67. StBllIta.
f Mlini, • mkt ZZ. mri
rti«, leto.
mm
e
.Stovensld Narod* vdja v I i obijani
r.a dom dostavljen:
četo lete naprej pol leta » četrt leta . oa mesec -
• . • .  K 24 —
• .   . 12—
v opravništvu prejemaš:
celo leto oaprej  • # • • K 23*«
pol leta      .      • • • •   • 11*—
četrt leta    m     # #  . .   . 5*50
na meaec   •     • • ■ ■   . 1*90
Dopis! naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. fczscnUlvo: Knailova ulica it. 5 (v pritličju lev o J telefon it 34.
tia »vecar M ■•dolle te
Inseratl veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 16 vio., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl i. t d, to je administrativne stvari
tema stav lika vel|a 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
'« telelon *L 09.
.Slovenski Narod* jelfa po pošti:
za Avstro-Ogrsko: ■ « Nemčijo*:
celo leto skupaj naprej pol leta     m m četrt leta    m „ na mesec   m »
K 25— . 13— . 6-50 . 230
celo leto naprej      - • • K 35-—i za Ameriko in vse druge dežele z \ celo leto naprej • • • • K 35.—"
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravnlatvo (spodaj, dvorišče levo), Snallova ulica šu 5, lelelon at.85-
BAVARSKE IN \VURTEMBERSKE
Čete so zajurišale francoske   pozicije   PRI AVO-courtu. Berolin, 21 marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 21. marca. Zapadno bojišče.
Zapadno Mase so zajurišali po skrbni pripravi bavarski polki in wiirtemberški domobranski bataljoni celokupne močno zgrajene francoske pozicije v in ob gozdu, severovzhodno Avocourta. Poleg jako znatnih krvavih izgub, je prišel sovražnik ob 2 častnika, med njimi 2 polkovna poveljnika, in 2500 mož neranjenih vjetnikov ter mnogo še ne preštetega vojnega materijala. cPllrtisvnki, ki jih ie poskusil, mu niso prinesli uspeha, pač pa še več težke škode.
Vzhodno Mase je ostalo bojišče ceizpremenjeno.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
FRANCOSKO URADNO POROĆILO.
17. marca popoldne. Zapadno od Mase je obstreljevanje v okolici Bethincourta in Cumieresa čez noč pojemalo. Po krvavi zavrnitvi njegovega včerajšnjega napada, ni obnovil sovražnik svojih napadov na višino Mort Homme. Vzhodno od Mase so sledili po sil-nejšem obstreljevanju od 8. zvečer naprej silni ofenzivni sunki proti vasi in fortu Vaux. Nemci so izvršili 5 zaporednih napadov z zelo velikimi silami v tej pokrajini, ne da bi bili dosegli kak uspeh, dva na vas in dva na pobočje višine, na kateri stoji fort, ter končno zadnji napad, ki je skušal prodreti iz doline, jugovzhodno od vasi Vaux. Vse napade smo zlomili z zapornim ognjem in ognjem strojnih pušk ter so ti napadi stali sovražnika velike izgube. — Iz Woevra ni poročati o nobenem dogodku raz.n o obojestranskem topovskem ognju v celem odseku. Zapadno od Pont a Moussona nam je
iJSTEK.
Agonija „Semillantee".
Spisal Alphonse D a u d e t; prevel M. K.
Ker nas je vrgel mistral pretekle noči na korsisko obal, dovolite mi, da vam pripovedujem strašno pomorsko zgodbo, o kateri se tam doli ribiči često pogovarjajo pri svojih večernih pomenkih . . . Bilo je pred dvemi ali tremi leti. Slučaj mi je pripomogel do zelo zanimivih podatkov.
Vozil sem se po Sardinskem morju v družbi sedmih aH osmih pomorskih carinarjev. Hudi vožnja za novinca! V vsem mesecu marcu nismo imeii niti enega dneva lepega. Vzhodni veter se je bil spravil nad nas in morje se nikakor ni hotelo pomiriti.
Nekega večera, ko smo bežali pred viharjem, se je zatekel naš čoln v Bonifaško morsko ožino. Številni otočiči, ki se razprostirajo tam okrog, ne izgledajo nič kaj zapeljivo: same velike, gole skale, polne ptičev, nekaj absintovega grmičevja na njih in tu pa tam v blatu kosi lesa, ki so že začeli gnitL A pri moji veri, da so se te pogubne skale za prenoće-
i pri tata
dovolil nenaden napad proti naprej štrlečemu delj sovražne črte v lesu Mort - Mare, vjeti nekaj sovražnikov ter prizadejati sovražniku nekaj izgub.
17. marca zvečer. Severno od Aisne smo zavrnili po boju z ročnimi granatami sovražni napad na neko našo majhno postojanko jugovzhodno od gozda Butneš. 2ivahno delovanje naše artiljerije v okolici Ville aux Bois in na visoko planoto pri Craonnu. V Argonih so naše baterije nadalje obstreljevale sovražna zvezna pota za fronto. V pokrajini severno od Verdana čez dan nobenega delovanja pehote; artiljerijski ogenj s presledki zapadno od Mase in v VVoevru. Artiljerijski ogenj je bil silnejši na desnem bregu Mase v okolici Douaumonta in Damloupa.
IS. marca popoldne. V" Belgiji je razdejala naša artiljerija sovražne jarke v okolici Boesingha. Med Oiso in Aisno smo obstreljevali sovražne čete, ki so korakale v smeri na Vassens, severo - zapadno od Scissonsa. Zapadno od Mase je sovražnik silno obstreljeval okolico gozda pri Bourrusu in Montzevillu. Na desnem bregu Mase je izvršil sovražnik r>o silni artiljeriiski pripravi več delnih napadov med vasjo Vaux in gozdom južno od pristave fiou-dremont. Zadržan od našega zapornega ognja, ni mogel nikjer dospeti do naših jarkov. Naše baterije so bile na celi fronti zelo delavne, zlasti v VVoevru. kjer smo razstrelili neko zalogo streliva v gozdu pri Moren-vilfu. V* Lotaringiji so izvršili Nemci napad na naše pozicije v okolici Via-vi!la. Nekaj sovražnih oddelkov, katerim se je posrečilo, vdreti v naše najsprednie jarke, smo s takojšnjim protinapadom zonet vrgli ven. Proti 7. zvečer je vrgel sovražnik dva ve-likokalibrska projektila v smeri na Belfort.
19. marca popoldne. Vzhodno od Mase je nameril sovražnik po silnem obstreljevanju včeraj popoldne svoj ogenj in orecej živahen napad na fronto Vaux-Dam-loup. Nemce smo s svojim zaj »rnirn
vanje bolj prilegle, kakor spalna ka-jutica na stari polokrovni barki, kamor pljuskajo valovi, kakor da bi bili tam doma.
Komaj smo se izkrcali, so začeli pomorščaki kuriti ogenj, da si pripravijo »uillabaisseo«1); mene je neke vrste ribja juha, narodna jed provensalska.
pa poklical načelnik in mi pokazal mal prostor, ograjen z belim ozid-jem, ki se je izgubljal v megli tam na koncu otoka, rekoč:
»Poglejva na pokopališče, ako vam je drago!«
»Na pokopališče, gospod Lio-netti! Kje pa smo prav za prav?«
»Na Laveških otokih.-) jrospod. Tu je pokopanih šest sto ljudi »Semillantee ,3) ravno tam. kjer je poginila fregata pred desetimi leti . . . Ubogi ljudje! malokdo jih obišče; vsaj pozdravit jih morava iti, ker smo že tukaj.«^
»Prav rad.«
♦
Kako je bilo žalostno pokopališče »Semillantee«! . . . Se sedaj vidim pred seboj njegovo nizko ozidje. njegova železna zarjavela vrata, ki so se dala le s težavo odpreti, tiho kapelico in stotine črnih križev, skri-
3) Bouillahesse Ozov. bujabes), 2) Lavezzi.
