la I*) zapadni Pennnylvaniji in '-vzhodnem kotu države *T ^'vernozapadnem kotu irginije, zdaj razsaja po "'...ga Kentuckyja, Indiane in južnega Illinoi-^ k, s,, tukaj izliva v ^'•"ippi, j«, zadnje dni popla- • ' južni In,liani in zdaj o-' i,;r"> ter sosodajt kraje. 1 ljudi je moralo bežs-' arnn m na tisoče akrov J" 1**1 vodo. ,, "«nderson, Ky.f Chan-' '"d in (iokonda, III., so ^'Hla je ogromna. ''*»-nati. o., :l0. marca.__ ^ .1* tu upadla in polo- ''"fmalen. leti Wi' bavarihi kron- pr'"< "< hotel glatovati 'K», mana.—Rup- I « bivši bavarakl včeraj odrekel * Hitlerja. Ko ao •turmarji" prišli I ovanje in ga opoao- * ru glasoval, jim jo «govoril, da ne pojde f,jegw| hiši nI.bilo ihtave ktai Veoti s farme Sheldon, Wis.—Ana Valenčič se nahaja v bolniški postelji. Prijatelji so povaibljeni, da jo obiščejo, čeprav ne spada k nobenemu podpornemu društvu. — Roman Jaklič, ki se je pred kratkim priselil sem iz Sheboy-gana, je 25. marca razprodal vse pohištvo in se vrnil nazaj. Na farmah ni našel relifa. — Pred enim tednom se je tu obesil neki nemški farmar iz razloga, ker mu je nekaj dni prej ogenj uničil hišo in vsa ostala poslopja z opremo vred. Nov grob v Illinoisu La Sale, lil.—Pred nekaj dnevi je tu umrl Anton JeroVc, doma iz Skocjana na Dolenjskem V Ameriki je bival čez 30 let in tu zapušča družino. Vesti iz Južne Amerike V Montevideju, Urugvaj, s« j« začel senzacionalen sodni proces zaradi testamenta pokojne Mari je Emilije Pirije, rojene Franc vdove po pokojnem urugvajskem .milijonarju Franciscu Piriji. Pokojna Marija Piria je bila Slovenka, rojena v Ljubljani leta 1867 kot hči železniškega sprevodnika Adama Franca. V Južno Ameriko je it^la pred| dolgimi leti in leta 1904 se je kot vdova poročila z milijonarjem Pirijo, ki je bil tudi vdovec z dvema sinovoma. Ta dva sinova zdaj tožita za razveljavljenje očetovega testamenta, češ, da se je mačeha poročila z njunim o-četom, ko je bil njen prvi mož še živ in še danes živi. Piria je zapustil svoji slovenski ženi pet mi lijonov urugvajskih zlatih pezov, ona je pa popolnoma prezrla oba pastorka in določila premoženje raznim dobrodelnim zavodom alužinčadi In svojim sorodnikom — v Buenos Airesu so so poroči li Mirko Kogoj iz Podgore pri Gorici in Anica Jer am is Bukovega pri Cerknem ter Rafae Turk iz Slapa pri Vipavi in Au rora Rodruguez iz Eirasa ns Španskem. Pariz, 30. marca—Francija ne bo kupila svoje zaščite s koncesijami, ki bi dale Hitlerju prosto roko v ostali Evropi. Stala ali padla bo zaeno s svojimi zavezniki — državami male antante in Sovjetsko unijo. Tako je izjavi zunanji minister Flandin v stfojem govoru v Vezelayju, v katerem je direktno pozval Hitlerja, naj položi svoje karte na mizo. Flandin je odobril sovjetsko formulo o nerazdeljivosti svetovnega miru in pojasnil kontrast med francosko teorijo veljavnosti mednarodnih pogodb in nacijskim pojmovanjem dinamičnih pravic nemškega naroda — najnovejši verziji gesla predvojne Nemčije, da mora ta dobiti prostor na solrocu.. "Kakšna je vrednost katerekoli pogodbe, ako si bo Nemčija pridrlžala pravico, da jo raztrga ob prvi priliki v interesu vitalnih pravic nenuškega ljudstva?" je vprašal Flandin. "Ali bo Nemčija sploh priznala ne-pristranskegs in neodvisnega sodnika in se ravnala v smislu njegovih odlokov?" DiplomatHfni krogi smatrajo Jajavo. .za poziv Nemčiji, naj da konkretni dokaz, da nima agresivnih namenov proti državam centralne E-prope in Sovjetski uniji. Ako STemČija ne bo dala takega dokaza, se Francija ne bo pogajala s Hitlerjem, temveč bo ja-čila svojo oboroženo silo in se pripravljala nakrvavi konflikt, , da so japonski mandžukujski vojaki invadirah mongolsko ozemlje in s tem izzvali bitko z obmejno stražo, v kateri je bilo večje število ubitih in ranjenih. Nov vpad, ki je sledil mongolski zahtevi, naj mandžukuj-aka vlada prepreči obmejne incidente, je bil izvršen pri Adyk-Dolk>nu in Rukm-Dersi v Nižini jezera Bor. Japonski in mandžukujski vojaki ter častniki so ao vozili na tovornih avtih, ko jih jo uatavila mongolska obmenja straža. Temu je sledila bitka, ki je prisilila Japon-ce na umik. Japonski vpadi na mongolsko ozemlje so povečali napetost med Tokijem in Moskvo. Mongolija, ki je sklenila s Sovjetsko unijo pogodbo vzajemne vojsške pomoči, naglaša, da je meja med Mongolijo in Man-džukujo jasno očrtana, zato ni nobenega dvoma, da Ja|»onci u-prizarjajo navalu na njeno o-zemlje. Sinoči je bilo naznanjeno, da je aovjetska vlada odredila, naj obmejne avtoritete iaroče trupli enega japonskega častnika In en?ga vojaka, ki sta bila ubita na meji Sibirije, Koreje In Mandžukoje 25. marca, ja|>oiv-skim uradnikom. Japonca «ta bila ubita, ko sta a četo drugih vojakov Invadirala sovjetski teritorij. Sovjstske avtoritete ao vrnilo trupli na sahtevo Japon skegn poslanika v Moskvi. VLADA PREISKUJE TELE-I FONSKITRUST Največji trust v zvezi z raketirji in policijo VELIKE REDUKCIJE PLAČ IN DELAVCEV Hitler je zmagal z 'božjo pomočjo' Zvonovi vseh konfesij so zvonili v soboto Pisanje na steni. (Narisal Jerger.) Berlin, 30. marca.- Nacijska vlada poroča, da Je včeraj 44,-389,140 volilccv v Nemčiji odobrilo Hitlerjevo politiko v Pore-itju. To je bila glavna točka, glede katere Je bil nemžki narod l>ozvari h glasovanju ali "narodnemu plebiacitu". Omenjano število volilcev je glasovalo "ja", torej enostsvno za Hitlerja, čigar ime Je bilo na glasovnici. Po nacijskem isiročllu Je pa bilo tudi nekaj čez |>ol milijona (542,MUH) volilcev, ki so na glasovnico zapisali "nein" ali "ne". Glede pravilnosti teh številk nI noliene kontrole; Nemci morsjo verjeti tiscijem—sli pa naj mislijo, kar hočejo. S potrditvijo Hitlerjeve po« renjske |iolitikc vred so volilci tudi odglaaovali za novi nemški rajhstag ali državni zl*>r. Nove poslance med katerimi so tudi avstrijski in češki Nemci- bo v imenu Hitlerja izbral notranji minister Wilhelm Krlck; teh |K»slaucev bo 740. Sploh Hitler lahko reč*, da je dobil od "naroda" mandat za vsako svoje |M>četJe, Vse, kar stori, l>o storjeno |ki "volji nsrods". Hitler tudi lahko reče, da Je "zmagal z božjo |*>močJo"\ V Rfšioto so na ukaz nacijev zvonili po vneh cerkvah Nemčije in i«Ws«no |H'li zahvalno himno, "ki*r Je ll«>g dal Ninnceni Hitlerja, da Je onvobodil Nemčijo" . . . Domneva m*, da Je I50.1KM) zvonov klenkalo |»o vsej Nernči-i, oben««m pa so Nemci na rv» utah, doma in isiviMid, kjer ao Mil tisti moment, |*li zahvalno himno. Nacijski« zantsve a ava-stiko so plafsilale z zvonikov vseh cerkva, katoliških kakor protostantovsklh. Hitler, ki a« je oni trenutek nahajal v Koli* nu. je fanatično molil: "Mogočni It'»g, daj mi moč. da htvoju« jem swš>odo in pravico za svoje ljudstvo . . Washington.