Poranrezna številka 12 vinarjev.
Sisv. 247.	f umnin y sonoio. ime 27. oh 1917.	Leto XLV.
Velja po pošti: —
za celo leto naprej.. E 30-— sa o mesec „ ., „ £-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— za ostalo inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom: Za oelo :eto napre].. ¥ 28-— sa en meseo „ ..K 2-30
V	ipravi prejemati mesečno,, 2.
e= Sobotna Izdaja: s
Za oe o leto ..... K T— sa Nemčijo oelolo no. „ B*— si ostalo inozemstvo. „ 12 —
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm vl:oka ali nje
proslor) za enkrat . . . . po 30 v za dva-In večkrat . „ 2;,, pri več|tb naročilih primeren popnst po domovom.
......,N Poslano: —
Enostolpna petitvrsla po 60 v
Izhaja vsa'5 dan Izvzemši nedelje In praznike ob 3. nn pop.
Redna letna priloga vozni red,
_ _ Uredništvo jo t Kopitarjev' nllol Stev. 6/IIL BoTopisi se ne vračajo; nefr&nkirana plsmr. se ne : sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UprevntStvo je v Kopitarjevi nlioi St. 6. — Račnn poStne branllnioe avstrijsne St. 24.797, ogrske 28.&11, bosn.-bero. St. 7563. — UpravnlSkega telefona št 188.
Naši na italijanskih tleh,
Trst reSen. — 40.000 laških alelnifeDC. 300 topoo zapletenih. — Poraz laške oiade.
Siloviti plaz naših in remških vojev tam med Kobaridom in Avčami, katero črto so naši in nemški voji že prekoračili, so čutili že v — Rimu. Italijanski ministrski
fredsednik je ostal v zbornici brez večine, adel je, ko so na Monte Citorio izvedeli, da je laška bojna črta pri Soči zrukana; 314 poslancev je glasovalo proti njemu, le 96 jih je ostalo vladi zvestih. Sonninovih izvajanj niso vzeli na znanje. Mrliči hitro jezdijo. Prezgodno bi bilo seveda, če bi rekli, da bodo novi možje v Italiji kar zdaj sklenili mir. Netti, ki se imenuje kot Bo-sellijev naslednik, je Giolittijev pristaš. Svoje čase je n. pr. 1. 1905. zelo hvalil zvezo z Avstrijo. Sicer pa Italija ne bo odločala o miru; marveč odločali bodo Angleži, ki so, vsaj navidezno, še zelo za vojsko navdušeni. Na vročih italijanskih tleh bi se-veda tudi nova revolucija čisto nič ne presenetila.	XXX
Avstrijci in nemški generali so dvanajsto bitko pri Soči skrbno pripravili. »Zeit« piše o tem z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: V zadnjih dneh nestrpnega pričakovanja smo živahno italijanske liste čitaji. Bodo li kaj zapazili? Zaupali niso nič; v negotovosti so se nahajali. Do 500 letalcev: Italijani, Angleži in Francozi so kljub dežju in našim obrambnim topovom ▼edno in vedno preizkušali prodreti našo zaporo, da bi dobili vpogled v proslor, kjer so se naše čete zbirale. Topovi z italijanskih ladij so metali krogle na bohinjsko železnico; v Idrijsko, Čepovansko, Trnovsko dolino. Sovražne izvidne četice so se plazile ponoči in v megli do naših odsekov in povzročile, da so pričele strojne puške ra-gljati. Cadorna je gotovo nevarna znamenja bližnjega viharja zapazil, a nevarni politični položaj ga je prisilil na pomirjevalne izjave v vladi prijaznih časopisih.
Ko 6e je že nahajala pri Tolminu nemška armada, ki je ojačila obe avstrijski vojni skupini, je v »Avenire d' Italia« pisal Cantalupo, da na protiofenzivo v velikem slogu ni misliti, ker da Boroevič nima toliko vojakov, da bi popustil najstrožjo obrambo. Z ozirom na previdne izjave c. kr. častnikov, ki so*jih Italijani ujeli na višini 800, da razven treh divizij, ki so prišle iz Galicije, niso došle znatne ojačbe in da jih tudi ne bo, dokler se ne bo položaj na ruskem pozorišču pojasnil. To je bilo vse, kar je italijanska javnost znala. Prej, kakor mislimo zmagamo. Še »ultima force« in
Trst bo naš, so pisali. Pravkar se je odpravljalo na pot veleposlaništvo »Donna Italia Garibaldi«, da izroči Cadorni častno sabljo, ko je prestrašilo italijansko javnost Cadornovo poročilo: »Nemške čete so nastopile na južnem Tarolskem. Ne preiskujemo, zakaj da so tam Nemci nastopili. Mogoče zato, da odvrnejo pozornost od pravega napadališča. a italijanski listi so na dolgo in široko, posebno milanski, pisali, kakšen uspeh da bi imela druga ofenziva iz južne Tirolske, ki so jo pričakovali, ker se je tudi poročalo o navzočnosti cesarja Karla na italijanskih tleh. Res: spreta no in modro so avstrijski in nemški generali uvedli 12. soško bitko: ofenzivo, ki je nad vse spretno uvedel nastop v Riškem zalivu, ki je odvrnil pozornost od laške fronte.
XXX
j »Na mnogih točkah se bijejo naši že | na italijanskih tleh.« Kratko, lapidarno je j to včeraj naznanil pl, Ludendorfff. Bitka je j divjala šele dva dni; na 50 km dolgi bojni j črti j" italijanska vojska razbita. Število I ujetnikov, plen: ali se ni podobno poročalo j o strašnih bitkah, ko smo premagali Ruse I in Srbe? Tiste naše čete, ki so vpadle j predvčerajšnjem pri Volčah v italijanske postojanke, so vzele strmine tistega kolo-vratskega pobočja, ki je tvorilo središče italijanskih baterij. Proti severu je šla italijanska črta severno od Tolmina po črti Mrzli vrh-Krn-Poloniško pobočje; naslonila se je na Bovec, od tam se je nadaljevala čez Rombon. Sovražnik je zasedel to črto po dolgih, ljutih bojih, ki so ga stali veliko krvi in ljudi. Močno se je utrdil in s topovi zavaroval. Sovražnik, tako pravi naše uradno poročilo, popušča vse ozemlje, ki jo je priboril z življenjem tisočerih v enajsti soški bitki,..
V prvi prebijalni bitki tc vojske pri Gorlicah je začetni usoeh takoj učinkoval na sosedne odseke. Zdaj je to prvi čutd Italijan na Banjški planoti: s severa, a tudi z juga pri Avčah ogrožen s strani se je pričel umikati, dasi se je prvotno žilavo branil.
Predor se od včeraj ni samo poglobil, marveč tudi razširil. Vrzel, ki se je prebila v italijanski črti, ne zraša več 30, marveč 45 km. Širi se proti jrgu do tiste gore Sv. Gabrijela, ob katero so se razbijali v enajsti soški bitki valovi naskakajoče italijanske vojske. Cadorna je sicer poizkušal
Izza nisp len.
Piše Tine K. iz Kala ob Soči.
Trg Kanal, biser soške doline, je sedež okrajnega sodišča in dekanata. Leži ob Soči, ki ga deli v dva dela, a zgodovinski most ju zopet veže. Soška dolina je na tem mestu le toliko široka ,da imata prostor cesti pa obeh bregovih reke, železnica in pa čedni trg. Soča sama se je tu stisnila v ozek skalnati rov — kanal. Odtod tudi ime trgu. Levo in desno trga, proti vzhodu in zapadu, Se dviga zelo strmo hribovje, ki doseže na desnem bregu, proti jugozapadu, v gori Sv. Gendre ali »Goradi« višino 812 m. To je na desnem bregu Soče od Sv. Lucije do morja najvišja gora. Z nje imaš krasen razgled na Vipavsko in Kras, na morje in Fur-Fanijo do Benetk ter na Julijske alpe. Vojaški zemljevid imenuje to goro italijansko popačeno — kakor sploh vse druge slovenske kraje — Korrada ali Corrada. Gorada je seveda pristno slovensko ime. V briško-beneškem narečju se krajevna imena rada končujejo na da, on, in itd., n.pr. Križada, Kačada, Kačon, Robon, Robotin itd. Tudi slavni Sabotin. ki leži nekoliko kilometrov | niže Gorade, je čisto slovenskega izvora, I samo da bi se moral imenovati Robotin, kar bi popolnoma odgovarjalo obliki ozem- I
Ija. Ako opazuješ Sabotin s Sv. gore, Id z njo vred zapira kanalsko doliro na jugu, vidiš, da tvori hrib pust skalnati rob, je torej res Robotin. Sedaj pa nazaj h Goradi! Vanjo smo imeli Kanalci že pred vojno veliko zauoanje, da nas bo varovala pred italijanskim roparjem, da bo obvarovala nišo Sv. goro pred laškim oskrun:en:em; saj je njena lega kakor od narave določena, da čuva kanalski in goriški okraj s Sv. goro v sredi. A varali smo se, namesto da bi nas Gorada branila, nas je uničila.
Enako strmo kakor na desnem bregu Soče fe dviguje hribovje iznad Karala turli na levem bregu do sela Vrh, znanega iz 11. laške ofenzive. Od Vrha dalje se razteza gorovje polagoma čez Banjško planoto (ki ima veliko sličnosti z okolico Novega mesta) in doseza v hribu Rojnik ali Vojnik višino 955 m. Pred to višino ima tudi laški Napoleon primerno spoštovanje — kaj čuda, če se je 11. Cadornova ofenziva na Banjšicah ustavila. A.li se je pa morda Ca-dornu na Banjšicah tako dopadlo, da je hotel po vročih pasjih dneh ob Soči preživeti v tamošnjem čistem planinskem zraku nekaj prijetnih tednov. Tembolj ker ni manjkalo ondi raznih dobrot tudi za želodec: krompir, salata, zelje pa svinjske »am ptce« t. j. amputicae —- odseki so od nekdaj slo-i veli; zlasti »amptce« so prekupci prodajali daleč na sever, seve pod italijanskim ime-I nora, Ni dvoma, da postanejo slovenske Banjšice sftaroslovensko Panšiščel oriljub-
z močnimi silami izboljšati položaj, napadel je, a naši junaki so ga odbili — umakniti se je moral.
V italijanski armadi zmeda: Italijani so polagali orožje. V dveh dneh 30.000 ujetnikov, 300 topov zaplenjenih: Cadorna je doživel poraz, ki je katastrofalen.
Na južnem Tirolskem je že enkrat Cadorna čutil našo pest. Rešili so ga takrat v Voliniji Rusi. Ali se zdaj morebiti zanaša na Ruse? V Rusiji ni več tako, kakor je bilo takrat. Francozi m Angleži?
Topove so Lahom poslali, tudi na morju so jim pomagali, a vojakov jim ne poši-liajo. Pri Verdunu, pri Arrasu in na Flandrskem jih sami potrebujejo. Angleži so se pač že tudi v Italiji pojavili. Njih oklopni avtomobili so nastopili proti italijanskemu ljudstvu, ko se je avgusta v Turinu uprlo.
Na severnem Goriškem naši voji preplavljajo že italijanska tla; na jugu zapušča Italijan, kar je v enaisti soški bitki pridobil: uspeh naših čet proti nekdanjemu našemu verolomnemu zavezniku.
XXX
Posebno mi Slovenci se maramo veseliti zmag avstrijskega in nemškega orožja. Saj se tako vsak dan bolj združuje po italijanskem zavratnem napadu razkosana slovenska domovina. Izginjajo žalostne misli, da bi bila kdaj solnčna Goriška odtrgana od matere domovine — obratno danes že podajamo roke beneškim našim bratom. Že mora iz beneške Slovenije bežati oholi Italijan. Malodušnosti nič več v slovenska srca — te dni se je zopet izkazalo, da pravica, ki je na strani Avstrije, končno le more zmagati. Vsi načrti, kako bi Avstrijo z zavrtnimi umori in napadi uničili na jugu, so ničevi. Ne Srb in ne Italijan ne bo gospodar naši zemlji — to te dni vnovič podkrepljeno veselo dejstvo, z največjo radostjo sprejema slovensko ljudstvo, katerega zvestoba do Habsburža-nov je ostala vedno neskaljena. Kvišku srca, je bil vedno naš klic, ko so odkriti in prikriti sovražniki Avstrie, v smelih na-dah delali načrte o razdelitvi lasti Kabs-buržanov — kvišku srca kličemo tudi danes našemu izmučenemu narodu. Naša domovina ne bo razdeljena — vse drugo, kar je za razvoj našega naroda potrebno, bomo z božjo pomočjo in računajoč na pravičnost države, ki se sama mora braniti v imenu pravice, dosegli. Bog blagoslovi naše orožie, da po zaslužen ju kaznuje tudi italijansko prešernost in da pribori težko pričakovani mir.
XXX
Goriški begunci, ti reveži in reve, ki so pobitih in klavrnih obrazov hodili okoli,
ljeno letovišče; le malo oddaljene od Gorice, nudijo vse, kar more nuditi planinska narava. Iz vojne izidejo Banjšice prenovljene: nove hiše, po 8 m široke ceste in vodnjaki, česar vs<?ga je preje manjkalo. V to slovensko goriško Švico bodo trumoma prihajali tudi Italijani iz kraljestva, če ne na letovišče, r»a na obifk grobov svojih sinov, ki so padli tu v sedanji vojni; tu je tekla italijanska kri, da bi gnila mlinske kamne tri... Vas Krvavec na Ban;ški planoti in hrib Vojnik v njenem ozadju sta si v drugo zaslužila to ime (prvič v turških vojnah).
Do 20. maja 1915 smo imeli v Kanalu prijetno življenje; tu je bilo vojaško zb!ra-lišče in vojaštva je bilo zmerom dosti. Na levem bregu Soče so mesece pred italijansko vojno delali jarke, kir nas pa ni vznemirjal; menili smo, da imajo vaje. Niti v sanjah si namreč nismo mislili, da bi bil Italijan tako nesramen, da bi nas kot zaveznik napadel v kritičnem času. štirinaist dni pred vojno smo dobili vojaško godbo in ta nas je ae bolj uspavala. Na nevarnost nas ni nihče opozoril — žalibog! Vsi bi bili mogli rešiti vsaj svoje premično premoženje.
Dne 20. maja zjutraj smo zaslišali v Kanalu prve lahke razstrelbe. Tedaj nas je prešinil strah. Vojaštvo je začelo z vso naglico v cesto zabijati železne kole, pre-grajati ceste z bodečo žico, nastavljati španske kozle itd. Posebno so hiteli delati
so te dni veselo vrveli po beli Ljubljani okoli: »Italijan tepen!« — »Vržen že čez mejo!« »Bog podeli srečo!« »Kmalu bomo doma!« Pri Mariji begunski v frančiškanski cerkvi moli in prosi goriški begunec, goriška begunka: »Marija begunka!, izprosi, da Bog blagoslovi naše orožje, da se s Teboj kmalu povrnemo — domov.«
XXX
Dunaj, 26. oktobra. (K. u.) V današnji seji poslaniške zbornice je poprijel za besedo predsednik Gross, ki je izjavil: Z velikim veseljem morem visoki zbornici poročati, da je krasna naša armada združena s slavnim zaveznikom na južnem bojišču priborila velike uspehe. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) 30.000 ujetnikov, 300 topov in nepregledna množina bojnega blaga je zapadlo slavni naši armadi., (Ponovno viharno pritrjevanje in ploskanje.) Veli-. ke skrbi, ki nas je navdajala glede na naše pomorsko pristanišče Trst, smo se iznebili. Nada, da se kmalu sklene časten mir, se zelo množi. (Živahno pritrjevanje, trajno odobravanje, ploskali so.) Ostani uspeh preizkušenim armadam zvest, naj kopičijo dalje zmage k zmagam! Njegovo Veličanstvo cesar Karel in Njegova slavna armada naj živita! Živio! — Zbornica je navdušeno trikrat klicala Živio!
Dunaj, 26. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Dogodki na jugozahodnem pozorišču uspešno napredujejo. Sovražna bojna črta se tudi na Banjški visoki planoti drobi. Ena sama naša divizija je zaplenila 70 sovražnih topov. Število ujetnikov in plen je zelo velik; vsako uro se množi,
AVSTRIJSKO URADNO FOROČILO.
Dunaj, 26. oktobra. Uradno:
Avstrijske in nemške čete, ki so nastopile ob sreduji Soni, so kreoko prodirajoč prekoračile črto Kobarid-Avče.
Premikanje čet pospešuje od včeraj zjutraj lepo vreme.
Odpor Italijanov smo zrušili tudi na Banjški planoti do gore Sv, Gabrijela,
Sovražnik se pripravlja, da popusti vse ozemlja, kat?ro si je v enajsti soški bitki odkupil z življenjem veliko tisočev.
Na Kraški planoti, kjer se polotaj ni izpremenil, so se tuintam razvili živahni boji,
Naval zaveznikov je v dveh dne borbe omajal sovražne črte na širini 50 km.
Med Italijani, ki se umikajo, vlada na več mestih največja zmeda.
Veliko čet, ki smo jih popo^oma odrezali, je mora'o na prostem polju (neutrjeno ozemlje. O. u.) položiti orožje.
ovire pred mostom čez Sočo! Začeli so prihajati vlak za vlakom z Dalmatinci, Bošnja-ki-vojaki. To nas je zbegalo. Popraševali smo drug drugega: Ali bo treba bežati? Kam? Oblasti so molčale; le duhovniki so dobili strog ukaz, da morajo ostati na svojih mestih. Torej že ni resne nevarnosti, smo sklepali. Vendar so začeli premožnejši zapuščati Kanal, toda v trdnem zaupanju, da vojne ne bo. Vzeli so s seboj le nekaj malenkosti in se poslavljali rekoč: Na svidenje v štirih do petih tednih!
To je bil prvi beg iz Kanala. Nim ostalim je prvi strah kmalu prešel. Na Binkošti, 23. maja 1915, smo bili že čisto mirni.
Dne 24. maja ob 6. uri zjutraj so se prikazali nad Kanalom italijanski zrakoplovi. V cerkvi je bila prva sv. maša. Na vratih se prikaže stotnik in veli, naj se ljudje razidejo, naj sc iz cerkve odnese vse, kar je mogoče, nato pa cerkev zapre. Zgodilo se je. Ljudstvo se je zbegano odpravilo domov. Ljudje so začeli najpotrebnejše po-vezavati v cule, se poslavljali in jokaje so odhajali na begunsko pot: na Vrh in Banjšice, češ tu počakamo kakih 14 dni, potem se pa vrnemo. To je bil drugi skupni beg Kanalcev. Ob 10. uri se jc cerkev zopet odprla in darovala sc je sv. maša ob udeležbi približno 30 oseb.
Dne 25. maja ob 6. uni zvečer so razstrelili most čez Sočo pri Majdi. Kamenje je letelo po vsem Kanalu, da celo kilometer daleč. Kamenje ie poškodovalo strehe,
Zavezniki so zaplenili velike množine topov vseh kalibrov in nepregledne množine vojnega blaga.
Neka avstrijska divizija j« vzela jugozahodno od Tolmina sovražnika sama 70 topov.
Zbirališča zaveznikov je prekoračilo dozdaj 30.000 ujetnikov; našteli smo približno 300 topov.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.
Dunaj, 26. oktobra. Uradno: Uspeh na jugozahodu smo izpopolnjevali.
Število ujetnikov in plen se vsako uro množita.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. oktobra. Veliki glavni stan:
Naše divizije so izrabile uspehe pre-bitja pri Bovcu in pri Tolminu, prodrle so čez I Cobarid in Ročinj.
Čete severnega krila 2. italijanske armade smo, kolikor jih nismo ujeli, vrgli ln beže.
Nemški in avstrijski polki, ki glede na delo tekmujejo med seboj, so v neustav-Ijenem stremljenju naprej dosegli stavljene jim točke; vrgli so sovražnika iz močnih, zadaj ležečih postojank na višinah, ki jih je sovražnik poizkušal držati.
Italijani so pričeli pod našim pritiskom izpraznjevati tudi Banjško planoto.
Na več točkah se že na italijanskih tleh vojskujemo.
Število ujetnikov je poskočilo na nad 30.000 mož, 700 častnikov je med njimi, plen pa nad 300 topov, med njimi jih je veliko težkih Jasno vreme je včeraj podpiralo bojevanje.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 26. oktobra zvečer. Veliki glavni stan:
Naši zbori na italijanskem bojišču v bojih hitro napredujejo. Od ure do ure več ujetnikov in se množi plen.
Umikanje Italijanov.
Dunaj, 26. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Italijani, ki so predvčerajšnjim v paniki pobegnili, so včeraj zopet zaman poizkušali v zadaj ležečih črtah z obrambo ustaviti naval zveznih čet. Skupno z nemškimi četami smo Italijanom iztrgali s pomočjo vremena, ki se je zjasnilo, tudi nadvladu-joče višine druge in tretje črte, ki so tvorile v prejšnjih soških bitkah večinoma najprednejše bojne črte. Kobarid, v kate-jTem so Italijani, ki so ga kot Caporetto mislili za vse večne čase utelesiti deželi Venetia giulia, smo z našim prvim napadom vzeli.