8) Semillante, izgov. semijat.
ognjem pognali nazaj. Njih napadalni poskusi so se popolnoma ponesrečili. Tekom noči se ni vršilo nobeno delovanje infanterije. Od Časa do časa prekinjeno artiljerijsko delovanje v vseh odsekih okolice Verduna. Noč je potekla na celi fronti mirno. Pet naših letal, opremljenih z dvojnimi motorji, je obstreljevalo železniško postajališče Metz les Sablons in sovražno skladišče municije pri Cha-teau - Sakinsu ter letališče pri Pieu-zeju. Vrgla so naša letala 38 veliko-kalibrskih projektilov, od teh JO na postajališče v Metzu. Neka naša bojna zračna flotilja, sestavljena iz 23 letal, je vrgla 72 projektilov na letališče Habshehn in tovorni kolodvor Munlhausen. Sovražna letala, ki so se dvignila, da prepode naše letalce, so se zapletla v boj. tekom katerega sta strmoglavili neko francosko iii neko nemško letalo vsled ognja strojnih pušk na tla ter je padlo še dvoje drugih nemških letal v ognju na tla. Tri naša letala so bila resno poškodovana ter so se morala spustiti v sovražnem ozemlju na tla.
19. m a r c a zvečer. Severno cd Verduna je obstreljevanje čutno popustilo. Čez dan sovražnik ni poskušal napadati. Severo - vzhodno od St. Mihiela je obstreljevala naša težka artiljerija skladišča živil pri Varvinagu. — Z ostalih front ni poročati ničesar. Adjutant Navarre j<2 sestrelil svoje sedmo nemško letalo v okolici Verduna. Sovražno letalo je padlo v naše črte.
18. marca popoldne. V Argonih se je iztekel boj z minami v odseku Courte Chaussecs za nas ugodno. Zapadno od Mase smo koncentrično obstreljevali nemške strelske jarke v okolici višine 265 in Vranjega gozda; sovražnik ni odgovarjal. Vzhodno od Mase silen topovski ogenj v okolici Vauxa in s presledki na drugih točkah tega odseka ter v VVoevru ob dohodih do Moulainvilla. Haudiomonta. Epargesa in severovzhodno od St. Mihiela. Dalekosežni topovi so vso noč obstreljevali cesto Apremont - Vigneulles. odkoder so poročali, da korakajo sovražni polki proti severu. Z ostale fronte ni poročati nobenega važnega dogodka. Včeraj čez dan so se vršili kljub megli in globoko visečim oblakom boji v zraku pri Verdunu. Zdi se, da je bilo neko nemško letalo tipa Fok-
tih med travo. Nikjer venca nesmrt-nikov, nikjer spomenika, ničesar . . . Ah! ubogi zapuščeni mrtveci, kako jih mora zebsti v tem grobu, kamor jih je pokopala usoda!
Ustavila sva se tam za trenutek in pokleknila. Načelnik je molil glasno. Velikanski galebi, edini čuvaji pokopališča, so krožili nad nami in mešali svoje hripave krike med vzdihovanje morja.
Po molitvi sva se žalostna vrnila na oni del otoka, kjer je bila zasidrana naša barka. Med najino odsotnostjo mornarji niso držali rok križem. Našla sva visoko plapolajoč ogenj v za tišji neke skale in pri ognju prijetno dišeč lonec. Usedla sva se v krog. z nogami proti plamenu in kmalu je imel vsakdo izmed nas ilovnato skledico na kolenih in v njej dve plasti črnega kruha, obilno politi z omako. Obed je bil tih, zakaj mokri smo bili, lačni, in pokopališče je bilo v naši bližini. A ko smo izpraznili skledice, smo prižgali pipe in začeli kramljati, seveda o »Semil-lantei«.
»Kako se je vendar stvar dogodila?« sem vprašal načelnika, ki je bil del glavo med roke in gledal zamišljeno v plamen.
»Kako da se je stvar dogodila?« je globoko zavzdihnil dobri Lionetti, »ah! nihče na svetu bi vam ne mogel povedati tega. Vse kar vemo. Je
ker močno poškodovano. V noči na 18. marec je vrgla skupina 17 bojnih letal 54 velikokalibrskih bomb, od teh 40 na kolodvor Gonilans n 14 na kolodvor Metz. Projektih so dobro zadeli; opazovali smo številne eksplozije na cestah in 3 požare na kolodvoru Metz - les - Sablains. Letala so na poletu močno obstreljevali, vrnila so se pa nepoškodovana. Povodom ofenzivnega poizvedovanja je vrgla neka draga fran:oska letalska flotilja 10 bomb na letališče Dieuze in 5 bomb na kolodvor Ar-neville.
20. marca popoldne. Zapadno od Mase je sovražnik precej živahno obstreljeval pokrajino južno o J Malancourta. Nemci so izvršili po pripravah z artiljerijo majhen napad na pozicije vrha Pretre, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Od časa do časa artiljerijski ogenj v okolici Vauxa. V Woevru je bila noč mirna, izvzemši precei živahno kanonado pri Epargesu. Na ostali fronti nobenega pomembnega dogodka. Ob 4. zjutraj so metala angleška, francoska in belgijska letala bombe na letališče Monttave (vzhodno od Ostenda). Podvzctij se je udeležilo 19 francoskih letal, ki so se vsa vrnila.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
18. marca. General Haig poroča: Ničesar ni poročati, razen o artiljerijskem delovanju v okolici Agricourta. ob liohenzoilernskem okopu, pri Bullvju, Grenavu, Vulver-ghemu, Ypresu in Vieltjeju.
Kako   poskušajo Francozi demenii-rati resnico.
Agence Havas- objavlja obširen komunike, ki skuša zavračati konstatacije nemških uradnih poročil o osvojitvi važne pozicije Mort Homme. »A. H.< pravi med drugim: V četrtek so bombardirali Nemci silno ljuto celo našo fronto Bethin-court-Cumieres, nakar so se njihove kolone zagnale proti naši poziciji na Mort Homme, katere osvojitev bi jim bila znatno olajšala napredovanje na desnem bregu v okolici Vache-rauville. Navalni valovi, ki so sledili drug drugemu v jakosti po najmanj eno divizijo, se niso mogli ustaliti niti na eni točki kote 295. na kateri se nahaja prava pozicija Mort liomme. Nemci so se morali umakniti proti gozdu Corbeaux. kjer je koncentri-
sledeče: na »Semillanteu so bile čete, namenjene na Krim; ladja je odšla prejšnjega dne iz Toulona, in sicer v slabem vremenu, ki se je ponoči še poslabšalo. Pihalo je, lilo. metalo take valove, kakoršnih ni še nihče videl nikdar. Zjutraj se je burja nekoliko polegla, a morje je bilo še vedno razburkano in megla je *e-žala na njem, taka gosta megla, da nisi videl svetilke na štiri korake. Ne veste, gospod, kako so te megle nevarne . . . No, zdi se mi, da je zjutraj »Semillante« izgubila krmilo, ker vsled same megle bi ladja nikdar ne bila poginila in brez poškodb bi kapitan nikdar ne bil treščil v te pečine. Bil je izkušen mornar, katerega smo poznali vsi. Poveljeval je tri leta carinski ladji na Korsiki in poznal svojo obal bolje od mene. ki ne poznam ničesar drugega na svetu.«
»In o kateri uri mislijo, da je poginila »Semillante«?
»Moralo je biti opoldne; da, gospod, ravno opoldne . . . Resnično, vsled megle je bilo opoldne tako temno kakor v kovaškem mehu ... Neki pobrežni carinar mi je pripovedoval, kako je šel tega dne ob enajstih in pol iz svoje hišice, da popravi veternice, kar mu burja naenkrat odnese kapo; tvegal je. da odnese njega samega, ko se je spustil za njo po vseh štirih. Carinarji pač niso bogati in kape so drage. Tedaj je dvignil
cen ogenj naše artiljerije prizadejal njihovim kompaktnim masam znatne izgube. Zopet je odpor junaških francoskih čet zlomil strašni sovražni juriš. Navzlic temu trdijo Nemci, da so zasedli pozicijo Mort Homme. Tudi tokrat je njihovo armadno poročilo neresnično. Nemci so se 14. marca nastalih v nekaterih jarkih (največ 150 m) in samo prehodno pri koti 265, t. j. en kilometer severo-zapadno od točke 295 (pozicija Mort liomme). V ostalem so bili pregnani in naša črta Bethincourt-Mort iiom-me-Cumieres je otala intaktna. (V zadnjem Času Francozi prav pridno demeruirajo. Seveda so ti dementij? namenjeni predvsem domači publiki ter ie sredstvo, preprečiti v Franciji preveliko razburjenje. Op. ur.)
