190. Stnllta. . I Ijtfljui, i pHMMjik. 21 itfKti IM. . ... XUX. Itlo. .Slovenski Narod* velfa po pcitii sa Avstro-Ogrsk»: « za Nemtfjo: eelo Ieto skupa j naprtj . K 25— I ćelo Ieto naprcj . . . . K 30"— na mewc „ » • • » 230 ' cdo Ieto aaprej . . . » K 35.— VpraSanjem glede fnscratov se naj priloži ra odgovor dopisni« aW inainkt, fprftrntttvo (»podaj, đvori&c ievo). Ksaflova ulica &L S, teltton *L89. Izkafa vsak 4mm iv«4«r taTxe»4t acdelja bi prazalk«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin.t za dvakrat po 18 vin., za trikrat ati večkrat po 16 vin. Parte in zahva.a vrsta 25 viil Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu na) se pošltjajo naročnine, reklamacije, inserati Lt(L, to je administrativne stvari. ■ Fouine&M ftteTilka velfa 10 vloarlev. ■ Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne oilra. »Rarodaa tlaku**" telefon it 88. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćelo Ieto naprej . . • • K 24*— ćelo Ieto naprej • t • . K 22'— pol leta m • . • • • 12-— pol leta „ » • • • . II*— četrt leta . . * • • . 6"— četrt leta „ •••{•• 5*50 na mesec . * • • • • 2*— na mesec » • • • V • 1*90 Dopis! na] se frankirajo. Rokopisi se vjt vračajo. Orodalitro; Knallova oltca it. 5 (v prltllčju 1evo.) telefon it 34. Uli Irni! v Ini is (lini NAŠE SOBOTNO POROĆILO. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko bojišče. Sirmadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Zapadno od Molđave v Bukovini so za vojevali honvedska pehoia in nemški bataijoni visino .Maguro, za katero se je vršil vroč boi. Rusi so pustili 600 vjetnikov in 2 strojni puški v rokah napadalcev. Ruski protinapadi so se ponesrečili. Zapadno od Zabja smo pred-vCeraJšnJem vzeli eksponirane čete po silnih bojih proti hrbtu Crne flore nazal Tik severozapadno Stanislavova so zavrnili naši lovci ruski sunek. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinden- burga. Pri Selvu so zavrnile naše čete ruski napad. Pri Tobolu ob Stohodu smo odbUi sovražnikov do samih naših Jarkov izvršeni sunek. Vrši se piov ruski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. U 6 f e r , fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROĆILO. Dunai, 20. augusta. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko bojišče. 'Armadna fronta generala k a v a1e r i i e nadvojvode Karla. Na Maguri zapadno od Moldave smo odbili več napadov. Neni^ke čete so vzele goro Kreto v posest. Na severovzhodnih pobočjih Crne Hore se boji nadaliuje. Severno od Ta-tarskega prela za so se ponesrečifi močnl sovražni suuki. Jufno od Ho-rožanke ie razpršil ogenj naših to-pov prodirajočo rusko kolono. Armadna skupina general- feldmaršala von Hinden- b u r ga. Pri Klsielinu so prepodili nem-Ški oddelki sovražnika iz nekaj eksponiranih jarkov. Pri Rudki C^re-višči, kjer so prodrli Rusi na zapadni breg reke, protinapad uspešno napreduje. Sovražnik je pustil 6 čast-nikov, 367 mož in 6 strojnih puši* v rokah zaveznikov. Namestnik načelnika generalnego štaba pl. H 6 f e r, fml. • • * NEMŠKO SOBOTNO URADNO POROĆILO. Berolin, 19. avgusta. (Kor. ur.) V/olffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna fronta generala feldmaršala von Hinden- b u r g a. Bitka zapadno od Nobefskega Jezera se Se včeraj nadaljevala. Na-padajoče Ruse smo do zadnjega vrjili nazaj. Pustili so 3 častnike in 320 mož vjetih in 4 strojne puške v naših rokah. Sovražnik ie na mnosih tockah obeutno stopoieval svoj artiljerijski ogenj. Na obeh straneh Rudke Ćerviše se vrše krajevni boji. Pri Šelvovu smo storili, da so se slabotneiši ruski napadi ponesreč?1i. Pri Sviniačih smo vrgli prednje sovražae čete nazal. * Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla: Severno od Karpatov ie položaj neizpremenjen. Visina iVtacura severno od Kapula je od zavezniških čet zavzeta. 600 vjetniliov je bilo pripcifanih. Protinapade smo zavr-nill. Vrhovno armadno vodstvo. NEDcLJSKO NEM5KO URADNO POROCiLO. Berolin. 20. avgusta. (Kor. ur.) \Volfiov urad poroča: Uradno se razglaša: Vzhodno b o j i š č t. Armadna fronta general-feldmaršala v. H i n d e n - burga. Ob Berizina severovzhodno od DoHatičev stno preprečlli ruske pre-Iiodne poskuse. Na okeh stranefa Rudke Ćereviiče ob Stohodu se boi s sovražnimi četzmu hi so prodrle na zsp^i!ni breg, še vrši. V »sr^nem protinapadu smo v^eli tu 6 častnikov in 367 mož ter vpleniii 6 strojnih pui-k. Vzhodno od Kf5je!ina smo vrgli Ruse iz nekaterih eksponiranih iar-kov. Armadna i ronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Severno od Karnatov nobenih posebnih dogodkov. V gozdnem 20-rovju so nemske čete zavzele visino Kreto, južno od Zabja, ter zavrnile moćne sovražne protinapade ob Ma-Kuri. Položaj na ruskih bojiščih se v petek in v soboto ni bistveno spre-menil. Operacije naših in nemških čet v Karpatih potekajo ugodno: osvojena je Magura pole^ Stare Ob-činc in pri Zabju, kjer so se naše čete umaknile na obmejno gorovje Crna Hora je tu taktična poteza več kot izednačena z zavzetjcm nad 13-^0 m visoke gore Krete tik južno 2abja od koder morejo naši flanki-rati operacije ruskih čet na vzhod-nem pabočjj Crne Hore. Rusi so za-čeli z močnimi šunki siliti proti Ta-tarskemu (Jabloniškemu) prelazu. Bili $0 odbiti. Ali namoravajo ruske čete res poskusiti prehođ čez Kar-rate. tr> je iako dvomljivo. Na boji-ščih pri Stanis!avovTii je vladal v petek in soboto prerejsen mir. Severno Dnjestra so se Rusi zaprnali na na-so fronta pri Horožjnki. Piepodil pa jih je že nas topovski og?nj. Večji dogodki se očividno pripravljajo v Voliniji. zlasti ob Stohodu. Rusi so ckibili tam nova oiačenja in so pri-čeli z novimi napadi, pri katerih pa dosedaj nišo imeli sreče. — Optimi-zem. s katerim so pozdravljali en-tentni časopisi prvotne ruske uspe-hc. poletna in tuđi pri sovražnikih se pojavlja nekoliko treznejše presoje-vanjc položaja na ruski fronti. Tako piše londonska »Times«: V Galiciji se je rJcihmer izognil grozeč^mu ob-koljcnju. Tam ne pričakujemo nika-kih dramatičnih dogodkov. Sovražnik V7ame od časa do časa svoje obrambne crte nazaj, iz česar se ne da sklepati, da se bo njegovo umika-nje spremenilo v beg. Značilno za boje v Galiciji je. da uđriha general Brusilov brez odmora po sovražni-ku. Te besede ??o. ako jih primerja-mo z bombastičnimi napovedmf o pohodu na Lvov in o ekspediciji čez Karpate, res še precej skromne. Sedanja fronta. Vojnoporočevalski stan. 19. av-gusta. Nova fronta na Goriškem in na Krasu se je tekom zadnjih dni na-vzlie neprestanim bojem jako vtrdila in Italijani nišo mogli priti naprej. Na sploh se mora konstatirati, da se v operativnem oziru razmere nika-kor nišo izpremonile tim manj po-slabšale. Mesto Trst vsled opustit-ve Gorice in frontne poprave na doherdobski planoti ni na nikak način holj ogroženo kakor od začetka vojne. Vsekakor je pričakovati novih težkih napadov s strani Italijanov. ali izkušnja uči. da Italiianom v Primorju ne cveto ne hitri ne lahki uspehi. Ženeva, 19. avgusta. General BtTthaut sodi o južni fronti, da za