloku, so razvidne iz posebnih grafičnih prikazov, ki so sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del lega odloka urbanistične osnove za mesto Brežice in neposredno okolico. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja zn uporabo zemljišč za gradbene namene po 9. členu zakola o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56), razen zidav s področja prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 8. člen Ta odlok velja od objave v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. 05/6-137/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. •«r 54. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 64, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradai list LRS, št. 15-46/516) in 12. točke 26. člena statika okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Trbovlje na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Hrastnik 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, in sicer za Hrastnik, zgornji del Hrastnika, spodaji del Hrastnika, Studence, Praprotno, Krtica, Ojstro, Pod Drago, Podkraj, Boben, naselje Brnica, Dol, Novi Dol, Marno. Za naselja Brnica, Dol in Podkraj pa je način zazidave določen z urbanističnimi načrti, s tehničnimi poročili, ki so sestavni del tega'odloka. 'V vseh drugih naseljih*občine Hrastnik pa se bo določevalo zemljišče za gradbene namene za vsak primer posebej ob upoštevanju urbanističnih načel in veljavnih predpisov. V že zazidanih predelih posameznih naselij pa je dovoljeno zazidadi vmesna še nezazidana zemljišča med obstoječimi stavbami. 2. člen Novi gradbeni okoliši so takole omejeni: a) K. o. Hrastnik: parcela št. 521/1, 3t21/4, 521/6 in 521/9 na levem bregu potoka Boben, travniška in gozdna parcela št. 551/1 in 550/1 nad staro rudniško koloaiijo, parcele št. 504/1, 517/1 in 512/1, ki mejijo ob severni meji na k. o. Ojstro, vzhodna pa na desni breg potoka Boben, okoliš na Logu nud stadionom ŠD Rudar, levo in desno ob stari cesti Log—Praprotno do vzhodne meje gozdne parcele št. 282/1, južno pa meji na parcele št. 414/1, 406/t in 399/1, okoliš, ki meji na severnem robu na cesto Hrastnik—Praprotno, na jugozahodni strani meji na parcelo št. 884, na jugu meji na gozdno parcelo št, 878/4, na vzhodni strani pa na že zazidani okoliš ob bivši rudniški železnici. Okoliš ob levem bregu potoka Boben in desnem bregu potoka Brnica meji severno na pešpot Maksa Dolinška, na vzhodni strani pa na cesto ob nižji gimnaziji Hrastnik. Okoliš Praprotno: Na vzhodni strani meji na cesto Prapretno—Plesko, na severu na greben Litvenskega apnenca, na vzhodu do potočka, ua jugu pa meji na poljski paVceJi št. 552/6 in 534, Okoliš Pod Drago meji na jugu na požarnovarnostni pas državnih železnic, na severu na južne robove poljskih parcel št. 717/1, 720, 717/7 in 739. Na zahodni strani na poljske parcelč št. 695/1, 717/2 in 740, na vzhodni strani pa meji na že zazidanj okoliš. b) K. o. Dol: Krtica obsega tele parcele štev. 1020/2, del 1017, del 1018/2, del 1012/1, 1012/3, 1012/2, 1012/12 in 1012/7. Okoliš Brnica meji na severu od stanovanjske hiše Franca Igričnika, po levem bregu potoka Brnica proti Dolu do že zazidanega naselja v Ordi ob zazidanem naselju na vzhodni strani, na jugu pa poteka meja okoliša ob poljskih parcelah št. 890/1, 891/1, 915, 930, 933, 937/1, na zahodu pa meji na par- celo št. 970 in 909 do stanovanjske hiše Franca Igrič-nika. Okoliš Dol — severni del od južnega roba parcele št. 443/3 po vzhodnem delu robu parcele Št. 443/2, dalje proti jugu ob vzhodnem robu parcele št. 44i2 Preko parcel št. 450, 448/1, 45|5/2 do jugovzhodnega roba parcele št, 456/1, od tod punti vzhodu ob mejah Parcele št. 463, 465, 1188 do jugovzhodnega roba parcele št. ll192/l, od tod proti jugu do ceste Hrastnik— Smarjeta, od tod pa ob severnem robu varovalnega Pasu na del nove ceste Hrastnik—Smarjeta, vzhodno do gostilne v Cerdencu, od tod pa proti zahodu ob že zazidanem območju trga Dol in proti vzhodu meji na Parcele št. 487, 489, 495, 498. Okoliš Dol — južni del: meji na severni strani potoka ob južnem delu varovalnega