BOMBARDIRANJE VLAMSKE
OBALI.
Iz Amsterdama: Neki tukajšnji list poroča z meje, da je od 19. marca na vlamski obali zelo živahno. Že včeraj so izvršili ententni letalci iz-vidne polete. Ob 2. ponoči je priplulo nad Zeebriigge zopet neko letalo, na katero so nemški obrambni topovi silno streljali; videti je bilo, kako so se šrapneli v zraku razpočili. Nemške postojanke so si dajale svetlobna znamenja. Proti 4. zjutraj je dospelo neko angleško brodovje, ki je začelo obstreljevati nemške pozicije ob obali. Bombardiranje ie trajalo še opoldne. O obstreljevanju Zeebriigga izve list, da se ga je udeležilo mnogo letal. Nekaj izmed njih je bilo dobro videti v luči reflektorjev. Letalci so metali bombe. Oi 4. zjutraj naprej je bilo videti z obali velik ogenj v Zeebriiggu.
Ententne konference.
Sklenjeno je bilo, da se bodo vršile med zastopniki entente tri konference, prva bi bila vojaškega značaja, druga političnega in tretja gospodarskega značaja. Vojaška konferenca se je že vršila v glavnem stanu pod predsedstvom Jofira. Druga, politična konferenca, se bo sestala med 25. in 30. marcem fer se je bodo udeležili poslaniki Italije, Anglije, Portugalske, Japonske in Rusije ter vrhovni poveljniki: Joffre, Cadorna, Donglas Haig, princ Aleksander ter zastopniki generalnih štabov aliiranih držav. Gospodarska konferenca se bo sestala začetkom
glavo in zazdelo se mu je, da vidi v bližini veliko ladjo z zgrnjenimi jadri, katero žene veter skozi meglo proti Laveškim otokom. Ladja je tako drvela, tako drvela, da ni imel paznik niti časa, da si jo dobro ogleda. Vse pa kaže, da je bila »Semillante-, zakaj pol ure kasneje je ovčar tega otoka, kako je . . . A. ravno tu je ovčar, o katerem govorimo, gospod, cn sam vam pove stvar... Dober večer, Palombo! Pridi in ogrej se malo; kar nič se ne boj.sr
Boječe se nam je približal mož s kapuco na glavi, kateri se je potikal krog našega ognja, in katerega sem imel za člana ladjine posadke, kajti nisem vedel, da prebiva ovčar na tem otoku.
Bil je star gobavec, napol idijot, z neko skorbutično boleznijo, da so mu ustnice silno otekle. Grozen pogled! z veliko težavo smo mu razložili, zakaj se gre. Tedaj je privzdignil starček s prstom svojo bolno ustnico in povedal, da je zares slišal iz svoje koče tistega dne, krog, poldneva, strašen tresk ob skale. Ker je bil otok ves pokrit z vodo, ni mogel stopiti na prosto in šele prihodnjega dne, ko je odprl svoja vrata, je ugledal breg, pokrit z razvalinami ladje in mrliči, ki jih je morje tam pustilo. Prestrašen je zbežal k svojemu čolnu, da gre v Bonifacio po ljudi.
(Konec prihodnjič.)'
54
Stran 2.
.SLOVENSKI NAK<JD\ dne 22. marca 1916.
67. štev.
aprila v Parizu. Vršile pa se bodo brez dvoma še druge konference in sicer v Rimu, Londonu in Parizu. Najbrže se bo v Rimu vršila še tudi specijalna konferenca glede dobave municije.
Angleško  naziranje o koncu vojne.
Angleški, general Turner izraža v nekam svojem članku, da po njegovem naziranju vojna ne more več trajat; udi. kakor štir: m%»e:e \d miral f^ridge ne navaja icrmina, toži pa ca je treba mno^o več ča*a ^a premoć- ententa Nem;ik kakor je tu niemu ljubo.
Francoska admiraliteta.
Podadmirala Le Bris in Cha-cheprat sta bila imenovana za člana
višjega mornariškega sveta, vicead-miral Faverau za voditelja brodov-
ne skupine in kontreadmirala Taste in Davely za poveljnika divizij.
Francoske finance.
Finančni minister Ribot je sporočil francoskemu proračunskemu odseku, da so dosegli predujmi, ki jih je Francoska že izplačala Belgiji, Črni gori in Srbiji ter drugim zaveznikom vsoto 4V4 milijarde frankov.
Grey hoče odstopiti?
Pariški listi pravijo, da namerava Qrey odstopiti in da bo njegov prihodnji obisk v Parizu tudi njegov zadnji obisk.
fenzlva narotta
S1LNEJŠ! BOJI NA RUSKi FRONTI. Dunaj, 21. marca.   (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. T   .10 delovanie mestoma oja-čeno, zlasti pri armadi Pflanzer-Baltin.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. II o f e r, fml.
RUSKI NAPADI POSTAJAJO OBSEŽNEJŠI  IN LJUTEJŠI, PONESREČILI   PA   SO   SE SKORAJ BREZ IZJEME.
Berolin, 21 marca. (Kor. urad.) Woiffov urad porGča:
Veliki glavni stan 21. marca. Vzhodno bojišče.
Rasi raztezajo svoje napade tudi na najskrajnejše severno krilo.
Južro Rige so bili krvavo od-i iti, takisto sovražni izvidni oddelki na fronti ob Dvini ter zapadno ja-kobštata.
Proti nemški fronti, severo - zapadno Postav ter med Naroškim in VKuie? skfau jezerom, so naperili noč in dan 6 močnih, toda brezuspešnih napadov. Izgube sovražnika odgovarjajo številu v boj zagnanih množic. Daleč naprej moleče ozko izbočen je naše fronte tik južno Na-roškega jezera, smo vzeli za nekaj 1000 m na višine pri Blisnekih nazaj, da se izognemo obkorjujočemu ognju.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
17. marca. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražnika jugovzhodno od Ikskila pri Tons-dorfu (9 km jugovzhodno od Ikskila). Pri Dvinsku je razpršila naša artiljerija jugozapadno od Garbunov-ke neko sovražno kolono na pohodu.
19. marca. V odseku pri Rigi je sovražna artiljerija silno obstreljevala mostišče Ikskil. Bolj proti jugu, na severu odseka Jakobštat, artiljerijski boj. V pokrajini Vidsij je obstreljevala naša artiljerija nemške jarke. Pri vasi Medsjanih (2 kilometra južno od Tverča) je poskusil sovražnik napasti, vrgli pa smo ga nazaj. Sovražna artiljerija je v bližini trga Smorgon nekoliko delovala. Ob zgornji Stripi so zavzeli naši lovski oddelki neki sovražni strelski jarek ter odbili z ognjem sovražne protinapade. Ravno tam smo preprečili sovražnikov poskus priti do vasi Jožefovke (18 kilometrov južno od Tarnopola).
Boji na vzhodni fronti.
Zavzetje mostnega okopa pri fJščiječku bodo Rusi gotovo izkoriščali ter predstavljali kot velik uspeh. Z operativnega stalivča tega ruskega uspeha gotovo ni imenovati bogve kako velikega, saj gre tu le za prav majhno točko v celi dolgi fronti. Drugo pa je, če se bodo ponašali s tem uspehom kot vojaki. Prisiliti take junake, kakršni so branili ta mostni okop, da zapuste svoje pozicije, je gotovo slave vredno junaštvo, če to stori enako močen sovražnik. Nočemo nasprotnikom kaliti ponosa, dasiravno so bili v osemkratni premoči, veliko večje junaštvo pa so izvršili naši vojaki, katerim se
je posrečilo, priti mimo silno utrjenih ruskih pozicij in deloma preko njih do Zaleščikov. Dvakrat so morali prebiti rusko fronto, da se jim je posrečilo umikanje.
Tudi na severnem delu fronte so začeli Rusi silno napadati. Večinoma so bili vsi njihovi napadi gladko zavrnjeni, naravno pa je. da so morda tu ali tam dosegli kak krajevni uspeli, kar pa za nadaljnji razvoj dogodkov na vzhodu gotovo nima nobenega pomena. O tem smo se imeli že večkrat priliko prepričati in se bomo prepričali h:di to pot.