Cadorno je odvisno vse od moči av-stroogrskih rezerv. Akosoteza-dostne, mo're trajati za vojevanje novih utrdb za Go-ricoseenoceloleto. Brez ruske pomoči je nacrlo prodiranje Ca-dornovo nemogoče. Lvov. 2enevat 19. avgusta. Pariško časopisje objavlja informacije iz Pe-trograda, ki pravijo, da ruska arma-da sploh nima namena osvojiti mesto Lvov, tem več da zasleduje dru-sre nacrte. Zato armada generala Sa-harova po osvojitvi Brodov ni posvetila svoje pozornosti gališkcmu glavnemu mestu, temveč je razvila svoje delovanje bolj proti jugu ter se bori sedaj ob Seretu. V zvezi s temi nacrti je tuđi armada generala I.ešickega krenila bolj v stran. Ruske čete imajo sedaj glavno nalogo, da ogrožajo Bothmerjevo fronto z levega boka. Položaj, ki se razvija v Galiciji, vzbuja v mercxlajnih pe-trogradskih krogih splosno napetost. Hindenburgovi nacrti. Iz K odan ja poročajo: »Politi-ken« razmotiva o vojnem položaju na vzhodu ter o Hindenburgovih na-črtih. Najopasnejši za Ruse bi bii Hindenburgov napad z boka in sicer na crti Kovel - Vladimir Volinjski proti Lučku. Tak sunek bi najhitrejše romagal Avstrijcem; sunek proti Petrogradu bi ne imel tako naglih posledic. Drobne vesti iz Rusšje. Preko Stokholma poročajo: V glavnem stanu se je vnovič vršil kronski svet, katerega so se udele-žili poleg irinistrov tuđi razni avto-ritativni politiki. Govori se, da se je razpravljalo o političnih vprašanjih največje važnosti, predvsem o ro-munskem vprašanju. Pojavili so se namreč pomisleki ^rlede namerava-nega prehoda ruskih čet skozi Ro-munijo, ker so dospele iz Bukarešte jako neugodne vesti. NAŠE SOBOTNO POROCILO. Dunaj, 10. avprusta. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: 11 a I i j a n s k o bojišče, Včerajšnji dan je potekel tuđi ob primorski fronti precej mirno. Na crti ob Soči ssvsrovzhodiio od Plavi so izčisnie naše čete levi breg slabotneiših sovražnih oddelkov, ki so se bili vgnezdiiš pri Globnetn in Britofu ter vide kakih 50 mož. Noč-ni napad Italijanov na kos fronte južno od Vipav?ite doline ?mo giadko završili. Na fronti v Fleimstalu je princslo sovražno potivzetje proti sovražni prednji poziciji »usovzhod-no od Cime di Bocche 60 v.ietnikov in 2 metali granat. I'.ali.tanske od-delke, ki so zvečer prodrli proti našim pozicijam v okolici monte Ze-brja, smo zavrnHi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofe r. fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROCILO. Punaji, 20. avgusta. (Kor, urad.) Uradno se razglasa: 11 a 1 i j a n t k o in jugovzhodno boji *če. Nobenih poselnita ćogodkov. Namestnik načelnika r.eneralnega štaba pl. Hofer, fml. • * • ITALUANSKO URADNO POROCILO. 17. avgusta. Na spodnji soški fronti so delovali tuđi včeraj naši topovi in metala bomb proti sovraž-nim crtam. Na kraški planoti je bi! sovražen protinapad zavrnjen. Vjeli smo okoli 100 mož, med njimi 4 častnike. V tolminskem odseku je obstre-Ijevala naša artiljerija kolodvor pri Sv. LucijL kjer je bil naznanjen promet vlakov. V gorenjem Cordevolu in na planoti Tonezza so naše baterije učinkovito pobijale ljuto sovraž-no artiljerijsko delovanje. — Lastna Voisin-skupina je metala bombe na kolodvor v Rihembergu na Drogi ' Gorica-Trst z jako učinkovitim uspe-horn. Letalci so se vrnili nepoškodo-vani. Sovražna pomorska letala so metala preteklo noč bombe na Be-netke in laguno v Gradežu, ne da bi napravile kako škodo. Sedanja goriska fronta. Naša sedanja fronta gre s hriba Sv. Gabrijela, dva kilometra vzhodno soškega boka pri Solkanu proti jugu čez holme vzhodno Gorice, doseže 166 metrov visok hrib Sv. Marka pri Šempetru in teče ob cesti čez Vrtojbo v Vipavsko dolino in gor do Opatjega sela, en in pol kilometra vzhodno Dola. Doslej so bili vsi sovražni napadi na to crto odbiti. Italijanska poročiia o naših novih obranihnih pozicijah. Lagano, 18. avgusta. (Kor. ur.) Med tem časom, ko je ministrski predsednik Boselli v Turinu govoril pred časnikarji in dijaki o zmagi in popolni dosegi narodnih »aspiracii«, dobivajo listi iz vojne zone poročiia, ki morejo vsa dalekosežna pričako-vania vdušiti. »Secolo« piše: Sovražnik je mogel doseči popravo svojih obrambnih pozicij ob Vipavi »Nad logom« in Koto 144 do jezera pri rdeči skali. Vzhodno in severno Gorice poseduie sovražnik ne morda vsled italijanskega potiskanja obup-no izbrane, marveč na moderen način pripravljene pozicije. Sovražna artiljerija razpolaga z oklopljenimi bivališči in varno zakritimi jatnami. kakor tuđi z mogočnimi gozdnimi in jarskimi zavetji. Na razpolago so tu tuđi udobne široke vozne ceste za vse kalibre dovolj močne v zvezi 2 železniškimi središči. Na tisoče jih dela za bojnimi črtami dan in noč, da izgradijo izbrane defenzivne crte. in železniški promet, katerega središče je Dornberg, se veča neprestano. Italijani se nahaiajo pred jako raz-sežnim ortirežjem odpornih črt in da se jih premaga, treba časa in premis-leka. — »Giornaie df Italia« je prisiljen, govoriti bolj umerjeno o priča-kovanjih, katero se je gojilo §e nedavno slede nadsilneja učinka itali- janskega bombardiranja žičnili ovir in strelskih jarkov, pravi, da so so-vražniki svoje nove sisteme razsež-nih oklopov v cementu obdali z omrežjem novega načina. Dosedanje žične ovire je bilo mogoče vedno zlomiti ćelo ako so bile goste več metrov z eksplozijo italijanskih iz-strelkov. Sedanji pa sestoje iz šte-vilnih tankih paralelnih žičnili Crt v globili! okoli £0 metrov, tako da more bombardiranje pač uničiti eno in morda še sosedno žično črtot ne pa istečasno vseh razniii žičnili črt. Tako se je moralo neštevilnokrat na precizen sistematični način streljati, da se je moglo skozi žične crte napraviti pot in je mogla infanterija pričeti juriš. — V tolažbo za razoča-ranja se naznanja Italijanom. da je sedaj končno tuđi ruski car posla! italijanskemu kralju brzojavno čestitka racli zavzetja Gorice in da franeoski general Gourand je sprožil miscl, naj se kralj Italije imenuje »Vittorio il Vittorioso*-. V pre.išn,iem pozicijskem boiu. Žencva, 19. avgusta. »Guerre Moridiale< konstatira, da v zapadnem delu fronte, na Krasu in pred Gorico, se nahaiajo Italijani zopet v prej-šnjem pozicijskem boju. — »La Pa-trie« pravi, da glede Italije prevla-duje pri Francozih pesimizem, naj* večje upanje četverozveze so Rusi. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) > Giornale d' Italia^- poroča. da stoje Italijani pri Gorici ojačenim silam nasproti in da zadevajo tuđi na Kraški pianoti na aktiven odpor. Direktna pot v Ljubfjano neniogoča. Ženeva, 19. avgusta. General Cherfils misli, da mora Cadorna poskusiti z nadaljevanjem svoje ofenzive na več točkah, enako Brusilo-vu, ker je direktna pot v Ljubljano nemogoča. Benetke dosiej 17krat obstrelievane. Lugano, 19. avgusta. (Kor. ur.) -Secok) priobčuje statistiko dose-danjih napadov avstrijskih letal na Benetke. Iz te statistike je razvidno, da so bile Benetke doslej 17krat ob-streljcvane. Naivcčjo škodo bi bili provzročili napadi 8. julija 1915. 