—(FP)— Daai se je vladna preiskava gigantične American Telephone & Telegraph kompanlje šele pričela, je zvotna komunikacijska komiai-ja že pozvala justlčni department, da nastopi proti temu trustu vsled stikov z rasnimi raketirji. Komlalja je formalno pričela s preiskavo zadnje dni, njeni a-gentje pa so zbirali In študirali material že zadnjih šest mesecev. Preiskava se bavi s poslovnimi metodami telefonskega trusta, ki si je podvrgel pod svojo kontrolo 85% vseh telefonov v deželi. Komisljs je do zdsj odkrila alsdeče fakts: American Telephone A Telegraph Co. (A. T. A T) Je največje privatno (»odjetje na svs-tu. Njeno premoženje se ceni nad pet milijard, taatuje nad 13 milijonov telefonov ln 84 milijonov milj žic. Njeni letni dohodki znažajo $948,000,000. Svoje poslovanje vodi akosl več ko 200 podružnic ali filljalk. Unije ta velikanski gospodarski kolosus ne trpi nobene. To je razvidno tudi i« velikih redukcij plač v zadnjih petih letih. Te redukcije so znašale 20, uslužbencev pa je pdalo-vila 182,000 ali To "oko-iromljo" Jo uvedla* kljub temu, da so se v vsej dobi inižall njeni totalni dohodki le 18%. Letne dividends so tudi ves čas krize znašale devst odstotkov. Preiskava Je nadalje odkrila tesne zveze tega trusta z raznimi igralskimi raketirji. Oddaja jim električne pisalne atroje (teletypewriters) in posebna te-lefonske žice, kar mu prinaša na mesec približno $48,000, To so vočlnoma igralnice, ki se pečajo z raznimi dirkami. (Hiičajno ima družba tudi s policijo dogovore v avrho pro-tekcije. Ti dogovori obatoje v tem, da policija obvsat! prej družbo, kadar Izvrši upad v kak-ino igralnico In JI ■ tem da priložnost, da pravočaano pobere avoje stroje iz raketlrnlc. Da so na ta način obveščen) tudi raketirji, nI treba |HiaSbno poudarjati. Preiskava Je tudi odkrila, da so |m> i ►olid Ji zaaaženl atroJI našli pot zopet nazaj k raketir-Jem. Zvezna komunikacijska komisija Je to stvar predložila Justlč-nemu dupsrtmaiitu v svrho pro sekucije rsdi aodrlovsnja • kri mlnakl, Dvomljivo pa Ja, da »hi priAlo do prosokuclje petmili-Jsrclskegs trusta Prolskava bo trajala okrog mease dni. Bolgarski kralj pomilostil zarotnike Sofija, 30. marca.—Kralj Bo-ris Je v solicito spremsnll smrtno olisodbo Damjana Vsičevs in Cirila stanceva v doamrtno Je čo. Velčev in Mtancsv, vojaška častnika, sta bila v februarju f»lii»ojeiia na smrt zaradi zarote zo|>er življenje kralja Borisa S paniki fail št dobil dva me§eca zapora Madrid, 30 marcs.— Joso Antonio Primo de Rivera, sin blv-M*ya »paiiakega diktatorja In fasiiti ni vodja. Je bil v »oboto obsojen na dva inaaoca zapora i na oht<£bo. da je inaulUrsi po lic!Jo, ki ga j« aretirala 14. marca Levičaraks špsnaks via da ja uMtavila (Kitna liste vsem onim ftpancom. ki bi rsdi pobegnili na tuje Ce bo kateri kljub temu pobagnil, no bo mogel vzeti denarja • seboj. t flOSTET* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT «UMLO IN LASTNINA II4VIMU N A SOON ■ rooeosss JSDNOTS OI«M af Ml NarU.lmi m 4rta»a 0»»aa Ctaaa«a) la UmS HM M M». MM M 91M aa *at* M«; M Ch*— ta Ctaat* |7.M aa aata lata. H» aa M Mas aa 'Tb.riMli. Ml r*r tW U...UI «Ufa» Cfclaaaal •■I CmUi UN f—* ChMm •«! ©taara »TA« »at a«», «witrta 9» M »ar Om «Im« p« 4«c H4 ) m »a4Wa«*ia W • ta ja ptiUMt pUUitm . , ___. Ad>«niatii0 rat* - Mra~~at ""•"f1** ¡La XEL «ta« .w y*aaUWu.. ar.uW. «iS Ml ta ^'r* ""T MMMrl*u. IM* aa .tarta., pl-r». t*—. ata.. will ta ta «-I» .ta« Ma-M.ta ta aatf a44l Mi té ---- Itak» aa taa. ka« Ima rt* a IM PHOZVKTA Ml? M Sa. La»*a.U Ata- CMyea. Haass a or TS* rW)IMTlB »BBSS a afclapata. aa »r.iaar iKafc. If*I, Matara naaiaal. 4a vaai >a • Ifta r«Mfta |a »raroiaaM. 4a aa *W Glasovi iz naselbin Svoboda "krukar«tva" "Kdaj krulc ni kruk?" vprašuje delavski list Labor. ki izhaja v Washlngtonu, D. C. List odgovarja: "Zdf «e. da kruk ni kruk, ako je bogat časnikarski izdajatelj ali advokat bogate kor|H>racije." Ze nekaj Led nov je ves burbonski tisk v Ameriki ven iz sebe In kriči, kakor da ae podira »vet, zaradi "straAnega zatiranja svobo-de tlaka in drugih svetih ustavnih pravic" po Blackovem senatnem odseku, kateri preiskuje lobijske aktivnosti raznih magnetov v Wa- shingtonu. Najbolj 'kriči Ilearstovo časopisje proti "strašnemu tlranstvu" senatnega preiskovalnega odseka, kateremu predseduje senator Black. Hearstove cunje so krstile ta odsek za "boljševiško čeko," za Roosersltovo OGPU, sploh za nekaj najbolj zločinskega in naj-ostudnejšega pod ameriškim solncem. Magnat Heast je nastopil tudi sodnijeloo proti omenjenemu preiskovslnernu odseku in zahteva injunkcljo, ki naj odseku onemogoči nadaljnjo preiskavo. Stari Hearst seveda ima dober vzrok za to svoje početje. Hlaekov od nek je zaplenil mnogo telegramov v uredništvu Hearstovega lista v VVashingtonu in mid temi telegrami so bile tudi Hearstove osebne brzojavke, ki vsebujejo tajna navodila urednikom njegovih listov, kako naj napadajo "newdealske" kongresnike in senatorje; v eni teh brzojavk je Hearst sveto-vsi svojemu uredniku kriminslno obrekovanje (lihel) nekegu kongresnika. In zdaj je strašna jeza in strašen krik v Hearstovih listih, ker ima senatni odsek v rokah dokaze črno na belem, da se Hearst poslužuje "krukarskih" metod v svoji gonji proti "newdeal*kim" kongresnikom in senatorjem. To je Hearstova svoboda tiska, o kateri tako kriči in bobna — svoboda obrekovanja. To je tista svoboda, katero hoče Hearst in vsa ostala burbonsku svojut v Združenih državah — svoiioda "krukarstva". Ce jim i>u kdo stopi na prste in jih |xisoda neoviranega licemeratva ter laganja v interesu privatnega profita! Da je to resnica, dokazuje še eden slučaj. V kongresu je bil v tem zasedanju predložen zakonski načrt za omejitev sleparskih oglasov v časopisih. Ameriško časopisje je polno takih «»glasov, ki im- direktno laiejo. kadar priporočajo ljudem nIuIni uii ničvredno Idago za "najboljše". Preproste ljudstvo jfJ^Tno ogoljufajo za ml-lijoih' dolarjev, ker kupuje potvorlie. ki so dnevno oglata ne \ časopisih pod sleparskimi pretvezami. V Ameriki je mnogo poštenih časopisov, ki ne bi sprejeli teh oglasov, če bi vedeli, kaj skriva zn njimi. List, ki sprejema kr-rm-r-intne «nrlaKr, js vedno v nevarnosti, ds nasede si«-parji-m — in srečni so čitateljl on tli listov, si so tako močni gosjiodarako, da ne marajo n«4>enih trgovskih oglasov. Najboljša odjsunoč proti tem sleparjem Je torej federalni zakon, ki naj določa, da morajo oglašev«ikj povedati reogco v oglasih in «V se kateri zlafe-, mora biti odgovoren za posledice. TaaAen zakon je ulaj pred kongresom, toda — pomislite' predlog ima težko pot. I^ibisti trgovske sbornice in cela srmsda lobiatov. ki zastopajo razne čsaopiae in časnikarske zveze, je navalila na ts pre«M«»g in gn |»ol»ija. češ, 1 da je "nevajen svobmli tiska" ... • Zakon je nevaren le "krukom", ampak v Oreh teh lobiatov ata Isž in "kruksmtvo" svoboda tirna' mora biti sviAtodna, če kori-ati buaineasii, to«la resnica ne sm » biti svobodna. č-* škoduje krtikarakfmu buaineMu! is preljuba avi^MKlal -— tom Jefferson. ki j«- bil avtor člena ti «ta v* gteile sm^hmIc tiska, ni nik iar mislil. «is InbIo čer I Mi |h tak«» zlorabljali ta njegov člen. On je hotel, da bi ča-»opisi avobtnlno tiskali resnico in aamo resnico. ne pa laži in faleifikatov! Nikdar ni bil njt-gov namen, < »«*do |»ri takonmlajalv u. v*go»|, kovanju javnega mnenja, gos|h»«lsratvu in sploh pri fsaali ameriškega življenja. O povoda ji ki smrti Moon Kun, Pa. — Naj nekoliko poročam tudi jaz o strašni povodnji, ki je zadela te kraje. Dne 15. in 16. marca je pričelo deževati, ali nc tako hudo, da bi kdo mislil o kakšni povodnji V torek dne 17. marca je začela voda v rekah Monongaheli in Allegheny, ki se stekata skupaj v McKee.