Najvažnejše pri vseh teh operacijah je, da spoznavamo v teh sunkih že učinek skupne konference pariškega vojnega sveta. Zdi se, da je za enkrat vodstvo ententnih operacij res enotno in da so imeli ti sunki namen, razbremeniti Verdun. S kak-šrim uspehom, bo pokazala naj-bližnja prihodnjost.
Nove ruske priprave.
Bazelski listi izvedo, da zbirajo Rusi že več dni mnogo čet in silne množine municije na križišču Varni j. Čete in municijo pošiljajo od tam naprej proti Cartonjskn. ZJi se. da pripravljajo na tej točki ofenzivo.
Raz^-oloženje v Rusiji proti vojni.
Poslanec Savijenko je pri razpravljanju o proračunu karakterizi-ral razpoloženje v ruskih ministrstvih kot proti vojni. Vlada baje smatra vojno za popolnoma izgubljeno, kar pa vodilnih mož ne vznemirja mnogo. Nobeden v kabinetu baje nima posebnega interesa na zmagovitem koncu vojne, splošno bi jim bilo ljubše, da bi bila Rusija poražena od Nemčije, kakor od notranjih sovražnikov. Stremljenje vlade po separatnem miru je očivid-no. Maja 1915 sta izdelala Maklakov in Ščeglovitov mirovne predloge. Povsod krožijo v vplivnih krogih liste s pozivi: ■ Konec vojne*« Danes se je protivojno razpoloženje v krogih desnice bistveno ojačilo. — Baron Taube je zepet predložil obsežno spomenico za takojšnji mir z Nemčijo.
Ministrski predsednik Stirmer-Panin je prepovedal z okro>uco magistratom, zemstvom in vsem komunalnim oblastim v Rusiji nad inje razmotri vanje političnega in vojnega !>o!ožaja. Enako ne smejo sor^ niki risati vojakom o razpoloženja za mir. Car je baje sklenil, da r bo sklepal miru, predno se ni sovr nik umaknil za meje Rusije.
Ruski program za pariško gospodarsko konferenco.
Kakor poročajo »Times-<. sestavlja poseben posvetovalni odsek instrukcije za ruske zastopnike na pariški gospodarski konferenci. Naglasa se potreba, da se diplomatičnim potom dosežejo gotove Izjave glede programa te konference. Prvi del in-strukcij obsega politiko v vojnem času, konec pa politiko po sklepu miru. Posebna navodila so sestavna glede izse-jevanja v zavezniške dežele, posebni člen! obsegajo podlage za bodoče trgovinske pogodbe in carinske tarife ter potrebne korake za pridobivanje prijateljskih in nevtralnih trgov za izdelke zaveznikov. Posebna poglavja dajejo nadalje navodila, kako je ščititi te pridobljene trge proti vsiljevanju sovražnega blaga.
L
m Balkanu.
PRASKE MED PATRULJAMI OB GRŠKI MEJI.
Berolin, 21 marca. (Kor. urad.) Woiaov urad poroča:
Veliki glavni stan 21. marca.
Balkansko bojišče.
Izvzemši neznatne praske med patruljami ob grški meji, je položaj neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOMBE NA VALONO.
Dunaj, 21. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno b o i i š č e.
Naši letalci so pripluli nad Va-lono Ur metali z uspehom bombe na pristanišče in taborišča čet. Kljub silnemu obstreljevanju so se vrnili nepoškodovani.
Položaj v Crni gori In Albaniji je ncizpremenjeno miren.
Namestnik    načelnika generalnega štaba pl. H cifer, fml. -
Srbski prestolonaslednik v Parizu,
Pariz, 21. marca. (Kor. urad.) Srbski prestolonaslednik Aleksander je prispel v Pariz.
Grška   Je   anektirala Severni Epir?
vStcolo« poroča: Dne 18. t. m. je bil razglašen na Grškem kraljevski dekret, ki proklamira aneksijo Severnega     (dosedaj albanskega)
Epira.
Vesti o grško - romunskem dogovoru.
2e večkrat smo zabeležili vesti, da je prišlo med Grško in Romunijo do dogovora glede skupnega postopanja. Sedaj prihajajo taka poročila tudi iz Petrograda s prisiavkom, da sta se one državi glede svoje bodoče politike popolnoma sporazumeli. V ruskih krogih da se pripisuje temu sporazumu velik pomen.
Položaj v Romuniji.
Iz Bukarešte poročajo: Listi zasledujejo s pozornostjo najnovejše vojaške priprave Romunije ter svare
Bratiana, da se naj v svojih predstojećih odločitvah ne prenagli. »Stea-gul« piše: Predno se Romunija pridruži temu ali onemu, si mora biti sigurna^ da bo zmaga na njeni strani m da bo njeno ozemlje po vojni primerno povečano. »Moldava« poudarja, da je sveta dolžnost Romunije, pridružiti se sovražnikom Rusije ter tako nadaljevati svojo 301etno tradicionalno politiko.
Romunska vlada je zaukazala vsem romunskim transportnim ladjam, ki prevažajo žito iz Konstance v Carigrad, da se nemudoma vrnejo v romunska pristanišča. Kakor se zatrjuje, se je zgodilo to zato, ker Rusi te ladje love in jih brezobzirno uničujejo. Pretekli teden je neka ruska vojna ladja celo torpedirala romunski parnik, ko se je ta nahajal Še v romunskih vodah.
V Jassvju se je vršila v nedeljo volitev vseučiliškega rektorja. Največ glasov so dobili profesorji: Filli-pide, Cantacuzene in Alexandrescu. Profesor Stere je ostal v manjšini.
Vojna z Italijo.
BOJI   NA ROMBONU.
Dunaj, 21. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Položaj je v splošnem neizpre-menjen.
Sovražne napade na pozicije na Rombonu in Mrzlem vrhu, ki smo jih bili zavzeli, smo odbili. Na Rombonu smo pri novem podvzetju vjeli SI Italijanov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
17. marca. V noči na 16. marca so poskusili sovražni infanterijski oddelki, podpirani od artiljerije, napasti naše pozicije severo - vzhodno Rovereta in v Suganski dolini. Ogenj naših streicev jih je odbil. V tofan-skem odseku, dolina Boite, smo zasedli kljub neugodnim vremenskim razmeram pozicijo v Forcelli di Fontana Negra med prvim in drugim vrhom Toiane v višini 2588 metrov. Sovražni poskus, obkoliti nas, je bil takoj odbit. V dolini Bela smo obstreljevali trdnjavo Hensel. Na soški fronti artiljerijski boj in delovanje naše inianterije z učinkovitim metanjem bomb. Neki lastni oddelek je vdrl nepričakovano v neki jaick vzhodno Petovelj in je tam vplenil nekaj pušk, municije in obrambnih ščitov.
18. marca. V gorovju živahno topovsko delovanje. Nasa artiljerija je razpršila sovražne korakajoče kolone v smeri proti Landru, gorenja Rienžka dolina in je nadaljevala obstreljevanje kolodvora v Toplah, kjer je provzročila vidne škode in nekaj požarov. Sovražna artiljerija je obdelavala trdovratno s posebno ljutostjo nase pozicije na višini Sv. Maric v tolminski zoni. Na ostali front' so se včeraj nadaljevala podjetja naših oddelkov, katera je podpirala artiljerija. Sovražnik je bil jako čuječ in se je bogato posluževal bomb in raket. Sovražni letalci so metali vžigalne bombe v bližini Punta di Sdoba v zalivu Panzano, niso pa napravili škode.
»Nostra guerra.«
»Journal des Debats« obdolžuje Cadorno trmoglavosti, ker on poudarja vedno le »Nostra guerra«, kar je provzroč'lo Italiji same poraze. Nikdar ne doseže Italija niti najmanjšega uspeha, dokler se ne doseže uničenja Nemčije. Raditega bi moral Cadorna svoje lastne nr?č>te podrediti načrtom zavez«fkov\ 1 ko meni francoski listali ne ven m nio, da bi konferenca v Parizu kaj omehčala Cadorno in ga odmaknila od njegovega stališča, on je šel v Pariz najbrže z namenom, da si utrdi svojo »trdovratnost« ter ostane pri »naši vojni«.