13. junija 1916 in 17. avgusta 1916. Ker se ni obnesla zračna obramba v Be-netkah, je proti povreliniku bajc uvedena preiskava. Žrtvovana Italija. Lugano, 19. avgusta. »Tribuna« piše k razpravam v Pallanzi, da mora Italija Runcimanovo utemeljeva-nje velikih prevoznin odkloniti, kajti angleško časopisje slavi velike pre-jemke angleških parobrodnih dru-stev. Ansleska vlada žrtvuje Italijo visokim dividendam. Resen Bosellijev govor. Lugano, 19. avgusta. Boselli je imel v turinskem časnikarskem društvu govor, ki je znamenit po resnem tonu. O nadaljnem poteku vojne je rekel, da trde izkušnje še nišo končane, marveč da ie končna zmaga še jako sporna. Ta slučaj vznemirja časopisje. RAZNE VESTI IZ ITALIJE. V bojih pri Gorici je padel general Cartella in bii težko poškodo-van general Pittaluga- Slikar Boci-oni, ki je nastopal pred vojno proti Avstriji, je padel pri Gorici kot pro-stovoljec. Oficijozua rimska časniška agentura naznanja izvajanja dekreta o zaplembah sovražnih trgovskih podjetij. katero prične v kratkem. Kakor se sodi. zapadejo zaplembi najprvo avstrijske predilnice Kess-ler, Meyer in Klinger v Pratu in To-skani. »Secolo« na znanja smrt generala Tancredi-Castella, poveljnika ene brigade pri Gorici. Stran 2. ,aUJVtiNi»w nakuu4, atw 2i. ftvgusta 1*1«. l90< šltv NEMSKO SOBOTNO URADNO POROCILO. Beroiln« 19. avgusta. (Kor. ur.) JVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišfie. SOnerau naivna na* ih za vezni-Jftih naspro»niko> so čaše hrabre čtie včcrai ^ožnvovalno Lo vzirajno štr zmagovito kljubovalc Nekako ob fstem časa so pričele popoldrte po pripravijalnem ognju, stopnjevanetn do skrains sile. angleško - francoske mase severno od Som me na kakiti 20 km široki fronti Oviller-Clery in prav močne francoske čete na desno od Mose naskakovati naš odsek Thiaumont Fteury ter naše pozicije v gozđu Chapitre in v gorskeai goz-du. Severno od Somme je divjal boi pozno v noć. Na već točfcah je vdrl sovražnik v našo najsprednjo crto, mi pa smo ga vrgii zopet ven. Na obeh straneh Guillemonta, ki ie ostal trdno v naših rokah. drži zavzete dele jarkov zasedene. Med Gullle-montom in Maurepasom smo ponoći svojo eksponirano crto na povelje po nacrtu nekoliko skrajšali, Z velikan-skim] krvnim! žrtvami je plačal sovražnik svoje v ceioti ponesrečene napore. Gardne, renrke, bavarske, saksonske in wiiritemberske čete drže neomaino svoie policije. Na desno od Mose ie opetovani francoski naval po deloma Huti borbi z naitežiimi izgubami za sovražntka zlomlien. Ob vaši Fleury se boi še nada-liute. V vzhodnem delu gozda Chapitre smo vjeli pri protisur.ku 100 mož. V gorskem gozdu smo pre^u-stlli por>o!noma sestreljene kose iar-kov nasprotniku. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolin. 20. julija. (Kor. urad.) [ Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Severno od Somme je bojno de-lovanje poiagoma pojemalo. Pri Oviilersu so trajali biižinski boji še do večera« Posamezne angleške napade smo severozapadno od Pozi-eresa in na obeh straneh gozda Fou-reaux odbili. Glasom sedaj predloženih poročil se je 18. avgusta ude'ežilo nafmani 8 angleških divizij in 4 francoske divizije napada. Na desno od Mose je obnovil sovražnik včera] zvecer svoje napade v odseku Thiaumont-Fseurv. Zopet 3e vdrl v mesto F!eury, v ostalem pa je bil zavmjen. Severozapadno od utrdhe ThSaumont in v gozdu Cha-pkre so ostali sovražni šunki z roc-nfrnj granatami brezuspešni. Angle-Ške patrulje so bile pri Fromellesu in severozapadno od Lievlna odbite. Pri L^intrevu smo \\e\\ nekai mož. Vrhovno armadno vodstvo. iRANCOSKO URADNO POROCILO. 18. avgusta dopoldne. Severno od Somme nam je dovolil napad naših čet, naperjen proti delu od Nemcev zasedsnega Maurepasa v sijajnem jurišu vzeti del vaši. enako kckor južno ležečo goro Kal vari jo. Pri tem podvzetju smo vjeli 200 neranjenih sovražnikov. Med Maurepasom in Sommo smo razširili svoje pozicije vzhodno od ceste Maure-pas - Clery. Na desnem bregu Mose smo nadaljevali svoje ofenzivno gibanje, pri čemer smo pregmali so-vrainika iz dveh redut severo-vzhodno od utrdbe Thiaumont. Ka-kih sto neranjenih Nemcev, med nji-mi pet Častnikov, smo vjeli in tri dohodih ceste v fort Vaux znatno strojne puške vplenili. Vzhodno od gozda pri Vauxu in Chapitru smo ob napredovali. Na ostalih frontah običajno obstreljavnje. 19. avgusta popoldne. Severno od Somme so namerili Nemci tekom noči silne protinapade tia nove francoske pozicije severno !>d Maurepasa do Clervja. V ognju strojnih pušk in z uspešnimi proti-napadi z roČnimi granatami so se elomili vsi poskusu izvzemši na eni točki sevemo od Maurepasa, kjer so Nemci vdrli v maihen kos jarka, ^rancozi so vjeli tekom noči iznova 50 mož. Južno od Somme zelo ži-vahen artiljerijski boj v pokrajini ju-Jno od Belova in Estrćesa. Na levem ^regj Mose so Nemci pozno zvečer ivakrat napadli eksponirani dei se-rerovzhodno od jedra utrdbe Avo-court in jarke ob visini 304. Nikjer 7a nišo mogli vdreti v našo crto ter 10 morali pustiti mrtve in ranjenena lojišču in se umakniti v svoja Wm> - diSča. Na desnem bregu trajajo vće-raj pričeti ljuti boji. Fnmcozi so korak za korakom zavreli skupino hiš in razvaline, ki so jih Imeli Nemci na vzhodnera robu Fleurvi* &* zasedene. Francozi hnajo sedaj dejansko vso vas kljub silnim protinapadom, ki so stali Nemce krvave izgube, v posesti. Na vzhodie delu gozda Vaux - Chapitre je trajal boj z roč-nimi granatami ob cesti v fort Vaux. Precej živahni nemski protisunki nišo provzroćili nobene občutne izpre-membe. šte\nlo cxi Francozov dne 17. in 18. t. m. neranjenih vjetih pre-sega 300. V napadalnem prostoru je bilo obstreljevanje na obeh straneh zelo silno. Noč je bila na ostalih de-!ih fronte razmeroma mirna. — Letalstvo. Na fronti ob Sommi je zbil podporočnik Guvnemer 17. t. m. svoje trinajsto, 1B. t. m. svoje Štirinajsto letalo, ki je padlo med Rouehevesuesom in Clervjem na tla. Podporočnik Hourteaux je zbil 17. t. m. svoje petnaKto letalo. Belgijsko uradno poročilo. 18. avgusta. Mir na ćeli fronti. ANGLESKO URADNO POROCILO. 18. avgusta popoldne. Severozapadno od Bazentin le Petita smo razširili svoje uspehe v so-vražnih crtah z malo krajevno bitko. Nov sovražni napad na Martinpuich smo popolnoma zavrnili. 1S. avgustazvečer. Boji na ćeli fronti od Pozieresa do Somme. Angrleži so pridobili v smeri na Qi-venehv in Guillemont tal ter vjeli 200 mož. Nevtralna soritraktu oddana dela so stala 400.000 funtov. vsa dela pa 3.750.000 funtov. Enake udobnosti so se morale priznati tuđi drugim firmam, ki so delale izpočetka tuđi pod enakimi pogoji. Vsem firmam se je plačalo od 1914 do začetka 1916 za barake 12.061.000 funtov. od začetka vojne pa do danes pa znašajo izdatki 24 in pol milijona funtov. Ruski pribežniki na Angleškem Iz Bazla poročajo: Do 1. avgusta je izročila Anglija 12.733 ruskih državljartov ruskim oblastim. ker so se branili vstoprti v vojno službo za-veznikov. Skoraj tričetrtine teh je bilo političnih utežrikov, od katerih je bivala večina že desetletja na An-gleskem. Ansješke mornariške čete v Llz-honi. Iz Ženeve poročajo: Angleske vojne Iadje, ki leže ob izlivu Taja, so izkrcale oddelek angleških mornari-ških čet s Častniki. Da prikriiejo na-men izkrca^ja, se je vprizorila parada angleških in portugalskih mornaričkih čet. Pri paradi ie bil navzoč predsednik Mahado z ministri, čete so bile izkrcane, ker se portugalska vlada, odkar je sklenila udeležiti se vojne, ne čuti več varno ter hoče imeti v izkrcanih četah zaslombo. Irci. »Lokalanzeiger* poroča iz Maaga: »Nieuvve Rott. Cour.