Bojna črta se razteza zdaj od prvega ovinka Soče pri Žagi čez Kobarid in Avče.
Na Banjški planoti, kjer so se, kakor tudi na južno od tam ležečem vrhu sv. Gabrijela, bili najbolj vroči boji na vseh bojiščih, naše čete v neprestanih bojih rodirajo proti višinam, ki jih ločijo od oče.
Bolj južno od tam do morja se bijejo. Med 30.000 ujetniki je veliko generalov in poveljnikov. Brigade Friuli, Genova, Aetna, Caldanise, Alessandria, Taro in Spezzia, dalje veliko polkov in alpin-skih bataljonov je uničenih in razkropljenih. Poleg 300 zaplenjenih topov se nahaja med našim plenom veliko strojnih pušk, metalcev min, drugega orožja, streliva, zalog in drugega bojnega blaga.
a človeških žrtev začudo ni bilo, dasi ni prebivalstva nihče opozoril na nevarnost ter je prosto hodilo po ulicah. Čez porušeni most je bil Napoleon dvakrat potoval: 1. 1805. in koncem 1. 1816,, ko se je vračal 8 svojo vojsko po Koroški cesti.
Laški gad se je jel med 24. in 28. majem polagoma plaziti po hosti iz Marijinega Celja nad Kanalom, kasneje pa po železniškem predoru proti Soči in Kanalu. Iz Kanala na desnem bregu Soče smo slišali ponoči večkrat jok. Italijani so začeli od-eljevati inteligenco: duhovnike in učitelje, asneje pa vse.
Dne 3. junija 1915, na Sv. R. T., so Italijani prvič pokazali svojo srčnost s topovi. Obstreljevati so začeli vojašnico v Kanalu, bivši grad rancoskih grofov Blacas, To se je potem ponavljalo dan na dan. Topove so imeli postavljene na Cerovem in Neko-vi, desno ob Marijinem Celju. Spravili so jih tjekaj z lahkoto po lepi novi cesti, ki jo je bila pred petimi leti zgradila naša državna oblast iz Brd na Gorado mimo Kobali-šča in dalje ob grebenu čez Marijino Celje na Srednje. Slučaj je hotel, da so bili napravili to cesto na zapadni, namesto na vzhodni strani grebena. Tako so imeli Lahi za premikanje čet ln topov najlepšo možnost Radi te ceste je moral predsednik kanalskega cestnega odbora v Kalu, kjer se je naselil kot begunec, preslišati od ljudstva marsikakšno grožnjo, češ: Ti si kriv, da Italijan obstreljuje Kal, ti si bil od Italijanov podkupljen, da si jim ccsto na-
Drugi dan ofenzive. Od nekega poveljstva med Tolminom in Bovcem poročajo vojni poročevalci:
Najnovejši dogodek drugega dne bitke povodom naše ofenzive na italijanskem bojišču je, ker so naSe čete vzele z naskokom pobočje Kolovrat, ki nadvladuje dolino ob Soči od Tolmina do Kobarida; avstrijske in nemške čete so vzele to pobočje z ljutim napadom. S padcem teh višin smo se polastili važnega opirališča italijanske obrambe.
V	težavnem ozemlju Krna in Vršiča so čete po zelo trudapolnih bojih v višinah do 2000 metrov vzele močno utrjene skalnate postojanke Italijanom. Ko so se ti boji še bili, so druga krdela ob zgornji Soči obšla sovražnika, ki je popustil vsak odpor, ko je videl, da je njegov hrbet ogrožen.
V	snežnikih in ledenikih gora pri Bovcu in Rombonu so pokazale naše alpske čete svoj stari napadalni duh. Napad
je vrvel tam večkrat čez snežna polja in ledene strmine. Sovražnik se je tudi tam moral umakniti; prepustil nam je veliko ujetnikov in topov.
Na Banjški planoti napreduje napad avstrijskih čet, podpira ga napredovanje zaveznikov na desnem bregu Soče. Sov-ražnika, ki beži čez Sočo, ostro zasledujejo.
Letalci, ki radi slabega vremena vče* raj niso nastopali, so danes zelo živahno letali. Zračnih borb se je veliko razvilo; avstrijski in nemški letalci so sestrelili 13 sovražnih letal.
Ujetniki pripovedujejo, da so Italijani napad zaveznikov pričakovali, a besnost, s katero so ga izvedli, jih je presenetila. Proti demorafizaciji ni bilo nobene obrambe, pehota je s tako silo napadla, da Italijanom ni preostalo za obrambo nič časa, V ljutih bojih moža z možem so povsod podlegli.
Ob gornji Soči 25. oktobra ob 8- uri zjutraj poročajo
iz vojnega tiskovnega stana:
Soška bitka mogočno napreduje. Soča je ob svojem gornjem teku že skoraj povsod prekoračena, in kraji, ki so se tekom vojne pogosto imenovali, osvojeni. Najsil-nejši boji so se bili včeraj med koroško mejo in od vzhoda proti zahodu potekajočo gornjo Sočo. Na 2200 visokem Rombonu in v Bovški kotlini so stali avstrijski vojaki iz plan nskih dežela nasproti laškim alpinemi in bersaglierom; tu sta v prvi vrsti delovala bajonet in bodalce.
Zapadno od Krna in z bližnjega Vršilca izvedeni presenetljivo obsežni sunek proti zapadu, ki so ga izvršile avstro-ogrske in nemške bojne sile, stalno napreduje in se bližajo zavezniške čete dolini reke Nediža, po katere strugi je nekoč tekla Soča, preden jo je pri Robiču zasul usad in jo prisilil, da se je obrnila dalje proti vzhodu.
Od nekaterih mest danes dosežene črte je italijanska meja oddaljena le še malo kilometrov. V svojem nadaljnem teku po beneški Furlaniji teče Nediža tudi skozi slikoviti in zgodovinsko znameniti Čedad, ki ga je pokojni nadvojvoda Fran Ferdinand neštetokrat obiskal — v strogem ineognito seveda.
Plen: ujetnike, topove itd. bo mogoče še le v nekaj dneh prešteti, ker je ozemlje razkosano in dovaiajo vedno nove ujetnike in drug vojni plen.
Boji na italijanskih tleh, Dunaj, 25. oktobra. Pri umikanju Italijanov čez Sočo se pričakuje, da bodo iz-
pravil itd. Seveda je bil moz pri tem popolnoma nedolžen.
Dne 3. junija so se tudi naši topovi prvič oglasili. Žal, da so se zmotili v cilju in je po pomoti postala žrtev vila N. na desnem bregu Soče.
Dne 13. junija, na Antonovo nedeljo, je Italijan pokazal svojo brezbožno kulturo: zjutraj ob 6. uri je začel obstreljevati cerkev, kjer se je ravno vršila služha božja. Položaj ljudstva v cerkvi si lahko vsak predstavlja. Zvonik je prejel 17 granat in je bilo pravo čudo, da se ni z zvonovi vred zrušil na cerkev. Človeških žrtev ni bilo. Pomota z italijanske strani jc bila izključena, kajti s strmega hribovja nad Kanalom je mogel natančno videti vsako hišo in tudi opazovati, kam zadevajo njegove krogle. Kakor je Lah z desnega brega Soče pobral ljudstvu v najtežjih dneh vse duhovnike in jih odpeljal v Italijo, tako je hotel tudi na levem bregu podreti cerkve in pregnati duhovnike.
Navedenega dne je granata ubila na gradu 481etnega družinskega očeta posestnika M. K. Od tega dne dalje je Italijan postopal brezobzirno; ni prizanašal ne cerkvam, ne posameznim hišam, ne civilistom na polju pri delu. Več jih je bilo že zadetih s puško, tako n. pr. 741etni posestnik I. V., ko je nakladal seno.
Ob takih razmerah so se začeli tudi najsrčnejši skrivoma seliti. Končno ie izdala vojaška oblast ukaz, da se mora ljudstvo do 20. avgusta 1915 izseliti. Tega dne
gube Italijanov velike. Do zdaj je bila naša boina črta od Bovca do Devina ob Jadranskem morju, zdaj se zahodno od Tolmina vojskujejo že na italijanskih tleh.
Odbiti italijanski protinapad na Banjški planoti.
Tolmin, 26. oktobra. (Z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana.) Prva sovražna postojanka med Tolminom in Bovcem, dolga je 40 km, je naša. Ko je italijansko poveljstvo zapazilo, da so zato ogrožene njene postojanke na Banjški planoti, je zapovedalo, naj se planota izprazni. Italijani so danes zjutraj južno od Tolmina, na severnem krilu planote, izvedli močan protinapad, da prikrijejo svoje umikanje. Na hrabrosti avstrijskih čet se Je sovražni napad z velikimi izgubami zanj zrušiL
Naši uspehi proti Italil — 40.000 Italijanov ujetih.
Dunaj, 26. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Osrednji velesili sta zopet izvedli skupen sunek. Zdaj gre proti Italiji. Nezmoteno v vseh nevarnostih, železno zvareno v skupnih bitkah in zmagah minulosti, diči zdaj naše orožno bratstvo z Nemčijo, simbol edinosti in zvestobe v največji meri boj proti laškemu dednemu sovražniku. Dejstvo, ki so stotisočeri v monarhiji tako goreče želeli, se je uresničilo; pod železnimi udarci se majajo italijanske črte v severnem in v južnem delu soške bojne črte. Sunek se je komaj pričel, njegova sila trajno naraščal Kratka poročila o zmagah pri Bovcu, na Banjški planoti in pri Tolminu govore dovolj jasen jezik in pač naj-živejše dokazujejo proti vsakemu skeptici-zmu, kako mojstrsko znate izkoristiti zvezni vojni vodstvi ugodnosti notranje črte. Kljub številni premoči sporazuma si znati vsak čas varovati prostost nastopu in iniciative. Kar je presenetilo svet pri Dunaj-cu, pri Donavi, na Erdeljskenj: krepki in hrabri nastop privede do hitrega in popolnega uspeha, se zdaj ponavlja sijajno in zmagovito na jugozahodu monarhije. Veličino naših začetnih uspehov se more šele presoditi pravilno, če si predočimo fiasko vseh naporov Italijanov, ki so jih izvedli v neprimerno ugodnejših okolnostih. Od majnika 1915 je izrabil Cadorna vso svojo umetnost, da bi bil prebil našo bojno črto med Tolminom in morjem. Proti drobcu naših bojnih sil je sukcesivno nastopila cela italijanska milijonska armada na po priliki kratki bojni črti.
Podpirala so ga strašna tehnična po-močna sredstva, ki jih proizvaja le najmodernejša umetnost iznajditeljev; pomagali so mu Angleži in Francozi z najtežjimi topovi in s posebnim vsakovrstnim orožjem; v zraku je mrgolela armada letalcev; tako je bila »velesila« Italija enajsto soško bitko — Trstu in »neodrešenim bratom« na ljubo. S krvjo stotisočev svojih najboljših čet je Italija plačala v 2 in pol letni borbi tisto malo dežele, ki so je priborila, kar takorekoč izgine. Danes, v tako kratkem času, ko so se pričele operacije, so naše in nemške čete prebile italijansko bojno črto na treh najbolj hranjenih točkah.
Druga poročila napovedujejo že katastrofalen učinek ca južne sovražne postojanke; vsako uro izginja, kar je imela Italija na dobrem našega ozemlja.
40.000 ujetnikov in 300 topovs jasna in zmagovita je ta govorica zveznega orožja, ki nam kmalu razglasi največji in najzaslužnejši triumf.
5000 topov odgovarja našemu ognju.
Ženeva, 26. oktobra. PetitJournal po-roča iz Rima: Na italijanski fronti odgo-
smo se zbrali ostali — bilo nas je 20 večinoma starih mož — okrog gospoda dekana, ki je pokoren ukazu svojega škofa kot zvest pastir svoje črede vstrajal do zadnjega. Odšli smo po strmi poti proti Vrhu, Ranjšicam itd. To je bil tretji in zadnji 6kupni beg Kanalcev, in to vsled ukaza,
Šc danes mi je neumljivo, zakaj niso poklicane oblasti vsaj prebivalstva ob Soči takoj ob napovedi italijanske vojne izselile? Marsikdo bi bil v tem slučaju rešil svoje imetje, tako smo pa vsi vse izgubili. Berači bomo po vojni, ako nas država zapusti. Koliko je bilo brez potrebe ranjenih, koliko ubitih, bomo zvedeli še-le po vojni.
Pisec teh vrstic je ostal na Banjšicah od 20. avgusta 1915 do 31. oktobra 1916, in sicer v vasi Podlešče, kjer so se bili zadnjič srditi boji za prehod v Čepovan in naprej. Tudi tu ni bilo varno pred italijanskimi granatami. Prva žrtev je postal stari cerkvenik banjške cerkve sv. Duha na Tru-šnjem; ubila ga je granata. Lah je tedaj poizkušal svoje topove za 11. ofenzivo. Dasi se vidi Banjška planota z beneškega Slemena, kjer ima Lah svoje topove, kakor na mizi, vendar je sovražnik do 11. ofenzive Banjšicam prizanašal. Hotel je menda naše vojno vodstvo vspavati. Pa zvijača mu ni pomagala. Banjšice niso postale zanj pot v Ljubljano, marveč grobišče italijanske armade.
Banišica ali baniška planota ima, kakor že mimogrede omenjeno, veliko slič-nosti z okolico Novega mesta. Seve reke
▼arja več kot 5000 topov na sovražni ogenj. Obrambne akcije se udeležuje tudi 500 angleških in francoskih topov.
Cilj soške ofenzive.
Sofija, 26. oktobra. V tukajšnjih me-rodajnih krogih se poudarja, da je vse ukrenjeno, da bo avstrijsko-nemški napad to pot dosegel odločilno zmago.
Italijanska poročila z bojišča.
Lugano, 26. (K. u.) Dozdaj došli italijanski listi se pečajo le z ugibanji o moči koncentriranih avstrijskih in nemških čet. Sodijo, da je koncentriranih 5 do 22 divizij. Opisujejo pripravljalno streljanje; posebno opozarjajo na obsežnost bojišča in moč, dobo in na uporabo mnogih težkih krogelj, ki so napolnjene s posebno vrsto plinov. Na Italijane je posebno učinkoval sistematično dobro merjeni ogenj, ki je zadeval poveljstva, zaloge in druge važne zadaj ležeče točke. Pri nastopu topai-štva se je pokazalo sodelovanje nemških čet posebno, ker je nastopalo zelo veliko letal in pionirjev. Poročila posebno opozarjajo, da so italijanske čete mirne fn zanesljive. Dež in sneg v soteskah med Bovcem in Tolminom, narasla Soča in Idrijca so boje zelo otežkočili.
Italijani bili pripravljeni na ofenzivo.
Luzern, 26. oktobra. Današnji italijanski listi poročajo, da je bila italijanska javnost že dolgo pripravljena na avstrijsko ofenzivo, »Corriere d. Sera« trdi, oa so osrednje sile zato napadle, ker so s« bale, da ne bi Angleži in Francozi priili na pomoč Italijanom,
Izjalovljeni načrti Cadorne.
Stockholm, 26. oktobra. Vojaški dopisnik lista »Aftenbladet« opisuje velike priprave Cadorne Za dvanajsto soško bitko, ki se bo bila bolj v severni smeri; morebiti do Tolmina in Bovca. Ni pa noben« nade, da bi Cadorna z dvanajsto soško bitko več dosegel, kot je s prejšnjimi enajstimi bitkami.
V Italiji se boje vstaje.
Lugano, 26. oktobra. Iz Italije doifi potniki poročajo, da so na italijansko fronto poslali močne oddelke angleških in francoskih čet, artiljerije, letal itd. V številnih italijanskih mestih so ententine čete; sodijo, da so pripravljene za slučaj vstaje.
Italijanske vesti pravijo, da sovražne artiljerija na Tirolskem zelo silno deluje.
Vtis ofenzive na Ruskem.
Kodanj, 26. oktobra. Vest o ofenzivi proti Italiji in prva poročila o italijanskih porazih so v Petrogradu v poznih večernih urah s posebnimi izdajami razglasili. Poročilo je napravilo silen, lahko bi rekli skoro uničujoč vtis. Splošno so mislili, da se bo sedaj pričela velika ofenziva Italijanov, krepko podpirana od entente, namesto nje je pa prišla silna ofenziva osrednjih sil. Ruski listi skušajo pomiriti občinstvo in zagotavljajo, da se bodo Italijani kmalu postavili proti sovražniku in da bo ofenziva osrednjih vfelesil kmalu ustavljena, Rusko občinstvo in vojaški krogi pa niso tega mnenja in splošno sodijo, da je sedaj prišla ura obračuna osrednjih sil z Italijo in da bo sedaj Italija najbrž doživela usodo Rumunije.
Pariška sodba.
Ženeva, 26. oktobra. V Parizu pripi. sujejo Cadornov poraz temu, ker je itali-jansld glavni stan mislil, da se bo avstrijski napad pričel na tridentinski fronti.
nima nobene, pač pa mala jezerca — morska očesa. Stari ljudje pripovedujejo, da bi bile tudi Banjšice nekdaj skoro reko dobile. Kopali so namreč kapnico. V globini nekaj metrov pa začne šiloma bruhati voda ven. Ljudje v strahu, da bo voda polje preplavila, so vodo zajezili ter kapnico zopet zasuli. Odtod tudi na Banjšicah razširjena govorica, da se pod Banjško planoto nahaja velikansko jezero s čudovitimi ribami. — Tu na Banjšicah sem imel priliko uživati gostoljubnost domačega gospoda kurata ter občudovati njegovo delavnost. Že lastna duhovnija Banjšice, 1000 duš, ga je v teh razmerah dovolj zaposlovala; a poleg tega je moral oskrbovati tudi Kanalski Vrh, ker je bilo oskrbovanje iz Kanala nevarno. Ko je pa Italijan dne 22. novembra 1915 z granato iz zrakoplova ubil kurata v Batah, č. g. Al. Čubeja, je moral oskrbovati tudi omenieno, do Sv. Gore raztrešeno duhovnijo Bate s 1126 verniki, in to v vedni smrtni nevarnosti. To je križ potrpežljivosti! Enajsta laška ofenziva je tudi njega pognala z ljudstvom vred neznano kara.
Do 31. oktobra 1916 sem bival na Banjšic h, a zaradi starosti, štejem nad 80 let, in Banjški zimski zrak jc preoster zame, sem omenjenega dne Banjšice zapustil ter se naselil v Kandiji na Dolenjskem. Star sem, dobrega ne pričakujem več na svetu. Vse sem izgubil, vse mi je uničeno.-Učakal bi zelo rad dan, ko bo narod »svete sebičnosti« kaznovan za svoj pohlep.
Poročilo o avstrijsko-nemškem napadu je zelo pomisleka vredno za celotno italijansko stališče.
Mani izpraznili Banišfco p'auolo.
Italijansko uradno poročilo.
26. oktobra. Sovražna ofenziva proti levemu krilu naših čet na julijskem pozorišču je trajala ponoči od 24. na 25. oktobra ln včeraj z najskrajnejšo besnostjo; podpirale so jo mogočne sovražne množice. Od Jalovca do zahodno od Avč smo morali našo najprednejšo črto umakniti.
V zvezi s tem umikanjem smo morali tudi Banjško planoto izprazniti.
Vzhodno od Gorice in na Krasu se položaj ni izpremenil.
Naši letalci so sestrelili včeraj 10 sovražnih letal, oziroma so jih prisilili, da so se morali izkrcati.
Kako so se Italijani umikali s severne ,	Banjške planote.
Vojni poročevalci so poročali dne 25. t. m.: Italijani so povzeli danes zjutraj z močnimi silami razbremenilno akcijo južno od Tolmina! njih nastop se je popolnoma izjalovil. Cadorna je nameraval izvesti z močnimi silami protisunek, da bi zadržal naše čete, ki so se med Tolminom in '^Bovcem uspešno borile. V tem ozemlju so zbrali veliko čet in napadli, a Avstrijci so odbili sovražnika, med to ponesrečeno razbremenilno akcijo je sovražnik izvedel umikanje z Banjške planote, mestoma je v neredu bežal. Italijani so izpraznili severni del Banjške planote, deloma so popustili, kar so pridobili na prostoru v 11. soški bitki. Sovražne izgube so bile velike.
Med Bovcem in Tolminom so danes vse prve sovražne postojanke v rokah naših napadalnih čet. Na celi 40 kilometrov dolgi bojni črti so znatno napredovale naše čete od svojih nastopnih točk in so deloma že na desnem bregu Soče, kjer se vojskujejo.
Med včeraj do večera privedenimi ujetniki — nad 5000 mož, 150 častnikov med njimi — se nahaja tudi višji štab, ki ni mogel pravočasno uiti,
Ob krasnem vremenu so tudi drugi dan napadalne bitke zasledovalni boji izredno ugodno napredovali.
Kai poreče Italijansko ljudstvo ?