pasu na del nove ceste Hrastnik—Smarjeta na zahodu ob vzhodnem delu že zazidanega območja, na južnem delu pa meji Proti vzhodu na parcele št. 827, S36, 813/3, 797/1, 793/1, 791, 786, 783, 782/1 in proti severu do varovalnega pasu nove ceste Hrastnik—Smarjeta. Okoliš Novi dol meji od potoka Bela zahodno 156 m, vzhodno 110 m, na severu seka parcelo št. 375/2 preko ceste in je skrajnji severozahodni vrh za 50m v parceli št. 373, na jugu pa meji na skalnato steno in sc pomakne proti severu preko parcele št. 395/1, na zahodu vrh parcele št. 407/1. Ta okoliš je določen izključno za eksploatacijo premoga na novem obratu rudnika Trbovlje—Hrastnik in za zidavo upravnih in obratnih stavb novega obrata. c) K. o. Marne: obsega dele porcel južno od križišča na Marnem, in sicer parcele 813, 810, 809/1, 803/2, 802/1, 805, 808, 811. 844/1, proti severu pa od križišča na Marnem ob cesti do vasi Marno parcele št. 832 in 831, na vzhodu pa do parcel št. 835, 836/2, 842/1, del 842/2 in del parcele št. 836/1. Okoliš Brezno obsega južno od glavne cesie del parcele št. 1215/1. severno od ceste pa jiarcele št. t202, 1203. 1206, 1209, 1207. 1208 in 1214, na vzhodu pa meji na že zazidani okoliš, na zahodu pa na parcelo štev. 1119. č) K. o. Ojstro obsega L/Ogarjevo posestvo in parcele št. 39, 41/2, 44/1, 41/1 in 45 do južne meje parcele št. 456/1 in okoliš, ki je na parceli št. 66/1. d) K. O. Sv. Marko: območje Bobna obsega parcele št. 848/1, 448/2 ob [»toku Boben, območje Ceč pa od križišča ceste Hrastnik—Trbovlje—Čeče ob glav. cesti Rinaldo—Čeče do parcel št. 138 in 631/2 vzhodno in zahodno v pasu širine 40m. e) K, o. Podkraj: območje, ki meji na severu na republiško cesto Trbovlje—Zidani most in Savo do mostu preko Save v Hrastniku, od tod po desnem bre-JTu Save do vključno parcele št. 466, na južni strani Pa poteka od parcele št. 429, ob gozdnih parcelah št. 428/1, 437, 451, 483/7, 483/8 in 46S. 3. člen Ožjo lokacijo v gradbenih okoliših kakor tudi v Tseh drugih naseljih na območju občinskega ljudskega odbora Hrastnik določa po veljavnih predpisih gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Hrastnik °riromu za urbanizem pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo v gradbene namene še nezazidana zemljišča v strnje--nih zazidalnih naseljih, za tem pa druga nerodovitna znmljišča, ki so določena v novih gradbenih okoliših. 4. člen Kot posebni gradbeni okoliš se določijo: a) za upravne in zdravstvene ustanove parcele št. 848/1, 844/2, 847/1 in 844/1 k. o. Hrastnik; b) za večstanovanjske stavbe okoliš, določen v točki a) 2. člena nad stadionom ŠD Rudar, in okoliš, ,ki je določen na večstanovanjske stavbe na območju Brnice po urbanističnem načrtu; c) za industrijsko zidavo pa se določi okoliš Novi Dol točke b) 2. čletna. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo uporabljati, izjeme so določene z zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Meje gradbenih okolišev, ki so navedene v tem odloku, so razvidne iz posebnih grafičnih prikazov, ki so sestavni del tega odloka, prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove (zazidalni načrti s tehničnimi poročili in seznami parcel) za gradbeni okoliš Brnica, Dol ra Podkraj, 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen za zidavo s področja prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 8. člen Ta odlok velja z objavo v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. 05/6-157/22 Trbovlje, dne 12_ februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 55. Na podlagi drugega odstavka (5. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih Odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in 12. (očke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odl>or Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Radeče na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februrja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Radeče I. Splošne določbe 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, in sicer: za mesto Radeče naselja Njivice, Stari dvor, Jagnjenica, Šentjur na polju in Loka-Račica, po priloženih načrtih gradbenih okolišev, v vseh drugih naseljih občine Radeče pa se bodo določevala zemljišča za gradbene namene za vsak primer posebej ob upoštevanju urbanističnih načel in veljavnih predpisov. 