Radikalno časopisje v Parizu je sploh prav hladno sprejelo Cadorno in z nekakim zaničevanjem konstatira, da je ofenziva na soški fronti zopet končana in seveda končana s popolnim neuspehom.
Vojaški razgovori v Parizu trajajo do današnjega dne. potem odpotuje Cadorna v London. Italija se ne vda francosko - angleškim sovražnostim proti NemčiiL
V konferenci v gospodarskih zadevah četverozveze v Parizu namerava Anglija pritisniti na zaveznike, da bi izvajali sovražnosti proti Nemčiji tudi po vojni na trgovskem polju ter bi ne sklepali z Nemčijo nikakih trgovskih pogodb. »L' Italie« pravi, da Italija more razpravljati o takem predlogu le skrajno previdno, kajti
ako bi se angleška želja izpolnila, potem bi trpela dežela veliko gospodarsko škodo. V Italiji se pač kaže potreba, da se dobi razne izdelke po cenah prejšnjega uvoza, tudi se ne da opravičiti, da bi Italija plačevala potrebno blago dražje, samo da bi ustregla angleškim in francoskim željam. Dokler ne bosta mogli Francija in Anglija dajati blaga po enaki ceni kakor Nemčija, so vsi razgovori o takih željah brezuspešni.
Italijanski interesi v Egiptu  in Anglija.
Rim, 21. marca. (Kor. urad.) Kakor poroča »Agenzia Štefani«, se je izvršila med zunanjim ministrom Sonninom in angleškim poslanikom radi ureditve nekaterih Egipt zade-vajočih vprašanj, izmenjava not. Glede morebitnega konca kapitula-cijskega režima v Egiptu in glede razmer italijanskih podanikov v kolonijah je izjavila angleška vlada, da je vedno pripoznala pomen italijanskih interesov v Egiptu in da hoče načelno ravnati z italijanskimi interesi, z italijanskimi meščani in podaniki italijanskih kolonij ravno tako, kakor z interesi, meščani in podaniki kolonij kake druge tretje države. Pod tem izrecnim pogojem da italijanska vlada svoje privoljenje za morebitno opustitev kapitulacij in preureditev mešanih sodnih dvorov, ako se Dridružijo k temu tudi ostale zavezniške države. Tretje italijansko vojno posojilo. »Polit. Korr.« poroča: Po nekih uradnih podatkih bi znašalo tretje italijansko vojno posojilo 2933 milijonov lir. Znani nacijonalni ekonom Einaudi pa je izračunal rezultat z 2281 milijoni lir. Po drugem v inozemstvu razširjenem poročilu bi znašalo posojilo komaj 1700 milijonov. Ali Einaudi v svoj račun najbrž ni postavil garancijskega zaloga 500 milijonov in 200 milijonov iz zamenjave naslovov. Strokovnjaki pravijo, da dosežena gotovina bo zadoščala komaj za malo časa čez mesec maj. _
Italijanski parlament.
Nadaljevanje in konec gospodarsko-politične debate.
Curih, 19. marca (Kor. urad,) Montiguarnieri je povdarjal, da se ne sme dopuščati nadaljevanja izseljevanja v Ameriko, ko manjkajo moči za kmetijstvo. Vlada in njeni uradniki so nesposobni in zaspani, ali iz patrijotične discipline glasuje za vlado.
Reformist Ra i m on do pravi, da Anglija je gotovo kriva gospodarsko-političnih pomanjkljivosti, ali vlada se ne more izgovarjati s tem. Vlada je sestavljena iz vsekakor koristnih ali ne neizogibno potrebnih ljudi. (Salan-dra : Popolnoma prav. istega mnenja.) Sedanji ministri ne obvladujejo položaja. Po moji sodbi se ne more glasovati za vlado, proti kateri se je govorilo skozi 10 dni, kajti drugače bi stali mi pred parlamentom in ljudstvom kot popolni lažniki. Mi potrebujemo nacijonalno ministrstvo, ki se ne straši kaj podvzeti in ne dopusti, da bi Italija in njeni zavezniki Še izgubljali dragoceni čas.
Ferri pravi: Da se je zapustilo kar naenkrat trozvezo in s to skozi trideset let obstoječi izvenpolitiški sistem, to je provzročilo negotovost in nevoljo v ljudstvu in parlamentu. To negotovost in nevoljo je postopanje vlade z zadnjimi parlamentaričnimi dogodki in z očitnim pomanjkanjem primernih pogodeb z novimi zavezniki Se povečalo. Poleg kralja, vlade in parlamenta  sodelujejo  kot najvišja
merodajna oblast prostozidarji. Ti silijo na sestavo nacijonalnega* ministrstva, ki pa naj bi se bolj prav imenovalo mednarodno ministrstvo. Ferri je odvrnil na medklice, kakor lakaji, kamoristi, maffia.
Labriola je izjavil v imenu in-tenvencijonistov, da želijo le zmago, preprečiti pa morajo, da bi bila zmaga italijanskega orožja, kakor bi to želelo sedanje diktatorično ministrstvo, poraz načel svobode in demokracije.
C i c c o 11 i izvaja, da je^treba vlado približati ljudstvu. Ko je hotel napadati vlado, so ga vedno motili z medklici, tako da ni mogel nekaj časa nadaljevati. Potem ko je nadaljeval ter hotel olepšati dogodke v maju in skušal jih primerjati z nasilstvi katera imajo navado vršiti vlada in tudi Giolittijanci pri volitvah, so ga prekinili medklici : Kaj takega še ni storila nobena vlada; — tudi še ni ukazala nobena vlada takega ropanja, kakor se je vršilo v maju v Milanu. Sicer pa je boljše, pustiti za sedaj neodkrito zgodovino majskih dni in takratne proskripcije proti Giol ttiju in drugim možem. (Salandra poskoči in reče : Vi, ljubi Ciccotti, ali morete kot dostojen človek trditi, kakor trdim jaz, da vlada ni storila nasilstev, ki se jej pripisujejo !) S skrajne levice zadonijo protiklici: Taka predrznost, da se delajo tako nedolžne! Brez njihove policije in uradnikov bi se demonstracije ne bile posrečile ! Celo reformisti-čna „ Azione" je to priznala. Ker je večina pri tem besednem dvoboju ostala pasivna, zakliče Ciccotti : Zakaj se potem tako močna stranka kakor so Giolittijanci ni uprla demonstracijam? Socijalisti: Ker so se bali nevarnosti.
Salandra predlaga, naj bo seja v nedeljo, da se konča debata.