Kaj poreče italijansko ljudstvo, kadar izve za cel obseg nesreče, ki je zadela italijansko vojsko, to je vprašanje, ki sedaj beli glave italijanskim državnikom, a je vsekakor važno tudi za nas. Mogoče je le dvoje: Ali se izkaže vpliv entente kot dovolj močan, da prenese tudi take udarce in bo Italija šla po sedanji poti naprej, ali pa bo ljudstvo neizprosno zahtevalo mir. Za enkrat se italijanska vlada trudi, pomiriti ljudstvo s poročili, da je vrhovno poveljstvo vse potrebno preskrbelo in da ni nevarnosti za deželo. Toda koliko vere bodo našla ta zatrdila spričo dejstva, da so Italijani na mah izgub li vse svoje postojanke, ki so jih imeli že ves čas v rokah in so jih gotovo utrdili in zavarovali z vsemi tehničnimi sredstvi in pripomočki, je drugo vprašanje,
»Corriere della Sera« poroča iz italijanskega glavnega stana: Zaradi začetnega uspeha sovražnikov se Italiji ni treba vznemirjati. Tudi okolnost, da se je vsled velike porabe streliva v 11. soški bitki italijanska artiljerija oslabila, ni vznemirljiva. Skrbi vzbuja le to, da se enotna fronta zaveznikov v Italiji še ni uresničila in da bi utegnili gotovi uspehi sovražnika slabo vplivati na italijanski proletariat.
Mirovno gibanje v Italiji.
Stockholm, 26. oktobra. Odposlanec ruskega svojeta Goldenberg poroča o vtisih svojega potovanja v Italijo. Kamorkoli je prišel, povsod je opazil krepko mirovno gibanje. Posebno v Florenei se mirovno gibanje zelo pojavlja. Ko so se zastopn ki ruskega sovjeta pripeljali na kolodvor, jih je pozdravila ogromna množica prebivalstva. Vse navskrižem so kričali: »Dol z vojskol« Z različnih mest so govorniki govorili ljudstvu. Nihče jih ni oviral.
Boj med pristaši in nasprotniki vojske v Italiji.
Lugano, 26, oktobra. »Corriere della Sera« piše: Vedno bolj se kaže, da se bliža odločba med nevtralisti in vojnimi pristaši. Intervencionisti so resno dolžni, da strnejo svoje vrste in se izognejo vsakemu presenečenju. Napad proti Cadorni z geslom: vojaška diktatura, je naperjen pred vsem proti vojski. »Giornale d Italia« piše: Nevarno bi ne bilo, če bi bil kabinet poražen (Je že. Op. ur.), marveč nevarno je, ker se slabi dosedanja vojna politika. Če se odstranijo možje, ki jamčijo za energično vojno politiko, bi to le sovražniku koristilo ln pa miru, za katerega se poteguje. Tudi »Tribuna« se boji politične krize. List pravi, da pridejo v poštev pri sestavi rove vlade Nitti 'n Facta; Sonnino in Orlando bi ostala. »Perseveranza« pravi: Sonnina ni mogoče nadomestiti, a dvomljivo je, če bi hotel v novi vladi ostati.
Kriza Bosellijevega kabineta.
Rim, 25. (K. u.) Zbornica je po Sonni-novem govoru zavrgla sledeči predlog vlade: Zbornica pritrjuje izvajanjem vlade.« Proti predlogu je glasovalo 314, zanj 96 poslancev. Z 241. proti 36, glasovom so dovolili vladi le dvamesečni začasni proračun.
Boselli bo danes izjavil, da odstopi.
M.
Reci mi, rijeko opjevana, što šapču tvoje tihe vode kad cjelunu vale Jadrano-ve za vedrih, zvjezdanih noči? .,.
Reci mi, Sočo, kaži, čutiš li onu krv, što rumeni srebro tvojih valova, čuješ li one vapaje, što podušuju šum tvojih viro-va, žubor tvojih struja?
Sočol Ja čujem glas tvojih voda, ra-zumijem mrmor tvojih valova:.,.
Ti plačeš Sočo! Tvoja voda su suze.. Iz tvojih dubina zamnijeva plač črnih udo-vica, jecaj ostavljene ljube, cvijel sirotne nejačadi...
Tisučama padoše junački tvoji brani-telji, tisučama dičnp umriješe po krševitim tvojim obalama, a ti plačeš i tužiš za njima s njihovim dragima, što ih svakom zorom i večeri uzaman očekivahu daleko na rod-nom domu ... radošču i zebnjom u srcu ...
Ne plači Sočo! Ne tuži krvava rijeko! Pjevaj hrabrost, junaštva i tvrdu vjeru voj-nika, pbnesi njihovu slavit širolcom, slo-bodnom moru...
Ne plači Sočo! Aheron ti si i Kocit Talijanu ... Grozote obiju rijeka crnoga, pustoga Hada u sebi strašne ti kriješ: Čemer i bol i led i tmine beznadnog Carstva.
Ne tuži, Sočo! ... U magli što prati tvoj tijek, zasičena zadahom krvi, kobni mrmore glasovi: »Lasciate ogni speranza!«
Pustite svaku nadu vi vajni potomci Rima, jadnici bijedni i slijepi, žrtvovani blijedoj smrti...»
»Sočo! Ti krvava rijeko slave! Ne plači! Ne tuži! Pobjede radja se dan! Junaštva pjevaj i hrabrost i tvrdu vjeru vojnika, po-nesi njihovu slavu širokom,. slobodnom moru...
Nadporučnik Dr. Kumičici
jonala sioveasla mati
Vojni kurat 17. pešpolka, č. g, Ludovik Šavelj, nam piše:
Dne 24. avgusta 1917 je padel na tirolskem bojišču pri našem kranjskem pešpolku »Cesarjevič« Feliks R a i 1, doma iz Tržiča na Gorenjskem, Pri nekem patruljnem pohodu na Monte Lucco ga je bila zadela sovražna krogla.
Kot vojni kurat 17. pp. obvestim njegovo mater o junaški, a vsekako prezgodnji smrti njenega ljubljenega sina Feliksa; nakar mi ona z dnem 25. septembra 1917 takole odgovori: »Iskrena zahvala za poročilo o smrti mojega ljubega sina. Udala sem se v voljo božjo in sem ponosna, dajetudimoj sin e'd en t i s t i h , k i so pri našem slavnem domačem pešpolku žrtvo val i življenje za dom in za cesarja, Ako bo enkrat zaželjeni mir, pohitim na kraj, kjer moj sin spi večno spanje, da ga obiščem itd.«
Skoro nisem verjel svojim očem. To je odgovor, ki ga po treh letih vojske ne bi pričakoval; odgovor vreden slovenske matere. Slovenci! Dokler imamo take fante in tako junaške slovenske matere, se nam ni bati prihodnjosti, nam ni treba obupa-vati nad bodočnostjo in če bi nas zadeli še tako težki udarci. — Narod, ki ima tako močne in požrtvovalne, narodoljubne žene ne zasluži samo boljše bodočnosti, ki mu jo drugi ^sovražniki) odrekajo* marveč jo tudi bode, jo mora doseči.
11.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Na celi bojni črti v Flandriji je bil topniški boj včeraj in tekom noči živahen. Posebno silovit ogenj je bil od gozda Houtho-ulster do Hollebecke; tam je narasel zjutraj do bobnečega ognja. Ponočni delni napadi Francozov in Angležev so se izjalovili povsodi pred našimi črtami. Po dosedaj došlih poročilih so sledili, ko se je zdanilo, na večih mestih bojne črte sovražni napadi.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Po močnem obstreljevanju so vpadli Francozi s severnih slemen Chemin des Dames v Aillette.
Njih napad je trčil na naše prednje čete, ki smo jih v minuli noči zbrali na južnem robu gozda Pinon, katere smo umaknili na severni breg prekopa Oise-Aisne. Pri tem se pa nI posrečilo vzidan topniški materijal iz v zadnjih dneh razstre-ljenega gozda Pinon popolnoma rešiti.
Na ostalih mestih bojišča smo po uspešni obrambi sovražnega sunka umaknili naše črte po načrtu za orekoD Dri in južno od Chavignona,
Sovražnik je pozneje večkrat poizkušal prekoračiti nižino pri prekopu, a so ga naše čete v boju vrgle.
Na vzhodnem bregu Moze so naskočili dolnje saški bataljoni v nad 1200 m široki bojni črti francoske postojanke v gozdu Chaume, premagali posadke in privedli nazaj ujetnike,
Več sovražnih protinapadov, s katerimi so hoteli zopet pridobiti svoje jarke, se je krvavo zrušilo.
Pri drugih armadah je prišlo v viharju in dežju do številnih bojev poizvedovalnih oddelkov.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 26. oktobra zvečer, Veliki glavni stan:
Na vzhodu nič važnega,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 26. oktobra zvečer. Veliki glavni stan:
Današnji boji na Flandrskem so se razvili v vel ko bitko. Krvavo so se v našem obrambnem odseku zrušili nočni napadi Francozov in Angležev od Bixchote do železnice Roulers - Ypem in na obeh straneh ceste Menin - Ypern, dasi je sovražnik večkrat naskočil.
Francosko uradno poročilo.
24. oktobra popoldne. Naše čete se utrjujejo na osvojenem ozemlju. Število doslej preštetih ujetnikov se je zvišalo na 8000 mož, med njimi 160 častnikov, ki pripadajo osmim različnim div'zijam. Štab treh polkov, vštevši tri polkovnike, je med ujetniki,.
24, oktobra ob 11. zvečer. Število ujetnikov prekaša 8000. Zaplenili smo, kolikor je doslej znano, 70 topov, 30 mctal-cev min in 80 strojnih pušk.
Francoska zbornica.
Pariz. 26. oktobra. (K. u.) V zbornici je Barthou govoril o zunanji politiki Francoske in je najprej povdaril posebno dolžnost, da se utrdi edinost Francoske z zavezniki, ki so z Rusijo preživeli težke preizkušnje. Zavrnil je podtikanje, dd on novi ruski armadi ne zaupa toliko kot je carjevi. Nihče ne govori o tem, da bi Rusijo pustili na cedilu. ' Soglašamo v tem, da ohranimo zaupanje na Rusijo. Minister je izjavil, da Francoska nikdar ni imela več vzroka za popolno zaupanje v zmago, pri čemur je opozarjal na vstop Amerike v boj.
Glede vojnih ciljev je minister odločno za vrnitev Alzacije-Lorene domovini in povrnitev škode. Glede Alzacije-Lorene ne more Francoska dati Nemčiji nobenih zagotovil. Dokler bo francoska pest mogla držati puško, bomo branili nedotakljivost od naših narodov podedovanega ozemlja.
Ministrski predsednik Painleve je izjavil, da gre trenutno za vrnitev Alzacije-Lorene Francoski. Za to se moramo boriti in zmagati.
Zbornica je z 288 proti 137 glasovom izrazila vladi zaupanje.
SEJA ZBORNICE.
Dunaj, 26. oktobra.
Začetkom seje se je predsednik spominjal umrlega poslanca Olesnickega.
Imunitetnemu odseku se podaljša rok za poročilo o predlogu glede ugasnitve mandatov za nadaljne tri tedne.
Deželnobrambni minister Czapp je odgovarjal na nujno vprašanje grofa La-sockega glede pomanjkljive ali protiposta-vne izpeljave zakona, o novi ureditvi podpor. Czapp je dejal, da je v nekaterih upravnih ozemljih Okrajne komisije sploh še niso sestavile. Minister je priznal pred-ujemno izplačilo podpore tudi tedaj, če gre za nadaljevanje izplačila podpor vdovam in sirotam padlih ali umrlih vojakov in je prosil, naj se mu sporoče slučaji, kjer se je staršem, ki so z vpoklicanimi živeli v skupnem gospodarstvu, odklonila popolna podpora.
Nato je poslanec Hofmann v. Wel-lenhof poročal v imenu obrtnega odseka o cesarski naredbi z dne 7. decembra 1915 glede izpremembe nekaterih določil za olajšanje nastopa in nadaljevanja obrti. Poročevalec je izvajal, da gre v tem zakonu v prvi vrsti za to, da se čas vojaške službe vračuni kot pripravljalni ali uporabni čas za obrt. Povdarjal je potrebo, da se obrtnikom da prilika za izobrazbo v njihovih strokah in da se invalidne šole dajo na obrtnopravno podlago.
Govorili so še poslanci Glockner ter Kraus in Halban.
Ko je bil sprejet predlog glede repa-tiziranja beguncev, se je razprava prekinila.
Prihodnja seja v torek, dne 6. novembra.
* X K-
Dunaj, 26. oktobra.
Grof Czernin — Nemci in proračunski odsek.
Proračunski odsek je danes zopet razpravljal o znanem predlogu nemškega nacionalca K r a f t a , naj pride zunanji minister grof Czernin pred forum proračunskega odseka ter tu poda svoje poročilo, Za ta predlog so se, kakor smo že poročali, zavzeli Jugoslovani s posebno vnemo in izzvali v odseku velike razprave, Vladi pa je bilo to silno neljubo, posebno z ozirom na vsemogočno ogrsko polovico, Vzdrževatelji in redniki bolehave-ga dualizma se namreč zavedajo, da bi taki nastopi utegnili škodovati neboglene-mu otroku. Nemški nacionalci so se tega ustrašili in K r a f t je v današnji seji umaknil svoj predlog. To počenjanje nemških nacionalcev je naravnost že otročje. Ta njih igra kaže popolno propalost sistema, ki se ga sramujejo, a ga vendar rabijo, ker so sicer ob vso moč. Značilno pa je tudi, da se je zastopnik laške socialne demokracije P i 11 o n i izjavil proti vsaki demonstraciji proti dualizmu; priporočal pa je, naj grof Czernin pov'abi poslance na privaten razgovorček. K&ko stališče bodo naši poslanci zavzeli napram temu, ne vem. Jugoslovanski poslanec je napravil sledeči dovtip: Najboljše je, če se snidemo s Czerninom v restavraciji državnega zbora. Tako bo ustreženo onim, ki zahtevajo, da pride Czernin v parlament, onim, ki se hočejo le privatno ž njim raz-govarjati in. onim, ki bi radi le jedli in pili. Boljše ni mogel ošvrkniti teh tako topo mislečih vladnih ljudi.
Podajam poročilo iz proračunskega odseka: Poslanec K r a f t je umaknil svoj gori omenjeni predlog in to utemeljeval tako-le: Vsled mojega predloga bo zunanji minister stopil v dogovor s poslanci, da poda zaželjena pojasnila o zunanjih zadevah. S tem je dosežen v bistvu namen, ki sem ga nameraval. Ker pa doslej še niso odstranjeni državnopravni pomisleki, ki obstojajo proti temu, da bi skupni ministri prišli v avstrijski državni zbor, jaz pa nimam namena, da bi v sedanjem trenotku delal t e ž k o č e , ker poleg tega žele (Slovani seveda), da bi moj predlog dobil smer, ki se ne krije z našimi (nemško-nacionalnimi) strankarsko političnimi cilji, sem primoran svoj predlog Umakniti,
Dr, Korošec izjavlja, da poslanec Kraft ni zadosti označil stališča zunanjega ministra grofa C z e r n i n a napram temu vprašanju. Iz njegovih izvajanj ni jasno, rth kak način naj odsek dobi priliko, da posluša grofa Czernina, Gre za zunanjo'-ob-liko takega razgovora, namreč, ali naj bi poslanci ministra smeli le poslušati aH pa bodo mogli poseči v debato in mu odgovarjati ter povedati svoje mnenje. Le če je zagotovljena ta možnost, se moremo zadovoljiti s sestankom z grofom Czernj-nom. Vsled tega sprejema Kraftov predlog za svoj ter predlaga, naj se pp-vabi poleg grofa Czernina še baron Bu-rian.
Poslanec Stanek se v imenu Čehov pridruži predlogu dr. Korošca.
Nemški poslanec Heilinger, ki je zadnjič zagovarjal Kraftov predlog, se danes izjavlja proti temu, da bi grof Czernin prišel v odsek.
Nemški nacionalec dr, S t o 1 z 1 obžaluje, da je bil ta predlog sploh stavljen. »Bog obvaruj, da bi se minister odzval vabilu« — je dejal ta gospod v strahu za dualizem,
S tem bi grof Czernin sam prelomil že obstoječe forme, brez katerih urejena država ne more obstajati, »Če grof Czernin hoče govoriti kje drugje, je to njegova pravica, a priti tu sem, mu je danes zabranjeno.« Stolzl nato še govori, kakšna je nevarnost za parlament, če se poniža v konvent. V nobenem parlamentu celega sveta ne smejo tako govoriti o vojski kot tu, da se mora večina poslancev sramovati.
Dr. Z e n k e r (svobodomislec), ki je bil hud sovražnik dualizma, je sedaj tudi poln pomislekov,
Istotako P i 11 o n i. — Seja se je nato prekinila.
Ministrski predsednik Seidler je izjavil načelniku proračunskega odseka, dr. S y 1 v e s t r u , da mu je grof Czernin že tedaj, ko je Kraft stavil svoj predlog, izjavil, da je pripravljen v primerni obliki poročati članom avstrijskega državnega zbora o zunanjem položaju. Czernina sedaj ni na Dunaju. Toda kakor hitro bo Czernin prišel na Dunaj, bo Seidler poročal dr. Sylvestru o obliki, kraju in času takega sestanka.
Baje namerava Czernin povabiti na razgovor načelnike zborničnih strank, predsedstva obeh zbornic in vodilne člane gosposke zbornice.
Stvar se tedaj razvija. Če že ob takem vprašanju poliva Nemce in vlado kurja
polt, kaj neki morajo občutiti
ob
mi-
sli na naše slovanske deklaracije. Zgodo-j vina pa pojde svojo pot, Jugoslovanski po-« sianci in za ..iimi ves jugoslovanski na-
fcfran
'SLOVENEC, ane 27. cJrtoSra 1917,V.
Stev. 247.
rod — skažimo sc vredni velikega momenta! Nas ni strah! Izgubiti nimamo ničesar!	-Vojaške rekvizicije na Štajerskem.
Poslanec dr. Korošec je vložil na domobranskega in prehranjevalnega ministra vprašanje glede vojaških rekvizicij. Prehranjevalno ministrstvo je naprosilo domobransko, naj da na razpolago vojaštvo za rekvizicijo žita, sočivja, krompirja, sena in slame, ki se bo vršila do januarja leta 1918 na Štajerskem in po nekaterih drugih deželah, katere dolže, da ne vrše dolžnosti. Prehranjevalno ministrstvo je to ukrenilo za Štajersko na podlagi poročila cesarskega namestnika C 1 a r y j a , ki je vsled tega odgovoren za prisilne vojaške rekvizicije na Štajerskem. Dr. Korošec in tovariši so odločno protestirali proti tem korakom obeh ministrstev ter zahtevajo, naj se najprej dožene resničnost Claryjevih navedb.
Poslanec dr. Verstovšek je in-terpeliral radi denarnega poslovanja prt štajerski nakupovalnici c. kr. namestnist-va v Gradcu in radi nevarnih špekulacij pri nakupih raznih živil. Interpelacija posebno opozarja na izgubo pri nakupu buč v znesku 960.000 kron, nadalje radi pone-verjenja pol milijona kron po Židu Kondo-ru. Zahteva strogo preiskavo, ker je na-kupovalnica pri Landerbanki že napravila dolga v znesku 16 milijonov kron. Banka rada ustreže s kreditom, ker določa šta-tut točke 12, da krije primanjkljaj državna uprava-
Poslanca dr. V r s t o v š e k m H1 a -dni k sta vložila interpelacijo na domobranskega ministra, naj uredi vprašanje glede dopustov črnovojnikov. Mnogo kmetov dobiva celo po ministrstvu dopust, toda komandanti jih ne odpuste. Odločno zahtevata, naj minister komandantom ukaže, naj črnovojnikov ne prikrajšujejo pri dovoljenih dopustih.
Poslanec dr. ,V r s t o v š e k Je dalje zahteval, naj se za Štajersko nakaže za živinorejo večja množina otrobov, Inter-peliral je tudi notranjega ministra radi nerešenih nujnih zadev pri političnih uradih, ki tečejo že od leta 1913 in še do danes niso rešene.
v Naučm odsek
je v današnji seji razpravljal razna vprašanja glede šolstva. Posl. dr. Vrstov-š e k in prof. Spinčič sta zahtevala z vso odločnostjo, da mora naučni odsek kot tak poklicati naučnega ministra k seji, v kateri se bo razpravljalo o žalostnih razmerah šolstva v Avstriji med vojsko, češ, da se naučno ministrstvo popolnoma nič ne briga za najvažnejše šolske zadeve, da kliče vse učitelje k vojakom, da ne rešuje šolskih poslopij, ki so jih zasedle vojaške oblasti, da sploh pusti, da se šolstvo vsestransko zanemarja, kar je za vzgojo otrok in mladine v veliko škodo. ,
■•'r Proti vinskemu davku. '>>-•'•
Dne 26. t. m. se je vršila seja vino-rejcev, v kateri so bili posebno dobro zastopani člani Jugoslovanskega kluba, ki so že vsestransko na delu pri drugih strankah, da preprečijo vinski davek, kakor ga namerava uvesti država,
r * Davek na vino.