« poroča iz Londona: V poslansko zbornico je prišel včeraj dublinski župan v nolncm županskem ornatu ter za-hteval v imenu mesta novo preiska-vo o ustrelitvi dublinskih meščanov v Kraljevski cesti za časa irske vstaje. Preko Amsterdama poročajo. da je hotel »očividno blaznl« Irec Pa-trick Callaghan 19. t. m. s silo vdreti v grad VVlnđsor. čes da hoče govoriti s kraljem Jurjem. Boii na morju. Berolin, 20. avgusta. (Kor. ur.) Wolfiov urad poroča: Dogodki na morju. Naši podmorski čolnl so 19. avgusta v vodah angleške vzhodne obali uničili eno sovražno malo krl-žarko In en rušllec. eno drugo malo križarko in eno linijsko ladjo pa 8 torpedl poSkodovsll Šef admiralskega štaba mornarice. • • • Potopitev »Leoaarda«. Zeneva^ 19. avgusta, Funkcijo-narji parižkega italijanskega posla-ništva dementirajo nasproti reper-terjem »Pariš Midi« in »La Presse« vesti, po katerih se je potopila polovica posadke »Leonarda Vind«. Stevilo mrtvih znaša nekaj nad 300. Pravo število pa doslej še ni eru-irano. Berolln9 19. avgusta. Ladja »Le-onarda Vinci« je bila potopljena 3. t bl, ali oe v pristanišnu, marvofi v zmlivu tarentskem In slcer bi bila to izvršila dva mornarja, ki sU bila kaznovana pred par dnevi. Pnacosko - italiluski dogovori delto ladljsktga prometa v Sredozem-zemskem raorfu. Rim, 19. avgusta. (Kor. urad.) V kratkem dospe sem kot odposla-nec francoske vlade gospod Bignon, da dožene dogovore glede prometa z ladjami in prevozniških tarifov v kotlini Sredo7.emskcga morja. »Deutschland^. »Frkft. Ztg.« poroča iz Londona: Nemško podmorsko trgovsko ladjo »Deutschland^ šo videli 12. t. m. v blizini Nove Fundlandije. Prodan nizozemski parnik. Izvedelo se je, da je holandska družba »Iioland - Amerika« prepustila Angliji svojčas rekvirirani par-nik »Statendam«, ki se vozi sedaj kot angleška pomožna križarka pod imenom »Seahorse«. Družba skuša to prikriti. PotGplSene ladle. halijanski parnik »Stampaglia« ]e bil potopljen. Nemška vlada priznava, kakor se poroča iz Amsterdama, torpediranje parnika »Rijndiik« ter je pripravljena plačati od^kodnino. Kapitan švedskega parnika »Go-tia« poroča. da je vide! kake 3 milje zapadno od Ymnidna. kako je priha-jal velik Zeppelin vedno bliže neki veliki nizozemski vlačni ladji ter parkrat plul nad ladjo sem in tja, kakor da govori kapitan »Zeppelina« s kapitanom Iadje. Nato je odplul »Zeppelin« v zapadni smeri, parnik pa s polno paro za njim, najbrže na nomoč moštvu kakega poto_pljenega parnika. Prodiranje lien in lolpov. NASA IN NEMŠKA URADNA POROCILA. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojiSče. V Crni gori in Albaniji ntcesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. Berolin, 19. avgusta. (Kor. ur.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Protinapad južno od trdniave Florine dobro naprednije. Jugozapadno od Doiranskega jezera se ponavljalo bon ob bolsarskih prednfih pozicliah. Vzbodno od Strume srao prekoračili Burundl Balkan (§ar planino). Berolin, 20. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov u rad poroča: Balkansko bojišče. BikHsta (južno od Jezera Pre-spe) in Ban?ca sta zavzeti. Severno od Ostrovskesa Jezera 3e srbska drinska diviziia ob obvladaiočih vl-širah Dž^mnt Jeri in Meterlo Teoesl vržena. Protinar>ade smo zavrnili. Vrhovno armadno vodstvo. * * • BOLGARSKO URADNO POROCILO. 18. avgusta. Ker so Srbi na fronti med Ostrovskim in Presba jezerom izvršili ofenzivo, so naše čete včeraj, potem ko so sovražnika odbile, pričele z zasledovanjem ter so zasedle mesto Florino. Po artiljerijski pripravi je sovraznik sinoči T^apadel naše eksponirane straže ju--7no in zapadno mesta Dojran ter naše straže pri vaši Dolčeni: bil pa je ?. artiljerijskim ognjem in na nekate-rih točkah s protinapadom vržen na-zaj in prisiljen v neredu zbežati. Po-zneje je sovražnik svoj napad pono-vil. ne da bi hil dose^el večji uspeh. Flotilja nemških letal ie danes zjut-raj uspešno napadla železniške naprave pri vaši Janevjevo in sovraž-na taborišča pri vaseh Har^ovo, Ga-valjanci, Dragomirci in Kalabaka, Vsa letala so se vrnila v svoje izho-di^če. Bolgarska nota o prodiranju bolgar-sklh čet na srska tla. Soflia, 19. avgusta. (Kor. urad.) Tiskovni urad objavlja sledečo noto: Zadnja poročila generalnega štaba so opetovano omenjale ofenzivno delovanje Sarrailovih Čet na mejah bolgarskega ozemlja. To delovanje Francozov in Angležev, katerim so se pridružili tuđi Srbi in Rusi pod poveljstvom generala Sarraila, je tvorilo za bolgarsko obmejno ozem-lje neprestano in naraščajoče ogro-ževanje, ki ga je bilo seveda odstraniti le z energičnim protisunkom. Pri tem so se borile ramo ob rami, sedaj kakor prej, pod starim vrhovnim po-veljstvom (t. j. gfrn. iMachensen op. ur.) bolgarske in nemške čete, ki so bile — to mora spoznati vsak, ki so- di nepristransko — v upravičeni obrambi prisiljene vdreti v sovraž-nikovo operacijsko ozemlje, potem ko so dolgo časa prenaŠale napade ententnih čet, katerih navzočnost tr-pijo Grki že mesece na svojem ozemlju. Ni naša krivda in tuđi ne naših zaveznikov, ako postaja grško ozem-Ije pozorišče resnih bojev. Mi in naši zavezniki smemo marveč pričako-vati, da bodo pri tei obrambi vživaie naše čete isto prostost, ki so jo vživaie ententne čete tako dolgo nam v škodo. Orški narod je najbrž že spre-videl. da naše čete pri tej obrambi nikakor nišo stopile na grška tla kot sovražnice, da se jasno zavedajo grških interesov in da so pripravljene se na nje ozirati do v danih okol-nostih najskrajnejše mele. Protisunek smo pričeli z edinim jasno določenim namenom, da zava-rujemo bolgarsko ozemlje proti ofenzivnim nacrtom generala Sarraila. Namen tega protisunka je od-vzeti Sarrailu možnost, da bi bom-bardiral bolgarska mesta in vaši ter vpadal v bolgarsko obmejno ozemlje. Pri tem nastopajo nemške in bol-gars!:e čete pod skupnim vrhovnim povelistvom, da preženejo skupnetnu sovrežniku veselje vpadati v bolgarsko ozemlje. Nobeni grožnji se ne bo posrećilo ocrniti ta nujno potrebni akt upravičene obrambe, li kateremu sg bile naše čete provocirane. Prejrnali bodemo z bolgarske meie one, ki tam neprestano kalijo red in ustvrarili bodemo garancije, da se ti liudje ne bodo moglo obnašati kot gospodarji dežele, kjer nimaio ničesa iskali. j Radosiavov o do^odkih na makedonski fronti. Sofija, 18. avgusta. Tzredno za-sedanje sobranja je bilo danes zaključeno. Pred zaključkom sesije je podai min. predsednik Radoslavov naslednjo izjavo: Politika Bolgarije napram zaveznikom in napram nev-tralnim državam ostane kakršna je bila, zlasti ostanejo odnošaji vlade k sosedni Romuniji in Grški isti, kakor pred vstopom Bol-g a r i i e v sedanjo vojno. Ker so bile bolgarske čete na južni fronti že nekaj dni predmet neprestanih napadov s strani enteminih čet, je vrhovno poveljstvo odredilo protisunek in njih prodiranje, da si zasigura najbolj.