« Rockau, tako hitro naraščati, da je bil epodnji del mesta takoj poplavljen. Prav tako mesto Pittsburgh. j Pogled je bil strašen. Hiše v vodi. Ljudje so bežali v drugo in tretje nadstropje, drugi na strehe in klicali na pomoč. Rešilno moštvo s čolni je bilo stalno na delu, ki pa je bilo nevarno radi deroče vode in f>osebno še ponoči, ker je bilo mesto v temi. Koliko jih je utonilo, mi ni znano. Rešene so prepeljali v bolnišnico. Razume se, da je bil ves promet in vse delo untavljeno. Delavce v nezalitih tovarnah so po-slali domov in ko to pišem (25. marca) še nikdo ne dela. Dne 19. marca sem si ogledal McKees Rocks. Umazana in smr-dliva voda je upadla za kakih pet čevljev. Rešilno moštvo je v čolnih veslalo po ulicah in vozilo hrano onim, ki so se nahajali v višjih nadstropjih. Ogledal sem s| tudi jeklarsko tovarno, ki je bila tudi v vodi. Tam dela in stanuje največ članov društva 210, ki so gotovo prizadeti. Upam, da bodo o tem sami poročali. V Moon Runu, dasi živimo v bližini mesta McKees Rocksa, poplava nas ni dosegla, ker smo bolj v hribih, toda posledice vendar občutimo. Nekaj dni smo bili v temi in si svetili s starimi petrolejkami in svečami. Sole so še vedno zaprte. Primanjkuje nam mesa in grocerije, toda u-pam, da bo v par dneh vsega dovolj. Premogovnik tudj ne dela od 16. marca, ker nI elektrike In ne morejo sesalke črpati vode iz jame, niti motorji voziti. Toliko o tem, ker vem, da bo še kdo več poročal. Omeniti moram, da je 19. marca umrl v Claridgu moj brat John Močnik, rojen k»ta 1H82 v Kolovratu na Gorenjskem. V Ameriki je živel 31 let In večinoma v Claridgu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, sedem otrok v starosti od 6 do 2fl. let in poleg drugih sorodnika»v in mene, dve sestri, Antonijo In Alojzijo v Gordonu, Colo., v starem kraju pa mater, staro 83 let, in brata Matijeta v LJubljani. Pogreb je bil civilen dne 21. t. m. ob 3. popoldne na Old Manor pokopališču v Claridgu. Pokojni brat je bil bolan skoraj štiri leta. Meseca junija 1!»32 je bil pobit v rovu In od takrat ni mogel več hoditi. Pred depresijo je bil član več podpornih društev, katera pa je moral pustiti. Hil je član tudi društva 7 SNPJ. Ker pa je bil pasiven ob času nesreče, ga Jednota nI tnoglM več sprejeti za aktivnega člana. V imenu njegove družine se tukaj zahvalim vsem, ki so se udeležili pogreba, darovali vence in bretplačne avte, in društvu 10« Worknien Hick and Hene-fit Fuiul, katerega član j«' bil pokojni, sa korporativno udeležbo pri pogrebu. Dragi brat, počivaj mirno in lahka naj ti t»o ameriška zemlja. Krank Močnik, hm. voli dovolj denarja, katerega naj dobe prizadeti siromaki in ne veliki trgovci, bankirji in industrijalci. Nadalje naj bi U akcija delovala, da se s strani mesta in drugih institucij deli podpora pravično in nepristransko vsem, ki so jo potrebni. Da pa bo mogoče storiti čim več za pomoč od poplave prizadetim in da se stori čim večji pritisk na zvezno in mestno vlado v interesu prizadetih, je na*e društvo sklenilo sklicati konferenco vseh hrvatskih, slovenskih in srbskih organizacij v Pittsburgh u. Vršila se bo v nedeljo dne 6. aprila v dvorani društva 1 Hrvatske bratske zajednice na 1546 E. Ohio st., NS, Pittsburgh, Pa., ob 1. url popoldne. Na tej konferenci se bo izvolil odbor, ki bo deloval za skupno pomoč pri vladi. Apeliramo na vse odbornike naših društev, da pridejo na to konferenco. Za društvo 1 HBZ, H. Humljan, predsednik, John Dokman, tajnik. Ae o poplavi v Kridgeportu in okolici Bridgeport, O.—Zadnjič sem opisal katastrofo, ki je zadela tukajšnje kraje ob reki Ohio. Sedaj bom poročal, kako je en te- J den po poplavi. Otok, ki spada pod Wheeling, je ves v blatu in razvalinah. Ze zadnjič sem omenil pastorja neke sekte, kateri je voda odnesla cerkev, ki je takoj drugi dan, ko je bilo še vse pod vodo, apeliral na ljudi za pri-' spevke za gradnjo nove cerkve. Prebivalci Wheeling Islanda protestirajo proti njemu. Velika je ovira pri čiščenju, ker še danes ni dosti vode, kar se mogoče sli-1 ši nekam čudno. Voda upada, to-! da Otok je še precej zalit. Dnes, 27. marca, je bila ob eni uri zjutraj tukaj velika eksplozija v neki veliki zidani hiši. Eksplodiral je plin in je hišo močno poškodovalo. Ubit ni bil nihče. Vzrok je bil, ker so imeli neizučene delavce, ki so menda pustili plin odprt. Plina še mnogi nimajo, ko to pišem. Od naših Jjudi menda sedaj ob dru#i |fo-plavi ni nihče trpel. Ljudje se selijo nazaj v hiše, nekateri pa proč z obljubo, da se nikdar več ne naselijo v nižine, katere je zajela poplava. ,, Nekatere tovarne so že pričele z obratom, drugo pa še stoje in jih čistijo. Pošte nismo prejeli štiri dni nobene. Prenehati iso morali tudi nekateri časopisi vsled poplave tiskarn. Poulična še ne obratuje pri nas. Z nekaj vozovi so poskusili na drugih linijah, toda vozijo po polžje, ker ,ni dovolj elektrike, ker je voda zalila tudi elektrarno. Trgovine so večinoma zopet v obratu. Glavni stan nuše zadruge New Cooperative Co. je dal $.100 za poplavi j ence, verižne trgovine pa menda nič, čeprav največ denarja odneso na Wall street. Znano mi ni. kako dele podporo, ali po prijateljih ali kakor bi se moralo. Toliko mi je znano, da dajejo prizadetim v tukajšnji šoli (Stop 8) veliko Kulogo blaga, ki ga izdeluje WPA. Dajali so tudi blazine; ako so jih dobili pravi, ne vem. V pondeljek 23. marca so šli vsi učitelji ill učiteljico po hišah prizadetih, da popišejo škodo. Delali so za Rdeči križ. Bilo jih je čtz 30. Upajmo, da bo to prineslo kaj rezultata. Po umaknitvi vede v naše» kraju je zavladal bud smrad, ker ni vodovodov in je voda odnesla mnogo stranišč. Dosti ljudi se boji nazaj seliti, ker mislijo, da bo še voda prišla. V bolnišnici v Martins Fetryju primanjkuje vode. Kot sem slišal, je bil tudi 18 milj oddaljeni Powhatan Point, kjer je društvo SNPJ, ves ped vodo. Tam poznam vse. Družine Vehar in Jakoba Zajca so gotovo naj bo'j prizadete, ker se ravno na mestu, ki jih voda najlažje doseže. Poleg teh se tudi samci ali pečlarji. Drugi naši rojaki se tam na višjih mestih» ki jih voda ne more doseči. Prizadeta sta mogoče še dva, toda ne tako hudo. V Bellairu so bile nižine vse pod vodo. Tudi tam je postojanka SNPJ z agilnim agitatorjem Louisom Pavlinichem, tajnikom federacije SNPJ za ta okraj. Do danes z njim še nisem mogel priti v dotiko. Bi bil že šel tja, toda nisem mogel vsled druge poplave. Drugih Slovencev ni tam v nižini, so pa menda bratje' Hrvati, ki so člani snpj. O tem bo že Pavlinich vedel bolj povedati. -—-i__ Zadnjič sem omenil nekaj rojakov, ki so bili hudo prizadeti. Med temi je tudi A. Peternel, ki frna gostilno v Martins Ferryju. Bila je vsa pod vodo. Ko je prišel zopet plin, to je bilo veselja. (Naišemu "monkey stowu" ali pečici smo dali slovo in zahvalo in je odšla zopet na hrib na farme. Vse otroke in od-laščene cepijo, ker se boje bolezni. Pojavilo se je že več slučajev epidemije. Vodo morajo večinoma kuhati. Drugače postaja življenje počasi normalno. Dne 22. marca je bilo v tej okolici tisoče avtov, ki so prišli iz vseh krajev gledat poplavo. Svarila po radiu, naj ljudje ne prihajajo semkaj in ovirajo rešilno delo, niso nič pomagala. 7* stl dan je nastala panika v Bridgeportu, ko je bila ob križišču cest nevarnost, da se zruši veliko poslopje. Okrog so hitro postavili straže. Gornji prostori poslopja so bili preveč obremenjeni z raznim blagom in jitv je državni inšpektor ukazal takoj razbremeniti. Joseph Snoy, 13. Dan plačila Milwaukee.—Dan prihaja, dan plačilu. Teh pomenlijivih besed ne bom nikdar pozabil. Posebno naš pokojni sodrug Frank Novak jih je mnogokrat zapisal, ko je vzpodibujal delavstvo k skupni zavesti in utrjeval združenje delavstva v boju za svobodo in pravico. Pri primarnih volitvah dne 17. marca je zavedno delavstvo pri svojem prvem skupnem nastopu doseglo velik uspeh, ker je nominiralo v vse mestne in okrajne urade svoje kandidate. Vsa meščanska in okrajna gosposka se je zopet zatekla pod figovo drevo in se skrila za nestrankarski plot, da zakrije mejo med delom in kapitalom. V svojem smrtnem strahu blufa. išče in prosi delavske glasove, katere potrebuje za podpretje svojega "nestrankarskega" plota. Tarna in na ves glas kriči, da je po 20 letfh že čas spremeniti meetno administracijo, ki TOREK, 31. marca Poelv na skupno konfertmro vneh jugiadovanukih društev ntlshurgh, Pa. — Cenjeni bratje in sestre! Vsled poplave, ki je zajela Pittsburgh in «»koli-co, Je prizadetih tisoče našega namds ~ Hrvatov, Slovencev in Srbov. Mnogi člhni naših organizacij so brez vsega. Voda jim je uničila domove, pohištvo in obleko. Mn«»gi so brez stanovanja. Hrano dobivajo od Rdeče-aa krlfa in drugih humanitarnih institucij. Ta pomoč je le začasna. Cim se vse uredi in o-člstl, ImkIo prizadeti prepuščeni tamim sebi. Članstvo društva 1 IIB7. je na svoji iiredni seji 22 man a zaključilo, da je |M>trehno, da takt» j pričnemo a skupno akrijo za t»omnč našim bratom Namen te akcije naj bi bil. da skupno nabavimo potrebščine, kolikor Is» nam ntogthV. in apeliramo na t verno In mestno vlado tla do , Freneea Perlina, načelnim delavskega depart menta, opa/uie «brat % vladni ladjedelnici. ----- ^ —> Keiauke Oltada, bivši Japon-skl premier.