'' ;' Vladni načrt zakona o davku na vino in sadjevec je naletel med kmečkimi poslanci na močen odpor. Splošno se po-vdarja, da bi bil zakon, ako bi ga zbornica sprejela v tej obliki, katastrofa za naše vinogradništvo, ki se je v zadnjem času nekoliko opomoglo od prejšnjih slabih let. Najbolj nesrečna so določila o nadzorovanju kleti po finančnih organih in o pretiranih kaznih za tistega, ki bi ne naznanil pridelovanja. Finančni minister ni vpošteval, da je vinska cena samo trenotno tako visoka, da pa bo, ko pride mir, brez dvoma zopet padla, zlasti še, ako se pojavi tuja konkurenca. Načrt zakona tudi ne razlikuje med posameznimi vinskimi kvalitetami, tako da bi bilo naše najlažje vino ravno tako visoko obdavčeno kakor vino, ki se prodaja v buteljkah. Sploh je pa temeljno načelo, na katerem sloni zakon, popolnoma zagrešeno. Malega vinogradnika ali pridelovalca sadjevca vendar ne moremo staviti v eno vrsto s tovarnarjem, ki izdeluje pivo, sladkor ali špirit. Za bodočnost bi bila nevarnost, ako bi sedaj obveljalo to načelo, jako velika, da poseže finančni minister še po drugih kmečkih pridelkih in jim naloži produkcijski davek, kakor na žito (moko), krompir itd.
Odsek za vinstvo se je bavil s temi pomisleki in je sprejel soglasno troje predlogov poslanca Jarca. V prvem zahteva, naj se povabi k prihodnji seji poljedelski minister, ker se čuje, da kmetijsko ministrstvo ničesar ne ve o tem zakonu. Od finančnega odseka se naj dalje zahteva, da zasliši mnenje odseka za vinstvo, predno sklepa o zakonu. Konečno se naj zaslišijo o vplivu zakona na vinogradništvo izvedenci. Finančni odsek je ugotovil tej žeiji in zadeva se je s tem začasno zavlekla. Med tem so se pa na povabilo nižjeav-strijskega dež. odbornika poslanca Ma-yerja zbrali poslanci vinorodskih krajev k
posvetovanju, na katerem so se soglasno izrekli proti takemu vinskemu zakonu, ker bi pomenil naravnost uničenje vinogradništva. Na sredlog poslanca Jarca se je izvolila deputacija, ki pojde k ministrskemu predsedniku, k kmetijskemu in finančnemu ministru, da posreduje v tej zadevi. Izmed naših poslancev so izvoljeni v depu-tacijo: Roškar, Jarc, dr. Pogačnik, Spinčič in Dulibič.
^' r Vpoklic nesposobnih.
Dunaj, 26. oktobra. (K. u.) V današnji seji brambnega odseka je minister za deželno brambo fml. Czapp izjavil: Razprava v zadnji seji brambnega odseka je pokazala, da se je odredba glede vpoklica pri prebiranju nesposobnih za črnovojniško službo brez orožja često napačno umela. V izdanih navodilih je izrecno odrejeno, da se osebe, ki imajo takozvane B-napake, pa tudi tiste s C-napakami, ki za trajno preprečujejo delazmožnost, ne smejo upo-klicati. Poleg tega bodo vsi vpoklicani še enkrat komisijonelno preiskani. Popolnoma napačno je tudi mnenje, da se je mislilo na vpoklic vseh, ki so bili pri prebiranjih spoznani za nesposobne. Taka odredba ie že zato nemogoča, ker so ti edini moški delavci, ki so v zaledju še na razpolago splošnemu gospodarstvu.
Dnevne novice,
A.
1 '+ Deželna konferenca moravskih Orlov se vrši jutri, v nedeljo, dne 28, t. m. v Brnu, Razpravljali bodo o naslednjih točkah: Orel in vojna. — Naloge Orla po vojni. — Kaj je treba Orlu pripraviti. — Češko sokolstvo se je pričelo gibati, menda češki orli ob tem novem sokolskem gibanju ne spe.
4-' Duhovniške vesti. Sprejeti so bili: v Avguštinej na Dunaju g, Ciril Potočnik, kaplan na Trati; v Canisianum v Inomostu g. Franc Jaklič, kaplan v Sostrem; v Col- . legium Germanicum-Hungaricum (sedaj v Inomostu) v drugi letnik g. Jožef Turk, modroslovec, roj. v Vrdunu pri Stopičah,
—• Odbor Kmetske zveze za kamniško dekanijo, zbran v seji dne 24. oktobra t. 1. v Kamniku v navzočnosti podpisanih odbornikov, je soglasno sklenil, da se v zadevi začasnega zastopstva kamniškega po dr. Krekovi smrti izpraznjenega okraja obrne do Jugoslovanskega kluba, naj on določi, kdo ima zastopati interese našega okraja. Po misli odbora bi bila za to najsposobnejša gospoda dr. Lovro Pogačnik kot zvest učenec in prijatelj blagO-pokojnega dr. Kreka in dr, Benkovič kot kamniški rojak. In v dr. Krekovem narodnem in ljudskem duhu hočemo — to lahko izjavljamo v imenu ogromne večine ljudstva — naj se vodi dalje naša politika. Ves slovenski svet, da, vse slovanstvo v Avstriji je ob dr, Krekovi smrti sijajno manifestiralo, da je bila dr, Krekova politična smer prava. Kmečka zveza bo zastavila ves svoj vpliv, da se bo naša politika nadaljevala v duhu nepozabnega nam dr, Kreka, Sveto zapuščino Krekovo bomo zvesto čuvali nasproti vsakomur. — Franc Bore, tajnik zapisnika, Pirnat Anton, Valentin Benkovič, I, Štrcin, Franc Gams, župan, Karel Prelesnik,
+ Odlikovanja. Vitežki križ Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil vojni kurat epidemične bolnice št. 9 Franc Zagoršak, — Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila stotnik 11, gor, top. p. Gvido lpavic in nadporočnik 53, pp. dr. iur. Martin Malnerič. — Ponovno Najvišje pohval-> no priznanje z meči je dobil stotnik 2. bos. i herc. p. Miroslav Martinčič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročnik 70. pp. Franc Odlazek, poročnika 87. pp. Franc Ferenčak in Rudolf Pečauer. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje in z meči je dobil nadpo-ročnič avditor dr, jur.Ivan Tertnik,
Povišanje. G. major Anton Sprenzl, štacijski poveljnik in vodja cenzurnega 1 urada v Novem mestu, je povišan v pod- ! polkovnika.
—	»Cerkveni Glasbenik«, ki bi bil imel iziti v trojni številki (za julij, avgust in september) že pred enim mesecem, se je v.a! • zopet zakasnil. Vzrok: glasbena priloga, ki j se letos tiska na Dunaju in katera tudi sedaj ni pravočasno došla. Cenjeni naročniki naj blagovolijo še nekoliko potrpeti. Upamo, da priloga vendarle v kratkem dospe.
Upravništvo.
—	V vojno službo je poklican č, g. J. Gnidovec, kaplan v Ribnici.
—	Poročil se je danes g. Mr. Pb. Bela pl. Csonka, doma iz Czmkota z gdč. Jožico Gilly iz Višnje gore.
—	Smrtna kosa. Dne 23. oktobra je ' umrla gdč. Doroteja L e p i č v cvetni do- j bi 21. let hčerka strugarja g. Franc Lepiča
v Novem mestu. — Nagloma umrla je v Novem mestu g. Jera Slak, posestnikova j vdova, stara 85 let. Večna luč riaj ji sveti! —- Umrl ]c v Giudcu nci^lc smrti v nek! bolnici vsled hude živčne bolezni g. dr. Peter G r a s s 1, bivši c. kr. okrajni komisar v Novem mestu.
>— Padel je na italijanskem bojišču od granate zadet spoštovani častilec Marijine družbe g, AlojzKovačiz Predoslja pri Kranju. Bodi mu tuja zemlja lahka 1
—	Padel je na tirolskem bojišču na gori Campigoletu sin g. Blaža Lotriča, posestnika in lesnega trgovca, Ivan Lotrič v starosti 20 let. Vrlemu in blagemu junaku ohranimo blag spomin. Spoštovani rodbini pa naše sožalje.
V	Bogu zaspala je dne 21. oktobra zjutraj ob 3. uri v samostanu ubogih šolskih sester d. N. D. v Šmihelu častita sestra M. Benedikta Zega, učiteljica meščanske šole, stara 35 let, po daljšem bo-lehanju.
Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je prejel davčni eksekutor g. J. Schvveiger v Novem mestu,
—	Promoviran je bil na graški univerzi č, g. Jožef Jeraj, kaplan v iaicu, za doktorja bogoslovja,
—	Oslepeli vojaki dobe z odlokom vojnega ministrstva lahko zlato hrabrostno svetinjo.
—	Grozna nesreča z ročno granato. O tem se nam še piše: Dne 23. t. m. okoli 1. ure popoldne se je igral pri posestniku Kosanc v Gornji Šiški 13letni uslužbenec Miha Peternel z ročno granato, katero je našel gospodar na podu, kjer so nastanjeni vojaki spali, ter jo položil na neko klop. Med igranjem je pa razpočila granata ter mu odtrgala levo roko pri členku in mu raztrgala doljni del života tako, da so iz trebuha čreva azstopila. Deček je bil takoj mrtev. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Dravlje. Pri premetavanju sena je treba biti zelo previden! Nedavno je neki posestnik le vsled svoje previdnosti ušel gotovi smrti.
—	Od železniškega vlaka je bila povožena, ko je šla čez tir, 75 let stara Jera Šink, bivša poljska dninarica. Nevarno jc bila poškodovana na levi roki in levi nogi, pripeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico, kjer je dne 25. t, m, umrla,
V	ruškem ujetništvu je umrl 261etni. Franc Tratnik dne 24, jan. t. 1. Pokojni je bil doma iz znane Tratnikove družine na Lutrškem selu, župnije šentpeterske.
Umrla je v Sarajevu soproga šolskega svetnika prof. Josipa Novaka gospa Ana Novak.
—	Ljudsko šolstvo, Za suplentinje so imenovane: Marija Premrov na enoraz-rednici na Babnem polju, Cirila Zupanec v Sodražici, Bernarda Stibrič na Vačah, Stanislava Zaman v Vipavi, Dora Bratnik je pa imenovana za začasno učiteljico v Vipavi.
—	Nesreča s smodnikom. Nagode Anton, 8 let stari posestnikov sin iz Hotedr-šice je bil pred 5 tedni nekje našel smodnik ter ga spravil r hlačni žep. Ko je prišel k Jožefu Petkovšek, bi je kuril na polju, ga je leta prosil smodnika. Ker mu ga ni hotel dati, mu je vrgel žrjavice v žep, nakar se mu je vnela obleka ter se je Nagode težko opekel po životu, Dosedaj se je zdravil doma, ker pa le ni hotelo biti boljše, so ga pripeljali v ljubljansko bolnico,
Šivanke si je zabodel v desno nogo pod kolenom z namenom, da bi prišel iz zavoda v bolnico, ko je postal nezadovoljen s hrano, 17 let stari gojenec prisilne delavnice Janez Schiitzlhofer. Želja se mu je izpolnila.
—	Nesreča v gozdu. Ko je včeraj opoldne žel v gozdu steljo 17 let stari sin posestnika Ivan Rus iz Gatine št, 7 pri Grosupljem, je nenadoma predenj priletela ročna granata, se razletela ter mu vrgla prst v desno oko. Poškodoval ga je tako, da je moral v bolnico. V bližini so namreč imeli vojaki vaje, ki jih pa poprej ni opazil, kakor sam izjavlja. Dandanes človek res že več ne ve, kje mu preti nesreča.
Prvi sneg ob Kvarneru. 24. t, m, zvečer je jel padati v reški okolici prvi sneg. Učka in Klek sta vsa bela. Tudi vlaki, ki so prihajali iz Hrvatske, so bili pobeljeni s snegom.
MemsK! Kancler odstopi.
Berlin, 26, oktobra, (K. u.) Iz parlamentarnih krogov se izjavlja: Notranji politični položaj se bo z odstopom kanclerja bodoči teden pojasnil.
Liiikisle novice.
lj Dan vojnih grobov. Prihodnje dni, ki so posvečeni spominu naših mrtvih, bomo trumoma romali na njihove grobove, da jih ljubeče okrasimo s cvetlicami. Ob tem pa ne smemo pozabiti tistih, ki leže tam zunaj, na pustih bojiščih, v tuji, mrzli zemlji; to so naši najdražji in najhrabrejši možje in sinovi, bojevniki za varnost in bodočnost domovine. Nihče izmed nas naj nanje ne pozabi, nihče naj ne odreče četudi skromnega prispevka, ki se bo zahteval od nas v dneh vojnih grobov (od 31. oktobra do 2, novembra) za traino vzdrževanje gomil tistih, ki jih je vojna položila v zemljo. Vsi prispevki splošnega dne vojnih grobov, ki se bo pod Najvišjim po-
kroviteljstvom Njegovega Veličanstva cesarja priredil po celi Avstriji, se stekajo v »zaklad za vzdrževanje vojnih grobov«. Iz tega zaklada bodo v prihodnjosti dobivale okrajne organizacije oziroma krajevni (župni) odbori sredstva za vzdrževanje in oskrbovanje vojnih grobov, ki leže v njihovem kraju oziroma okraju. Tej akciji, ki jo vodijo civilne in vojaške oblasti v monarhiji, zajamčuje duhovščina, kateri je prvi vrsti izjročena skrb za pokopališča, svojo polno pomoč. Zato je pričakovati, da bo dosegel plemeniti namen splošnega dneva vojnih grobov popoln uspeh. Saj pač ne bo nikogar, ki bi hotel odreči svoj prispevek, ko gre zato, da se v dostojnem stanju ohranijo grobovi tistih, ki so za naš blagor žrtvovali najvišje dobro — svoje življenje.
lj Vincencijeva konferenca sv. Petra v Ljubljani sporoča delavnim članom, da se vrši skupna seja z Elizabetno konferenco v ponedeljek, dne 29. t. m, točno ob 6. uri zvečer v mežnariji, Polnoštevilne udeležbe se prosi.
lj Umetniška razstava. Kakor je bilo ze objavljeno, je razstavljena zdaj maska dr. Jan, Ev. Kreka od L. Dolinarja. Prosil teden sta dodala v razstavo F. Kle-menčič eno oljnato sliko in H. Smrekar 2 risbi. Prihodnji teden bo razstava nekoliko preurejena in bo nekaj prodanih del nadomeščenih z novimi, še ne razstavljenimi. Dotičniki, ki žele videti razstavo še v dosedanjem obsegu in obliki, naj toraj ne odlašajo predolgo s svojim obiskom.
lj Z realke. Deželni šolski svet je imenoval g. Ivana .vZdeš ar ja za učitelja petja na t. kr. državni višji realki v Ljubljani,
lj Šentjakobsko prosvetno drnltv*
priredi v svojih prostorih v nedeljo, dne 28. oktobra ob 6, uri zvečer zanimivo predavanje: Dr. Krekov testament in zio-braževalna organizacija. Vsi člani in članice ste uljudno vabljeni.
lj Podporno društvo za tobačne delavke in avstrijska kršč. delavska zveza imata v nedeljo, dne 4, novembra pri sv. Jakobu sv. mašo ob 7. uri zjutraj za svoje umrle člane.
lj Poročil se bo v torek gosp. Štefan Mencinger, trgovec na Martinovi cesti z gdč. Ano Oblak s Tržaške ceste štev, 22.
lj Obolel je za grižo v Ljubljani med-murski Slovenec, salezijanski klerik Ke-rec Josip, doma iz Prosečkevesi.
. lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 26. oktobra 1917. Aprovizačni odsek sklene po svojem predsedniku osebno intervenirati pri centrali žitnega zavoda na Dunaju, da se nakaže za Ljubljano v e č ž i t a. Razpoložljive zaloge še danes ne odgovarjajo potrebščini ter je še vedno predočena bojazen, da bo mesto brez kruha. — Dosedaj je prejela mestna aprovizacija komaj 10 odstotkov krompirja, kar bi ga imela dobiti. Glavna krivda, da je Ljubljana brez krompirja, zadene razna okrajna glavarstva, ki so popolnoma odpovedala pri izpeljavi rekvizicije. Radi nezmožnosti okrajnih glavarjev bo Ljubljana brez krompirja. Razni okraji, kjer je gotovo dovolj krompirja na razpolago, so oddali smešne množine. Vendar vsi merodajni faktorji gledajo to početje kot bi se nič ne zgodilo ni niti ne pomislijo ne, kakšne posledice znajo nastati. Mraz in zima je pred durmi in skladišča so prazna ter ljudje brez krompirja. Ljubljano so obkolili žandarji, ki vzamejo vse, kar si hočejo lačni ljudje prinesti v mesto. Največja sila in beda se plazi po domovih, pri okrajnih glavarstvih pa gospodje mirno sede, brez skrbi in razsodnosti, kako bode mesto živelo. Uradna birokracija gre svojo pot, brez čuta odgovornosti, brez oči na bodočnost in zamuja v svoji brezbrižnosti tedne in tedne. Stradajoče ljudstvo bo zahtevalo odgovora, kdo je bedo zakrivil in gorje tistemu, na katerega bo padla krivda. Zadnje ure potekajo in še je čas, da se popravi zamujeno, Še je čas, da se energično izpelje rekvizicija in da dobi mesto vse, kar ima pravico zahtevati. Izgovor, da ni krompirja, je ničev. Dobro vemo, da je dovolj krompirja in to nedvomno toliko, da bi bila Ljubljana prav lahko zadostno preskrb-i ljena. Samo dobre volje je treba in krepki ke ter energične roke, ki bo izpeljala rekvizicijo. To oboje je pa do danes popol-i noraa odpovedalo pri onih odgovornih fa-' ktorjih, katerim je bila poverjena naloga,, da rekvirirajo krompir.
lj Sladka repa,Mestna aprovizacija Je nakazovala in oddajala zadnje dni sladko repo strankam prvega okraja. Zglasilo se je mnogo gospodinj, ki so dobile po številu družine primerno množino repe, da jo dajo kisati. Plačevale so kilogram po 40 vin. in prejele 20 kg na osebo. Za naprej se lahko javijo tudi stranke iz drugih okrajev mesta. Priglase sprejema aprovizacij-ski urad na Poljanski cesti št. 13, L, oddelek za sadje.
lj Vprašalne pole za petrolej. Vnovič se opozarja, da se oddajajo vprašalne pole za petrolej v Galetovi hiši, pritličje, le onim obrtnikom, ki imajo pri svojem obratu zaposlenih v.eč kakor dve obrtnor

pomožni aaebi, ali ki rabijo sa svojo obrt več kakor en: delaven prostor; dalje zavodom ter javnim uradom in pisarnam, ako nimajo v svojih prostorih ne električne, ne plinove luči. Za dokaz, da nimajo ne pli-nove, pe električne luči, zadostuje uradni pečat plinarne in elektrarne, katerima se mora predložiti vprašalna pola v potrdilo. Trgovine, ki ne prodajajo živil, dalje zasebne stranke in pisarne ne dobe vprašal-nih pol. Izpolnjene vprašalne pole, potrjene od plinarne in elektrarne, je predložiti v mestni posvetovalnici najkasneje do 6. oktobra t. I,, ker se bo na poznejše prošnje oziralo le v toliko, če bi preostalo kaj petroleja. Drugi naj ne hodijo po nepotrebnem na magistrat, ker vsled majhne množine petroleja pod nobenim pogojem ne morejo dobiti več petroleja kakor ga bodo dobili na. karte.