2. člen V gradbenem okolišu je dovoljena zazidava zemljišč na način, ki ga predpiše občinski ljudski odbor, in 10 ob upoštevanju potreb naselij, da se kot strnjenemu naselju uredi tudi zunauje lice. 3, člen Za gradbeni okoliš se določi ozemlje, ki ga omejuje tale črta: a) V k, o. Radeče: začenši eca SO m jugozahodno od mostu čez Savo poteka meja po desnem bregu Save tn se odmakne od brega ter teče po levem robu projektirane tranzitne ceste do odcepa nove ceste v središče kraja, potem |>o levem robu tega odcepa eca t>0 m, nakar se zlomi proti jugovzhodu in preko Sopote eca 50 m zahodno in vzporedno z novo tranzitno cesto čez parcele št. t~3/8, 174/4, 174/5, 174/6 in 174/7. Nato se meja prelomi proti jugovzhodu čez parcelo štev. 173/13 in čez kot parcele št. 174/5, čez pare. št. 174/24 do njenega južnega kota, nato proti jugu po diagonali pare. št. 174 in v loku proti severozahodu po severni strani krajevne ceste do križišča, ob križišču čez obe cesti na zahodni rob glavne ceste proti Krškemu in po ' tem robu ob pokopališču do konca pokopališča, nato po južni meji pokopališča proti zahodu, nato [Ki južni meji pare. št. 167/2, J66/14 do 166/17, tu zavije proti jugu cca 30 m. potem poteka ob južni meji pare. 212/2, 216, 216, 235, 237, 244, Iti obkroži parcelo št. 346 in na sredi te parcele na severni strani prestopi Sopolo in poteka cca 30 m ob desni strani okrajne ceste v smeri Radeče, potem prestopi okrajno cesto ter deloma seka severno stran parcele št. 264. 260/2, 280/2, zavije proti severu in potoka ob južnem robu parcele št. 310/1, 331/4, 331/3, 33'l/2, ob parceli št. 331/1, potek» proti severu naprej ob južnem robu parcele št, 330 proti vzhodu, se pri parceli št. 338/1 obrne proti jugu ob pare. >35, tu ob južnem robu pare. 330/2 pri pare, 361, zahodni strani pare. št. 360 se usmeri na cesto III. reda (pri Brileju), (voteka ob levem robu ceste, na pare. št. 364 zavije proti severu in poteka skozi parcele štev. 365/5. 368/4, 368/5, 368/1, 368/7, 6, 8, 15, 17, 24, 25, 25/2, 29 , 30, 34/2, 40, 43, 46/1, tu zavije proti severovzhodu in se zaključi z začetno črto, oddaljeno cca 80 m od mostu čez Savo. V Radečah naj se ii|M>rablja tudi pobočje terena proti Prnovšam za individualno zazidavo. b) K. o. Šentjur na polju: meja zazidalnega okoliša poteka severozahodno od železniškega pasu ob robu parcele št. 5/3, 8/3. 6/5. od tu se lomi in poteka oh levem robu Save ob parceli št. 6/1, 15/1, 16, 26, 25, 24, 29, 30, tu na robu te parcele se lomi in zavije proti severu ob vzhodnem robu pare. št. 50. 31, 20 in 154; tu prestopi železniški pas in okrajno cesto lil. reda ter poteka č>b južnem robu ceste do vzhodnega roba parcele št. 106 in 416/1 ter poteka proti severu, tu ob vzhodnem robu pare. št. 4(9/). 368, 400, 418, 412. 4M ter zavije ob krajevni poli proti jugu ob vzhodnem robu parcele št. 4M, 414, 416 ter se ob južnem robu ceste priključi izhodni točki. c) K. o. Loka pri Zidanem mostu: za to k. o. nimamo mapnili kart. zato predlagamo samo opis zazidalnega okoliša: Od ILolfa Zupančiča parcela med njim in gasilskim domom, dalje župnijsko zemljišče, proti hiši Franca Škraba do železniške postaje, ob poti od postaje proti T/oki mimo Jenčičeve kleti pod gospodarskim poslopjem ekonomije do roba ohišnice Rns. od tu po občinski poti proti severu do nove h'še Alojza Vebra, od tu proti Račiči od juž.ncga roba Št. 10 - 4. IV. 1957 okrajne ceste 50 m v globino pod naseljeni Račiče do potoka na vzhodnem koncu Račiče, ob potoku zavije proti severu cca '30 m, [totem se lomi proti zahodu in poteka ob severnem robu naselja Račiče in Loke mimo pokopališča oteka ob Sopoti do Benka Ravnikarja in tu se konča. Drugi del zazidalnega okoliša za Njivice se prične pn skladišču za premog |fn papirnici in poteka ob južnem robu gozda do pokopališča, potem se nadaljuje v isti višini skozi Stari dvor do meje k. o. Sv. Križ—Svibno, tu se spusti ob meji k. o. proti cesti 111. reda, tu se prelomi in poteka ob okrajtii cesti proti vzhodu do svoje izhodiščne točke. 