___ ji načeluje naš župan in sodrug Hoan. Za svojega vodjo si je izbrala dobro oboroženo osebo, sedanjega okrajnega šerifa Skin* nerja. Radoveden sem, kje hrani količke, ki so mu ostali pred dvema letoma, ko je bila v teku stavka pri cestnoželez-•nifki druižbi. Ce bo delavstvo glasovalo za njega in ga izvolilo, bo sigurno dobilo količke po glavah. Potem potrebujemo še Hoowerja ali Cougblina, pa bomo imeli fašizem v Mihvau- keeju. .ti Dne 7. aprila bo tukajšnje delavstvo pokazalo, koliko se je naučilo v tej dolgotrajni krizi, v kateri se mora preživljati večinoma le s kapitalističnimi obljubami. Razredno zavedno se dobro zaveda, da ima pred seboj veliko in težko nalogo v tej volilni 'bitki, ker reakcija razpolaga z .vsemi mogočimi sredstvi. Ima denarja na kupe, cerkve, radiopostaje, zavajalno časopisje, oboroženo silo in vaeh vrst narodne odrešenike, med katerimi je tudi naš nerodni R. Staut. V peti warot trgovski učenček *** končal kot eden najbolj plodovitih cev novejšega časa, je bil prvi, ki Je ZT' ren odgovor na vprašanje, kater« JZ ^ osončju najbližje zvezde. Bil je prvj delal znano metodo, po kateri še daljava * * veaj najbližjih, izmerijo na temelju tako ne paralakse, kota, v .katerem vkbm«, «LÍÍ fie jo opazujemo z d vek nasprotnih sveta, W jih zavzame zemlja tta svoje* *? ženju okrog sonca. Ta paralaksa i. .n majhna, za večine zvezé se pa sploh ne d! meriti nit! s tako popolnimi instrumenti ? kršni so na razpolago moderni ast,rtnA' T* Benetje bil tor^j prvi. * js iLer"^ UM daljave nekaterih zvezd in fri Um k gotovll, da je zvezda Alia v ozvezdja cJll na južnem nebu nam najbližja. m . Ta bližina znaéa "samo" 41 bilij^ u. metrov. Človek bi se zaman trudil, da bi i svojimi možgani naravnost doumel, kaj pons ni teh 41 bilijonov kilometrov. Pomagati mora Intiirektno, s primerjavo. In ta nz« ve, da je Alfa v Centavru n. pr. 270 000bš dlje, nego znaša razdalja od zemlje do na^ aonca, ali pa ¿e bolj nazorno: moderen tZJ ski izstrelek, bi potreboval z nespremwjj brzino od zemlje do sonca kakšnih devet Is od zemlje do Alfe pa okroglo dva in pol Qji| Jona let! Svetlobni žarek, ki opravi v sekail kakor znano, okrog 300,000 km, bi potrebo« do tja nič manj nego 4 in tretjino leta! Besselova ugotovitev je veljala dolgo čm toda poznejša opazovanja so dognala, da ii Ahna v Centavru majhno pospremno hoIn ki kroži okrog nje in prihaja zato našemu sonču še bližje. v času največje bližine namreč "samo" 37 milijonov kilometrov da¿ Pred nekoliko leti pa je prof. Ross s chicafl zvezdarne odkril v Raku silno majhno ivet4 co 13. reda, o kateri se je izkazalo, da nam še za dva milijona kilometrov bližja. Svetlok ni žarek ne rabi od nje do nas niti štiri leta Za nas je seveda to Še vedno nedosegljiv ogromna daljava. Cbe zvezdi, ki sta nam po dosedanjih ugoti vitvah najbližji, A'kfina spremljevalka (ii nuje se po svojem odkritelju Inesova zvezdi in zvezda v Raku se odlikujeta po tem, da «p data po svetlobnosti med pritlikavce. Ni sonce apada s svojo svetlobnostjo 4 kvadri Ijonov sveč nekako med zvezde srednjega n da, toda Inesova in Roasova zvezda ne dajel niti tisočinke te avetlobe. S svojimi "revnini trilijoni *več stojita na eni izmed naji prečnic nebeške svetlobne lestvice, ki stoji njenem vrhu^vezda Sigma Dorad u« n 300,0 krat večjo aVetlobno sido od svetlobe m sonca. A celo obe pritlikavki sta orjakia proti zvezdici, ki nosi v zvezdnih kat ime Wolf 359 in ki žari 50,000-krat »labotneji od našega sonca. Tudi lepota gre skozi želodec^ Ne samo ljubezen, često tudi lepota gn skozi želodec. Danes vemo zagotovo, da je velik del n» tenj na koži, ki kvarijo človekovo zunanjo* v avezi s presnovo. V takšnih primerih ne r* zume samo po sebi, da je mogoče lokalne » raze bolezni odpraviti ali vsaj omiliti i prt memo hrano. Kakina moderna lepotica si n. ¡pr. privoli majoneze. Kakor mnoge ženske trpi tudi o« za iolčnimi kamni in se mora pokoriti«i dietetično napako z zlatenico. Uspeh: u » koliko tednov ne more v družbo, p Pri osebah, ki jim želodec ne deluje v rth dobi koia pogostoma rumenkasto-bledo postane suha in krhka. Po obilnem uiivaajl paradiinikov postane koža isto tako istfodl ma rumena, po korenju rdečkasta. Tako t^ po "uživanju" oranžnih lupin. Ena izmed najobičajnejših kožnih bok* je žara osipa (urticaria), ki jo spremljij znosno srbenje. V večini primerov je tm i abnormalnimi razkroji v črevesju. Ijutfje trpijo za preobčutljivostjo (idiostnkrt-zijo) za določene snovi. Po jagodah, rzt» ribah, jajcih Itd., a tudi po raznih sdrzjj kakor po antipirinju, jodu, bromu, dol» ispuftčaje. Kronični izpuščaji po obraM" rokah Izvirajo lahko iz motenj v pr** Včasih nedostaje želodcu solne kisline. luskavi lišaj (paoriazo) upravljajo v iv«H motnjami presnove in priporočsjo zoper nj«P želodčno dieto, da se preprečijo ponovitve Moderna raziskovanja so pokszsla. človek lahko preobčutljiv sa vssk živet, f sa jabolka, ananaee, banane, J no, citrone, dišave, gobe, sladkor »"j itd. 8eveda sledijo potem večje sli ™ motnje v lepoti kože. kakor Kdor trp* za ogrci. se m««». , ,ik u m čuvati oatrih začimb, pikantnih. ^ slih jedi. Pri mladih dekletih gre p velik del lepote skoei šelodec. ** ^ ne pri etarejAih letnikih. V pn«^ š ničnih kožnih motenj je tedaj H"1 * preiščemo med drugim presnovo. takšne motnje v splošnem virau)o > > vendar je treba računeti s važnim' med dieto in kozmetiko. + K lepoti apeda tudi linija, «I ¥evoeti s primerno dieto je M kozmetike, ki gre skozi šeledec wiSJLBSB Vesti iz Jugoslavije ■ (l.viras Poroto 4» LiablJaa.) .„.ifiRNEM ATENTA-1 no luč na beograjsko univerzo, ^ SKlSlNI |,n. njeno ¿aet. Piaatelj Sim» Pan--XI1 durovič je namreč na javnem ^ vT i^eoi eodIW«. j mev zapletenih v za- predavanju predstavil publiki, V* __i—i undittu. — kakega profesorja ima beograjska univerza ie nad deset let. I-menoval je profesorjevo ime in dejal, da sta dve stvari, ki ga u-pravičujeta do profesorskega «mesta na beograjski univerzi. Namreč pesniško delo tega profesorja in njegove študije. Kako je z pesništvom tega profesorja? Pandurovič pravi, da so vse njegove pesmi, kar jih je objavil, navadna svinjarija brez u-metniške vrednosti. Ime profesorja je res v srbski literaturi kljub nekaj zbirkam neznano. In kaj je z drugim dokazom kvalifikacije, s študijami? Profesor je doktor in študiral je na Dunaju. Toda doktorat je tako imenovani častni doktorat, torej nepravi doktorat, pridobljen s študijami, ampak doktorat, pridobljen v Varšavi za neke nackmal ¡^ od n jiMobetmil V Prago tffi Pa «otovo še ^razpravljajo o tem. Preiskava je ugotovila - k^ ior posnemamo iz uradnih po-S Ida atentat ni bilo oseb-dejanje poslanca Amautovi-ampak da gre za zaroto proti ¡unji vladi in vladnim name-m in da so v zaroto zapleteni m poslanci, pa tudi druge o-* Policija je takoj po aten-u izvršila preiskavo pri rnno-opozicijskih poslancih, zash-je bil tudi prejšnji vladni nik Jevtic. Pri preiska-, »o našli baje mnogo orožja, vei pri poslancu Dragiši Sto-iinoviču. ki je tudi atentator-preskrbel revolver in naboje, ija je takoj po atentatu za- tntatorja-poslanca sodišču, že ¿i dan pa je zahtevala še iz lite\- desetih drugih opozicij-|h poslancev. Imunitetni odbor [sklepal o tem in na skupščin-seji dne 11. marca sta zaupnika tega odbora poročala o Htvi teh poslancev. Govorila ne zasluge. Študiral pa je ta pro- ij. jv r--------- fesor