H Kislo zelje na rdeče A in na rdeče brez A štev. 601 do konca. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A štev. 601 do konca prejmejo kislo zelje v cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek, dne 29. t. m., popoldne. Od 2. do 3, pridejo na vrsto štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev, 801 do konca. Stranke z rdečimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A, dobe zelje istotam od 4. do 5. Vsaka oseba dobi 1 kilogram. Kilogram stane 80 vin.
lj Špeh za II. okra) št. 1001 do konca. Stranke II. okraja prejmejo v ponedeljek dne 29. t. m. na nakazila za mast št. 1001 do konca na Poljanski cesti št. 15 špeh. Določen je ta-le red: Od 8. do 9. ure št. 1001—1200. od 9. do 10. ure št.1201—1400, od 10. do 11. ure št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi en četrt kg, kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast prinesite tudi mesečne maščobne izkaznice,
lj Špeh za III. okraj, Stranke III. okraja prejmejo špeh v ponedeljek dne 29. t. m. in v torek dne 30, t ,m. na nova nakazila za mast na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-ie: V ponedeljek dopoldne od 11. do 12. ure št. 1—200, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št 201—400, od pol 3. do pol 4. ure št. 401—600, od pol 4. do pol 5. ure št, 601 do 800, od pol 5. do pol 6, ure št. 801—1000. V torek dne 30. t. m* dopoldne od 8. do 9. ure št. 1001—1200, od 9. do 10. ure št. 1201 do 1400, od 10. do 11. ure št. 1400 do konca. Vsaka oseba dobi en četrt kg. Kilogram stane 8 K 80 vin. Poleg nakazil za mast prinesite tudi maščobne izkaznice.
lj Vprašalne pole za premog, katere se delijo pri vseh krušnih komisijah da-aes, dobe le hišni gospodarji in stranke, katere so najele stanovanje od hišnega gospodarja. Ti morajo odgovoriti v vpra-šalni poli na vsa vprašanja, ki se tičejo njih samih in pa njih podnajemnikov. Pravilno izpolnjene in podpisane vprašalne pole morajo stranke takoj izročiti hišnemu gospodarju. Hišni gospodar mora te vprašalne pole natančno pregledati in s svojim podpisom potrditi, da so navedbe resnične. Kedaj imajo hišni gospodarji vrniti vprašalne pole krušnim komisijam, se bode pravočasno objavilo v listih. Za resničnost napovedi jamčijo stranke kakor tudi hišni gospodarji. Prestopki se bodo kaznovali z (Jenarno globo do 20.000 K aH z zaporom do 6 mesecev. — To notico nam je mestna aprovizacija dostavila včeraj ob 1. uri 30 minut popoldne, torej prepozno za včerajšnji Ust, zato naj se vprašalne pole dele tudi še v ponedeljek. Ako bi se pri aprovizaciji branili, jih v ponedeljek deliti, naj se dotične stranke, ki jih ne dobe, oglase v našem uredništvu. Upravičeno pa od mestne aprovizacije (oddelek za petrolej) lahko zahtevamo, da nam take objave pravočasno pošlje!
lj Izkaznice za petrolej se bodo izdajale danes, v soboto, pri krušnih komisijah. Stranke, ki ne pridejo h krušni komisiji, dobe izkaznico na magistratu le, če bi preostalo kaj petroleja, — Tudi to notico nam je mestna aprovizacija včeraj prepozno dostavila! Zakaj neki? Tudi te nakaznice se morajo torej še deliti, ker naši somišljeniki niso mogli biti pravočasno obveščeni. Proti takemu ravnanju bo potrebna pritožba na deželno vlado!
Ij Izkaznice za zdrob in druga živila za otroke do 3. leta ter za doječe iu noseče matere se bodo izdajale v mestni posvetovalnici od 2. do 24. nov. 1917 vsakokrat popoldne od tretje do pete ure in sicer: Za stranke v I. krušnem okraju s črkami A do K 2. novembra, s črkami L do Ž 3. novembra. — Za stranke v II. krušnem okraju s črkami A do K 5. novembra, s črkami L do Ž 6. oktobra. — Za stranke v III. krušnem okraju s črkami A do K 7. novembra, s črkami L do Ž 8. novembra. — Za stranke v IV. krušnem okraju s črkami A do K 9. novembra, s črkami L do Ž 10. novembra. — Za stranke v V. krušnem okraju s črkami A do K 12. novembra, s črkami L do 2 13. novembra. — Za stranke v VI. krušnem okraju s črkami A do K 14. novembra, s črkami L do Ž 15. novembra. — Za stranke v VII. krušnem okraju s črkami A do K 16. novembra, s črkami L do Ž 17. novembra. — Za stranke v VIII. krušnem okraju s Črkami A do K 18 novembra, s črkami L do Ž 20. novembra. — Za stranke v IX, krušnem okraju s črkami A do K 21. novembra, s črkami L do
Ž 22. novembra. — Za stranke v X, krušnem okraju s črkami A do K 23, novembra, s črkami L do Ž 24. novembra. — Noseče matere morajo predložiti potrdilo, da traja nosečnost že nad 3 mesece, doječe matere pa potrdilo, da doje gtroka, ter da otrok še ni star 10 mesecev. Zato zadostuje potrdilo zdravnika ali zaprisežene babice in pa izpisek iz krstne knjige, da dojenček še ni nad 10 mesecev star. Tudi izkaznice z a o t r o k e do 3, 1 e-ta je treba predložiti izpisek iz krstne knjige.
lj Nogo si je zlomil Vinko Zajec, 50 let stari strojni stavec v Narodni Tiskarni, stanujoč na Sv, Petra cesti štev. 21, ko je hodil po vlažnem travniku v Žičah ter mu je na vlažnih tleh izpodletelo.
lj Ukradeno kolo. V veži Katoliške Bukvarne je bilo včeraj ukradeno kolo znamke Es-ka. Pred nakupom se svari.
lj Izgubila se je Foxterier psica, ki je povsem bela, ima dve črni lisi na ušesih, na vratu usnjati jermenček ter sliši na ime »M i 1 k a«. Komur se je ista zatekla, je vljudno naprošen, naj jo proti dobri nagradi odda ali tozadevno sporoči; nadporočnik Kaiser, Garnizijska bolnica 8, Zaloška cesta 29.
lj Zgubil se je moški čevelj, za levo nogo od top. vojašnice do Jezice. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi Linhartova ulica št. 16.
Primorske novice.
Oklic beguncem. Županstvo v št. Petru pri Gorici naznanja svojim občinarjem in drugim beguncem, da je prejelo od c. kr. okrajnega glavarstva v Ajdovščini sledeči oklic: Z državno begunsko podporo pridete na enkrat v posest večjih zneskov. V koLikor tega denarja ne rabite za nujne potrebščine, varčujte ž njimi, da ne bodete brez sredstev ob povratku, ki z božjo pomočjo ni več daleč.
Umrla je na Viču pri Ljubljani dne 24, t. m. begunka Blažica Alojzija, doma iz Št. Petra pri Gorici.
Umrla je v četrtek pop. v ljubljanski deželni bolnišnici begunka Viktorija Pipan doma iz Škrbine v starosti 17 let. Pogreb se vrši v soboto ob 2. uri popoldne. Zapušča žalujoče starše, sestre in brate. Naj po-<".va v miru!
Najvišje cene za malinovec. Urad za ljudsko prehrano je določil najvišjo ceno za malinovec v nadrobni razprodaji in sicer kilogram na 6 K 20 vin.
Dobava čevljev z lesenimi podplati. Županstva, župni uradi, Šolska vodstva in zavodi, ki so naročili potom deželnega odbora čevlje z lesenimi podplati, se obveščajo, da je izdelovanje in razpošiljanje teh čevljev ustavljeno, ker je morala tovarna zaradi pomanjkanja premoga in izurjenih delavcev začasno prenehati s tem delom; kdaj bo zopet pričela z njim, bo objavljeno v časopisju.
UmiEiie Remcev do Dviee.
Petrograd, 26. oktobra. (K. u.) Petro-
frajska brzojavna agentura poroča: Mero-ajni krogi so mnenja, da umikanje Nemcev, ki še vedno traja, namerava ojačiti obrambo Rige in onmogočiti vsak poizkus Rusov, da bi mesto zopet osvoj li. Sovražnik je s tem znatno olajšal svojo baltiško fronto približno 40 vrst na 120 vrstah in priteguje nase rusko armado s tem, da jo sili, da izpraznuje svoje že utrjene postojanke in napravlja druge,
Rusko uradno poročilo,
25, oktobra. V smeri proti Rigi je izpraznil sovražnik ob cesti Pskov in ob Malem Jegelu svoje stare prednje postojanke in se je umaknil približno 20 vrst. Dne 23, oktobra smo dognali, da c.e naha-za na črti Rotenvois - Turkall ob Malem Jegelu, Marsikje so naše prednje straže izgubile stik z Nemci, ki se umikajo. Neka naša patrulja je napredovala do vasi Moj-rin ob Malem Jegelu, ne da bi bila videla sovražnika. Med svojim umikanjem so Nemci uničevali stavbe, poškodovali pota in razstreljevali mostove. Ogenj naših straž in obali je odbil sovražni poizkus pri Tombi, 12 vrst južno od Vcrderja, kjer je poizkušal izkrcati čete.
ordinira od 1. novembra 1.1. naprej samo enkrat na dan in sicer od 11. do pol 1. ure.
Popoldanska ordinacija torej jgf se opusti do preklica.
DOBRO OHRANJENO KOLO
se proda. Ogleda se lahko Poljanski nasip št. 2 v elektrarni.
IIIIUmiMMHlIlHHlimH
Več pri upravi tega lista pod P. 2769.
kapi vsako množino. (Tudi v zamanjo blaga.) Če v bližini Ljubljanske okolice, dostavi eventuolno kupec vozove. Ponudbe na upr. Hntela „S!on" v Ljubljani. Utotam se proda večja množina razue velikosti Ukerfevili praznih steklenic.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše iskrenoljubljene soproge oziroma matere, tašče in stare matere, gospe
Elizabete Szaniiier
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izrekamo vsem svojo globokočutečo, srčno zahvalo.
GIobbD 2aIn]o£l ostali.
Javljamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 12. t. m. nag srčnoljubljeni sin, brat oziroma svak, gospod
(rez. poročnik artiljerije)
v 24. letu, po kratki mučni bolezni v rez. bolnici Knittel-feld preminul, in bil 14. t. m. tam začasno pokopan. Jesenice, dne 25. oktobra 1917.
Stev. 15.360.
rA

li/ W W W	t..' V.,' w Vi,' 'JV '.i,
V smislu ministrske naredbe z dne 25. junija 1917, drž. zak. štev. 271, je oddati sledeče kovinske predmete:
I.	Izdelovalci in kupčevalci morajo izročiti po predpisih tega ukaza svoje ostale zaloge predmetov, navedenih v ministrskem ukazu z dne 23. septembra 1915, drž. zak. štev. 283.
II.	Vsi morajo oddati:
R) Predmete, ki so docela aH po pretežnem delu iz bakra ali bakrenih zlitin,
ln sicer:
1.	Vse vrste drogov in cevi za držaje, obrambo, preproge, zastore, brisače in kopalne rute, okrasnih in drugačnih drogov in cevi z nosili, drugimi pritrdili in obroči vred, nadalje ročaje in držaje vsake vrste;
2.	pločevine za oblaganje oglov, robov, podnožij in druge take pločevine, obeski in obkiadi, zlasti obkladi kurilnih teles;
3.	nap si imen, reklamni napisi, orijentacijski napisi (n. pr. za nadstropja), izveski (n, pr. brivski) in drugi napisi in table, emblemi, grbi, kovinske črke in številke nad 3 cm visoke, obeski s številkami nad 10 gr posamezne teže za ključe in drugi obeski številk (n. pr. ob durih stanovanj in izb ali nad njimi);
4.	okraski opreme, pritrdila, kakor: krogi je, gumbi, verige, obroči za vrvice, klini, latve in dr.;
5.	mreže, in sicer mreže za obrambo, ostrgavanje, ograjanje, okrasne mreže, v kolikor pod točko 1 do 5 našteti predmeti niso nameščeni na spomenikih (sohah, spominskih ploščah, nagrobnikih in dr.), nadalje na pohištvu, razsvetilih ali majhnih rabnih predmetih; nadalje
6.	podstavki pred pečmi;
7.	zvonovi s premerom c!o 25 cm, kraguljci in gongi;
8.	pi iprosla orodja za pušenje in pisalne garniture ter drugo priprosto galanterijsko blago;
9.	hednje za cvetlice;
10.	kaviji (obešalniki), stojala ir. obešala za obleke, klobuke, pal'ce, dežnike;
11.	oprave za izložbe, kakor: stojala, opore, nosila, šine, podnožja itd., izvzemši porlalne obklade.
B) Predmeti iz čistega niklja, z nikljem popločene jeklene pločevine ali aluminija, in sicer: Vse hišno, kuharsko, kuhinjsko, nuzno iti namizno orodje, vštevši žlice, nože in vilice, nadalje posode za jedi in pijače, medenine in banje, zlasti tudi takozvano »pasarsko blago", izvzemši električne kuhalne aparate.
lil. Zahtevani niso predmeti, ki so:
1.	le pomedeni, bakreni in ponikljani:
2.	z bakrom ali bakrenimi zlitinami zgolj popločeni;
3.	iz bakra ali bakrenih zlitin iti z roko klepani, gravirani, cizelirani, giloširanf, jed-kanl ali tanširani.
Vsi Icstniki se opozarjajo, da navedene predmete lahko takoj oddajo pri sledečih tvrdka h:
1.	Fran Stnpica,	3. Alojzij Sušnik in
2.	Schneider & Verovšek,	4. Štefan Nagy.
Pripominja se, da se pri prostovoljni oddaji blaso boljše in takoj plača in končno, cla se bo blago itak moralo enkrat oddati.
Kestni maflstraS ljubljanski,
dne 24. oktobra 1917.
Rusija u ncselinl mir.
Rusiji, 26. oktobra. (K. u.) »Rieč« poroča: Delavski in vojaški svet v Petrogradu je sklenil resolucijo, v kateri se takojšni začetek mirovnih pcgajanj označuje kot edino sredstvo, da se Rusija reši pogina.
Petrograd, 26. oktobra. (K. u.) Časnikarji so vprašali zunanjega ministra Tere-ščenka radi vesti o ponovnih poizkusih Nemčije, ki meri na mir na račun Rusije. Tereščenko je izjavil, da bo v prihodnji seji začasnega sveta republike podal natančen opis vseh vprašanj zunanje politike. Minister je pripomnil, da je Nemčija v resnici podvzela korake, da bi napravila spor med zavezniki in je razložil težaven položaj Nemčije, ki se boji nove zimske vojske.
Pripomba NVolffovega urada: Trditve Tereščenka o posebnem miru na račun Rusije so, kakor smo izvedeli na merodajnem mestu, popolnoma neutemeljene.

Id povišanje slanarin v
Dne 3. oktobra 1917 je stopil v veljavo zakon, s katerim je od tega dneva dalje v deželnem stolnem mestu Ljubljani za zgradbo novih in za vzdrževanje že obstoječih mestnih kanaLskih naprav pobirati od lastnikov poslopij, katera so zvezana z mestnimi kanali, letno kanalsko pristojbino. Ta pristojbina je določena tako, da je za časa veljavnosti tega zakona pobirati letno naklado 2 vin. od vsake krone najemščine, torej 2 odstotka od stanarine. Najemščine do vštetih 100 K so kanalske pristojbine proste. Ker pa se kanalska pristojbina pri odmeri hišno-najemninske-ga davka ne bode odračunila od vplačanih stanarin, bode od poviška najemnine zopet plačati državni davek z vsemi do-kladami in davščinami vred. Radi tega bodo morali hišni posestniki od povišanih zneskov odrajtovati ne samo 2 odstotka za kanalsko pristojbino, temveč skupaj 4 odstotke. Da gospodarji prejmejo polno povračilo vsled nove kanalske pristojbine narastlih večjih davkov in dokiad, so torej opravičeni najemščine povišati 1. novembra za februarjev termin za 4 odstotke, pri mesečnih plačilih pa od 1. decembra dalje. Seveda bi v tem slučaju kanalsko pristojbino gospodarji, ki se radi plačevanja kanalske pristojbine z najemniki niso že vnaprej dogovorili, morali za čas od 3. oktobra 1917 do konca januarja 1918 iz svojega plačati. Morda bodo stranke prostovoljno plačale gospodarjem za ta čas kanalsko naklado, ker drugače bi smeli najemodajalci za prihodnje četrtletje vzvišati najemščino še za to doplačilo, — Koliko se doseže s takimi novimi dokla-dami, kaže račun, da bode mestna občina ljubljanska na kanalskih pristojbinah na leto prejela kakih 60.000 K, za kar pa bodo morali Ljubljančani plačati še enkrat toliko, to je kakih 120.000 K. Ko bi se bila za hiše, ki rabijo mestne kanale, enostavno gostaščina povišala za 2 odstotka, bi bil 2odstotni pov'šek stanarin zadostoval za pokritje. V zakonu v varstvo najemnikov je izrecno povedano, da je za kanalsko pristojbino povišanje dopustno.
Stroške za vojaško nastanitev so do sedaj gospodarji večinoma sami plačevali. Če se bodo ti stroški po novem letu pobirali samo v dosedanjem obsegu, bodo znašali najmanj 1-7 odstotkov najemščine. Ker pa se od tega povišanja zopet predpiše davek in doklade, bi se smelo za vojaško nastanitev, kdor je to sedaj iz svojega plačeval, povišati odbivši pristojbino pred vojsko, najemščino za nadaljne 3 odstotke.
Če bi bile potrjene občinske doklade, ki jih je sklenil občinski svet povišati za 15 odstotkov, bi bilo treba stanarine povišati za novih 3'5 odstotkov. Predstoječi, natančno sestavljeni račun kaže, da bi bilo v tem slučaju samo za navedena večja plačila povišanje najemščin dopustno skupaj za 10-5 odstotkov. Upamo pa sigurno, da bode višja oblast upoštevala naše razloge proti povišanju občinskih dokiad in ne bode potrdila dotičnega sklepa.
Razen do sedaj označenih višjih izdatkov je pa nadalje treba še upoštevati večje stroške za razna popravila in druge hišne vzdrževalne naprave, ki so se med vojsko podražila najmanj za pet do desetkrat. Koliko je dopustno po novem zakonu v varstvo najemnikov povišanje pri popravilih in drugih upravnih stroških, bi bilo preobširno tukaj razpravljati. V tem ozi-ru vabimo prizadete hišne posestnike radi natančne sestave računa, da se zglase v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 4, priti, med 6. in 7. uro zvečer. Ravno tako posestnike iz Sp. Šiške, kjer je radi inkor-poracije podlaga za povišanje drugačna. — Tudi bi svetovali vsakemu gospodarju,-kdor ima radi povišanja opravka pri mestnem najemnem uradu ali kdor namerava stanovanje odpovedati, da se v svrho in-
formacije v svojem lastnem interesu radi prihranitve nepotrebnih potov in stroškov, preje oglasi v navedenem času v društveni pisarni.
Radi priznavamo, da bode označeno povišanje močno zadelo vsaj nekatere najemnike in kateri naš tovariš hoče nove stroške iz svojega trpeti, bode storil s tem veliko dobroto, za kar mu utegnejo biti stranke hvaležne. Z našim pojasnilom nikomur ne narekujemo povišanja, temveč je priobčujemo samo v potrebno ravnanje, kar je gotovo naša dolžnost. — Večina ljubljanskih hišnih posestnikov pa je v takem položaju, da bodo primorani vsa večja plačila primerno razdeliti med stranke. — Najemniki pa naj upoštevajo dejanski položaj gospodarjev in naj ne kažejo radi povišanj?. rt?Trin revolje p*?.d hišnimi go-spodr.rj'., VI so med vojsko tako zelo prizadeti in ki hHo r>orali od svojega stanova-r.;'- ravno t^ko večje pristojbine plačevati, kalior stranke same. —. Po strankah vpla-eare p^viške pa morajo gospodarji itak do vinrrja dalje oddati. — Ravno iz sedanjega povišanja stanarin bode občinstvo lahko iaprevidclo, krko umetni so ngcvori našega c1ru2tva proti .vraki nadaljni obremenitvi hiš-rh posestnikov, --r S tem da zc.go--ar;~*no s"oje irt°r*se, branimo ravno v tako veliki meri tudi koristi naših najemnikov. — Nikoli odnehamo od našega stališča, da hišni posestniki komaj zmagujejo sedanja javna bremena in neprimerno visoko rastoče stroške za popravila ter drugo vzdrževanje h'š, in da jim torej javni faktorji ne smejo nalagati prav nobenih novih naklad in drvšč:n. t— Le na ta način se bode omejilo kakor strankam ravno tako tudi gosp«d«rjfn tako odijoz-no vedno povišanje stanarin. — V pokritje nevih izdatkov je taebi iskati drugod rovih virov.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
Išče se
Dve izobraženi
\t7
1M
želita primerne službe, katero bi Ip.hko opiavljali od 4 do 9. ure zvečer. Ceni. ponudbe na upravo lisla pod št. is7
Sprejme se prile.en
* Uredništvo <c odgovorno za ta spis le toliko, kelikor določa zal-ca.
Pri ženskih boleznih, posebno v letih menjavanja, se z rabo naravne »Franz-Jo-sei-grenčice« n^glo ustavi pr.itisk krvi na možgane, pljuča ali srce in odstrani zasta-janje v organih spodnjega dela telesa, kakor tudi lenivo prebavljanje na zanesljiv in mil način.
19 let star^ dekle
ki ima gospodinjsko šolo, vajeno gospodinjstva, kakor tudi šivanja in ročnih del, želi primerne službe pri boljši rodbini, najrajši v Ljubljani. Naslov pove uprava „Slo-vcnca" pod št. 2748; znamka za odgovor
2755 (3)
biapec h konjem
in za poljska dela. Hrana in stanovanje prosto. Onlasiti se je pri gosp. Ivanu Ogrinu, Gruberjevo nabrežje štev. 8, Ljubljana.
Na izbiro razne dobroidoče stroke. — Pojasnila daje:	2751 U-Verlag 64, Dunaj II., Schiittel 93.
ki se razume tudi na poljska dela Hrana in stanovanje prosto. Oglasiti se je pri g. ivlar. Jelenič - MajaroučeU, Stara pot 1, Ljubljana. ?stotam se zažssno issfiavš proda.a IkSsa na drobno.
Naprodaj sta
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 55. Proda se dobro ohranjeno
v Št. Vidu nad Ljubljano štev. 74.
mism

je naprodaj zaradi pomanjkanja * krme. štepanjavas 20.