4. člen Ožjo lokacijo v gradbenih okoliših kakor tudi v vseh drugih naseljih v obpini Radeče določa po veljavnih predpisih gradbeni organ občinskega ljudskega odboru Radeče. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledat: na to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, za tem pa nerodovitna zeml j išča. Skice zazidljivosti zemljišča so sestavni del tega, odloka. 5. člen V gradbenem okolišu iz tretjega člena tega Vxl-loka so izvzeta zeml jišča in območju, ki so določena za posebne namene, ta pa so: zemljišče za otroško igrišče na sedanjem otroškem igrišču, zemljišče na terasi južno od transformatorja, ki zajema parc. št. 200/1, del [tare. št. 201, tlel pare. št. 226 jn druge, ki je predvidena za športni stadion, dalje zemljišče južno od šole in doma »Partizan«, ker se uporablja za vrt in igrišče teh dveh, dalje zemljišče med šolo in Sotlarjevo vrt- Darijo, ker je to. zemljišče predvideno za zidavo šole. dalje zemljišče med nov» tranzitno cesto in med prvo stanovanjsko c. od tranzitne, to so pare. št. 174/7, del Pare. št. 174/6, tlel pare št. 174/5, 174/4 in 175/8, dokler De bo dokončno rešen problem [»plavljenega teritorija zaradi zajezeno vode bodoče hidrocentrale v Vrhovem, nadalje ozek pas zemljišča med -Sopoto in Predvidenim cestnim priključkom na novo tranzitno cesto, ter zemljišča, na katerih stoje kulturno iu zgodovinsko zavarovani objekti itd.; zemljišče med Jadranom in gasilskim domom se uporabi za zidanje trinadstropnih blokov z lokali v pritličju. 6. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko' zavarovani predmeti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upraviti organ, v 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbene namene ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišča za gradbene namene. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu tega odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen za zidavo s področja prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 9. člen Ta odlok velja od objave v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. 05/6-157/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 56. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega odstatku 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS. š\ 13-46/56) in 12. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Senovo na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Senovo 1. člen Za gradbene namene se smejo uporabiti zemljica, ki ležijo v gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom. 2. člen Za gradbeni okoliš v občini Senovo se določijo *eraljišča- Trg Brestanica se šteje v ožjem pomenu za nezazidljiv in se v bodoče ne bodo dovolile nove zidave ali dozidave že obstoječih stavb, popravilo obstoječih stavb in njih vzdrževanje se pa dovoljuje. Ce bi pu lokacijska komisija uvidela, da je mogo-. če v trgu sezidati novo stavbo, se bo izvršila lokacija individualno. Pri obravnavi teh primerov se pa mora komisija držati tehle načel: Obravnavajo se za izdajo uporabnega dovoljenja v zazidalne namene le tista zemljišča na desni strani potoka Brestanica, ki leže desno od ceste Senovo— Brestanica, in sicer ma odseku; most pri Dovškem potoku do mostu preko potoka Brestanica pri kolodvoru. parcele na levi struni te ceste pa veljajo brezpogojno kot nezazidljive in rezevirane za rekonstrukcijo okrajne ceste Senovo Brestanica. Na levi strani potoku Brestanica se pa bodo obravnavale le tiste parcele, ki ležijo vsaj 4 m više od bodočega katastrofalnega visokega vodostaja potoka Brestanica, ko 1m> dograjena hidrocentrala v 'Vidmu-Krškem. Za vsak tak primer bo treba dobiti soglasje vodnega gospodarstvu v Brežicah. Grad Brestanica z ograjenim prostorom in parkom je kulturnozgodovinski spomenik in je nezazidljiv, V širšem pomenu pa velja kot zazidalni okoliš trga Brestanica: a) pas med bodočo okrajno cesto Senovo—Brestanica in