res na Dunaju, vendar pa fa od skupščine, da izroči nima «¿ti vseh izpitov, kaj šele * doktorat Predavatelj Panduro- vič je torej odkril strmečemu svetu, da more biti v Beogradu nekdo univerzitetni profesor, čeprav nima predpiaanih izpitov in čeprav je brez doktorata in ni kak kulturni ali celo umetnostni delavec. Tako Pandurovič, ki bi samo dva govornika, a zani- (Sj gotovo ne upal tega trditi jav- vo je, da je eden od njiju go- proti temu, da bi skupšči- najbrže govoril čisto resnico, do- no, če ne bi imel dokazov. Da je izročila teh deset poslancev fjtfu (razen atentatorja). Ker bila proračunska debata v uplini že zaključena, so pri Upščinski seji, ki je sklepala o I izročitvi, bili navzoči spet vsi licijski poslanci, ki so tudi opili proti zročitvi teh de-poslancev. Tudi je poslanec u tivolski park ter počakal vlakaj da je legel podenj. V zadnjih dveh, treh tednih se je dogodila v Ljubljani že osem samomorov. PtOSTIVA Dobrodelna društva. — Kako skrbe nekatera dobrodelna dru-štvaštva za podpiranje siromakov, dokazuje najbolje poročilo zagrebškega "Društva ta podpiranje siromakov in zatiranja beračenja". To društvo je namreč izdalo tiskano poročilo e svojem delovanju, kjer navajajo naslednje zanimive številke: v letu 1936 je društvo izdalo vsega skupaj 186,901 Din. Od tega je šlo sa siromake v raznih podporah 100,000 Din, 87,000 Din so znašale plače nameščencev, 47,000 Dia pa vzdrževanje društvene pisarne. Od 186 tisočakov je torej društvo dalo revežem 100 tisočakov, 80 tisočakov pa so znašale plače in upravni stroški teh dobrotvorcev. Tako "delujejo" nekatera dobrodelna društva. Skoraj polovico za plače in upravo, drugo polovico revežem, odbornikom pa zraven tega še kakšne medalje, hvalisava poročila v listih, fotografije v revijah itd. Podobno, a nama poiskušeno dejanje Celjsko sodišče je isti dan, ko so mariborski sodniki imeli o-pravka z enako zadevo, sodilo 22-letnemu kmečkemu fantu Avgustu Videmšku in 80 letni delavčevi ženi Štefaniji Sternovi, oba doma iz BevČ pri Velenju. 2ena je imela razmerje z Videmškom, pa je želela, da bi ji Videmšek ubil moša, da bi tako bila v ljubezni popolnoma, prosta. Ko je ležala Sternova v Slovenj gradcu v bolnici, je pisala svojemu ljubimcu: 'Torej te lepo prosim, Guztek, glej, da se paziš kolikor mogoče in ob prvi prilož-noeti, ko boš prišel do tega. napravil konec, da boš rešil sebe in mene. Če bo ubil on tebe, bo u-bil s tem tudi mene za vedno, ker meni brez tebe ni življenja. Teb ie ni treba nikdar bati, da b jaz kdaj pozabila na tebe, četud bi morala še mnogo več prestati radi tebe. Govorila bom za tebe, kolikor mogoče dobro in priče gotovo imaš, torej naprav konac, da jaz ne bom več tako v skrbeh kakor sem dosadaj." — Iz pisma je videti, kako rada bi se žena rešila svojega moža, da bi bila brez strahu pred njim in svobodna v ljubezni z mladim Videmškom. VidemSek Je res potem nagovarjal nekoga, naj u-streli Sterna. Obljubljal mu je 1000 Din, novo mizo in posteljo. Dal mu je tudi puško — toda ta je puško zanesel naravnost k o-rožnikom in izpovedal vse. Sternova je pred sodniki tajila vse, Videmšek pa je priznal vse, le Townsend pozvan pred kongres, odsek Preizkava Townsendo-ve kampanje ae je začela—prezgodaj ! »TAl K OF II UNOIS ) m r !COUNTY OK COOK ) Prof eso rnka "Zakaj >'te si, gospod profesor, napravili dva vozla na o- V ..dniči?" "Da bi se spomnil, da sem žepni robec pozabil doma." office OK county CI.RRK OK COOK COUNTY, ILLINOIS —rwUrat^l riMurM Charles M. Schwab, predsed nik Bethlehem Steel Co. •ssaaai nagrado je zanikal. Sternova je )ila obsojena na eno leto robije, Videmšek pa na eno leto in tri mesece. Bratu zažgal—-10 meeecev zapora. — Poročali smo o požaru, ci je 29. jan. t. 1. upepelll gospodarsko poslopje posestniku Francetu Peterci v Dravljah nad Ljubljano. Ugotovilo se je, da je skedenj zažgal gospodarjev brat Tone Peterca, 89 let stari brezposelni delavec, ki je sovražil brata ker je |>odedovnl milijonsko posestvo, bratu |>a dal sa doto lata 1921 samo 10,000 kron. Toneta so aretirali in zdaj je pred sodniki izpovedal, da so ga tudi usodni večer, ko je prišel prosit za večerjo, spodili iz do mače hiše. Nato je ponoči zažgal. Brat je izpovedal, da je Tone slabegu razuma, dclomrz-než in nagle jeze. Obtoženec je bil obsojen na 10 mesecev zapora. Samomor na Ijubljanakem trgu. — Sredi Ljubljane, nu Kongresnem trgu si je 7. marca zjutraj okrog 4. vzel življenje 27-letni Ivan Lenček, po rodu iz Ljubljane, a zaposlen zadnje čase v Dolnji Lendavi v občinski pisarni. V bližini službujoči stražnik je slišal v nočni tišini strel, šel je iskat in nušel ležati na tleh mladega moškega, ki mu je tekla kri iz usfc, zraven pa je ležal revolver. Samomorilec je bil že mrtev. Zakaj Je šel v smrt, še nI znano. Uboj v celjMkl okolici. — Pr Vojniku je kovaški pomočnik Jakob Velko napadel 25 letnega delavca Jožeta Blaznika iz Vin pri Vojniku ter mu zasadil no* v glavo. Blazniku so prebijali v celjsko bolnišnico, kjer pa je že naslednji dan podlegel hudim notranjim in zunanjim poškodbam. WaNhington. I). C.J 80. marca.—Dr. P. E. Townsend, ori-' ginator in glavni vodja gibanja za starostno pokojnino v vsoti t $200 mesečno, je bil te dni pa-1 vabljen, naj pride pred odsek \ nižje kongresne zbornice, kateri preiskuje to gibanje, da doiene, če ni to navadno raketiretvo. Dr. Tovvnsend bo najbrže zaslišan Ae ta teden. . Preiskovalni odsek je v zadregi, ker še nima pred seboj vsej finančnih podatkov glede dohodkov in Izdatkov Tovvnsen-dovih klubov. Včeraj je prišlo na dan, da se je preiskava začela okrog dva ali tri tedne prezgodaj. Vzrok, da Je odsek z»i-čel preiskavo že zadnji teden, je ta, ker so že v teku kampanje primarnih volitev v več državah in townaendovci energično agitirajo za kandidate, ki so jim naklonjeni. Preiskovalni odsek l>a bi rad ubil to ugitacijo z razkrinkanjrm "čezmernega ra-hetirstvu" v Tovvnsendovi organizaciji. Turaiant to the provision» of Section .1 of tho Primary Election Law of Illinois, I hereby certify that the color of the paper to be u»vd for the Primary ballot* of th* re»p«ctlve I'artiv* for thu Primary Election to bi< held in the County of Cook, In all p red net« ami dliUrlct* under the jurisdiction of the County Clerk, on Tu<<»day, April 14, 1MM, »hall be a* follow»: DBMOCRATIC I'AKTY . . BLUE REPUBLICAN PARTY , YELLOW IN WITNESS WHEREOF, 1 have hereunto »et my hand and affixed the aval of the County of Cook, thin SOth day of March, A. U. 1WW. MJIGHARL J. KLYNN COUNTY CLERK OF COOK COUNTY, ILLINOIS Štirje dečki priznali ropar tke umore Chicago.—Štirje dočkl, stari od 17 do 19 let, so zadnje dni priznali, da so zadnjo Jesen u-bili drja. S. C. Peacocka, špecla-lista aa otroške bolezni in gu o-ropali za $20. Dalje so ubili in oropali nekega trgovca. Vsega skupaj so Izvršili okrog 50 ropov. Imena dečko so Robert Ooethe, DuHand Nash, Kmll Keck In Michael Livingston. Delavsko gibanje obogatelo za novo unijo (Nadaljevanja s 1. atrsnL) bil Izvoljen za tajniku-Ailagaj* nika. Konvencija Je tudi poverila glavnemu odboru, naj nastavi dva organizatorju in vodi delo za organiziranje vseh delavcev y teh dveh Industrijah. Prihodnja konvencija se bo vršila v Fort Wuynu, Ind., me-seca septembra. Najzanealjlvejše dnevne delav. ske veatl ao v dnevniku "Proave-ti." Ali lih čltate vsak dan? Starokrajska semen« /.»prt smo «prejeli rasnih vrat se-inens b LJubllanc ter Vam poaebno priporofaauo «ledeta: SALATA. kamenita slava, »sodna HALATA, druioasodna glavasta SALATA. liuhlisnakt ledeak» HALATA, orjatkl blaer, fina HALATA, rudetkaata, nelna RA1HC, aelen ali rudetkaat KNDIVJA, rumena afednejla EN PIV J A, aelena Jraeaaka KORENJE, belo sli rudeče PKTRAIU, nakodran sli korenakl It KI'A, ssodna ali etrnlUna KUMARE, fine domete vreta URAH, flai s uiltntm alrotjem FIŽOL, aiaki »«leni brea niti KI20L, vlaoki "Cešnjevte" REDKVICA, rudeta trda okuana MAJKRON, aladki dileti MOTOV ILC, repineelj /.KLJE. fino anodiM» belo /.KIJE, liubljanako kaano Cena teh aeman le lic paket. Lahko kar larrlete ta ogla*, padata*» nemena, kstera lelite in nam ga vrnete a M«mey ardrom in naratllo bomo tufno odpoalali. Pišite po po|M»l«n aesnaaa ataro-kralakih kn amarikanakih «amen ter drugega blaga v naAI salogi. STE V K MOliORKO 00. 