še pozicije. To se je že zgodilo. Vlada upa, da to n e b 0 povzročilo drugih zaplet-1 j a j e v. Min. predsednik ie konČno pred-lagal, da naj pošlie sobranje hrabrim Četam in njihovim voditeljem, zlasti generalisimu Žekovu svoje hvalezne pozdrave, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. __________ Pofožai na Grškenu Iz Aten poročajo: Grška pošta odklanja pošiljatve in pisma za Nem-čijo, ker jih ne more odpošiljati. — Grški vojni minister je izdal naredbo, ki prepoveduje častnikom in vojakom se baviti s vprašanji notranje politike. — Srbska vlada je oprostila svoje podanike grške narodnosti, ki so svoj čas zbežali iz Makedonije na Grško, vojaške dolžnosti. Zgodilo se je to na prošnjo grške vlade. — List »Asty« poroča, da je grški časnikar dr. Sakianski pozval nemŠkega poslanika grofa Mirbacha na dvoboj. 24.000 ItaHjanov v Solunu. Iz Rima poročajo: V Solunu se je izkrcalo 24.000 Italijanov z močno artiljerijo. Žensva, 19. avgusta. Opetovano naznanjeno izkrcanje italijanskih čet v Solunu, kakor je to sporočil urednik »Le Tempsa« Tardieu v svojem predavanju, ki je je imel tu, se je vceraj uresničilo. Kakor se poroča, se je izkrcala ena divizija. Vpraša-nje je. ali je odredil Sarrail te čete za rezervo ali za ofenzivo. Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 17. avgusta. Fronta v Iraku. Del sovražnih čet, sestav-ljefl iz pehote in konjenice, je posku-sil s pcmočjo 2 topničark in 3 motornih čolnov napasti naše oddelke pri Nasiriju, po štiriurnem boju pa se je moral na kopnem in na vodi umakniti, pri čemer je izgubil sovražnik 40 mrtvih ter enako število ranjenih ter več vprežne živine in opreme, kar je ostalo v naših rokah. V odseku Felahije nicesar novega. Kavkaska fronta. Kljnb težkočam, nastaiim vsled talnih razmer so naše čete desnega krila razširile svoje sprednje ofenzivne pozicije 40 km proti severu in stopile povsod in v vseh smereh v stik z cmikajočimi se zadnjimi četami sovražnika. V cen-trumu traia razmeroma rnir. Več sovražnih delnih napadov na naše pozicije smo zavrnili ter več sovražni- i9O. stev._______________________________________________________»SLOVENSKI NAKOU*, Drentatea« poroča: Filipescu ie sporočil svojim prijateljem, da bo-do Rusi udarili skozi Dobrudžo. »L' Independance Roumaine« dementira vest, da se je vršila ne-cavno v vojnem ministrstvu konfe-renca med Bratianom, visokimi ro-munskimi generali in nekim inozem-skim vojaškim atašejem. Filipescu je prosi! za avdrenco r-ri kralju, ki mu je bila dovoljena. Kralj se povrne začetkom tega tedna iz Sinaie v Bukarešto. »Minerva« poroča: Ne verja- memo, da se bo mogla Romunija vojne oprostiti. Cakati ne pomenja \ ostati definitivno nevtralen. Sedaj se \ zopet vsiljuje vprašanje: Ali je naša \ ura že odbila? Dobro podučeni krogi I pravijo: tega se ne verjamemo. Go- j voric o določenem terminu za inter- 1 vencijo ni smatrati za resne. i Bratianu je konferiral v petek z 1 nemškim in nato z ruskim poslani-I kom. Položaj se smatra za [ resen. Bukareški listi poročajo soglas-no: Rusi so pričeli pri Renih z veli-kimi artiljeriiskimi strelskimi vaja-mi. Grom topov je dobro slisati v Tulčo. Majorescu o položaju. Bivši romunski min. predsednik Titu Majorescu ie izjavil dopisniku lista »Opinia« v Jassvu: »Prepričan sem, da sedaj ne bodemo posegli v vojno.« Na vprašanje ali Bratianu ni morda prevzel gotovih tozadevnih obveznosti, je odgovoril Majorescu: »Naj si bodo te obveznosti kakršne-koli. šef liberalne stranke (Bratianu) sedaj dežele ne bo pahnil v vojno.« O raznih alarmentnih vesteh je dejal Majorescu: 90% teh vesti je izmiš-'lenih, ostalih 10^c pa se Ie malo pri-Mižuje dejanski resnici. ' Skeptično presojevanie ugodnih vesti iz Rom unije. Poročali smo že opetovano, da sprejema nemško, zlasti berolinsko časopisje vse optimistične vesti, ki prihajajo iz Romunije. zelo skleptič-I no. »Frankfurter Ztg.« objavlja se-\ ^narn teh optimističnih poročil ter ; izreka sumnjo, da gre tu za skrbno [ Pripravljeno režijo, ki naj zastre Pravo Hce dejanskega položaja, Kreuzzeitung« meni, da hoče Romunija po možnosti se spopolniti sveje zaloge, zato je tuđi privolila v živahen trgovski promet s centralni-nia državama- Verjetno je, da je ro-^iunska politika že odločena. da I pa skuša po možnosti skriti svoje ci-I Ije pred ja\"nost;a. IzmišHotine o Nemciii in Bolgariii. Romunski listi so poročali. da se je Bolgarija obrnila na nemško vlado ter jo prosila, da naj posije par nem-ških divizij na Balkan. Nemčija ni Ie tega odklonila, temveč je ćelo od Bolgarije zahtevala, da posije svoje čete tuđi na severovzhodno fronto. Bolgarija tej zahtevi ni ustregla, na-kar se je Nemčija obrnila na Turčijo, ki je res dala eno brigado na razpo-lago^ Nemški poslanik v Bukarešti izjavlja, da so vsa ta poročila proste izmišljotine. Budinipeštansko poročilo o sodbi dunaiskifa krogov. >Esti Ujszag* sporoča sledečo baje avtentično informacijo iz dunaj-skega podučenega vira: Romunski problem ni nov. Ponavljajo se raz-burljivi in zapleteni pojavi, kakoršne je bilo opažati v Bukarešti pred na-povedjo vojne z Italijo. Znano je, da se je pred izbruhom sedanje vojne vršil v Romuniji kronski svet, v ka-terem se je razpravljalo, ali je na-stal casus foederis, to se pravi, ali se mora Romunija na podlaci svoje vo-jaške konvencije pridružiti centralnim državam ali ne. Ta konvencija, ki veže Romunijo z Avstrijc* in Nemčijo, je se danes ve-l ja v n a. Ako bi ras Romunija napadla, bi kršila to pogodbo. Dinloma-čija četverozveze se seveda na vse mogoče načine trudi, da bi spravila Romunijo na svojo stran. Toliko se da brezdvorrno konstatirati, da je vrhunec krize že prekorače n. Znamenja kažejo. da seje kriza že nekoliko omilil a. To pa iz dveh vzrokov: prvič se upanja. ki so jih stavili v Romuniji na veliko ofenzivo entente nišo uresničila, drugič pa vidijo odgovorni državniki velike vojaške priprave na meji, kar jim daje povod, da še čakajo. Ljudstvo ne mara vo?ne. »Steagul« poudarja: Romunski narod ne maja vojne, na katero misli Ie s strahom. Zlasti trgovci, industrijalci in kmeti so proti intervenciji. Zaseženo žito. Iz Bukarešte poročajo: Vojno ministrstvo ie zaseglo vse lansko leto od Anglije nakupljene zaloge žita za vojaške pekarne. Kakor znano je nemško-avstrijska nakupovalna komisija pred nekaj dnevi ponudila romunski eksportni komisiji, da pre-vzame te zaloge na račun centralnih držav. Izv9z ovsa in iečtnena iz Romunije Drepovedan. Bukare^ta. 19. avgusta. (Kor. ur.) »L* Independance roumaine« poroča: Vlada Ie izdala izvozno ure- < poved za ovts in Ječmen žetve leta 1916. KmetovaJd, ki hočejo prodati oves in ječmen oblastim in armadi. dobe 1500 frankov za železniški voz. Hapsim