Sprelmejo se
dobijo se najbolje pri 2757 (4)
.ZasrebSftii Merili zainaih^v §n predmeta« \z probkoDine

ki bi znale vsaj nekoliko šivati, dobe za č?sa vojne službo v večji delavnici v Ljubljani. Plača po dogovoru in sedanji draginji primerna. Vstop če mogoče takoj. — Zglasili naj bi se zlasti
ossjsš icaalldfi in taki Cevljari?,
ki radi pomanjkanja dela nimajo doma zaslužka. Priglase sprejema
Zatiod za possseies>an-e olirfl u B.jubli&Ki', Planska cesta
šteo. 22.	2728
——————---"TW"-----
Licitacija »konj.
Pri c. in kr. razpečalnici konj (Pferde-vervverlungsstelle) v Ljubijani v Nuiakovi vo'ašnict se vrši dne 30. oktobra, 10. in 24. novembra, I. in 15. decembra, vselej ob 8. url zjutraj licitacija konj, ki se dajo še rabiti v poljedeljske svrhe.
K licitaciji se dopuščajo le taki ponudniki, ki so dobili od politične oblasti potrjeno legitimacijo, da so upravičeni se vde-ležiti prodaje.
Izključeni so od licitacije konjski pre-kupci in mešetarji z ozirom na to, da se večkrat licitirajo tako onemogli konji, da je njih vzdržavanje pri kupcu vkljub vsej oskrbi nemoqoče.
Ce pogine kak konj, ki je bil pri omenjenih licitacijah kupljen, pri kupcu tekom 14 dni po prodaji oziroma po prevzetju ali ga je bilo treba uradno uničiti in če se z uradnim spričevalom dokaže, da ne zadeva posestnika v dotičnem slučaju popolnoma nobena krivda, naj vloži lastnik konja pri prodajnem mestu pismeno tozadevno prošnjo, na kar se mu pri eni prihodnjih licitacij javno izroči brez drugih stroškov nadomesten konj, ki ima isto. vzklicno ceno kakor konj, ki je poginil. (Prevzematelj ga sme po možnosti izbrati.)	2758
Iz državnih drevesni<*. na Kranjskem se bodo na jesen 1. 19i7 in na pomlad 1. 1918 prodajale, dokler bo v zalogi, naslednje vrste sadik:
tmreke...........4—5 letne po 7 K
„ (presajen^) ..... 5 „ „ 8 „ ,, ,, ..... 6 * » » »
črni bori.........S „ » " „
kanadski topoli 2—3 m visoka drevesca .10 „ Cene veljajo za 1000 sadili oziroma 100 komadov drevesec z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško postajo.
Naročila naj se pošiljajo c. kr. deželnemu gozdnemu nadzora. Siv;* v Ljubljani. 2756
4?
Anton Fcčar naznanja v svojem in v imenu svojega sina Franceta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njuna skrbna soproga, predobra, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
v petek dne 26. oktobra popoldne po dolgi mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu za večno zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v nedeljo dne 28. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 67.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Petra.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
nilske aproDizacliske dražbe

lilo za
se sedaj nahaja
In sadje :
2754 (2)

L nadstropje.
Vedno z najboljšim vspeliom obratovani, nasproti kolndvoru Bohinjska Bistrica na Gorenjskem ležeči HOTEL »BODICA«, last gospoda Otona Dokto-riča, se proda dne 5. novembra t. 1. ob pol II. uri dopoldne pri o. kr. okrajnem sodišču v Radovljici', soba št. 26, s popolno opravo in več polja.
Hotel z opravo je sodno cenjen na 8!.822 58 K in najmanjši ponudek znaša 54.548 K. Potrebni vadij znaša 8200 K. V skupni cenilni vrednosti vpošteti inventar tega hotela je cenjen na 5991 64 K. lntcresentje si morajo pravočasno preskrbeti potrebne listine za vstop na Kranjsko.
Izjave.
Prevzvišeni gospod ir, Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski!
Občinski odbor Dragomelj pri Domžalah je v svoji seji dne 21, t. m. soglasno sklenil sledečo izjavo:
Občinski odbor občine Dragomelj se iz vsega srca pridružuje izjavi vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja t. 1. Iskreno se zahvaljuje prc-vzvišenemu gcspodu dr, Anton Bonav. Jeglič, knezo*kofu ljubljanskemu, preblago-rodnemu gocpcdu deželnemu glavarju dr, Ivanu Šusteršič in vsem drugim gospodom, ki so s to svojo deklaracijo za avstrijsko Jugoslavijo odkazali slovenskemu katoliškemu narodu edino pravo in rešilno smer za bodočnost.
Z največjo zahvalnostjo pozdravlja nad vse človekoljubno n-lrovno prizadevanje Nj. Svetosti sv. očeta Benedikta XV. Podpirati hočejo to svetovno akcijo tudi ▼si občani še nadalje, kakor doclej, z gorečo molitvijo. Istotako iskreno pozdravljamo mirovno delovanje ljubljenega cesarja Nj. Veličanstva Karla I. ter prosimo Vsemogočnega, da bi blagovolil milostno uslišati želje našega miroljubnega vrhovnega gospoda in cesarja.
V	Dragomlju, dne 21. oktobra 1917.
Anton Čad, župan, • • *
Prevzvišeni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski!
Občinski odbor Podgorice je v svoji seji dne 21. oktobra t. 1. soglasno sklenil sledečo izjavo:
Občinki odbor občine Podgorlca se iz eelega srca pridružuje izjavi vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja t. 1. Iskreno se zahvaljuje pre-vzvišenemu gospodu dr. Anton Bonav. Jeglič, hnezoškofu ljubljanskemu, preblago-rodnemu gospodu deželnemu glavarju, dr. Ivanu Šusteršič in vsem drugim gospodom, ki so s to svojo deklaracijo za avstrijsko Jugoslavijo odkazali slovenskemu ljudstvu edino pravo in rešilno pot.
Z največjo hvaležnostjo pozdravlja nad vse človekoljubno mirovno prizadevanje Nj. Svetosti sv. očeta Benedikta XV, Podpirati hočejo to svetovno akcijo tudi vsi občani še nadalje, kakor doslej, z gorečo molitvijo. Istotako iskreno pozdravljamo mirovno delovanje ljubljenega cesarja Nj. Veličanstva Karola I. ter prosimo Vsemogočnega, da bi blagovolil milostno uslišati želje našega miroljubnega vrhovnega gospoda in cesarja.
V	Podgorici, dne 21. oktobra 1917.
Ivan Sojer, župan.
Naša prelrana.
Iz seje sveta za prehrano.
Tri dni je zboroval posvet za prehrano na Dunaju, ki se je bavil z gospodarskim načrtom ža bodočo dobo glede preskrbe z žitom, krompirjem in z drugimi potjskimi pridelki za človeško hrano, dalje s krmili, z živino in živalskimi produkti. Nemogoče je našteti, kaj se je vse trdilo in nasvetovalo pri teh od jutra do noči trajajočih zborovanjih. Slednjič se je zbral ožji odbor desetih članov iz raznih interesnih skupin, v katerem so predsednik sveta grof dr. Larisch-Monnich, oba podpredsednika bivša ministra dr. Foft in dr. Schreiner, dalje člani dr. Lampe, Eldersch, Srba, baron Pantz, Zika, Novak, Sonntag, Schreiter, dr. Diamand, dr. Tausche in du-najski podžupan Hoss. Zahtevalo se je sor nelovanje civilnih in vojaških oblasti zaradi enotne preskrbe, dalje da se vsled našega pomanjkanja nakupi iz ogrskih, srbskih in rumunskih zalog 10 milijonov kvip-talov koruze za pridobitev maščobe in krme, in slišala so se vladna poročila o sladkorju, petroleju, moki in raznih drugih živilih.
Pod pritiskom sile se je mišljenje v tem posvetovalnem zboru, v katerem so . konsumenti v veliki večini nad producenti, precej spremenilo. Prej so samo kmetski zastopniki naglašali, da glavno vprašanje prehrane obstoji v pridelovanju, medtem ko so konsumenti zahtevali vedno samo znižanje cen. Sedaj sr 'udi najhujši socialni demokrati prišli r oznanja, da jc jedro vsega vprašanja .darle v tem, da sc dovolj živil pridela. ;imbolj prihajamo v splošno pomanjkanje, tembolj se sedaj tudi konsumenti oglašajo, da naj vlada podpira kmetijsko produkcijo, ' • • sicer pridemo v neizogibno katastrofo.
Kar se naše dežele tiče, je dr. L a m -p e stavil razne zahteve, izmed katerih omenim sledeče. Predvsem jc dr. Lampc v odseku za vojne dajatve popisal razmere, ki eo nastale na Kranjskem,
in odločno zahteval, da se vsa vojna bremena enakomerno porazdele na vse dežele brez izjeme. Da je kranjska dežela razmeroma največ dala od vseh avstrijskih dežela, kažejo sledeče številke: V tistem Času do 13. oktobra 19J7, ko je Kranjska od letošnje košnje oddala vojaštvu 180.211 kvintalov sena in 1259 kvintalov slame, so oddale druge dežele vojaštvu sledeče množine: Nižja Avstrija 17.322 q sena in 13.051 kvintalov slame; Zgornja Avstrija 20.131 q sena in 5^59 q slame; Solnograška 10.454 q sena in 01 q slame; Tirolska 90,600 q sena in 5C5 q slame; Predarlska 21.563 q sena; Štajerska 37.762 q sena in 4709 q slame; Koroška 37.764 q sena in 4175 q slame; Goriška 11.790 o sena in 492 q slame; Trst in Primorje 17,593 q sena; Dalmacija 1914 q s?-a in 424 q slame; Češka 49.689 q sen* in 17.784 q slame; Moravska 15.324 q sena in 14.223 q slame; Šle-zija 7394 q sena in 1334 q slame. Iz tega se razvidi, da je Kranjrka do tiste dobe, ko je bilo oddati 50 odstotkov lanskega kontingenta, kar bi za Kranjsko znašalo okroglih 60.000 q, oddali trikrat toliko, medtem ko so vre druge dežel - v dajatvi tako s i I r o zaostale, da je n, pr. Češki oddala komaj dvanajsti del svoje dolžnosti! Dr. Lampe je bil hvoljen z*> glavnega poročevalca o dobavah ccia in slame za plenum zborovanja in ;e pri t^j priliki zastopnike vseh dežela najostrejše poživljal, da naj svoji dolžnosti zadosto. V ožjem vojnem ozemlju vojaštvo "»ao r«»kvirira, medtem ko v zaledju deželna mesta za krmila sena nakupujejo po komisijo-rarjih. Vsled tega se v ožjem vojnem ozemlju rekvirira radi nujne potrebe armade daleč čez pravični kontingent, medtem ko nakup po komisi-jonarjih v drugih deželah zastaja. Zato se naj vpelj? enak način dobavljanja po vseh deželah. Dr, Lampe je zaklical zastopnikom vseh avstrijskih kronovin: »Vaši sinovi in bratje krvave ob Soči, Vaši konji ginejo na bojišču, vi se pa branite poslati seno za njimi, Vsled tega ste odgovorni za vso velikansko škodo, ki se godi kranjski deželi in narodnemu premoženju cele države, odgovorni tudi za vojaške posledice!« Zahteval je, da se Kranjski povrne vsa množina, kar jo je dala čez kontingent.
Cene za živino srednje kakovosti so sedaj po celi državi skorai čisto izenačene in je s tem odpravljena krivica, ki jo je prej kranjska dežela trpeH. Cene mesu so pa silno rizlične. Dognalo se je, da je najboljše v celi državi sedaj to vprašanje rešeno v Ljubljani in v Brn-j, ponekod ni še nakiv^gi reda. Visoke" mesne cene na Dunsju izvirajo iz tega, ker je Dunaj navezan na ogrsko in dansko meso, ki pride stati silno drago. Sklenilo se je, da c. kr, urad za prehrano zahteva natančne podatke o klanju od vseh klavnih mest in jih predloži v pregled prehranjevalnemu zboru.
Dr- Lampe je zahteval, da se razne neenakomernosti v preskrbi mestnega in kmetskega prebivalstva odpravijo, ker to ni res, da bi kmetje že sami od sebe bili dovolj preskrbljeni. Mnogo ljudi je povsod na kmetih, ki ničesar ne pridelajo, in ker je na deželi težje izvesti splošno aproviza-cijo, žive v največji bedi. Petroleja se naj kmetskemu prebivalstvu več dodeli, ker gre na milijone delavnih ur v izgubo, ako skozi zimske mesece kmetje ne bodo imeli luči. Vinogradniki so preslabo preskrbljeni s sladkorjem za izdelavo petijota, in razdelitev ni primerna. Rekvizicije krompirja se naj na Kranjskem ustavijo, ker ga ima dežela komaj za lastno potrebo. Kar se je dosedaj vzelo, se naj deželi nadomesti z dovozom s severa.
Zahtevalo se je zvišanje dnevne množine kruha na glavo, kar je pa urad za prehrano za sedaj odklonil. Tudi za sladkor se je poročalo, da se mora kvota znižati, ker sedanje kvote ni mogoče dalje vzdržati. Ječmena je dobivala pivo-varniška industrija sedaj le 4 odstotke od porabe v mirnih časih. Tudi proti tej množini so razni govorniki protestirali, češ, da se naj ves ječmen porsbi samo za hrano.
Dr, Lampe je z raznimi drugimi govorniki zahteval, da se naj promet med - mesti in med deželo nikar tako strogo ne zabranjuje, kajti ako državna aprovizacija odpove, jc edina rešitev za meščane, ako se jim posreči v torbi kaj prinest iz dežele. Sedaj se pa ljudem neusmiljeno vse konfiscira, kar je še večja krivica za konsumenta kot za producenta. Mestne občine naj bi dopuščale tudi privatni dovoz živil v mesta in naj bi množine, ki se donesejo, imele v evidenci, da služijo v razbremenitev mestne aprovizacije, Tudi Dunajčani so stali odločno na tem stališču. Minister H o f e r je pa zagovarjal od njega vpeljano prakso, češ, da se na ta način nekateri dvojno preskrbujejo, vsled česar drugi ničesar ne dobe. Pravil je, da jc nižjeavstrijsko namastni-štvo dognalo, da so našli v enem tednu 10.000 izletnikov z nahrbtniki na eni sami postaji v dunajski okolici. Če je vsak 10 kg odnesel, je to baje že 10 vagonov. Iz nekega drugega okraja so baje v nahrbtnikih odnesli 500 v. Jonov krompirja. Kmet-
je so se pritoževali, da jim meščani kar s silo krompir iz njiv pobirajo. Slednjič je pa minister priznal, da je to velika trdost in da se mora previdno in prizanesljivo postopati, kadar se gre saino za majhne množine, s katerimi si hočejo ubogi lačni ljudje nekoliko opomoči.
Ostro se je govorilo o razmerju z Ogrsko in se je storil sklep: Vlada se pozivlje, da pri obravnavah z nemško in ogrsko vlado na to sili, da se delež avstrijske državne polovice na uvozu žita iz Ru-munije in naš delež na ogrskem žitu primerno zvišata, da se naš primanjkljaj na krušnem žitu pokrije in popolnoma nezadostna kvota kruha in moke zviša. Vlada se je pritoževala, da se je v naši državni polovici veliko manj živil dobilo, nego se je pričakovalo, tako da so že meseca oktobra nastale težave. Naslednje dni se bodo nadaljevala pogajanja z Ogrsko, pri katerih se bo določil definitivno naš delež na ogrskem pridelku. Zahteval se je junc-tim med našim petrolejem in ogrskimi živili, Glede masti je položaj skoro brezupen in bomo skoraj popolnoma navezani na Ogrsko. Tudi z mlekom gre vedno s'abše. Vojna uprava se je udala v to, da I se prevzamejo goveda tudi že pri živi teži 180 lrg, da se ohrani vsaj nekaj volov in krav, Ssveda se bo vsled te znižare teže toliko v z č mlade živine pobilo, kar bo našo živinorejo občutno prizadeli, in bomo spomladi prišli v silno težaven položaj. Priporoča se, meso sušiti, da bomo v tistem času, ko zopet pridemo do krme, mogli porabiti te zaloge.
Vsekako gremo nasproti jako resnim časom.
>	x x y
Centrala za krmila je vsled pritožb kranjskega deželnega ndbora, zlasti pa po osebni intervenciji deželnega glavarja dr. Šusteršiča, izdala jako strogo naredbo za dobavo sena in slame. Ker je Kranjska svoj delež že davno oddala in ima pravico zahtevati odškodnino od drugod, zadene ta naredba druge dežele, ki so zastale z dajatvami, Voditelji oziroma ravnatelji deželnih mest za krmila so osebno odgovorni, da se dobavi določeni kontingent. Tisti komisijonarji, ki ne zadoste zahtevi, se odstavijo takoj in naznanijo vojaški oblasti, ako so oproščeni. Političnim oblastem je pod najstrožjo-odgovorrostjo zaukazano, da vse občine svoj^ kontingente dobavijo. V resnici je sedaj dovoz krmil iz zaledja na fronto prišel v tek vsled te naredbe.
; $vil Komisar Bruno Sloit
(Od tolminske bojne črte.)
Starost sama še ne naredi moža, ampak um in volja, zlasti volja in iz te izvirajoča dejanja. ■ G. Bruno Stare je sicer še mlad i mož, a smelo meramo trditi, da težko dobi-| mo pr' zbornih poveljstvih civilnega komi-j sarja, ki bi si bii stekel za ljudstvo tolikih zaslug kot imenovani gospod. Zato ga je pa tudi večina občin tolminskega okraja imenovala častnim občanom. Vez med njim in raš'mi občinami bo zato trajna, spomin nanj trajen, še v prihodnjih rodovih, in hvaležnost okraja do njega trajna. Čez leta in leta bodo starčki pripovedovali vnukom o grozotah sedanje vojne, obenem pa omenjali hvaležno vse tiste, ki so imel' v teh hu<-1th časih srce za ljudstvo, a ime g. S t a r e t a se bo poleg nekaterih drugih posebno odlikovalo.
Kar človek dobrega stori, toliko velja in nič več, bodi pa, da je 5e tako visoko postavljen;
In g. Stare se je z vso vnemo in z vsem srcem trud'! za naš okraj od začetka laške vojne do danes. Čeprav preobložen z delom, je rad prevzemal tudi opravila, ki niso službeno spadala v njegovo področje, da so le bila v korist ljudstvu. Olajševal je ljudstvu dobavo potnih legitimacij in soloh vseh potnih listov in mu tako prihranjeval polno dolgih in težkih poti in s'tnosti in stroškov.
Silno rad je posredoval pri poveljstvu in drugod zaradi dobave živeža ubožcem posebej, pa tudi celim občinam, ko je trkala potreba na vrata. Kako dobrodošlo je bilo okraju njegovo posredovanje in pomoč zlasti začetkom laške vojne, ne bomo nikdar pozabili. In ne samo okraj, ampak vsa tolminska vojna črta je bila trajno predmet tudi njegove skrbi.
Med vsemi bodo pa ohranili v najlepšem spominu g. Stareta ubogi begunci. Kaj je on vse storil zanje, ve le Bog, in On naj ga za to poplača. Ko je bilo treba nujne, takojšnje pomoči, bodi da se jih je hotelo odpraviti iz dežele v tuje, mrzle, ne-gostoljubne kraje in barake, bodi da jim je primanjkovalo živeža, storil jc g. Stare brž vse, kar je bilo v njegovi moči. Koliko živil so prejeli zlasti ubogi begunci po njegovem dobrosrčnem posredovanju naravnost iz vojnih sklad šč!
Bil je g. Stare od početka ves čas najboljši zagovornik našega naroda in ljudstva pri vojaških oblastvih, tako da nismo razen v prvih mcsecih vojne nikdar imeli v i narodnih oz'rih nobene sitnosti; pač pa je l vojaška oblast vseskozi spoštovala in ori-
znavala značaj in rojenje ljudstva. Težko se je sicer, da, docela nemegoče se je ubraniti vojnih škod, zlasti po poljih. Teh je mnogo, ponekod toliko več, kolikor manj je vestnosti in brige, * kaj bi sicer bilo in kako, ako bi ne bilo vmes odločene roke g. Stareta, si lahko predstavljamo, ako se ogledamo po drugih odsekih fronte.
In tega moža, g. S t a r ž t a, danes ni več med nami. Odšel je danes, 24. oktobra, k c. in k r, vojni generalni guberniji na Cetinje v Črno-goro. Prepričani smo, da bo njegovo delovanje tudi tamošnjemu ubogemu ljudstvu v blagoslov in mu ga iz srca privoščimo, vendar pa si tudi iz dna srca želimo, da bi se g. Stare zopet povrnil v naše kraje, ko poneha grozna vojna, in da bi s svojo odločno roko, s spretnim, preudarjenim de-lrvpjjjem in s toplim srcem pomagal zopet i", novo zgraditi ubogo našo Goriško.
Do tedaj pa mu kličemo: Srečno pot, obilen blagoslov božji! Naša hvaležna srca Vas spremljajo, g. Stare!	A.
Vojaški pozdravi.