704 Ha. 2nd st. — Mllwaakee, Wia. Velika ioi sa zapet Mila Tako ae bomo «pel poguatlll po aa* «i atari *egi. Oh lej priliki ne paaa. bile Ha naAe fine in okuaae doaasče klobase, Aelodre in luske, aeas Sfta funt. 1'oAIJemo vam tudi hreneva korenine po I Se funt. PoSIJem v vae kraje v Ameriki In v Alaaka. Poštnina pla/ana v garnjili cenah, t na* rodilom paiijite denar, na naalov: JOSKPH LEHKOVAR. 410 lligh Hlreet, Kacine. Wta. Vsak potegi ja j manj kisloben LAHKA KAJ A BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA Enoatavne mekaaišne podrobmi-ti ¡«delovanja cigarete a« pieeenetljiva vašnoati. Od njih eo odviene flaišoe la*u»«ii cigarete, kot teža, «bsag. švraUm«, vlago - •hranjajoče laatunati. eaotmiel napolnitve, enotno»! iadrlka - vas te ima dalekoeešen vpliv na snaiaj njenega ušlganja In V icdelavi Lurk* Strike Cigara« ao bile vee tr laetooeü skrbno uetalj^ne as ispupolstftov LAHKE KAJK. jjjjndVov bo I)jn ata £v7a S^kTr Tn Hozjan pa «ta po naAU n,,kl|J dn*h tÄj*ni» priznala, da v pi kar tat »i ** upr 1 a^t j j dr. *"vr.ic|t drugi so pa „u iivršila umor po nagovarja-' n't kot priatni ko- nju a gtrani Vaša. ki Jima Je ob-' ¡n ne bo po 2000 Din nagrade, če MTaviti it prometa, «pravita Kepeja s sveta. Vaš Je |ce m knjigovo- kljub tem izjavam zanikal vssko -e vodi preis- krivdo. Kepejeva prav tako. Vaš je celo zanikal, da bi imel raz- medtem priznala Sečkar in na jj" •frr* I» Heograda.— merje s Kepejevo ženo. t * 'r v li«-«>gradu mo- ko je Kepejeva to asma | ' meč« kaj čud-: Res pa je. da delavca R -"IT'S TOASTED Zaščita vašega grla- proti draženju-proti kašliu * TSČlm Leckltf •• mani kltlobae Pionv BTA Dolina meseca ROMAN 1,111 JACK LOW DON—Paaleeeall Vladimir Leratik "V hudobnem času živimo," je « srditim nasmehom odvrnil Hastinga. "To izmotava, nje zemlje na debelo je dandanes narodni zlo-¿in Združenih držav. Saj tudi ne bi dajal va-temu aoprofu takega »veta, ¿e ne bi z vso gotovostjo vedel, da bo zemljo, ki je on ne bi ma-ral izmozgati, vendarle izmozgal kak Portu-galec ali lUlijan. Kakor hitro pridejo in se nekoliko umirijo, pišejo po svoje seatre in sestrine in tete. Ce bi bili žejni pa bi gorela prodajalna in bi teklo plemenito rensko vino v izgubo, ali bi * pomirjali Iztegniti roko in zajeti pijače? Vidite, naša narodna prodajalna gori na vaeh vogalih in nešteto dobrih reči gre v izgubo. Postrezite si. Ce vi nočete, si bodo postregli priseljenci." "Oh, vi ga ne -poznate," je b rž pojasnila go-spa Hastingsova. "Na ranču porablja ves čas v to, da neguje zemljo. Samo gozda je več ko tisoč oralov, in dasi ga redči in skrbuje kakor kak ranocelnik, vendar ne smejo posekati niti enega drevesa brez njegovega dovoljenja. 8to tisoč dreves je celo sam zasadil. Neprestano osušuje travnike in koplje jarke, da bi ustavil i spodjeda nje zemlje; še s travo na pašnikih dela poizkuse. In vsak trenutek kupi kak iz-mozgan ranč, ki meji ob nagega, in jame obnavljati zemljo." "Zato pa vem, o čem govorim," ji je Has-tings segel v besedo. "In moj svet ostane. Ljubim aamljo, a če bi bil siromak, bi v*l»c temu - glede na to, kako je dandanes pri nas — še jutri izmozkallpet sto oralov, da si jih kupim pet in dvajset v last. Kadar prideta v Sonomsko dolino, se oglasite pri meni pa vama pokažem vso zadevo, to je, sveUlo in temno stran. Pokažem vama. kako je treba graditi in kako je treba uničevati. In če potem naj-deta farmo, ki je itak obsojena v izmozganje, tedaj zgrabita za priliko in storita to sama. ' "I>a, in pri tem se je do ušes zadolžil," sije zasmejala gospa Hastingsova, "ko je rešil pet sto oralov gozda, da ga niso oglarji poku- hMSpredaJ, na levem bregu Sacramenta, 'kjer ao Montezumovi hribi prehajali v nižavo se je pokazal Klo Vista. "Skitelec" je zdrčal po gladki vodi mimo parniških pristanov, izkr-cevalnih pomolov in skladišč. Japonca sta prišla na prednji konec jahte. Na Hastingso-vo povelje je «prednje jadro zdrknilo z jambora In "Skitalec" se je z manjéano brzino obrnil v veter, dokler ni lastnik zaklical: "Mačka v vodo!" Kotva je imdla in jahta se je u-stavila tako blizu brega, da so visele vrbe tik do* čolna. » "Više ob reki Jo kar k bregu privežimo, je rekla gosju» Hastingsova, "in ko se zjutraj ¿budite, vam silijo veje dreves prav v kabino." •îOoh4" je »amrmrala Saxon in pokazala oteklino na svojem zat>estju. "Pogfcjla. Mo-skito me Je pičil." "Dokaj ligodaj je še zanje," je rdtel Has-tings. "A kasneje postanejo strašni. Take gosle roje sem jih že videl, da ni bilo moči okreniti jadra proti njim." Saxon ni bila dovolj izkušena v pomorski vedi, da bi bila razumela njegovo pretirava- n j e, čeprav se je muy namuznil:------------- "V dolini na mesecu ni moskltov," je dejala. "Ne, nikoli ne," je rekla gospa Hastingsova. A tedaj je jel njen mož izražati obžalovanje, da je kajuta tako majhna in jima ne mort* isinudlti prenočišča. Na vrh nasipa je prihrumel avtomobil, in mladi fantje in dekleta, zdra\ili Saxo no, Hillyja in Hastiugna, ki ju je veslal na suho, » klici: "Hoj, otroci!" — "Hoj otroci!" *e je odkliknil llastings; in Saxon, ki jo je veseIHa deškost njegovega zagorelega obraza, se Je nehote spomnila deško-sti Marka Halla in njegove carmelske družbe. _ DVANAJSTO POIJVVJE Nekaj nad mestom Rio Vista sta se Saxon hi BiUy s starinskim brodom prepeljala čez Sacramento in tako dospela v porečje. Z vrha nasipa se je razprostrlo pred njo kakor razodetje. Spodaj, niže od reke, se je razteza a tirna, ravna pokrajina, kakor daleč je segalo oko. Ceste so vodile na vae strani, in Saxon je videla neštete farmarskih poslopij, o katerih se ji ni niti sanjalo, ko se je peljala nekaj čevljev onkraj vrbove seči po samotni refoi. Tri tedne sta preživela med bogatimi far-marskimi otoki, kjer so ponoči in podnevi gradili nasipe in črpali vodo, da jih ni zalila. Bila je enolična dežela s povsod enako bogate zemljo in eno samo višjo točko; ta točka je bil Mount Diablo, zmerom viden, bodisi da je dremal v poldanskem sinju, bodisi da je črtal svojo grbančasto gmoto na večernem nebu ali kakor sanja štrlel iz srebrnih jutranjih mra-kov. Časih pes, časih s Čolnom sta prepotovala porečje vse do šotišč ob Srednji reki, po San Joauuinu nizdol do Arttiocha in po Geor-giansikem prekopu navzgor do Walnut Grovea ob Sacramentu. In izkazalo se je, da je bila to tuja dežela. Obdelovalcev zemlje je bilo na tisoče, a Saxon in Billy sta videla, kaj pomeni hoditi ves božji dan in ne najti žive duše, ki bi govorila angleški. Sreča vala sta časih kar v celih vaseh — Kitajce, Japonce, Italijane, Portugalce, Švicarje, Inde, Korejance, Norvežane, Dance, Francoze, Armence, Slovane, skratka, vse narode, samo Američanov ne. Edinega Američana sta našla ob spodnjem toku Georgiane, kjer se je na nedovoljen način preživljal s tem, da je ribaril z vriami. Drugi Američan, ki je klical žveplo in smolo na vse, kar je dišalo po politiki, je bil potujoč čebelar. V Walnut Groveu, ki je ves mrgolel od življenja, je živela peščica Američanov, sestoječa iz štacunarja, krčmarja, mesarja, čuvaja pri vzdižnem mostu in brodarja. In vendar sta bili v Walnut Groveu dve cvetoči mesti, eno kitajsko In eno japonsko. Večina zemlje je bila last Američanov, ki so živeli drugje in jo neprestano