lei Umni ii intti GOSPODARSKA VOJNA MED ŠVEDSKO IN ANGLUO. Zdi sef da bo odgovorila švedska na angleške korake s splošno izvozno prepovedjo. Najbrže s^ upanje entente ne bo izpoJnilo. da bi se švedska vdala. V Haagu so prepričani, da je an-gleška izvozna prepoved na Švedsko dokaz zelo napetih odnošajev med Švedsko in Anglijo. Od začetka tega tedna m zadnje dni ćelo v večji meri, so dohajala iz Švedske v Anglijo brzojavna naročita, s katerimi so se odpovedale bančne terjatve ter večidel prenesle na Nizozemsko. Odposlanstvo angleških uvoznih firm je imelo konferenco z Asqui-thom in Greyem ter izreklo željo zlasti v interesu prometa z Rusijo preko Švedske, da naj se dinlomatič-ne zveze s Švedska ne prekinejo. V dinlomntičnih krogih položaja sicer še ne smatralo kot brezupen, vseka-kor pa so prepričani, da so razmere silno napete in resne, zlasti ker Je računati z represaliiami švedske in z njih noostritvijo. Za nriholnje ted-ne ie pričakovati novih odredb an-^rlc^ke vlade ?Jede nevtralnih ladij, ki ploveio na Š\edsko. V nekaterih političnih krr^ih so prepričani, d a bošepredkoncemteKame-seca proglasila ententa formalno blokado Šved-s k e. Eksisten^nl minimum za švedsko. »Petit Parisien« izve iz Londona: »Foreiorn Office« narekuje kar najstrožji nastop proti Švedski, ker je do sedaj prekrižala pomorske nredpise entente ter na ta način krši !a nevtralnost. Švedski se bodo vsled tecra odmerjale seotove množine blaera ter bo dobivala pičlo eksistenčni minimum, vse pariško easonisTe TX>zdravlja ta nastop proti Švedski Radikalno Časopisje pravi, da odslejnivečnobenejra obzira napram kljuboval-nim nevtralnim državam. Švedska modra kniiga o zaplembl pošte. Švedska vlada je izdala modro knjigo o medsebojni zaplembi pošte s strani Anglije in švedske. Švedske represalije. Iz Stockholma poročajo. da se smatra za gotovo, da bo Švedska odgovorila na angleš. korake s splošno izvozno prepovedjo svojih pri-delkov. Upanje ententnega časopis-ja, da bo Švedska kapitulirala pred Anglijo, se najbrže nikdar ne bo \z-polnilo. Kazne politične vesti. = Važne premerabe na visokih uradnih mestih? »Dziennik Polski« javlja, da se zgode v kratkem v zve-zi z važnimi političnimi dogodki tu di važne premembe na najvišjih uradnih mestih. = Aretacije socijalnih demo-kratov v Nemčiii. Iz Lipskega poročajo: Socijalnodemokratični pisateli Franc Mehring je bil v torek po hišni preiskavi v njegovem stanovanju v Steg'itzu aretiran ter je sedaj v preventivnem zaporu. Franc jMehring je eden najveljavnejših mož nemške socijalne demokracije, ie dnres nad 70 let star ter pripada radikalni struji socijalne demokracije. = Amerikanci proti neodvisno-stl Philippinov. »Frkft. Ztg.« poroča iz New Yorka: Debate v kongresu so pokazale veliko premoć opozicije proti nameri dati Philippinom neod-visnost. * Ml \l jMffl ttl Šolsko leto 1916/16 se prične v coriškem šolskem okraiu dne 1. septembra t. 1.. a Ie v onih krajih, ki nišo še bili oblastveno evakuirani in tuđi nišo izpostavljeni nevarnosti sovražnikovega obstreljevanja. Britof. Iz sobotnega uradnega poročila so sklepali nekateri, da se nahajajo Italijani pri Orgarju, ker je Grgar v kotlini za Svetogoro, vz-hodno Gorice, na vojaških zemljevi-dih označen za Britoj. Del občine ie naveden na zemlievidu, ki ga je izdala svoj Čas »Goriška tiskarna«, za Britof, ali vojaško se imenuje vsa občina Britof. V našem uradnem po-ročilu omenjeni Britof je v nizini pri Plaveh blizu Olobnega. Od tant so bili pregnani italijanski oddelki. VrtoIMca, katera se večkrat na-vaja v poročilih, ker se nahaja ob novi bojni Crti pri Gorici, |e potok, ob nalivih »hudournik«. ki izvir* iz Staragore tu spretnija pot ki vodi te Rožne doline v Gorico, zapusti zapadno smer v ostrem kolenu in teče proti jugu ob Vrtojbi in se »liva pri Mirnu v Vipavo. Ob tem potoku se nadaljuje sedaj krvava bojna igra. Za mrtveiu Je iz kazan v sezna-mu izgub št. 426. Tran Pahor iz go-riškega glavarstva, polka 97. Ana Podbriič iz Trsta, trgovče-va soproga, ie bivala sedaj v Eggen-bergu na btajerskem. Navcličana življenja je skočila 321etna Podbrši-čeva iz svojega stanovanja na dvo-rišče ter obležala mrtva. Kdo kaj ve? Jožef Rijavec, k. k. Landsturm - Arb. - Abteilung 21/6 Marinefeldpost Pola prosi obvestila, kje se nahajajo njegova žena, mati in ena hčerka, ki so bili pred doho-dom Italijanov v Gorici. Iščem očeta, mater in sestro Franco, Alojzijo in Marijo Boškin, kateri so se nahajali v Gorici. Kdor kaj ve o njih naj vljudno sporoča Anton Boškinu, železniškemu usluž-bencu, Kandija 36, pošta Novo me-sto, Dolenjsko. Ako bi kdo kai vedel, kje se nahaja družina Kodelja iz Gorice, sta-nujoča v ulici Grabizio št. 3, nai bi to sporočal njihovi hčerki Ivanki Kodelja, učiteljici, pošta Obrov, Istra. Za begunce. Odda se revnim be-guncem brezplačno hiša oziroma par stanovanj, sicer nemeblovana in bi bilo onim beguncem, ki še lahko pre-peljejo svoie mobilje dobrodošla. Za vsak slučaj, bi pa tuđi dobra srca se našla, da bi posodila par postelj ali kar je naipotrebnejšega. Potem se pa odda boljši uradniški družini - beguncem meblovano stanovanje s pe-timi sobami, kuhinjo, shrambo, vrtom in kos njivice in uporabo vodovoda v vili na Doleniskem proti zni-žani najemnini — z ozirom na žalost-no begunsko usodo. Naslov v uprav-ništvu. Dnevne vesti. — Vojaške vesti. Deželni šolski nadzornik poroenik v evidenci Albin Belar je povišan za nadporočnika. Pri domobranskem infanterijskem polku št. 27 so povišani: za podpol-kovnika major Hermenegild San-dri; za stotnika nadporočnik Štetan Svilocossi; za nadporočnike po-ročniki: Viktor D u r i n i, Fran K o t-1 u š e k in Teobald Rohracher. —- Na Južnem bojlščn je padel, zadet od granate, dne 16. avgusta prostovoljni strelec Franc Okorn, doma iz Trbovelj. Služil je pri prvi stotniji prostovoljnih strelcev iz Maribora. Pokojnik je bil star 18 let in splošno priljubljen pri svojih tovari-ših. Bil je prvi izmed nas strelcev, ki je daroval svoje mlado življenje za domovino. — Vekoslav Mašilo. — Utonil ie v Muri pri Juden-burgu pri kopanju četovodja Rudolf Kristan, sin poŠtnega poduradni-ka v Ljubljani. Naše iskreno sožalje hudo prizadetemu o-četu in rodbini. — Uslužbenci okrajfa c. kr. državno - že!ezniškega ravnateljstva Trst v Istri fn na Kranjskem so darovali v hvaležnem spoštovanju hrabrih braniteljev svoje ožje domovine ob priliki pnre obletnice vojne napovedi od strani Italije soške-mu fondu za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov znesek 4000 K kot izdatek zbirke, ki se je vršila med njimi. Njegova ekscelenca gospod armadni poveljnik generalni polkov-nik pl. Boroević ie izrazil darovateljem zahvalo v jako naklonjenih be-sedah. — Darilo. Tvomičar grospod Emil Tonnies in soproga v Ljubljani sta darovala »Rdečemu križu« znesek 50 kron mesto venca padlemu nećaku nadporočniku feo Kotniku. — VeČ slovenskih momarjev prosi rojake, da bi jim iz prijaznosti blagovolili pošiljati prećitane časopise in slovenske knjige. P^šiljatve naj se blagovolijo naslavljati: Srećko Staut, telegrrafist — Radio Rose — Golf von Cattaro. — Pokojno prosio razpolag»ti)e s čroglotn ▼ obrnoČln S. armade. Po-veljstvo 5. armade Je z ozirom na določbe § 5 ministrske naredbe z dne 24. marca 1916, drž. zak. št 79, objavilo, da c. in kr. vofno mmistrstvo nima nič proti tema, če S. armadno poveljstvo producentom čresla na posebno prošnjo dovoli, da smejo s čreslom poljubno ra^pofagati ter tih oprosti, da jim ga ni treba naznanjati centrali za kože In usnje na Dtinaju. Toaukra* proinie aa ooiflMti io- tendaoci 5. armadnega poveljstva, vojna pošta 508. — Prodaja testenin pri mestoi aprovIzaciM. Jutri, v torek zjutraj, pridejo pri oddaji testenin v cerkvi sv. Jožefa na vrsto stranke iz I.; v torek popoldne iz VII.; v sredo do-poidne iz IV., popoldne iz VIII.; v petek dopoldne iz VI., v petek popoldne pa iz V. krušnega okraja. V so-boto cei dan zamudniki. Stranke iz VII. in iz VIII. krušnega okraja se opozarjajo. da dobe testenine satno tedaj, če stanujeio v LlubUanl, kajti one iz Zgornje Šiske, Most in drugih okoliških krajev ne dobe testenin. V svojem "lastnem interesu se stranke opozarjajo. da morajo imeti srednje dele krušnih kart, kadar pridejo po testenine, ker jih na obrobne ali stranske dele ne dobe. Na vsako krušnico se dobi največ pol kilograma testetnin. Pri nakupu testenin mora stranka predložiti na vpogled toliko krušnic, po kolikokrat po pol kilograma hoče imeti testenin, torej za vsako osebo, ne pa eno krušnico za rodbino šestih članov. — Imenovanje. Naslovni dvorni svetnik Peter Končnik. deželni šolski nadzornik na Stajerskem, je imenovan za pravega dvornega svetnika. — Umri je dne 21. avgusta v deželni bolnišnici občespoštovani c. kr. domobranski evidenčni oficijal Anton K r i s c h. Težko prizadetim ostalim naše iskreno sožalje! — Poroci! se je v ponedeljek, dne 14. avgusta v stolni cerkvi ljubljanski finančni koncipijent rezervni praporščak gosp. Avgust Pavle-t i ć z gdč. Hinko Černutaiz Loga pod Mangartom. Bilo srečno! — »Tedenske slike^ priobčujejo toliko zanimivih slik z raznih bojisč, posebno pa še z iužnega bojišča (iz Gorice, Soče, Tolmina, Kobarida itd.), kl posebno zanimajo Slovence, da zaslužijo vse priznanje. — Te številke bodo še poznim rodovom zgodovinska vrednost. Podpirajte torej »Tedenske slike« in naročite si jih! — Premog dražji. Premog se je z današnjim dnem podražil na 2 K 30 vin. za 50 kilogramov. — Tresčilo je včeraj zvečer ob nevihti v strelovod deželnega gleda-lišča. Udarila je strela tuđi v strelovod poslopja deželne vlade ter po-škodovala telefonsko napeljavo. Umri ie v Ilirski Bistrici gospod dr. Stanko Rudež, notarski substi-tut. Velecenjeni rodbini naše srČno sožalje! 4- Trije + križ! +. Kino ^Ideal« predvaja jutri v torek 22., sredo 23«» četrtek 24. avgusta sledeči senzacij-ski sr>ored: 1. Sascha - Messtrov te-den št. 92 b, aktualnosti z vojnih po-zorišč. 2. »Snubd ves^e vdove«, učinkovita veseloigra v dveh deja-njih. 3. »+ Trije + krt« +«• Nape-tozanimiva detektivska drama v treh dejanjih. Priljubljeni umetniki Eva Speier, Ludvik Trautmann In Frd. Zelnik v glavnih vlogah. — Odlična režija! — Sijajna igra! — Ne-prekosljive slike! — Ta prvovrstni spored mladini ni primeren! — Kino »Ideal«. Najnovejša poročila. RUSKO URADNO POROClLa DunaL 20. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Poročilo ruskega generalne-ga štaba. 16. avgusta popoldne. Južno od Brezanov ob Zloti Lipi so zasedle naše čete nekaj točk na zapadnem bregu reke. Sovražnik je iz-vršil protisunek ter je zadržal na5e nadalnje prodiranje. Ob stoku Zlote Lipe in Dnjestra so naše Čete povsod sijajno napredovale. Sovražnik se tu ljuto ustavlja. Ob Bistrici smo za-sedli kraj Zolotvinsko in vas Mania-vo zapadno od Zolotvinske. V okolici Delatina in Vorohte se je sovražnik pod našim pritiskom umaknil proti zapadu. Naše Čete so vzele vrsto višin zapadno od crte Vorohte - Ard-zeluze. Po končanem štetju je celot-ni plen čet generala Brusilova v času od 4. junija do 13. avgusta od početka operacij do zavzetja po zimi izgrajenih nemških in avstro - ogr-skih črt od Pripjata do romunske meje tale: 7757 častnikov. 350.845 vojakov, 405 topov, 1326 strojnih pušk, 338 metal bomb in min in nekako 292 municijskih vozov. Ražen tega smo vplenili mnogo pužk, 30 vrst železniškega materiiala za poljske železnice, telefonske naprave, več artiljerijskih depotov in pionirskih naprav. US. avgusta zvečer. Položaj neizpremenjen. 17. avgusta popoldne. Na ćeli fronti artiljerijski in infanterijski ogenj. Mestoma od sovražnika započete protinapade smo z ognjem zavrnili. Neki »Zeppelin« ie polete! Đteko prartoMt ni Kmtmm m-. str*n *-_______ .SLOVENSKI NAKOD*. dne 21. avgusta 1911. 190. štev. pađno od Rige in metal tam bombe. Po dopolnilnih poročilih so čete generala Brusilova Pri svojih zadnjih operacijah vjele 198 častnikov in 7308 vojakov ter vplenilc 29 lahkih topov, 17 težkih topov. 70 strojnih pušk, 29 metal bomb in nad 14.000 granat Te številke je še dostaviti k onim v včerajšnjem poročilu. Da osvetlimo sodelovanje naših in za-.vezniSkih ajmad, si je treba pač od časa do časa ogledati od naših za-veznlkov dosežene rezultate, da do-bimo jasno sliko razvoja njih opera-cij pri prebitju front z naše strani in s strani Italijanov. Slede kratka po-ročila o operacijah na francoski in iiaHjanski fronti. 17. avgusta zveče r. Položaj je neizpremenjen. 18. avgusta popoldne. Na fronti Zlote Lipe vzhodno Podhajcev so pričele znatne sovražne sile ofenzivo, ki pa ni imela nikakega uspeha. Sovražnik je bil z ogromnimi izguba-mf vržen nazaj. — Na Bistrici - Zolotvinski smo zasedli Stari Lisjec. V smeri Ardzeluze so zasedle naše čete vrsto višin. V smeri K0-rosmezo so nadaljevale naši oddelki svoj pohod in se bližali gorskemu vrhu pri Korosmezo. 18. a v g u s t a zvečer. Položaj neizpremenjen. V Vzhodnem morju je napadla v noči na 17. avgu-sta skupina naših pomorskih letal pod poročnikom linijske ladje Lešni-jem sovražno letalsko postajo pri Angernsee z uspehom. Vržene bombe so provzročile vidno veliko opu-stošenje in so porušile jeden hangar, vzrocile več požarov na ostalem de-lu letalske postaje. Naši letalci so bili izpostavBeni ognju ohrambnih topovv ki so izstreljali metalne rakete in Šrapnele. To ni oviralo letalcev, da ne bi izpolnili vsoje naloge in srečno dosegli letalsko postaio. 19. avgaita popoldne. Dne 18. avgusta zvečer nas je napa-del sovražnik po artiljerijskem ognju pri Zvinjačah, 15 vrst Južno - vzhodno Svinjuhov, bil pa je zavrnjen. V okolišu Nobelskega Jezera so se po-lastile naše čete dela sovrainih po-zicij na zapadu. V okolišu vaši Cere-višče na Stohodu so zlomile naše čete po ljutem boju Irontno pozicijo sovrainika in zavzele vas Tobol, dvorec CerevišČe, žgalnico in pri-stavo in so znatno napredovale. Vje-tih imamo 2 oficirja in 220 mož. V ozemJju trga Sokoul je vrglo sovražno letalo 70 bomb. Pri Kirlibabi je pričel sovražnik s številno nadmoč-nimi silami ofenzivo in je našo spred-njo stražo nekoliko potisnil nazaj. 