Pozdrave pošiljajo:
Franc Sovdat z Idrskega. — Ivan Lon-čario, Teodor Torelli, Martin Turk, Franc Čep op, Jožef Mravlej, Rudolf Lach, Franc Hautr, Jožef Plesničar, Anton Jenko, Igo. Špitaler, Jo? > Vodopivec, Anton Strane„ Jurijj Mulej, Franc Svenšek, Viktor Zad-nik, Ivan Ku^ar*. — Narednik Franko Peter iz Škofje Lok'*, četovodja Terčič Vinko iz Ustja pri Ajdovščini; desetnik Ogrin Lov-ro iz Velike Ligojne, desetnik Cerar Franc iz Stegne, desetnik Grad Jakob iz Vevč, desetnik Kastelic Jožef iz Metnej pri Zati-čini, poddesetnik Smrekar Franc iz Zati-čine, Horvat Viktor iz Ljubljane, Tonkli Anton iz Besnice, Lovšin Josip iz Ribnice, Porovne Ivan iz Šmarce pri Kamniku, Snoj Franc iz Črne vasi, poddesetnik Avbel Rudolf iz Bitič pri Litiji, Gross Ivan iz Kranja in Beck Vilko iz Ljubljane, — Gorski strelec Jožef Žirovnik, k. u, k, Kriegsspital, Bar, Nr. 1, Wr, Neustadt. — Kovačič Ivan iz Mokronoga, Zupan Andrej iz Križa, Pole Valentin, Zamoste, Vertič Filip iz Črne pri Prevalju, Čeligoj Franc, Trnovo, Ancin Iv., Šiltaber, Bernobič Ivan, Hum, Dcfranco Ivan, Čepič, Novak Anton iz Motnika. — Roš Edvard iz Ljubljane, Matevž Branisch iz Cirknice, Anton Pustaverh z Vrhnike, Alojz Uražem, Sviligoj, Hočevar Jožef, Lu-šin, prostovoljec, — Ferdinand Winkler. Ivan Černe, četovodja, Forčič Angel, desetnik, Komen, Začnik Franc, Celje. — Četovodja Fedinand Pele iz Ljubljane; kor-| poral Mihael Kozlovičj, kanonirji Duler Martin iz Slovnjega Gradca; Seršen Franc iz Celja; Švarz iz Ljubljane; Sontal Ivan iz Celja; Plemenitaš Franc iz Maribora. — Vincenc Sakošek, Sv. Jurij ob juž« žel.; Ručmann Franc, Št. Jurij pod Kumom; Anton Cvelber, Maršičjavas; Javornik Anton, Spodnje Brezovo — Višnja Gora; Cukjati I., Zagorje; Karavanja Iv., Bovec* — Dragotin Kerševan iz Gradišča pri Gorici. — Enol. prost. St. Klemenčič iz DoL Trebuše; Tič Pavel, Rogelj Stanko iz Moravč; Župančič Martin iz Kolovrata; Pod-beršič Josip iz Štandreža; Verhovc Jak-iz Dolske fare; Meglič Leon iz Zafčine; Višček Anton iz Mirne; Pangeršič Fr. iz Mengša; Tratnik Fr. iz Čiginja; Repnik Fr. iz Kamnika, vsi od 27. črnovojn. pp. — Desetnika Janko Škrjanc in Modic Ivan, četovodja Ogrizek, Mišmaš Ivan, Vrhovec Franc, Srpčič Ivan, Janša Ivan, Jerala Fr., Marolt copold, Petruša Rajmund, Kovač Franc, — Rebolj Franc, rač, podčastnik, Sochor Ivan, rač. podčastnik, Jerman Anton, predmojster, Strohmaier Franc, pred-mojster, Korenčič Anton, topničar.
Kakor na ostalih bojiščih, tako tudi tukaj na vzhodnem se nahaja veliko slovenskih fantov, ki pošiljamo prisrčne pozdrave vsem znancem in prijateljem, posebno pa domačim dekletom, in želiva že skorajšnjega svidenja. Ivan Mohorčič iz postojnskega okraja, občina Vrabče, vas Bogo, in Ivan Korošec od Sv. Jurija pri Mariboru. — Vsem Slovencem in Slovenkam pošiljamo srčne pozdrave iz daljnje Rumu-nije od domačega črnovojniškega pešopl-ka. Poddesetnik Erzetič Andrej iz Gorice; Urh Matija iz Škofje Loke; Bedek Franc iz Brusnic; Vogclnig Jakob iz Tržiča; Šorli Felicijan iz Podmelca. — Slovenski fantje pošiljamo z rumunskega bojišča pozdrave. Rejc Franc iz Kala; Ribič Ivan iz Pernič; Aljaž Janez, Skaručina; Rozman Jožef iz Kraš; Blatnik Matija iz Uršnih sel; Agnič Anton iz Desinca; Gartner Jakob iz Selc; poddesetnik Damiš Mihael s Koprivnika; Franc Šimenc.
Novi slovaški listi.
Iz Požuna sc poroča: Te dni je izšla 1. številka delavskega slovaškega lista »Ro-botnickc Noviny«, ki je glasilo slovaške socialne demokracije in stoji na istem programu kakor češki socialisti. Nadalje je izšel list organiziranega delavstva v Po-žunu, Gjuru, Miškolcu in Pešti pod našlo-vom j *Kovorobotmk«. 55R.ol3cln.ickc Novi-ny« ostro napadajo mažarske socialiste
zaradi tlačenja Slovakov in razen slovaških prinašajo tudi originalne češke članice iz čega se jasno vidi, kakšno stališče zastopajo v češko-slovaškem vprašanju,
lieury Ford Kol socialni reformator,
Čitatelji se morda še spominjajo mirovne akcije ameriškega miljarderja Henrika Forda, ki je vsekakor zelo žalostno končala. Marsikdo si je tedaj mislil: »Kaj vsega se ne loti ameriški bogataš za kratek čas!« Saj kaj več nego novega modernega športa v svoji mirovni akciji pač Ford sam ni iskal,« Temu pa ni bilo tako. Ford namreč ni le eden največjih tehnikov na svetu, marveč tudi idealen socialni reformator, ki je dosegel na tem poprišču tako krasne uspehe, da se je mogel v dobri veri lotiti tudi mirovnega vprašanja,
Fordova družba za izdelovanje motorjev se je ustanovila leta 1903. Razvoj se zrcali v naslednjih številkah: 1. 1904. so izdelali v Fordovih delavnicah v Detroit 11708 avtomobilov, 1910, leta 18.664, leta 1912. 78.440, leta 1914. 248.302 in leta 1916. 533.121. V prvi polovici tekočega leta so izdelali v Detroit 750.000 avtomobilov, k temu pride še 75.000 avtomobilov iz inozemskih tovarn.
Fordove tovarne v Detroit so največje na svetu. V orjaški strojnici stoji sedem plino-parnih strojev. Strojnica ima steklene stene in v njej je vse tako snažno kakor v operacijski sobi. V posameznih dvoranah stoji do 6000 strojev, ki jih gonijo jermena v skupni dolžini 50 milj. Vsak oddelek izvršuje popolnoma gotove dele; te polagajo na močan nosilni pas, ki teče skozi vse oddelke. Na obeh straneh pasu stoje delavci, ki zlagajo in sklepajo izvršene dele. Ko pride pas do zadnjega oddelka, je avtomobil na pasU popolnoma dovršen. Tako izgotove vsakih 25 sekund po en avtomobil.
Nič manjši niso Fordovi uspehi na socialnem poprišču. Danes je v njegovih tovarnah v Detroit zaposlenih 33.000 delavcev, podjetje pa namerava tako razširiti, da bo zaposljeval 90.000 oseb. Ford je vse preje nego izsesovalec delavstva. Nasprotno, vedno in vedno skrbi za to, da svojemu delavstvu položaj kolikor najbolj mogoče izboljša. Njegovo načelo je: Ljudi je mogoče ravno tako kalkulirati kakor stroje; samo slabše se ne sme z njimi postopati kakor s stroji in delodajalec se mora sam smatrati kot delavec. Pri tem se drži načela, da ni noben človek prene-umen, prelen ali nepošten, da ne bi mogel opravljati kakega koristnega dela. Glavno vprašanje je le to, da pride vsak na pravo mesto. Da, Ford celo trdi, da na svetu sploh ni neumnih, lenih ali nepoštenih ljudi, marveč so vse te lastnosti le posledica pomanjkljive izobrazbe in vzgoje ali pa bolezni. Zato v Fordovih delavnicah ne smejo nobenega delavca odpustiti. Ako kak preddelavec meni, da s kakšnim delavcem ne more izhajati, potem premestijo dotičnega delavca v drug oddelek, dokler ne najdejo zanj primernega dela in mesta- Le v čisto izjemnih slučajih se delavec po ustnem pogovoru z voditeljem odpusti. Na ta način je napravil Ford tudi s kaznjenci najboljše izkušnje. Umljivo je po vsem tem, da Ford tudi bolnih delavcev ne odpušča, marveč skrbi zanje. Za jetične je določen poseben oddelek, po katerem veje očiščen, osušen in ogret zrak kakor v najbolj zdravih krajih.
Leta 1914. je uvedel Ford delitev do- | bička z delavci, in sicer tako, da dobe najnižje plačani delavci najvišje odstotke dobička. Noben delavec ne zasluži pri njem manj, nego 20 kron dnevno. Tisto leto, ko je uvedel delitev dobička, se je 11.000 njegovih uslužbencev preselilo v boljša stanovanja. Hranilne vloge so se zvišale za 205 odstotkov, število hišnih posestnikov pa za 99 odstotkov. Sploh je Fordov cilj, da mora vsak njegov delavec imeti lastno hišo in lasten avtomobil. Podjetje ima tudi poseben pravni in izobraževalni oddelek.
Svoje vrste politiko je uvedel Ford tudi nasproti svojim odjemalcem. L. 1915. je obljubil vrniti za vsak kupljeni avto 50 dolarjev, ako bo njegova tovarna tisto leto proizvedla nad 300,000 avtomobilov. To se je tudi zgodilo in Ford je držal besedo. Ko so avgusta 1916. vse druge tovarne avtomobilov zvišale za 100 dolarjev cene avtomobilom, jih jc pa on za 50 dolarjev znižal.
Ford hiti v propad? Nikakor ne; danes je eden najbogatejših mož na svetu ter ima nad 50 milijonov čistih dohodkov na leto. Fordu se je sijajno posrečil dokaz, da čim boljše je delavec plačan, pod čim ugodnejšimi pogoji dela, tem večja je korist podjetnika.
Ranjen in ujet. -— Brez noge po Rusiji. Vrnitev v domovino.
hvaležni, da nas je po tolikem trpljenju, po tolikih doživljajih in ovinkih vendar še srečno privedel nazaj v milo domovino. Morda bo čitatelje »Slovenca« zanimalo zvedeti na mojem zgledu, kaj vse doživljajo naši fantje in možje v sedanji vojski.
Meseca decembra 1914. so naše čete podile sovražnika, ki je bil dospel že na Ogrsko. V Galiciji je dobil sovražnik pomoč ter sc nam postavil po robu. Naše čete so zasedle z mladim lesom zaraščen hrib. Naš bataljon je zavzel postojanko prav nizko, že skoraj v d"15™. Pred nami se je vspenjal precej visok gol hrib, pokrit s travniki in njivami. Dolg je bil nad 1500 korakov in nezaseden. Tretji dan, to je 21. decembra, jc prišlo poročilo, da nas namerava sovražnik naskočiti. Mi v dolini nismo videli, kaj se godi za hribom. Zato e poslal poveljnik naš 4. vod, ki je štel >lizu 20 mož, na hrib na poizvedovanje. Co smo prišli na vrh, smo z nosom trčili na sovražnika: bil je le 20 korakov oddaljen od nas. Z neizrečeno hitrico smo se začeli streljati. Naš četovodja je bil takoj zadet ravno v srce in takoj mrtev. Mi smo se borili naprej in že smo hoteli naskočiti sovražnika, ki je bil še enkrat močnejši nego mi. Toda 30 korakov za predstražo se je pokazala sovražna rojna črta, ki se je raztezala čez ves hrib, mož ob možu. Spoznali smo, da nas more rešiti samo beg. Ubrali smo jo nazaj, kar so nas noge nesle. Ko smo prišli v dolino, nas je bilo še 13 mož, drugi so popadali. Naši so na tej fronti odstopili, ker so imeli zelo slab položaj. V dolini smo se obrnili in začeli zopet streljati. Pa sovražnik jd dobrih sto korakov od nas že stopal po dolini. Zopet začnemo bežati, A sreča nam ni bila mila, Krogle iz pušk so letele kot dež, vrhu tega še šrapneli. Pred menoj je teklo nekaj mož, ki so drug za drugim popadali. Jaz sem pritekel že blizu druge strani doline, ko me oplazi prva krogla. Šla mi je skozi meso in me ni nič ustavila, nasprotno še pospešila mi je korake. Takoj pa me zadene druga v dlan leve roke in mi jo grdo raztrga; kazalec mi je kar odletel. Manjkalo mi je le šc 10 korakov, da bi prišel na varno pred kroglami iz pušk, ko me zadene tretja krogla in mi zdrobi koleno. Padel sem. V hitrici se še enkrat poberem z mislijo, da le še uidtem. Toda neizrečeno sem lopnil na tla. Ko se ogledam, so bili Rusi na levem krilu že čez hrib, na katerem je bila prej naša stotnija. Prišli so k meni in mi vzeli tornistro in puško. Po žepih so mi stikali, a v desni hlačni žep, kjer sem imel denar, mi vendar ni nobeden segel. Tudi srebrne hrabrostne svetinje I. razreda niso zapazili.	x
Sovražnik je šel za našimi, o mraku se je pa vrnil na hrib, na katerem smo se bili podnevi borili. Skopali so si okope in tam prenočili. Druge moje ranjene tovariše so pobrali, mene so pa pustili na mestu. Klical sem pozno v noč na pomoč; mislil sem, da pride kakšna naša patroia in me vzame s seboj. Pa zaman, nikogar ni bilo od nikoder. Proti jutru sem od slabosti nekoliko zaspal, a v prvem svitu sem bil zopet zbujen. Ko se je popolnoma zdanilo, je začel sovražnik zopet nastopati. Š!i so zopet mimo mene naprej. Kmalu so se oglasile puške, vneti se je moral hud boj. Nekako ob 9. uri je šlo mimo mene par Rusov; prosil sem jih, naj me neso v kako halupo. Odgovorili so mi, da pridejo sanitarji in me pobero. Pa od tega časa ni bilo več žive duše mimo. Solnce je prišlo že sredi neba, biti je moralo okoli poldne. Samo pokanje pušk se je ču!o še vedno iz dalje.
Solnce je že šlo v zaton, le še zadnji žarki so se svitali izza hribov. Že sem mislil, da bo treba še eno noč prebiti pod milim nebom. Ležal sem v dolini, pred menoj je bil majhen rob, pičel meter visek, tako da nisem videl drugam nego v zrak. Premišljeval sem, kako bi mogel pogledati čez ta rob. Poleg mene je stalo majhno drevo, ob katerem sem se mogel toliko privzdigniti, da sem videl čez rob. Ravno o pravem času sem to storil, kajti ravno tedaj so Rusi prignali mimo vod naših Bošnjakov, katere so bili ujeli. Začel sem jih klicati na pomoč, Ustavijo se in gledajo, odkod ta klic. Bili so ^00 korakov daleč od mene. Zapazili so me in štirje možje in en Rus so krenili proti meni. Srce se mi je zopet nekoliko razveselilo, ko sem videl naše vojake iti mi na pomoč. Položili so me na plahto iu me nesli v pol ure oddaljeno vas Kresnice. V hiši, v katero so me spravili, sem našel dva naša ujetnika, enega praporščaka in enega bojnega orožnika, ki je pred vojsko služil v Kamniku ter sva se poznala. Začela so se medsebojna spraševanja in pripovedovanja, ki so pa le malo časa trajala, kajti kmalu so prišli Rusi in ju odgnali. Ostala sva v hiši sama z ranjenim pešcem naših strojnih pušk, ki so ga bili tudi Bošnjaki prinesli semkaj. Oba gladna, sva prosila gospodinjo, naj nama kaj skuha. Odgovorila jc, cla nima kaj druzega kakor krompir. No, dober je bil in dobro sva ji plačala. Zjutraj nama je pripravila kavo.
A
nmmn

lt,.«1 n	•tartal'
xi«um	umu
Kot invalidi sicer, a vendar veseli in Bogu
naoivuuji
r»r» ftn tSvicI« wiel/i ei«J.
f V «. VX UV»	&A UU111 UUlll
leti in nas naložili na navadne vozove.
Na mojem vozu je ležal še desetnik Me-hle, ki je bil padel pred menoj in je bil težko ranjen v stegno desne noge. Kakšna je bila za nas ta vožnja na navadnih vo-zeh po razorani in sedaj zamrznjeni cesti, si vsak lahko misli. Po dveh urah smo dospeli v trg Pilzno, kjer je bila vojna bolnišnica. Drugi dan so nas prevezavali, tretji dan pa so nas na istih vozeh peljali v mesto Lebek. Tu je bila bolnišnica v c. kr. državni gimnaziji. Tu so nas položili na tla, kjer je bilo nekoliko slame. Uši pa je bilo toliko, kakor mravelj v mravljišču. Tu so nas zopet prevezali, tretji dan nas pa izvozili na železnico. Imel spet smolo, cla sem prišel v vagon med same Ruse, izmed katerih so nekateri celo pot zabavljali čez Avstrijo. Po treh dneh vožnje smo se na neki postaji na Ruskem ustavili; Znosili so nas v barake na kolodvoru, kjer smo ostali eno uro. Nato pa zopet na železnico. Drugo jutro smo se ustavili v nekem mestu in znosili so nas v bolnišnico na kolodvoru, zvečer so nas pa zvozili v drugo bolnico. Tukaj je bilo še dosti prijetno in prevezovali so lepo, A ostal sem tu samo dva dni, potem pa naprej na železnico. 7. januarja 1915. smo dospeli v Kijev. Ponoči so nas z električno železnico zvozili v bolnico, ki Be mi na prvi pogled ni nič dopadla. Drugi dan me je začela noga huje boleti; zelo mi je otekla in bila vsa višnjeva. Četrti dan me je bolela tako, kakor bi me s tisoč noži zbadali. Prevezali so me in mi sprali nogo z neko mrzlo vodo, kar je bolečine še povečalo. Čez osem dni mi pravi zdravnik, da mora izvršiti operacijo, da mi očisti rano. To se je zgodilo naslednji dan. Čez tri dni so me prevezali in videl sem na kolenu štiri vehke rane. Pa to ni nič pomagalo; v ranah ni bilo nič gnoja, meso vse višnjevo. Trije zdravniki mi ogledujejo rano in zmajujejo z glavami. Drugi dan mi reče zdravnik, da bo treba nogo odrezati, druge pomoči ni. In sicer mora izvršiti operacijo takoj. Nikdar v življenju mi ni nobena beseda segla tako globoko v srce kakor ta. Milo se mi je storilo in odgovoril sem, da noge ne dam proč. Reče mi: »Boš moral pa umreti.« Prosil sem ga, naj počaka teden dni. »Bo prepozno!« In odšel je. Upal sem, da se mi obrne na boljše, a bilo je nasprotno. Postajal sem vedno slabejši, jedel nisem nič, temperatura je rasla. Prepričan sem bil, da se mi zgodi po zdravnikovih besedah. S težkim srcem sem končno privolil, da mi nogo odrežejo. Mislil sem si: potem morda le še kdaj vidiš svojo domovino, kjer bi rad vsaj umrl. Drugi dan, na Svečnico, so mi odrezali nogo. Sedaj se tni je stanje kmalu izboljšalo; bolečine so ponehale, vročina je padala, začel sem se močno potiti in čez nekaj dni se mi je vrnil tek. Prevezoval me je izpočetka zdravnik sam in mi vselej omenil, da bi bil že davno v zemlji, ako nc bi bil dal noge odrezati. Ta zdravnik je bil sploh še precej dober z ljudmi, kar se o vseh ne more reči; le žal, da je prevezoval težko ranjene samo vsake štiri do pet dni, kar je bilo slabo za rane. Sanitetno osobje v tej bolnišnici je pa bilo bjrez usmiljenja. Malo vode si le s težavo iz.prosil. Najhujše je bilo, kadar je kdo nujno potreboval »sut-no« (nočno posodo). Sanitetno osobje sc je delalo gluho nasproti vsem prošnjam. Najhujše je bilo ponoči. Ko si ubogi bolnik ni mogel več premagovati, so pa skrajno kruto postopali z njim. Maj omenim samo en slučaj.