Curih,   20. marca. Ministrski predsednik  Salandra je imel v poslanski zbornici pri razpravi o gospodarsko - političnem položaju govor, v katerem je med drugim izvajal: Priznavam, da zadeva odgovornost za gospodarsko politiko celo ministrstvo, in sicer ne zgol iz čustva ministrske solidarnosti. Nepotrebno bi bilo, zagotavljati, da se ni zgodila nikaka zmota ali neprevidnost. Ravno tako smelo bi bilo zatrjevanje, da se v prihodnje ne zgodi nič takega. Uvaževati je premembe, provzroče-ne po sedanjem požaru, ki mu ni primere v zgodovini, o vseh idejah in dejstvih    gospodarskega življenja. Vlada ima čut, da mora kolikor mogoče podpirati narodne moči. Potrudila se je, da izpolni to nalogo, ne da bi bila kdaj odklonila pristojne nasvete in sodelovanje. (Pritrjevanje.) Zdaj ni čas, lotiti se velikih upravnih reform. Stroj se ne sme premeniti v trenotku. ko dosega največje efekte. Ni resnično, da sta Francija in Angleška v sedanjem trenotku premenili svojo smer. Sedanjih gospodarskih težav se ni mogla ogniti nobena človeška sila in nikaka človeška modrost, naj   bo tudi velika dolžnost vlade, jih olajšati. Če sedanji ministri niso v stanu, izpolniti te naloge, ima zbornica dolžnost, da te ministre nadomesti.   Prizadevanja vsakega posameznika morajo stremiti na to, da podžgo zaupno razpoloženje javnosti. Nobena beseda se ne sme izreči, ki bi mogla potlačiti to razpoloženje. Kdor jo izreče, greši proti domovini. — Salandra je nato pozval vsakega, ne glede na stranko in na razred, kateremu pripada, naj sodeluje pri oja-čenju duševne odporne sile dežele. Govornikom, ki so omenjali konservativne tendence v ministrstvu, je izjavil, da sta Sonnino in Cavasola stara vneta pristaša interesov in pravic delavstva. Ministrski predsednik je potem govoril o zakonu za južno Italijo,   določajočem   ugodnosti za kmetijska dela, ter je rekel, da zdaj ne more nihče biti ne konservativec, ne demokrat, nego da mora biti vsak vojak. Nad vsemi političnimi struja-mi stoji domovina, ki je edina večina in nepremenljiva Italija gre nad vse. Več  govornikov je  razpravljalo o vodstvu.   Zbornica na)   odkrito in brez odlašanja izjavi, če so možje, ki so zdaj na krmilu, najpripravnejši, da izpeljeio vojno do zmagovitega konca. Priznati je treba, da ima ministrstvo zaslugo, da je začelo vojno in določilo njene cilje. Možje vlade so trpeli, da bi dosegli te cilje. Ministrske krize se ni treba bati, če se misli, da bo ta kriza koristna. Ce je to vaše  mnenje,   izrazite je odkrito z glasovanjem, brez zadržka, da bi se jutri ne ponovilo. Če so drugi za vodstvo vojne sposobnejši, kakor sedanji ministri, potem je bolie, da pride kriza danes namesto jutri. Tistim, ki vladi očitajo, da z nastopom Italije niso napravili kupčije, tem odgovarjam, da bi bilo nevredno,  če bi se bila z intervencijo napravila kupčija. Z dvigneno glavo smo morali zapustiti zvezo, na katero smo bili vezani 30 let in ne tako, kakor da smo hoteli kaj izsiliti Italija je z dvigneno glavo  zapustila  zvezo. (Odobravanja}
67. štev.
Stran 3
Zaupnica Salandrl.
Italijanska  zbornica je odobrila
s  željo   ministrskega predsednika ■landre s poimenskim glasovanjem 394 glasovi proti 61 dnevni red z aupnico vladi, kakor ga je predložil oslanec Morpurgo: Zbornica zaupa, jt bo vlada pod sedanjimi pogoji svo-o lastno gospodarsko in finančno olitiko vodila tako dalje, da doseže aiučinkovitejšo obrambo kmetijskega, Mustrijelnega in komercijelnega živ-enja dežele. — 61  poslancev, ki je iasovalo   proti zaupnici Salandrovi,
0 socijalisti,   nelcaj nacijonalistov, rmistov, radikalcev in neodvisnih.
O Salandrovi zaupnici.
Tako se je zgodilo, kakor je bilo kovati: Salandra ie dobil zaup-ico z ogromno večino. V zbornici je bilo govorov čez mero, ki so živali     vlado,    armadno vodstvo, o, govorili o gospodarskih tež-jah itd., ali nejasno jc še, zakaj • posegli intervencijonisti v de-ito z onim ognjem, katerega je bilo no njihovo časopisje pred otvorit-raznrave o gospodarsko - polici interpelacijah v zbornici. Mor-c pojasni   to v Parizu, kamor e tudi Salandra s Sonninom za ^rno. morda je iwU Salandra zaupno   namignil intervencijonistom.
ko naj se drže v parlamentu in morda je svojim zaupnikom razložil, : se italijanska vlada ne spušča v nikake sovražnosti napram Kemiji. Tudi o vojnem vodstvu so govo-i previdno. Glede težkoč na gospo-iarskem polju je Salandra kar od-priznal. da res obstoje težkoče. (talija pač ni hotela ničesar izsilje-ati in z intervencijo ni hotela delati ^čije.   Salandra se   je v zbornici ^tno gibal nad strankami, on dobro ve\ da nima večine v zbornici, ve" pa tudi, da stoji med dvema oinama, izmed katerih se vsaka . da bi nasprotna stranka prišla vladne oblasti. Tn tako se vzdr-Salandra  pokonci   med tema ^uprnama. Zadostuje le. da zamrmra o od-topu,   pa pribite nasprotniki z leve in desne in podpirajo Salandro in g       'o zanj. In tako bo tudi v ^odoče. Salandra ostane sredi itali-riskfli vojnih zmed in grehov do xonca vojne.
Boji na morju.
VGLEŠKO   POROČILO   O PO-^RSKI    BITKI   V SEVERNEM MORJU.
London, 21. marca. (Kor. urad.)
;  -     zjutraj so zapazili angleški nemške rušilce v bližini oh   .S ■ v-ražnik se je odpeljal takoj proti Zeebriiggu. zasledovan od naših rušileev. Spotoma so izmenjavali ^rele. Kakor smo opazUi. sta bili dve ovražni ladji zadeti.   Mi smo imeli i ranience.
(Wolffov urad pripominja: Opo--iamo na   uradno   poročilo šefa trn I kega štaba mornarice.^
»Tnbantia«.
preiskava holandskih mornari-oblasti o potopitvi »Tubamije'<, je dne 19. marca v Amsterdamu laljevala. Zaslišani so bili kapitan, ustniki in moštvo. Zaslišujejo mor-- Ud častniki.   Poročilo, ki so je oslali   ravna te1 jstvu holandskega r lovda. pravi v bistvu:
Prvi častnik ]e sta! na poveljniškem mostišča, ko se je nameravala ravno z;       iti. V tem trenotku le zagledal na strani v temnem morju svetlo črto. brez dvoma mehurč-. dvigajoče se iz torpeda, ki se je veliko hitrostjo bližal ladji. »Glej! fllej!« je zakliea! Četrtemu častniku, <e stal tsdi rn mosticu. Ta ie približke ter tudi videl ono Črto me-irčkov. Prišel je nato še kapitan,
1 se je ravno mudfl v hišici za zem-: ide. v tem trenotku   pa   je bila
bantia   že zadeta. Tudi mornar, bil nj str*v\ je videl mehurčke, re^ma čolna s pasažirji sta vi-v daljavi neko slabotno luč ter mornarji veslali proti tej luči in :ali na pomoč. Luč je nato obsve-In in pasažirji pravijo, da so i v tej smeri nekaj, kar je bilo lohno Vakermi podmorskemu čol-al  torpedovki. Ko *e ie zdanilo, je bila ladia izginila. Ravnateljstvo Llovda ie preori-•no, da ni izgubil noben potnik živ-ia.   Predno ie zapustil kapitan t jo, je dal nre'skiti   vse kabine, mski poslanik Bolivije, dr. Sali-- Vera. ki je bil z ženo in tremi r''roci na »Tubantiji«, je pustH tam ■ :0.00O goldinarjev in uradne spise poslaništva. Vse to se Je s »Tuban-vred potopilo.
Amerika in »Tubantla*.
\gence Havas« poroča iz Wa-.tona, da je vlada Zedinjenih držav naročila svojim konzulom v Evropi, da naj preiščejo vzrok po-topitve »Tubantije« in poskušeno torpediranje »Patrije«,
Strah holandskih mornarjev prod
podmorskimi čolni.
Iz Rotterdama poročajo 21. marca: Tukajšnji mornarji nočejo na ladje, dokler ne poskrbi vlada za varnost holandskih pamikov na ta način, da pošlje iskalce min, ki naj spremljajo vsako ladjo pri prihodu in odhodu ter predpiše kurz okoli Škotske. Parnik proge »Batavia«, ki bi bil moral snoči odpluti v London, je ostal v pristanišču. Prcdsedništvo mornariškega združenja bo imelo danes konferenco z notranjim ministrom.
Potopljeni parniki.
Angleški parnik »Mecong« se je razbil v bližini Scarborougha. dva moža posadke sta utonila. Potopila se ie tudi angleška jadrnica »Gert-rud«. Dne 6. marca je bil potopljen parnik »Masunta« z riženi na potu iz Dangkoka v London, razen tega pogrešajo šc 6 parnikov.
Angleški podmorski   čolni   ob norveški obali.
Tz Christianije: Neki angleški pr,!morski čoln je ustavil 10. t. m. v bližini Flekkeroeja v norveških vodah več ladij. Na pritožbo norveške vlade jc izrazilo angleško zunanje ministrstvo svoje obžalovanje ter naznanilo, da so dobili podmorski čolni povelje, da morajo voziti v norveških vodah na površju in z raz-obešeno zastavo.