prodajali tujcem. V japonskem delu mesta je bil ravno pretep — ali veselica, Saxon in Billy sama niste vedela, kaj — ko sta na "Apaču" odplula iz Walnut Grovea proti Sacramentu. "Na stopnicah sedimo," je razdraženo rekel Biijr. "Prekleto kmalu nas bodo zrinili še odtod." "V dolini na rnesocu pa ne bo nič stopnic," ga 'je hrabrila Saxon. A Billy jo v svoji neutolažljivosti trpko pripomnil: "In med vsemi temi vražjimi inozcmci ni niti eivcga, ki bi znal voziti s štirimi, kakor jaz." "A zemljo znajo obdelovnti da nikoli tega," je dodal1. In ko mu je Saxon pogledala v mrki obraz, se 'je zdajci spomnila litografije, ki jo je bila videla v svojih otroških letih. Predstavljala je prerijskega Indijanca s poslikanim obrazom in pernatim nadglavnikom, kako je sedel na konju in z začudenimi očmi strmel na vlak, ki je drevel po pravkar zgrajenem tiru. Pomislila je na to, da se je bil lndijanoc umaknil pred valom novega življenja, ki je prineslo železnico s sein»j. In v duhu se je vprašala, ali so tudi Billy in vsi drugi ljudje njegovega kova obsojeni, da se umaknejo prod to novo plimo čudovito delavnega življenja, ki priteka v deželo iz Azije in Evrope? (Dalja prihodnjič.) Psslsdsjs prazgatfofiaska odkritja as hohaa Katarju ol Kolpi Antična zgodovina na osno- „_____________ _ __ vi pisanih virov je v glavnih po- preko polja, skozi gozdove in I tezah končana. Ali človeški vasi. Na begu smo videli gru- duh, ki se vedno vprašuje,, od-pe civilistov s svojimi družina- kod, s tem ni zadovoljen, ker mi, ki niso vedele, kam bi se kramp in lopata često spravita Valerija lahko napade z druge strani/ Patrulja je na hribčkih in stolpih obesila bele zastavice, da smo vedeli, kje se nahaja in da nam Um ne preti nobena nevarnost. Bežali smo obrnile. Na vozovih so vozile pohištvo in drugo ropotijo, ki na dan ostartke ljudskih kultur iz starejših dob, ko v isti deželi so jo pobrale predno so zapusti-1 še niso poznali črk in pisanja le svoje domove. Od Lemberga Zato ima danes prazgodovinska smo stalno slišali grmenje to-1 arheologija pfrednost pred kla- pov. aično, ker sega nazaj do začet-Bližali amo se trdnjavi Prze-1 kov Starejše kamemte dobe, to mysl in pripovedovali so nam, se pravi preko 100,000 let da bomo v par dneh že na var- preteklost, nem. Rekli so tudi, da je naš p0 gVetovni vojni je prazgo-umlk strategična poteza — Ru- Ljovinska arheologija na tleh se je treba izvabiti v past, iz Dnivdke banovine precej dolgo katere se ne bodo mogli rešiti. I počivala. Zadnji čas pa je na de-Na 14. septembra nas je priče- ju ve£ gji na raznih mestih. V la obstreljevati ruska baterija, prvi vrgti je treba omeniti na-amrpak krogle niso napravile I gorenjskega rojaka prof nobene škode, ker smo hitro | ¿r. W. Sehmida, ki je odkopaval ostanke prastare kulture na Vačah in na Kučarju, rimske pa na Vrtini kri ter v Ptuju. Pridno in vestno sta delala na terenu gg. univ. prof. B. Saria in dr. R. Ložar, kustos Narodnega njena proti jugovzhodu in je 4.25 m dolga in skoro istotoliko (4.20 m) firoka. Bila je postavljena na podložnih kamnih iz srednje-debelih hlodov, kakor je bilo videti iz številnih kosov ilovnatefea ometa. V sredi hiše je bilo precejšnje ognjišče 1.70 m:1.90m, trdo tlakovano z drobnim kamenjem in nekoliko oddaljena od njega pa 0.70 m široka jama za pepel. Hiša je obstojala samo iz ene sobe; pred njo je ležalo nekoliko velikih naravnih kamnov (plošč), ki so rabili za počiva-nje na prostem ali pa kot podstavki za stvari pri raznih hišnih opravkih. Zelo zanimiv je vsekakor prizidek 3.10:2.45 m na zahodni strani, ki je verjetno služil za hlev. Na sevemoza-hodni strani je bila še mala čuro-nata 1.85 m:2.60 m, ki so jo naj-brže rabili za spalnico (prenočišče). Hiše v Podzemlju in na Vačah so splošno ilirskega tipa: le našli zavetje za nekim hribom. Večji del naše armade se je pomikal po glavni cesti, naša baterija in huzarji pa smo zavili po stranski poti. Opoldne smo j dospeli v neko večjo vas, kjer smo dve uri počivali in dobili I museja v Ljubljani. G. prof. S. kosilo. I Brodar pa je odkril v Potočki Predno smo odkorakali dalje Zjalki na štajersko^koroški mena* je poveljnik opozoril, dalji zanimivo okrašeno orodje iz moramo biti zelo previdni. Ako I stare kamene dobe. nas bo pričela bombardirati ru- Za Bek) Krajj.no se je z vne-ska baterija, bomo tudi mi mo- ^ in pravo ljubeznijo zanimal rali odgovoriti z ognjem. Kma- prof schmid in kar ločiti se lu se je oglasil ruski top, nakar nj mogej ^ pravljičnega hol-smo pričeli streljati. Ze po ma Kučarja, na katerem je bilo prvem strelu je ruski top u- utrjeno gradiišče, ter od evetle-molknil, vendar smo mi vseeno gfk brezja na severni strani pri poslali še nekaj krogel proti so- vasi GrmU( ^jer ležie mnogošte-vražniku. Proti večeru smo vUne veHke in manjše gomile pričeli kopati jarke za naše to- (gobovi) iz hallstattske (1000-pove. Tisto noč je pričelo de- m ,pred Kr) in atenske dobe ževati, in ker nismo postavili | (4oo_i pred Kr.) vse do toka TOREK, jnjMA«^ sko kulturo Vač z ono nt Ija (Kučarja), zapazimo glavnem istovetnost kulL njenega duha. vendar p*! je nekatere razlike. V pt\i so Vače bogatejše rai pov lončarije, fibul in okraskov. To potrjuj« razvoj oblik, ker stoje V^T močnejšim vplivom venetsk.! ture iz Este (III) pr,7. Podzemelj pa tvori nekako 1 no sfero hallstattske in latenske kulture zaradi t daljeno8ti od prometnih Kaže marsikatero lokalno rodnost, ki se izraža v konzervativnosti. Se nekaj besed k etir imen Kučar in Vače! čar ali Kučer (220 metrov)"] po svojem imenu seveda praviti s kučerjem (koäji ali voznikom), ampak prej, bohrvaškim besedilom kik ali pa še bolj s češkim ko kučera ("Haarlocke, sena stavba na kamenitih pod-.ker je Kučar bujno i i stavah in z ilovico ometana; ven- zaraščen in izgleda k dar se pa hiša na Kučarju razli- kuštravec v primeri 8 (366 m), ki mu na južni kuje po drugih svojih prizidkih, ki značijo razvoj običajnega hiš- stoji nasproti v razdalji nega tipa od enega na več pro- g km. Na Kučarju je bil štorov. I tudi rimski kamen i Delavnica (kovačnica) v Gr- SILV ANO. Zaradi zanii bodi omenjeno, da se v Tiflisa v Transkavkaziji hrib Kodžori in da se mu razlaga iz gruzinskega ki mu pod Kučarjem 6.15:3.85 m je bila lepo tlakovana ter je imela veliko ognjišče 1.80 m—0.86 m. Poleg njega jama za oglje in pepel. V nji je stala še dobro o-Jkočori "kodri, rud^ti luč hranjena skleda z ročo. V nji so katerimi se primerja goi* našli več bronastih fibul iz naj- pokriva višino hriba. Šotorov, smo bili zjutraj vsi premočeni. Omenim naj, da so se nad nami vedno zbirale jate vran in krokarjev, kakor, da bi hotele pokazati sovražniku, kje se nahajamo. Prišle so menda iz vse Galicije in Rusije, ker so včasi kar zatemnile solnce. Kva-kanje vran in krokarjev nam zelene Lahinje. Prava dolina smrti so ti belokranjski stelni-ki, ležeči pod strmim pobrežjem Kučarja, prestolnice ilirskih knezov. Štiri leta zapored (1932-1935) je prihajai prof. Schmid v Podzemelj, da odkrije in dvigne izpod ruše ostanke kulture naših prednikov ilirake-ga govora na tleh Bele Krajine je šlo na živce, da smo bili kar I i% ^rVega tisočletja pred Kri- ner vozni. Na 16. sej?temlbra smo se mo- j rali hitro umikati. Utegnili nismo niti spiti kave in nakrmiti konj. Na naši levi strani se je vila glavna cesta, po kateri je vozila težka artiljerija. Naša pot je držala skozi gozd in predno smo šili iz gozda smo zapazili pred nami veliko ravni-1 no. Tu smo se ustavili in počivali ter opazovali častnike, na katerih obrazih se je poznalo, da je naš |>oložaj zelo kritičen. Okrog devete ure zjutraj, ko so bik vse baterije zbrane in smo spili nekaj kave, so se o- stom. Bela Krajina predatavlja nizko vsedlino, ki je valovita in je nekdaj tvorila zaliv Panonskega morja. Pri upadanju tega mor-ja so se pokazali današnji holmi in hribčki kot otoki, ki so moleli iznad gladine. Tak holm je Kučar (220 m), ki strm na vseh straneh samotno stoji ob kolenu Kolpe, ki jo vprav njegova skalnata rebra prisilijo, da teče proti vzhodu, proti Metliki, Oz-Iju in Karlovcu. Okoli Karlovca vodo 1'ot je drtala mimo neke . hiše, ki j<* bila v plamenih, tio» rela je streha In na strehi arm opasil kmeta, kateremu no /en i ske prinašale v«»do, da je gasil ogenj. V blUini hi»!