Na postelji poleg mene je ležal ranjen ujetnik, ki je doslej sam hodil vun. Dobil je pa drisko, ki ga je v enem tednu tako zdelala, da ga noge niso več držale. Pa prav do zadnjega so ga gonili vun. Zadnji večer jc prosil za »sutno«, pa mu je nobeden ni hotel dati. Šlo je podenj in v takem je preležal celo noč. Zjutraj ob pol
7.	uri so ga pa sanitarji zdrvili na stranišče, ga slekli do nazega in oprali z mrzlo vodo. Prignali so ga nazaj v postelj in ob
8,	uri je bil že mrlič. To je le en slučaj izmed mnogih. Perila v treh mesecih nisem imel čez dvakrat izmenjanega. Umil sera se dvakrat, dokler nisem mogel sam hoditi; nikdo ni hotel prinesti vode. Uši je bilo vse polno. Postelje mi ni nikdar nobeden postlal. Za hrano je bilo tudi bolj slabo, posebno v postnem času, ko je bila razen nedelj in praznikov vsak dan
dvakrat ribja juha, da je ni bilo mogoče vživati.
9. apriia ao me poslali iz te bolnišnice dalje. Prenesli so mc. na železnico, kjer sem bil tako srečen, da sem v vagonu naletel na polkovncga tovariša in ožjega ro jaka Alojzija Rebolj iz Most pri Kamniku. Oba sva bila vesela, da sva tako nepričakovano prišla skupaj. Povedati sva si imela toliko, tako da nama je dvadnev-na vožnja v Moskvo prav hitro minila. Žc po poti sva se pogovarjala, da bova skušala priti oba v eno bolnišnico in eno sobo. Pa se nama ni izpolnilo; njega so prenesli v drugo nadstropje, mene pa v prvo, tako da drug za drugega nisva vedela. Sicer smo pa v tej bolnici ostali samo tri dni, potem pa zopet naprej.
Vozili smo se zopet tri dni in tri noči in 18. aprila dospeli v Samn.ro. Znosili so nas naiorej v barake na kolodvoru, ki
so pripravljene za transporte. Tu sva zopet prišla skupaj z Rebolom. A že zvečer so mi tovariša odpeljali, jaz sem pa ostal v baraki. Drugi dan so nas prepeljali v Iazaret Rdečega križa; tu je bilo aobro. Čez tri dni so nas dali v drug Iazaret in tudi tu ni bilo preslabo. Tukaj smo ostali osem dni, nato so nas pa spravili v novozgrajeno bolnišnico, kjer še ni bilo nobenega bolnika. Tu je bilo vse novo od prve do zadnje stvari, V tej bolnici sem ostal 7 mesecev. Ves čas je bilo snažno; hrana ni bila preslaba, postov ni bilo kakor drugod. Meso smo im.eli dvakrat na dan, čeprav zvečer zelo malo. Naj povem, kako se mi je zdravila noga. Odkar sem bil odšel iz Kijeva, je bila rana vedno enaka. Kost, ki mi je bila pogledala iz mesa takoj, ko mi je bil zdravnik šive izvlekel,Je ves čas molela iz mesa 1 in pol centimetra. Sredi meseca oktobra se mi je začela kost majati, kar me je zelo skrbelo. Vprašal 3em zdravnika, a ta mi je rekel: »Ničevo!« Čez par dni mi je odpadla. cela 2 centimetra dolga kost. Sedaj se mi je začela rana celiti in proti koncu novembra se mi je skoraj popolnoma zacelila. V tej bolnišnici sva prišla zopet skupaj z Rebolom in razen tega s Francetom Zupančičem od našega 17, pp., z Alojzijem Sitar od 27, domobranskega polka in Jožefom Horjak od 87. pešpolka.
1.	decembra 1915, sem se odpeljal iz Samare nazaj proti Moskvi, kamor sem dospel 3, decembra. 5. decembra popoldne smo se imeli odpeljati dalje proti Petrogradu, toda opoldne je prišla brzojavka, da je transport ustavljen. Seveda je bila zopet žalost za nas. V bolnišnici r. Moskvi smo ostali tri mesece. Šteli smo ure in dneve in ugibali, kdaj odrinemo naprej. A vse je bilo tiho. Tu smo ležali natlačeni po trije možje na dveh posteljah. Bilo je dosti uši in stenic. Edino to je bilo dobro, da nas je obiskovala sestra ameriškega Rdečega križa, ki nam je prinesla za Božič po 3 rublje denarja in nekaj drugih darov. Po novem letu nam je zopet prinesla po 3 rublje. V tem času sta nas obiskali tudi dve avstrijski sestri. Tu sva
prišla skupaj z desetnikom Mehletom; njemu je noga ostala, samo za 10 centimetrov je krajša nego druga. Bili so še trije Slovenci; Leopold Mamec od Gorice, Tomaž Likar iz Črnega vrha in Anton Cek iz Hrušice v Istri.
2.	februarja so nas zopet premestiB, in sicer v Tulo, Tukaj 60 nam zopet potekali teden za tednom, mesec za mescem. Obupali smo, da bi se mogli pred sklepom miru vrniti v domovino, a konca vojne bo pa le malokdo dočakal. Saj smo od vseh strani čuli in tudi ruski Usti so pisali, koliko naših ujetnikov je umrlo in še vedno umira po raznih srednjeazijskih taborih. Tudi v bolnišnici v Tuli se nam ni kaj dobro godilo. V postnem času so nam stregli s samo ribjo juho, v kateri so bile same iglate kosti pa kaka ribja glava me je grdo zijala iz čorbe, da se mi je gnusilo jesti. Kruh je bil črn in pust kakor iz samih otrobov ter ga nismo mogli skoraj nič jesti.
3.	junija so nas vendar poslali nazaj v Moskvo in v treh dneh smo odšli na, Petrograd. Tu ni bilo kaj prijetno; vsak je moral ves dan ostati v svoji sobi in na posteljo kmalu ne bi bil smel sesti. Tretji dan smo odšli naprej proti Švedski. Vozili smo se dva dni skozi Finsko in dospeli do granice, kjer smo prenočili. Drugi dan so nas z ladjo prepeljali na Švedsko. Na ladjo so nas še spremili vojaki, ta nas je pa sprejel švedski Rdeči križ —• bili smo rešeni iz sovražnikovih rok. Ko se je začela ladja pomikati od kraja, 6mo zavriskali in zapeli našo cesarsko in nekaj drugih.
Švedi so nas prav lepo sprejeli; častniki so nam salutirali, vojaki so stali v. pozoru. Civilno prebivalstvo nas je pozdravljalo z robci. Vožnja po Švedski ja bila res krasna. Pozdravljali so nas po-vsodi, na mestnih kolodvorih in po deželi; od blizu in daleč so nam podajali roke v pozdrav. Od priprostega delavca do visokega gospoda, od nedolžnega deteta do sivolasega starčka, ki je oral na polju, pa ustavil živinče, snel klobuk in nam vihtel
v pozdrav —---vsi so nam izkazovali
ljubezen in spoštovanje. Na kolodvoru, kjer smo obedovali, nas je čakala vojaška godba in nam svirala med obedom.
Tretji dan smo dospeli do morja in šli takoj na ladjo. Tu so nas dobro pogostili s klobasami. Naleteli smo pa na prav slabo morje; premetavalo nas je tako, da nam je vsem želodec preobrnilo. Po šestih urah vožnje smo dospeli v nemško pristanišče. Tu so nas lepo sprejeli z godbo. Pozdravil nas je višji častnik z lepim govorom. Pogostili so nas s kavo in pivom, dame so nam pripenjale šopke in nas obdarovale s svalčicaini, razglednicami itd. Proti večeru smo odšli na železnico, da sc odpeljemo v Avstrijo. Vožnja preko Nemčije je bila še krasnejša. Na vseh postajah, kjer smo se ustavili, so nas čakale dame s Na večjih pn.taiah nam je igrala vojaška rvrrlirarm. svalčicami. kavo in nivoin itd. godba.
Tako smo se pripeljali na avstrijska tla. Na prvem kolodvoru nas je čakala vojaška godba, častniki, vojaki, dame s šopki, pivom, vinom, kavo itd. V Mostu smo izstopili; tu so nas zopet lepo sprejeli. Z avtomobili in kočijami so nas zvozili v državno gimnazijo. Med potjo so nam metali v vozove šopke in svalčice.
Prvič smo si zopet odpočili na domači zemlji. Okovi tuge in trpljenja vojnega ujetništva v sovražni' deželi so odpadli od nas, svobodno in lahko ratn je bilo pri srcu. Res smo invalidi, jaz brez noge, drugi brez roke itd., toda hvaležni smo Bogu, da nas je ohranil žive in kolikor toliko zdrave; še upamo na kako veselo urico v življenju, čeprav veselje ne bo tisto kakor nekdaj.
Pozdravljeni!
Poddesetnik Val. Balantič, 17. pešpolk, 2. stotnija.
Osma c. kr. avstrijska razredna loterija. Žrebanje 5. razreda traja od 10, oktobra do 7. novembra t. 1. Srečke za ta razred priporoča poslovalnica c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani). Cena srečk: Cela K 200,—j polovica K 100,—; četrtina K 50; osminka K 25.—,
Wsi svetfl Vetrne duše
'31. otatob. «5o 2» movemisr.
BAN GROBOV jUMIBV
SOflUSSČHKl! Soomlnlalte se na bollS&h pokopanih junakovi Vsak tndl najmonlSl »lar sc hvaležno sp.ejrae.	'
Glavna poslovalnica Oanaj IX. C«n slusgasse 10. Telef. 23.116 - 21.820. Konto post. hran. 157.270. ocoo

F.
i?
Moška tn ženska dvo&olesa Se s staro pnevmatiko, Šivalni tn pisalni stroji, gtamoiont, e ek-trifina žepne svetilko. - Najboljše baterijo. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11

J oštna pomočnica
s prakso se sprejme. Kje pove uprava Slovenca pod št. 2835.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
dela
Milili |
in slamnato podplate za v covlje katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahjso vsaki zahtevi. Ker jo druga obutev tako draga, bode ta za osebo, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro dožla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobn, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
Voini avtomobilski park
Ljabljana, Dunajska cesta 33 (tovarna Tčlnnles) sprejme takoj:
mehanike, ključavničarje, mizarje, kleparje
Prijave ss sprejemajo v pisarni v pritličju.
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
laruSefe la jjsfcBSS
vsako posebej, po 2 K in dobro posušene
po 80 vin. kg. Ponudbe in poSiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
Invalid-mlinar
clifl^rfao V kakem kme-&1UZ.JUC tkem munu.
Nastop po dogovoru. Pisma naj se pošiljajo na upravo tega lista pod šifro »MLINAR 300".
se sprejuio takoj. Osebne ponudbe od 5—6 uro pod. Hotel ,Slon' v Ljubljani.
Nad 1,086.060 mojih 3690 roCnih SivaBEiih S9I
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vre*, plaht. — Vasno za vojake. — Razprodaja!cem popust. Cena kompl. šilu pri predplačilu K 4-50 in pri povzetju K 4-80, na bojišče le proti predplačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX., Mosergasse 3, odd. 110.
pleskarski in likarski mojster
Ljubljana, &lm$ka ssst® 36
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Solidna in ločna poaUežba Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem
prVi a'i da v najem H90lB 818*1	f§|f ObSifOfl
frgoBliic! e ftceiaifim blago®!.

5
sub«; gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadie, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vs? vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina An\?i Kolenc, Geljo.	iS54 (i)
nove in stare
§ vsako množino
tvrdka JSI.AČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
ki je par let samo-„ stojuo vodila knji-| garno, išCe pri-
S----—--JE merne Siužbe.
Nastopi ifkoj ali pozneje; gre tudi v kak kouiptoar, ker je izvežbana v vseh pisarniških poslih. Ponudbe pod November IOOO na upravo »Slovenca«.	2716
vsake vrste, suh® g©tosa, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
2089
J. KUSLAN, KRANJ. Gorenjsko.
Išče se v nakup proti gotovemu plačilu
32® ®fi $ £>j& iS/k ISEE5 I
pxl£Uavno za parceliranje, ali boljša
flstr. hiša
v prometnem delu mesta Ljubljane, Pojasnila daje FR. RAVNIKAR,
Linhartova ulica 25. anaaaoaaaaciaaoac]
Tovaraa na	lise energičnega
moža kot
Sprejme se tudi voini Invalid. Ponudbe pod „nadz.ornik« 2673 na upravništvo »Slovenca.«
tudi lisičke, parkelce, mavrohe, brezovke in druga užitne gobe kupi v vsaki množini
dO) Sever & Urbanič 2621
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
(za t dopisnico) Vos stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna nr JAN KONRAD,
c. ln kr. dvor. založnik Brli* št. 1952 (Češko.)
Nikel ali jeklene uro na sidro K , 7 —, 8 —.
Vojno-spominsko nikoln ali lokiuue uro U II — H L" rruiiolne radi I uro u niklja ali lehla K |2 — Ms. vne si ehrnti Lioskopl remont, uro s uirtrum K 19 — hS0 liutiUUu. steiiBUo in uiu n. stojalo v veliki t.bCTi R!2klil	"isclSRO 'Hl—ntV- PG-
.iliapo povzetju Zamenn dovoljeni* ali denar uaiai
Naslov za pisma: Jos. Peteline, Ljabljana Sv. Petra nasip.
;tlllll,uili.,ltttll.lllllUlil«l.l.«?llltMllUllil>lMflUlf(ftlllJUlllUIUljil |
n-.iiivii|i»'ntri'iiiii»i»»»'».,i»itim;,nnii,nm.
Naslov za pisma: Jos. Polclinc. Ljubljana Sv. Petra nasip.
PrSpOToSarao esSšsis naj&eljSe &i9is!He s!ro2c
poleg frančiškanskega mostu, tevo, tretja ijiša ob vodi.
?f3»Bntt
$9 J V
Največja ln edina zaloga JwHw8 vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino"
V zalogi Igle, olje ter deli za razne sisteme.
c. hr.
aiiii® zfltoflD tobaka
se išče trgovsko naobraženi
posfiottiidifl oziroma nanifoi
Invalidi imajo prednost.
cerkveno orod!e, ee otia cerkvene
—■■ .........--■ opravo itd. --•—
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi cb Orlic!, Češko.
HlPiflS 1 • pil m
iJ
na Gorenjskem ali Dolenjskem blizu železnice. — Pismene ponudbe se prosi na upravo Lista pod uPasostao".	2694
BhvSiava v c5£'o5jrn.
Bratje Kima
Danaj XIX. Poitomjrgusse 7 plačajo za dobi-o posušene
faoodave liste.........K <3-—
robidove „ .........K S'—
malinove ............K 2*
dešnjeve ...........Sf 1 -SO
vžšitsševe ,, .........K 1-5!)
fjrroKdilčevc !5ste.......ft a-—
8,0resove .........K 2-—
SresSJHSnc .........K 4-—
iraoJčeve .........K a-—
dresn|«ve „ .......K 2- -
Sipove	„ .......K S-20
doletine (medene) S:Ele . ...	H —
poprove imeSe ........K x*ZU
nj-Uersic citišice........K 3-—
•iešmErjiJevu 2žsSje.......K 1-20
šipa It..............K 0-G0
češtnSsBfe............li 0'30
aa lillogš-am žetve £911 Pri;ionioz 5e te potrebšč nam domovine >
Zaloge v Ljubljani: R. Šarabon in tJuiius Elbeffc.
mm is«®
u
v
^llllllfi li lil]
da se brez pranja, brez škrob-| ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in inanšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
uian rioce¥ar
\ v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30.
Istotam dobivate krtače za ribanje.
1917
e
Skatlfe za im vo^nepoštne
p®iaSial¥@ meh ^©SitestiSi prlpotroža kaptoraaž, tovarna
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
Opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na
VOIBI®-
pmmiMo
zavarovsa^I«
i vrtin s,\a dc>/:eina podružnica MuLsi^ana, Marij® teresi^ cesta 12.
ILIRSKA BR
SELENBURGOVfl ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BJ1MČNE TRANSAKCIJE NAJKUL ANTNEJE
TINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
Konjak
Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težnofah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 tet starega 4 polliterske steklenice franio po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4'60 liter.
Benedikt Hertl,
graščak, grad Goliče, Konjice, Sfajcr.
POZOR
Približno 60 oralov miadozaraščenega
smrekovega gozda
z majhnim posestvom vred;
99" lepo posestvo s hišo
v prometnem trgu na Dolenjskem,
700 litrov pristnega, čistega mallnovega soka, — tračna pila 750 mm, — denarno za električno luč (10 luči) s ploščo, — mlin za koruzo drobiti, — 1 vagon lavorjevih desk 20 mm debelih, — 140 kg politur-laka, - 20 kg sikativ-fflrneža, — nekaj rdeče in zelene Oljnate barve je na prodaj. — Kje pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2678. (5)
fcepnn ura
hklnni f" ponlklja^a
i. vrs'.... .K 14-—
IL........ 20- -
srebro, imit.. . . „ 30*— r dvojn. nlašCem „ : varnost, steklom K 2-—, radii KI0-- vet Preclzijske ure K =0-, K «i- - in K 80-.
Ura z zapestnico
z varnostnim steklom
velika oblika . . K 20 — II. vrsta . ... „ M'— tnala oblika . . . „ 3U-
IL vrsta......
7. varnost steklom K 2--,
radii K 10 — veC. Preciclj. ure z zapestnico K —, K 60 - in K 80'-.
PoSilja se z Dunaja proti vposlatvi zneska polen K 1'fiO za poštnino tudi na boliSCe.
Dunaj, IV. Margarethenslrasse 27/32.
Tovarniški cenik proU vposlatvi K t-—. DInamo žepna svetilka K 24- - in 30'—.
vseh vnf: za urade, tfrošfva, trgovce itd.
graver ic izdelovatelj š.avčufc - štmnbilijev
LJubljana-. Dvorni trg št. 1.
Samo pri m&m
morete po visoki ceni prodati lepe, čiste, dobro posuSene
Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, Jih prevzamem na željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite se zaupno name. Nikomur ne bode žal.
FRANČIŠKA OPEKA, trgovka na Vrhniki.
lOO Utrov zdrave domki« pijaoe
osvežujoče dobre lo /.o j o gaseče si lah ko vsak sam priredi z matinn stroški V zalogi so snovi /a ananas, Jabolčnih, grenadlne, mallnovec, poprova meta, mu&katelec, pomeran&nlb,dlšečaper-la vlinjevee. bkazitl se ne more. T« douiara pipi da se labkopije poleti hladna I ozimi tudi vroča namesto ruma ali
___	žganja Pnoviznatanč.navodilomstanejo
K 13- tran ro povzetju JAN OBOI.IOB drožerlja pri angeln, BRNO 043 Morava.
600 kron v zlatu če ne odstrani krema Orollch z zraven sparlajočim pralnim praSkoro vse nolnfine pege, maroge, solnfino opekline, os-roe, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mlarlostni svežo m nežno. Cena K 6*65 s poštnino vred. 3pornje stanejoK 17"- ,
_ 8 porcij H 32'BO. Vse brez kakih
nadalinib stroškov. Naslov za naročila
JAN GROUCH, drožerija pri angelu. Brno 643, Morava
Dljamantl za rezanje .tekla za steklarje hi domačo rabo.
Dijamante za steklarje morem dobaviti sedaj le
št. 4 po K 11-70. in št. 5'<s po K 18'-, ker je dovoz prekinjen in so more surovo blago dobiti le težko i.i po visi kib conai -t'ov/.et]e 85 vinar ver. ^a reelno in so. Iuino blago iamci JAS GKOI.ICH, dro ierija prt ange:n, B3NO 643 Morava.
ie sredstvo za pomlaienje
___ _ w	las, ki rdere. svetle in
sive lase in brade za trajno temno pobarva i steklenica s poštnino vred K 2'70.
Framy«IoS
!7vdvnl io rožnata voda,
ki živo pordeii oleiia Uoa. L čineU |e čudovit. I ttokli niči, b poštnino vred K S 45. 1'ovzetje 85 vinar več. Naslov za naročila
JAN i ROLICH, drožerija pri ancelu. Brno 643, Morava.
s svojimi 185 cm dolgimi orjašk mi Lorelcjsklmi lasmi, ki sem jih dobila po H mesečni rab. pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti »zpailan a las, za n)ih rast in negovanje, za o.ačitev lasisea, pri moških krepko pospešuje rast braiie in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in po.aost in jih varuje pred prezgodnjim os.venjem do najvišje starosti.
i—m«™ LasiSak pa 6, 10 In 15 kron. ■—ni™
S Po pošti se pošilja vsak dati po vsem svetu s poštnim povzetjem 5J ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
v
C
o
C ZD A
JO
Z)
o
•C
o.
t/l ro Z
BRATA EBEEL
Prodaja oljnatih barv, iakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	1914
n
ro 3
fO
wr
šr o ■-i
3 o o o
r» (9
N
3 ro -t 3 ro
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom«
B——
Dovoljuje iSanom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali na službene prejemke.
Vratajo se posojila v 7>/2, 15 ali 22'/a letih v od-sekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor lell posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, k9 daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge In jih obrestuje po 4'u<>/o.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848-40 kron. Oilsž .tkov je bi ® koncem leta 1915 1924 s 13.61a> deleži, ki rcprssenlu.iejo jamstvene glavnice za 6,099.350 kron.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vlo>je v »Ljudski posojilnici« so pipclnoma varno naložene, Ker oosojiln ca daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
brez odbitka rentnrga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dob: le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Bezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani n>h vlog Je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.