Turška vojna.
TURŠKO LRADNO POROČILO.
20. marca. Fronta v Y e -irienu. Neki angleški oddelek z dvema strojnima puškama, ki je prodiral v smeri iz El Saila, severno od £ejk Osmana. ie napadla neka naša četa, ki smo mu jo bili poslali nasproti. Sovražnik je zbežal v Sdk Osman ter pustil na bojišču 20 mrtvih in ranjenih ter 9 ubitih konj.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
17. marca. Devetdeset vrst zar adno od Erzeruma smo zasedli mesto Mamahatun. Tekom teh bojev smo vplenili pet topov, strojne puške in tren ter vjeli 44 častnikov in 770 Askarov.
Razne politične veti.
= Nadvojvoda Friderik in Ukrajinci. FeldmarŠal nadvojvoda Friderik je sprejel dne 19. marca pri vrhovnem armadnem poveljništvu predsednika ukrajinskega narodnega sveta, državnega poslanca dr. Konstantina Le\vickega, in podpredsed-mka. državnega poslanca Nikolaja viteza \Vassilka.
= Revolucija na Kitajskem. »Ti-mes<: poročajo iz Pekinga, da se revolucija na Kitajskem vedno bolj širi. Vstaši so se polastili provinc Jima, Jinan, Kve - Kvejčau ter proglasili njih neodvisnost. Njihove čete štejejo 30.000 mož ter razpolagajo s 13 baterijami. Kit^;ska vlada mobilizira ter namerava zbrati tekom 6 mesece v 100.000 mož. Sestavila je že 20.000 mož brojeći ekspedicijski zbor, ki se nahaja v Sečuanu. Položaj je rc^en.
= Portugalska in Anglija. »Az Est« poroča \z Barcelone o razgovoru z nek^m nemškim častnikom, ki je dospel s Portugalske. Častnik je povedal, da ljudstvo nikakor ne demonstrira proti Nemcem, marveč da je silno ozlovoljeno nad postopanjem vlade ter odkrito kaže svoje simpatije napram Nemčiji. Portugalska vlada je ladje zaplenila samo na angleško povelje. Nemški častniki govore z obžalovanjem in simpatijo o Portugalcih, z ogorčenjem pa o Co-sti. Nemški častniki bodo ostali do konca vojne v Barceloni. Ena sama ladja na Portugalskem ni bila zaplenjena, to je neka ogrska ladja.
Brazilija bo posnemala Portugalsko? Iz Londona poročajo: Sodi se. da bo tudi brazilska vlada sledila vzgledu Portugalske in Italije ter zaplenila nemške in avstro-ogr-ske parnike v brazilskih pristaniščih, ker so se pojavile največje težkoče, vzdržati promet Brazilije z inozemstvom. Nasproti temu se trudijo nemški kapitalisti v Ameriki zbrati denar za nakup teh ladij. Skupaj z avstro-ogrskimi ladjami gre za 480 parnikov. Ta veliki kon-zern. ki bi razpolagal z ve l kakor Štirimi milijoni tonami, zahteva pripustitev svojih ladij k trgovskemu prometu po vsem svetu. Nemci upajo, da bodo dobili po brazilskih zakonih pravico za nakup ladij in da bodo s tem soglašali tudi aliiranci, toda le pod pogoiem, da se denar izroči šele po končani vojni Nemčiji in Avstro-Ogrski.
= Želje ameriških Ircev. Dne 4. In 5. marca se^e sestal v New Yorku nekaki irski narodni konvent. ki je izvolil 60 članov v komite »Prijateljev irske svobode«, ki ima nalogo, J
skrbeti za to, da dobi Irska po končani vojni svobodo. Komite je zasnovan na podlagi upanja, da bo Nemčija premagala Anglijo. Konvent je končal svoja posvetovanja z nekako proglasitvijo Irske kot neodvisne in s pozivom do Amerike, da naj pri-pozna Irsko kot neodvisno narodnost, oziroma državo.
lleitl 12 hMN lezel.
Obstreljevanje goriškega mesta
iz najtežjih kalibrov, kakor je sporočil uradni komunike 19. t. m., je bilo zopet nekaj groznega. Mesto je trpelo obilo zopet v južnem delu, kamor kar divje streljajo Italijani, kakor da bi bila tam zbrana velika armada. Vsakokrat napravijo škodo na poslopjih, na poljih, na drevju. Krasno drevje lepega drevoreda na Korzu je že mnogo trpelo. Ognje-gasci imajo ob takih prilikah mnogo posla, in kako skrajno nevarnega, da preprečijo razširjenje ognja. Obstreljevali so Italijani tudi del ob poti proti Soškem mostu, tam je obilo trpela lepa vila grofa Alfreda Coroni-nija, bivšega slovenskega poslanca. Sredi krasnih nasadov na primerni višini stoji ta gradič. Tam okoli so padale granate in razdevale tudi to krasno mesto. Okolica trpi strašno vsled vednega obstreljevanja, in sicer vsa. od južne strani ob Soči do Solkana.
Vogrsko. Parkrat, ko so se predrznih italijanski letalci metati bombe okoli postaje VolČjadraga na Goriškem, je bilo navedeno v Cadorno-vih poročilih ime Vogrsko za postajo v Volčjidragi v Vipavski dolini. Lepo na levo, v hribčku gori nad cesto, tiči Vogrsko, obvladujoč Volčjo-drago; krasen pogled iz železniškega vlaka. Lepo selo s starim gradom.Družino grofov Berchtoldov veže zgodovina na ta kraj »zu Ungar-schitz«. Te dni smo čuli, da so na Vogrskem prav dobro sprejeli ogrske vojake ter jim povedali, da ima ta vas pravzaprav ime po Ogrih, ker nekoč so naselili tukaj nekaj Ogrov in ti bi bili povzročili ime kraju: Vogrsko. Kraj je dobil ime po graščini, kakor Dornberg in Rihemberg po tamkaj bivajočih plemenitaših. Na Vcgr9kem so priimki: Gorjan, Gre-gorič, teh dveh priimkov je posebno dosti, potem Nardin, Marvin, tuja priimka bi bila: 2ižmond in Beltram. Teh je tudi nekaj. Vogrsko je maj*-hna kmečka občina, izborno vino raste na Vogrskem. Devet kilometrov je od Gorice. Prebivalcev okoli tisoč. Dobri kmečki ljudje. Župan se piše Beltram in je bil odšel takoj ob mobilizaciji k vojakom. Na Vogrskem je šola dvorazrednica. Sedaj učiteliuje tam g. Balič, ki je dolgo časa uČiteljeval na slavnem Vrhu sv. Mihaela.
Kal je gorska občina na levem bregu Soče visoko gori na gorovju. Krepak gorski rod prebiva v občini. Sedaj občina trpi obilo vsled vojne. Saj vemo, kako bi Italijani radi zlezli čez Sočo na levi breg povsodi. Ker pa ne morejo, pa streljajo čez in tako je občina Kal že hudo prizadeta. Glavni kraji so: Kal, Levpa, Lom. Na Levpo letijo granate in jo razde-vajo. Sola je v Kalu, v Levpi in na Lomu, tam so tudi cerkve. Kal je oddaljen od Gorice 37 km. Pošta za Kal je v Avčah. V Kalu in na Lomu sta bili kmetsko-izobraževalni društvi. Prebivalstva šteje občina nekaj nad 2000. Levpa, priimki Levpušček so v občini, Lipičar, izvirajoči iz »lipe«.
Umrl je v ruskem vjetništvu An • ton S p a č a 1 iz Kostanjevice na Krasu. V Przemyslu je bil vjet. V Taškentu v Turkestanu je zbolel in tam umrl.
Ranjen se nahaja v bolnišnici na Dunaju. L, Backcrstrasse 10, narednik Josip C e h o v i n iz Gorice, pekovski mojster v ulici Formica.
Smrt med begunci. Danes so pokopali v Ljubljani begunko Marijo Šturmovo iz občine Livek, tik ob italijanski meji.
Kdo ve", kje se nahaja g. Robert K a s t n e r, lekarnar v Tolminu? Poročati se naj blagovoli A. Domin c o. Št. Vid pri Ljubljani. Stroške povrnem.