- mi je u-daril v no» vonj p<» svežem kruhu---Ker—m»h> 1mI la* on. d» 1 dt n—Ponoči i bi bil živega dihur ta t dlako vred požrl, arm hitro «topil v vežo in tam o|»azil v rečo novo-I** enega kruha Hitro »m pograbil hleber in ga »tinnil p-hI suknjo. Tatvina »e mi j« po«reči la. Vodo »em kmalu dobil in potem aem ar vrnil k bateriji. Po tisti bilki «mo «r umaknili in posno ponoči am<»; m u-«tavili za neko v a«jo T#m »o *»»rali Sest mol, da bodH atra-šth ponoči Moja alušba- n« straži «e Je pričels opolm»i. Ko ev me (budili, sem opazil, da je vsa okolica razrtvetljena od ognjev. Na straAI »em stal do dveh zjutraj. Nekaj minut prej je prišla k meni kavalerlj-ska patrulja, ki je vprašala za poveljnika Imela je zanj pismo, a g.i je kur meni izročila »n jaz aem stekel z njim k poveljniku. Ta ga je prečital in takoj obvestil stražo, naj zbudi v *c moštvo. Bfez v»akega hrupa »m<» »e ap*t pripravili na od-hod Takoj aem ¿aslutil, da je «ovražnik v Mižim in da nam preti nevarnost. tako velika skladišča. Avstrijski poveljniki so najbrž mislili, da bodo Ruse kmalu zapodili do Moskve, a so se uračunali. Velike zalog«* živil, vina, nima in tnbaka so morali uničiti, ko je za nami pritiskala ruska armada. V tistem času je bilo tam tisoče vojakov, a noben ni smel ničeaur pobrati v skladiščih. Šele v zadnjem momentu je neki oddelek vojakov pograbil par zabojev tobaka in cigaret katere so si potem med seboj razdelili. VI Bilo je 13. septembra, ko smo dobili poročilo, da se je ru-«ks armada razdelila v dve 1 mikali smo se poča»i ves te- «""«P** Kn« »tem ponoči in se nekolik«» odpočili." Neko jutro smo prišli na av-I *trij*ko mejo l'»tav*ili »mo «e v vam, k)er m» bila velika »kla-<> / v o »n drugih poLretiSčin. V*» »kladvÁa ao vojaki polili s petrolejem in jih zalgali, da ne • ht pttéW- '{«rtretWtne Ruaom v ! roke Meni m- o « ud no *del<», i m i « • tem kraju nahajala 1< par v*rttm i^hi«. «Utijf pe — Oblečeni, ker!*pu,lil* proti R»w»-R"*kl. kj kjer je v tirftem času divjala vroča bitka med AVstrijci in Rusi. »mo lahko «pali 10rni|l,»J* topov je bilo razločno slišati » tiste strani in bili smo informirani, da so naše čete v kaši. Mi »mo ar še vedno umikali pred Ru«l. Naša l»sterija je tvorila »le I drsnega krila, katerega je ščitil šeatl huzarski polk Pred nami ao bile patrulje. ki so pregledovale teren. Te »o vse olklezle, ker je biUi nevarnost, da nas sovražna ka- ko eno od naših baterij in kmalu je 16 topničarjev obležalo mrtvih, devet pa je bilo ranjenih. Ostali so se •rešili in vzeli tudi topove s seboj. Ker so bili topovi blizu skupaj, je tako grmelo, kakor da bi se sam pekel podiral. Bila. je velika zmešnjava, toda trajala je le kakšne |M)I ure. dokler niso topovi utihnili. Pozneje smo ugotovili, da je bilo mtše streljanje učinkovito in da so Rusi itrpeli Velike izgube. T«t »i b«4o nič čudnega, kajti če :t0 topov sipa ogenj in žveplo, učinek ne more izo-stati. Baterija, ki je utrpela največje izgube, je bila od osmega regimenta. Ostale baterije so ie IM kaj ranjencev V ku te bitke so med nami švigali dragonci na svojih konjih. Nekega konja je zadel drobec granate v trebuh, da «o mu izstopila čreva. toda žival je drvela kar naprej. Sele ko amo dra-gonca opozorili na to, je konja ustavil, ampak ga ni hotel u-streliti. ker ae mu je smilil. To delo je opravil drugi in tako rešil konja trpljenja (Dalja sna>«ajti > Kučarju ustanovilo važno politično in obrtno središče. Na vrhu Kučarja je bilo utrjeno gradišče, kjer je zapovedoval kak ilirski baton (knez); na južnem pobočju samega holma pa so na primitiven način topili železo in v domačih kovačnicah izdelovali nakit ter potrebno orodje in orožje. l*ta 1932 in 1933 je prof. W. Schmid odkopal na južni in vzhodni strani kučarakega vrha več topilnic železa, o katerih je te javnost obveščena. L. 1934 in 1936 pa je odkril na severnem podnožju holma pri vasi Grmu. kovačnico in na zapadni strani vrha (gradišča) hišo iz najmlajše hallstattske dobe. Sicer pa je prišlo slučajno na dan, bodisi pri oranju, bodisi pri rigolanju vinogradov, veliko število keramike. sulic, itd., kar je bilo pregledano in zabeleženo. Na severnozapadni strani vrha Kučarja «o še oatanki gradišča. čigar nasip je deloma še 2.20 m širok in 0.40 m visok, a ga je na drugi strani izravnalo in razbilo rigolaoje terena za moderne vinograde. Grobišča se nahajajo okoli holma, največ na aevemi atrani. pri vaai Grmu, kjer jih je pred več ko 40 leti prekopal Jernej Pečnik. Mala hiša na Kučarju Iz najmlajše hallstattske dobt j« abr- mlajše hallstattske dobe (600 do 400 pred Kri.) in več železnih fibul pozno latenske (keltske) dobe iz 1. stoletja pred Kr. Kakor se vidi iz ostankov posod, je rabila kovačnica predvsem v mlajši hallstattski dobi, po pri-iki v V. in IV. stoletju, bila pa je v rabi tudi pozneje, tja do Kristusovega rojstva, ker se je nahajalo v njej par pozno keltskih in rimskih posod. Na fibu-ah se vidi, kako okorela je obi-' čajna hallstattska ornamentika. Črte in koti niso več tako geometrično precizni in fini in nosijo pečat svojega časa. V notranjosti kovačnice je bil najden tudi srebrn denar iz rimske republikanske dobe in sicer iz časa okoli 84 pred Kr., ko je t}il eden i?-med predstojnikov kovnica denarja C. Narbanus. Zraven delavnice, ki je služila za izdelovanje bronastih in železnih fibul in drugih predmetov, je bilo mojstrovo stanovanje 2.60:7 m. Pri zgradbi hiš so prazgodovinski prebivalci Kučarja uporabljali kot jednoto za merjenje ilirsko-macedonski vatel, katerega je ugotovil prof. Ed. Novot ny pri hišah, ki jih je odkril prof. W. Schmid (blizu 100) na Štajerskem in Kranjskem. Fibule iz hallstattske dobe so po obliki čoiničaste in polkrožne ali pa na lok (Bogenfibel), iz latenske dobe so železne z iztegnjenim lokom. Geometrični ornamenti na fi bulah so izvedeni v cik-cak lini ji ali žagasti črti. Kultura Kolapijanov ima mnogo stikov z japodsko kulturo,'a to ni nič čudnega, ker je teh dvoje plemen blizu izliva Lahinje v Kolpo ali pa izza Metlike in Ozlja mejilo drugo na drugo. Ako primerjamo prazgodovin- V imenu Vače prav ver: tiči jafetitski koren wit, kj meni "kovino". Slično se | ugrofinsko whs — ruda in džarsko vas "železo" (Vi Eisenstadt); wat-j-e—Vače leznik, rudnik". Dr. Niko Zupan a F F ILE Vedno nizke cest za X-RAY Ure: 8:30 do 8:30 i Phone: Harrison 0761 Želodčno Zdrai Iskreno Priporočano Chicago, III. - "Trinerjeo | Tina jemljem, kadarkoli trpia « kxttnih ali prebivnih nfrHnoitš lahko ga Ukreno priporočam id mur." — Mi*. SuMnna P»d« ^ delati poizkuiov • ktkim dr«B vajalnim aredatvom. JsmUjta T« jevo grenko »lao, ki j« " 44 let šokaiato, da j t najbolj vs adrarilo pr®*' »»P^ pl,B°*1 bemu teka. glavobolu, n*m>*< apanju la podobnim teitvim. P"^ lekarnarjih. I TRINERJEV ELIK5II GRENKEGA vina Josaph Triner Comp«! Oc* AfitirijU u TISKARNAS.N.P-i v tiskarsko obrt spadajoča^ Tiska rabila sa vaaetica In shode, ^ J knjige, koledarja, letaka ltd- f alovenske«. i^ alovaškam, češkem, nemškem, anglaškem Jesi«»^ VODSTVO TISKARNE APEIJRA NA ClM* 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROCš ▼ SVOJI TISKARNI Vsa pajaaafla Saje vodam tiakara- Pišite pe S.N.P.J. PRINTER' 2*67-1» sa LAWNDALI A VINU« Aefea Backwel 41 ancAM ni» ;