19. a v g u s t a zvečer. Položaj neizpremenien. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. Dunai, 21. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana poro-čajo: Poročilo italijanskega general-nega štaba dne 19. avgusta: Artiljerijske akcije na ćeli fronti. Posebno delovanje naše artiljerije y Zgornji Beli, kjer smo poškodovali želczni-ško progo ob izhodu iz doline Sce-bach. Sovražna artiljerija je obstre-ljevala Gorico ter je skušala zadeti tuđi mostove čez Sočo. Na kraški planoti je izvršil sovražnik včeraj zvečer po silnem obstreljevanju s topovi napad na levo krilo naših \h)7a-cij, ki smo ga z uspešnim ognjem svojih topov ustavili. Razpust grške zbornice. Pariz, 20. avecusta. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Aten: Grški mi-nistrski predsednik je sklenfi. dne 18. septembra zbornico razrustiti.______ Izdaiatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, I da je naš ljubljeni sin, soprog, oče in brat, gospod I Dr. Stanko Rudež notarski substitut I dne 15. avgusta v Ilirski Bistrici umri. 2679 I GRAD TOLSTI VRH, dre 17. avgusta 1916. I ialnjoća rodbina Rodei, — — ■------------------------—------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------— « » Potrtim sreefn naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- ■ cetn pretužno vest, da je naš dobri oče, stari oče, brat, svak in tast, ■ gospod I Anton Krisch H *. kr. domobr. evid. aadoticifal m dne 21. avgusta ob pol 2. uri zjutraj po kratkem ia mučnem trpljenju, jiS previder s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal fl| Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 22 avgusta ob 4. uri H popoldne iz deželne bolnice na pokopališče na Viču. K Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Antona H Padovanskega na Viču. H ROŽNA DOLINA, dne 21. avgusta 1916. I tal«loil otrocL Ne zamucTte! — Ne zatnudite! danes ▼ ponedeljek ob i *8 In ob 9. vri zvečer si v KINO CENTRAL v deželnem gledaliSču ogledati si resnično najlepši in najnowejfti film Zelen! mož iz Amsterdama. Film um etno«ti In topot« I Danes zadnji dan! Dan«« »■■taji dani Jutri v torek 22. In « sredo 23. avgustei |M^ Nastop slavne Ovinui Honlborf in Smasaola trofont. *^| UBOGI IM BOGATI. v, ._ r Pr^o«Ktni igrokaz ¥ štirih 6q*$k}ih. ■ ■ .-^pp«* Postrežnlco pridna, poštena in ranesljiva = M tako] spr*|«M == Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod 9ist«lBO 2«48M. __________________2648___________________ Pisariilko nm izvežbano v notarski strofi, zmožno slo?. in nemSke stenografite in stroje-pisja ■prejme notar na Si. Štajerskem. Ponudbe pod „Dr. B. 1916 2670u ca uprava. »Slov. Naroda«. Pristen dober brinjevec se dobi pri 11 l. SEBEHIKD »im. Slžhl. HALIIE WF" kupuje -»JS5I Lovro Sebenlk, Sp. Siska pri Ljubljani. 2459 Podplatni odpadki za podpetnike in popravila kg 3 K : naivečii kompletni podpetniŠki ko^čki k^ 5*80 K ; kompletni ćeli podplati za otroke in ženske kg 8*9 ■ K ; komp'etni ćeli ženski in mo^ki podplati kg 13 K. Po povzetju poskušna pošiljatev 4-10 kg vsepovsod 2672 EM. Gradec, Heotorgasse Si. ti. Obvestilo. „Centralna pcsolilnica re^istr. zadr. z omej. za vezo*4 v Oorlcif začano v Ljubljani, Pražakova ulica 3/II, vlju-dno naznanja, da je odbor ▼ svoji seji dne 9. t. m. soglasno sklenil znižati s 1. septembrom t. 1. obrestno mero hra-nilnim vlogam od 4 Vi % na 4 %. LJUBLJANA, dne 19. avgusta 1916. 2676 Mafcelstro. OdAm ie v nalera ali pa tudl proda lepo osToteae p©$C5tl>6 V Fartlal«, sodni okraj Sv. Lenart v Slov. goricah, pol ure pešpoti od Sv. Marjete ob Pesnici. Isto obsega 18 oralov travnika in njive z letošnjim pridelkom jabolk, sliv, koštanja, orehov, koruze in otavc, Na posestvu se nahaja velik gospodarski hram, hlevi za 8—10 glav goveje živiae, 8 —10 svinj in tri viničarska poslopja. Pojasnila daje: ravnatelj v Mariboru, Kai-serstrasse Št. 16., II. nadstopje ali: knjigovodja .Okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov, goricah*. 268U KAVA! Ze zmleta, že s sladkorjem in vsemi primesmi v kockah za lU litra kave. Eia tafta ktdta stan san 30 m. 500 kron plačam tistemu, kateri more rcčit da ni vredno. Vavottto ta pripraTlfaalo m glasi: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ognia vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in naiboljSa kava je gotova. — Po posti po sUfani najmanj 20 kock, to je 1 kf E 5*50; 1 Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Pošilja se proti povzetju. Spreimem pa na-roćeno blago tuđi nazaj Če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25—, Naročila sprejema in izvršuje razpošiljalnica Ivan Urek U^li»aa ■» MmU trt it 13. j^^ii* aWaaia^ i ou; 1. WWWEWM^99 WB«Wi 19gO Hudolf Viđali, Piran, Istra, potiotnik w raipoilllanin SOLI sprejema naročila pu zmernih cenah. __________________25^9___________________ Dđ 1. sopt 1916 so sprojmo več vajencev za mizarstvo in tapetništvo v tovarni pri tvrdki 2675 Ivan Mathiartp c. in kr. dvor. založ. ▼ LiobljaoL TrflDvski solrali manufakturist9 vojaščine prost, se spre]mo tako], Istotam se sprejme v poduk krepak 2536 vajenec Ponudbe na poštni preda! 100. Ljubljana. : Spretna prodajalka : zmožna slovenščine In nemščine v govoru in pisavi, se sprejme za prodajalno čevljev od 1.—15. sept Stroke veSče imajo prednost Tuđi ćevljarskl vaienec se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev je poslati na »Robstoffvereln der Schnmacher1 v Celju. 2665 Uče se za tako] lepo, snažno stanovanje 3 do 4 sobe z vsemi pritiklinami. Ponudbe pod „Mirna stranka/ 2677" na upravn. »Siov. Naroda«. Proda se 2674 malo rabljeno, po nizki ceni. Resljeva cesta št 4. Pozor! 3o kron pozor! plačam onemu, ki mi preskrbi sredi mesta Prijave na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „30 kron 2623". 2623 f:: Tounrna pohištus m staubneifi mizarstua :: | Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjevl --------- Tržaška cesta (Glince) --------- I se priporoCa za wsa w njeno stroko spadajoča dela 8 I --------------------- in popravila, --------------------- B Pozor! * Pozor! Slivovko, inima rum in vi dalje MILO ZA PRANJE, zajamčeno 36 % maščobe in zelo fino TOALETNO MILO, različno surovo kavo le proti prejemnici. MOKKADOR krepilno zmleto kavo s primesjo. Kavo in Mokkađor tuđi v zavitkih od 5 kg dalje, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah. tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. Zadruga premogarjev v Ljubljani nazDanja slavnemu cbčinstvu, da je z današnjim dnem ^^^ cena pretnogu ^^^ za 50 kg 2 K 30 h bodisi na drobno ali debelo. V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1916. Zaupno V pari prano in brezkalno od K 2a80 za kg naprej priporo&a trgovina s posteljnta perjem in puhom C. J. HAMAUN Ljubljana, Mestni Ipg štev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Nereelna konkarenca prina&a na trg za nizko oeno napol ali nič očišćeno blago. Tega perja se drže pogosto ostanki mesa in nesnaga, kl zvišaje težo <»? bistveno pripomore, da se razvijejo ličinke £x molit.