Dovškim potokom od cestnega modu preko Dovškega potoka pri gostilni »Pod lipo« pa do vštete parcele 422/6 k. o. Brestanica, ki je rezerviran za javne stavbe; b) teren med sedanjo okrajno cesto, ki vodi v Kozje (severno od parcele k. o. Rujheriburg št. 371/1) severno, bodočo rekonstruirano okrajno cesto Senovo—Brestanica zahodno, občinsko cesto Brestanica— Anče južno in hatastralno mejo proti k. o. Stolovnik vzhodno je zazidalni okoliš za stanovanjske, obrtne, industrijske in skladiščne stavbe, in sicer: 1. teren zahodno od črte stavb Javorič—Cvikl do meje katastrske občine Stolovnik se razglasi kot zazidalni okoliš; 2. zemljišče med TE Brestanica severno, stanovanjsko kolonijo Gorico vzhodno, rudniško železnico zahodno in občinsko cesto Brestanica—Anže južno je zazidljiv v industrijske namene; c) športni prostor se zgradi med občinsko potjo, ki vodi iz Brestanice v Jetrno selo zahodno in Dov-škim potokom vzhodno (parcele št. 355, 354, 353, 552 in 551 k. o .Brestanica); č) za sejmišče in klavnico se določi že obstoječi prostor s potrebno razširitvijo (parcele k. o. Brestanica št, 462/2, 465/1 in 464/1); d) teren južno od bazilike (župne cerkve) se zazida le deloma kolikor to dopuščajo terenske razmere; ta problem se bo rešil pozneje .z zazidalnim načrtom v merilu 1:100()'(parcele k. o. Brestauica št, 444, 445, 442/1, 437/5, 406. 455/2 in 454/5); e) stanovanjsko naselje TE Brestanica—zaselek Gorica pri Brestanici se vključi po /e obstoječem zazidalnem načrtu kot gradbeni okoliš v ta odlok. To naselje obsega parcele k. o. Stolovnik; št. 107/1, 170, 168, 166, 165, 167. 162/1. 161. 163/1, 161, 159/120S. 209, 211, 212. 213. 205, 104 in javno pot, ki ima parcelni številki 162/2 in 159/2. Natančne meje teL gradbenih okolišev so razvidne iz priloženega grafičnega prikaza v merilu 1:2!te0, ki je sestavni del lega odloka. Za dobo dveh let se bodo izdajala gradbena dovoljenju v prvi vrsti za tiste po regulacijskem načrtu določene parcele, ob katerih že obstoje komunalne naprave. Priporoča se pa zazidava po vrstnem redu, kot ga bo predvideval zazidalni uačrt v merilu 1:1000. Trg Senovo: Gradbeni okoliš v k. o. Senovo in deloma k. o. Dovško se deli na tri gradbene okoliše: / a) Zemljišča med rudniško ozkotirnioo pare. števt 734/7 k. o. Senovo in okrajno cesto Senovo—Brestanii-ca pure. št. 777 k. o. Senovo, ki obsegu parcele k. o. Senovo št. 555, 5->6, 557, 559/1, 571/2, 570/2, 5«2/3, 569/2, 561, 562/1, 564/4 in 563. Tu okoliš, v katerem so se že zidala stanovanjska poslopja, se razglasi kot «ezazid-Ijiv, puč pa se izjemoma dovoli zidava tistih stanovanjskih hiš, ki se še zidajo ali pa so interesenti že kupili parcele v gradbene namene, če jih ne morejo njih sedanji lastniki zamenjati. b) Gradbeni okoliš med okrajno cesto Senovo— Brestanica zahodno (pare. št. 777 k. o. Senovo), občinsko potjo pare. št. 774 k. o, Senovo vzhodno, parcele št. 537 k. o. Sehovo severno in katastrske meje na katastrsko občino Stolovnik juž>no, ki obsega parcele k. o. Senovo«'št. 537, 536, 516, 515, 516, 517, 528, 525, 524, 519, 514, >13, 519, 512, 513, 5G0, 506, 505, 499/1 499/2, 465/1, 465/2, 465/5, 471, 470, 452/3, 110, 469/1, 452/1, 452/4, 469/2, 452/2, 453/2, 453/3, 454/2, 453/1, 453/5, 453/4, 44G in 441/1. Ce se v tem okolišu že zidajo •stunovanjsku poslopja ali pa so kupili gradbeni interesenti stavbne parcele in jili ne morejo zamenjati, se zidaVa dovoli. V vsakem drugem primeru velja tu okoliš kot nezazidljiv. e).Gradbeni okoliš »ožje Senovo« obsega ves teren med rudniško ozkotirnico pare. št. 754/6 k. o. Senovo, občinsko potjo pave. št. 712/2 k. o. Senovo, severno parcele 548 k. o. Senovo zahodno od občinske poti pare. št. 714 k. o. Senovo na vzhodu: ta teren se razprostira v smeri proti severu preko starega Senovega, ki ga meji na zahodu Dovški potok pare, št. 696/1 k. o. Dovško, na vzhodu pa parcele k. o. Senovo št. 376, 331, 337, 293, 292, 2W9/4, 299/2, 2»3/l, 272, 270 občinska pot 719/1, občinska pot 727, parcele št, 163/2, 183/1, 201/5, 201/1, 167, 166/1 in katastrska meja proti k. o. Mali Kamen, proti severu pa okrajna cesta pare. št. 736 k. o. Senovo, kjer prečka parcelo k. o. Senovo št. 128, nato potok Belo pare. 730, pare. št. 121/2, 123, 722, potok Ruvnfe pare. št. 729, pare. št. 90/1, 91 rudniška ozkotirnica pare. št. 92 in 735/1. parcele 14/1. 4, 5/3, 5/4, 5/2. 7, 8, zahodno pa parcele k. o. Dovško 502 in 506 občinska cesta Senovo—Dovško pare. št. 684/1 k. o. Dovško, občinska pot pare. št. 683/4 k. o. Dovško, Dovški potok pare. št. 696/7 k. o Dovško, parcele k. o. Dovško št. 424, 426, 425, 436/t, 443/2 — tu prečka meja gradbenega okoliša okrajno cesto Senovo—Brestanica pare. št. 683/1, pare. št. 446/1 in občinsko pot pare. št. 446/2, kjer se priključi končno na Dovški potok pure. št. 696 k. o. Dovško in zaključi s tem omejitev celotnega gradbenega okoliša. Prostor za zidavo javnih poslopij se bo določil v okviru tega zazidalnega okoliša naknadno z zazidal- * nim načrtom. Pred izdajo uporabnega dovoljenju mora prosilec priložiti soglasje uprave rudnika rjavega premoga Senovo. Razdelile v zoningov je razvidno iz urbanističnega načrta v merilu 1:1000, ki je sestavni del tega odloka. Za dobo dveh let se bodo izdajala gradbena dovoljenja za tiste po regulacijskem načrtu določene predele, ob katerih že obstojijo komunalne naprave, in to po vrstnem redu, kot ga bo predvidel zazidalni načrt v merilu 1:1000. 4. člen Za naselje Senovo v širšem pomenu in trg Brestanica v širšem pomenu je priložen urbanistični načrt in grafični prikaz v merilu 1:2880, ki je sestavni del tega odloka; strogo se je držati v teh načrtih določenih gradbenih okolišev in namenov, za katere so določeni (industrijski, kulturni, športni, obrtni, prometni, trgovski in stanovanjski namen). I 5. člen Kot za železnice zavarovani pas veljajo vsa zemljišča, ki leže ob železniški progi Zidani most—Zagreb v širini 20 m od zunanjega robu planumu železniškega telesa. Javne ceste, ki že vodijo ob tej železnici ali bi se ob rekonstrukciji približal planum cestišča v območju tega pasu, so izvzete in se lahko morebitne korekture cestne trase obravnavajo sporazumno z zastopniki državnih železsiic. 6. člen Ožje lokacije o gradbenih okoliših kakor tudi v drugih zaselkih občine Senovo določa po veljavnih predpisih gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Senovo. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo v gradbene namene v prvi vrsti nepozidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, zatem pa nerodovitna zemljišča, nadalje je upoštevati osončenje, zdravstvene in varnostne razmere. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pavica, izdajati dovoljenje po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni lis-t LRS, št. 13-46/56), razen za zidavo s področja prosvete, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 8. člen Ta odlok velja od objave v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 03/6-137/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 5?. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 04. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-S9/32), 2, člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/50) in 12. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Trbovlje na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februarja 195? sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Trbovlje • I. Splošno določbo 1. člen V občini Trbovlje se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom. V gradbenih okoliših je določen gradbeni način v urbanističnih osnovah (zazidalni načrt s tehničnimi poročili) in v odloku o urbanističnem načrtu občine. 2. člen V gradbenem okolišu mesta Trbovlje se smejo uporabiti za zidavo vsa zemljišča, kolikor ni v odloku o urbanističnem načrtu občine ali v zakonskih predpisih drugače določeno. V gradbenih okoliših Dobovec (del), Klek (del), Gabrsko (del), se smejo za gradbene namene uporabiti le nerodovitna in manj rodovitna kmetijska zemljišča po določbah 4. in 5. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ter 5. člena tega odloka. 3. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbene namene ne smejo uporabljati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 11. Gradbeni okoliši 4. člen Gradbeni okoliš mesta Trbovlje zajema naselja: Bevško, Vodenska cesta, Trg -evolucije, Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Trg svobode, Loke, Kešetovo, Obrtniška cesta, ,Trg Franca Fakina, Opekarna, Šuštarjeva kolonija, Keršičeva cesta. Partizanska cesta. Novi dom, Kolonija 1. maja, Dom in vrt, Pod gozdom, Okrajni trg. Gimnazijska cesta, Pod Ostrim vrhom (del), Ribnik (del), Majcenova cesta. Savinjska cesta, Cesta Tončke Čečeve, Golovec, Keršičev hrib. Meja poteka: Bevško: pri pare. št. 1501 po Trboveljščiči do izliva Bevščice, po Bevščici do vključno pare. 1498/1, po zunanji meji pare. št. 1498/4, vključno pare 1500/b, 1500/?, 1500/2, 278, 271, 1500/5, 193/4, preko mostu železnice na cesto 1501 do roba, ki vključuje pare. štev. 1301/6. Center in drugi okoliš mesta: južna meja pri tovarni lesnega skladišča, vključno pare. št. 1493/3 po cesti l?61/4, vključno parcele 1476/4, 1476/3, 1476/15, 1476/14 in rob parcele 1473/1, 1472, 825/4, 825/1, 823/2. 824/2, 824/1, 824/5, 824/4 po poti št. 1766, vključno S0Q/2, 805/1, 806/2, 811/10, 811/9, 811/8, 8M/4, 733, 734, 726/3, 731/3, 731/4, 501/2, 491/2, 499/3, 492/2, 492/4, 492/5 na rob 486/2 po poti na pot 1821, vključno pare. 476/9, od tu v ravni črti na pot št, 1786, dalje po poti, vključno pare. št. 455, 452/1, 451, 443, 449, 444/2, 417, 419, 420 na spodnji rob pare. vključno 399/8, 250/1, 251/12, 251/1, 251/13, 298/1, 237/5, 237/2, 237/3, 237/1, 7/2, 8, po poti št. 34/9, vključno 33/2, 36/4, 36/5, 34/5, 34/4, 35/2, 38, 55/1, 55/2, 56/4, 55/4, 56, 117, 221, 107/1, 102/2, 86/1, 87/1, 89/5, 90 ua pot 1355 na cesto m po cesti 1801 do pare. št. 139/2 (vključno), vključno pare. 134/2, po potoku do meje točka XX'VII od tu po mejah parcel vključno 152, 153, parcele od 145/5 do 148/7, 149/2, 145/12, 145/13, 149/1, 145/4, 143/2, 143/1, 139/5, 159/1, 139/2, 167/3, 166/3, 176/1, 213/1, 214/2, 290—268/1, 229, 263/1, 279, 287/1, 285, 291/1, po zunanjem robu pare. 290/1, 27? in 275, vključno pare. 272/2, 298/12, po cesti 1817/1, do parcele 301/1, vključno 301/3, 302, 303/1, 303/12, 303/19, 303/14, 303/13, 303/11, 325/2, 330/7, 977/4, na cesto in po cesti 1773/4 (na Posetju) do vrha Terezije, vključno pare. do vzpenjače na Guidi pare. št. 177/5 po vzpenjači vključno 863/1, 862/7, do Polaja, vključno 862/6, 1760/9, po poti 1760/10, vključno 843/1 (glavna cesta na Žabjek) po mejah parcel skladišča do tu po Trboveljščici od mostu do lesnega skladišča vključno 1493/3. 5, člen Izven območja mesta so določeni tile gradbeni okoliši: Dobovec (del), Klek (del). Gabrsko (del). 6. člen Posebni gradbeni okoliši za zidavo določenega namena po posebnem zazidalnem načrtu so: a) okoliš, ki zajema naselja Zasavska cesta, Ob železnici in Kolodvorska cesta, Tjer se sme zidati samo za industrijske potrebe Elektrarne, Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Cementarne ter JZ; b) predel med Rudarsko cesto in novo cesto Trbovlje—Klek, ki ga na južni strani omejuje črta od stavbe Rudarska cesta št. 5 na vrh hriba Gradiše, kjer se sme zidati samo za zdravstvo; c) predel med Partizansko cesto in Keršičevo cesto, kjer se sme zidati samo za šolstvo; č) predel, ki ga sestavljajo parcele 393/1, 409 in 310/1, 310/2, kjer se smejo zidati samo javna upravna poslopja; d) predel na bivšem Staknetovem posestvu, kjer se sme zidati samo za pokopališče; e) predel med Cesto Tončke Čečeve in Rovteškim potokom, kjer se sme zidati samo ka komunalo. Seznam parcelnih številk posameznih predelov, določenih v tem členu kot posebni gradbeni okoliši, je priloga tega odloka in njegov sestavni del. • 7. člen V posebnih gradbenih okoliših iz prejšnjega člena se razen za naštete gradbene namene zemljišče ne more uporabljati za druge gradbene namene. Obstoječe stavbe na teh zemljiščih se smejo pre-zidavati in obnavljati samo ob pogojih, navedenih v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Meje gradbenih okolišev, ki so navedene v tem odloku, so razvidne iiz posebnih grafičnih prikazov v kopiji katastrskih map in priloge, ki so sestavni del tega odloka. 9. člen Za potrjevanje ožjih lokacij je pristojen oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Trbovlje. III. Končne določbe 10. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo porabiti za gradbene namene ob tehle pogojih: a) zemljišča gradbenega okoliša Trbovlje-mesto pretežno za stanovanjsko zidavo, za zidavo večstanovanjskih objektov z več nadstropji. Le če lokacija ali geološka sestava zemljišča ne dopušča, se smejo zidati tudi manjše in enostanovanjske hiše; b) za zidavo manjših vrstnih stanovanjskih hiš in manjših stanovanjskih objektov se smejo uporabljati zemljišča v Bevškem, Tarašuhov hrib, Keršičev hrib, zazidalni okolij Dobovec, Klek in Gabrsko, Gabrsko le na tistih krajih — parcelah, kjer razmere ne dopuščajo večjih stanovanjskih objektov. Zazidava na strnjenih kompleksih je dovoljena le po posebnem zazidalnem načrtu za celotni kompleks. 11. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenje po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen za stavbe s področja prometa, zveze, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 12. člen Ta odlok velja od objave v »Uradnem vestniku okraja Trbovlje«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Št. 01/1-137/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. PREGLED VSEBINE »URADNEGA USTA FLRJ« Št. 7 z dne 13. februarja 1957: 83. Odredba o pogojih, ob katerih se smejo kupovati in prodajati surove kože in volna. 84. Navodilo o predložitvi zbirnih podatkov iz zaključnih organizacij za leto 1956. 85. Navodilo k odloku o pogojih iu načinu dajanja premij za proizvodnjo premoga, ki presega predvidene količine v I. trimesečju leta 1957. 86. Pravilnik o tehničnih predpisih za gradnjo in vzdrževanje strelovodov. 87. Pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo in uporabo parnih kotlov, parnih posod, pregreval-cev pare in ogrevalcev vode. 88. Odredba o določitvi žitorodnih krajev po odloku o pogojih za prodajo traktorjev. 89. Odločba o odobritvi ustanovitve in dela Jugoslovanskemu društvu za proučevanje in pospeševanje živinoreje. 90. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje uredbe o pomorski pilotaži. 91. Odredba o mejnem zračnem koridorju na jugo-slovan s ko-romunski meji. 92. Odredba o mejnem zračnem koridorju na juigo-slovansko-avstrijski meji. 93. Odredba o mejnem zračnem koridorju na jugo-slovansko-albanski meji. 94. Navodilo o načinu opravljanja veterinarskega nadzorstva nad proizvodnjo, kvaliteto, pakira- njem in zaznamovanjem mesa in mesnih izdelkov, namenjenih za izvoz v Združene države Amerike. 95. Odločba o jugoslovanskih standardih s področja motorjev z notranjim zgorevanjem in motornih vozil %. Odločba o jugoslovanskem standardu za širino tira. 97. Odločba o jugoslovanskih standardih za vpenjal-ne priprave. 98. Odločba o jugoslovanskih standardih za pričvrsti-tev orodja na rezkalnih strojih. 99. Odločba o jugoslovanskih standardih za azbestno-cementne izdelke in za nabavo in preizkušnje azbestnih cementnih cevi na pritisk. 100. Odločba o jugoslovanskih standardih za ročno orodje. 101. Sklep o uvedbi pavšalnega prispevka za socialno zavarovanje za naše pomorščake na tujih ladjah. 102. Seznam kemičnih sredstev za varstvo rastlin, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v Jugoslaviji. 103. Seznani kemičnih sredstev za varstvo rastlin, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v Jugoslaviji, pa jim je dovoljena sprememba imena. 104. Seznam kemičnih sredstev za varstvo rastlin, za katere je bilo izdano dovoljenje' za promet v Jugoslaviji, pa je nehalo veljati. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS» — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta Tom516a«. vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna itevllka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: LJubllana. Erjavčeva 15a. poStnl predal 336 — Telefon: direktor In knjigovodstvo: 20-701 uredništvo In uprava- 23-579 - Čekovni račun- 60-FCB-5-2-399