Kje so moli starši? vprašuje Fran K o m j a n e c. trdnj. art. polk 4./IV. res. komp. Starši so Floriian in Frančiška Komjanec iz Ste-verjana št. 185. Odkar je vojna z Italijo, ni nobenega glasu o njih.
Po svoji ženi Rozahji in po njenih starših sprašuje Albin T e r č i 5. trdnj. art. polk 4./FV. res. komp. Starši so Štefan in Rozalija Tr^in »z Števerjana, po domače š k r -j a n č e v i. Odkar je nastala vojna z
škoda, U Jo le napravi potres v hrvatskem Primorju, znaš po privatnih zanesljivih cenitvah nad 1 in pol milijona kron. Najbolj so trpeli kraji Grižane (s 95 hišami, ki so vse
rušene), Komenjak, Marušiči, Barci, Dolinci, Franovići in Mavrici.
Dnevne vesti.
— Prememba zasebnega prava.
S cesarskima naredbama z dne 12. oktobra 1914 in z dne 25. julija 1915. so bili uveljavljeni posamezni deli v gospodski zbornici že sprejete novele splošnemu državljanskemu zakonu. S tem je bilo ustreženo vsaj najnujnejšim slučajem, nastalim iz vpliva vojne na posamezne dele zasebnega prava. Od tedaj je vsled opustošenj pri sovražnih vpadih, zlasti vsled uničenja zemljiških knjig in drugih listin, postalo potrebno, da se uveljavijo določbe načrta o pridobitvi lastnine in drugih nujnih pravic na posestvih, ki niso vknjižena. dalje predpisi o skrajšanju dobe zastaranja, da bi nastale negotovosti glede lastniških razmer pri posestvih in otežkočenja pri zemljiškem kreditu. Popolna prememba zasebnega prava v zmislu novele, ki jo je sklenila gospodska zbornica, je postala ne-odložna in se je izvršila s cesarsko naredbo z dne 19. marca 1916.
— Ponovno odlikovanje. Profesor na mariborski gimnaziji in rezervni nadporočnik dr. Anton Dolar je drugič odlikovan s srebrnim Signum laudis.
— Vpoklici na Ogrskem. Ogrski črnovojniki letnikov 1868. in 1869., ki so bili pri zadnjih naborih spoznani za sposobne, ter vsi, k vojaškim delom poklicani obvezanci letnikov 1865.—1897., ki so bili od tega dela odpuščeni ter pri prebiranju spoznani za sposobne, so poklicani na dan 5. aprila pod orožje. Pri nas se nahajajo te kategorije že od februarja pod zastavami.
— Iskrene pozdrave vsemu ljubljanskemu dijaštvu pošiljajo pred odhodom na bojišče dijaki-prosto-voljci: Valentin P a n č u r, Slavoj B e n e d i k, Vinko R a vn i k a r in Albin F a k i n.
— Praporščak Milan Mravlje brzojavlja iz Aleksandrije svojim staršem, da je zdrav v italijanskem vjetništvu.
— Darila. Za Rdeči križ. Povodom smrti deželnega predsednika Andreja barona W i n k 1 e r j a so gospod tovarnar Albert S a m a s s a. gospod komercijalni svetnik Maks Samassa in g. veleposestnik Fran G a 11 e s soprogo darovali po 50 K namesto vencev društvu Rdečega križa — Gospod vladni svetnik dr. Edo Š l a j m e r je daroval pristojbi-ro :a voiaŠko nastanitev v znesku rA K 95 v in gospod nadporočn^K c'r. 1 r g r u b e r svoto 40 K v prid R!e -č'ga križa.
— Razglas. Vsled naročila c. in kr. poveljstva južnozapadne fronte z dne 24. februarja 1916, št. 9485, se razglaša naslednje: Vsako prikrivanje ali zadrževanje zalog žita, sočivja in mlinskih izdelkov, ki so naznanilu zavezane ali določene za oddajo, je strogo prepovedano. Isto velja glede neobhodno potrebnih reči, ki predpiše oblastvo zanje od primera do primera dolžnost naznanila. — Odredilo se bo popisovanje zalog in strogo pregledovanje. Prebival-tvo se svari, naj nikar še nadalje prikriva ali zadržuje nenaznanjenih. oziroma neoddanih zalog. Tako postopanje je kakor izdajstvo domovine in se bo brezobzirno kaznovalo. Poleg denarnih kazni do 20.000 kron se bodo hkrati nalagale zaporne kazni do enega leta; zaloge se bodo zasegle. Pri obrtnfkih se bo brez prizanašanja izrekla izguba obrtne pravice; vsak tak primer se bo objavil. — Obrtniki, ki se branijo oddati neobhodno potrebne reči kupcem, najsi so stari odjemalci ali ne, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 200 K, z izgubo obrtne pravice, po okolnostih tudi z zaporom do šest mesecev. — Vsako nakupovanje neobhodno potrebnih reči preko tekoče lastne potrebe — poženištvo — je zanič-Ijivo; oškoduje tržni položaj, otež-k o č a posebno oskrbovanje revnega ljudstva, nas slabi v gospodarskem bojn in krepi naše so-vražnike.Tako neopravičeno nakupovanje iz strahu se mora ožigosati kot strahopetstvo in domovini sovražno dejanje. Prebivalstvo se poživlja v svojem lastnem interesu, da ta razglas natančno uvažuje. Gospodarski boj, ki so nam ga vsilili sovražniki, zahteva odločno, da se naj skupno z našimi vrlimi četami na frontah bori vse zaledje s svojimi sredstvi in s požrtvovalnim samo-zatajevanjem. — V Lj ubijani, dne 18. marca 19k6. — C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz, s. r.
— Pozor! Trgovci in občinstvo, kf prodajajo, odnosno kupujejo sladkor v škatljah po 5 kg, se opozarjajo, da se sme vzeti, odnosno oddati
za 4 kg 75 cU(g o^fnfcr"' al*v
kornih nakaznic. Toliko namreč tehta čista teža sladkorja, drugo je pa papir. Običajnih cen ovojev (škatelj) to ne tangira.
— Pozor! Trgovci in obrtniki se še enkrat opozarjajo, da, kdor ne prinese mestnemu magistratu naznanila za kavo vsaj jutri, dne 23. marca, bo kaznovan najmanj na 50 kron globe. Naznanilo Je prinesti, če ima stranka kaj kave v zalogi, ali pa nič.
— C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom v Ljubljani. Delovanje posredovalnice se je začelo počasi razvijati in oglasilo se je že lepo število invalidov in tudi nekaj delodajalcev. Želeti pa bi bilo. da bi se poslednji v večjem številu javljali. Dela iščejo invalidi: 2 pri cestni železnici, 1 čevljar, 2 čuvaja, 1 delovodja. 1 dninar, 1 gozdar, 1 hišnik. 2 ključavničarja, 1 krojač, S za lahka dela, 1 mizar, 9 paznikov, 1 pleskar, 4 za pisarniška dela, 5 pismonoš, 5 portirjev, 1 policijski stražnik, 1 risar, 6 slug, 1 skladiščnik. 1 strojnik. — Posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, dohod iz Go-rupovih ulic.
— Pokojni generalnoštaM zdravnik dr. Anton Stare je biP ro dom Ljubljančan; njegov oče je bil po svoji ljudomilosti znani trgovec na Starem trgu. Bil je brat rajnega zagrebškega profesorja Josipa Sta-reta, ki je Slovencem po Mohorjevi čriižbi podal obširno delo »Obča zgodovina« in v »Ljubljanskem Zvonu« napisal v »Pismih iz Zagreba-vrsto književnih in kulturnih poročil ter mnogo povesti »(Prvi sneg-. »Lisjakova hči«, »Zadruga« i. dr.?. Ljubljana, kjer je služboval dolgo vrsto let, bila mu je zelo priljubljena, potem Kamnik, kamor je zahajal na letovišče. Tudi še zadnja leta je bil čvrst ter rad potoval peš in na kolesu. Poznal je vse Ljubljančane in ti vsi so ga radi izvanredne Ijudo-milosti spoštovali kot izborne^], vedno cfovtipnega družabnika radi imeli. Zaveden narodnjak bil je vse svoje življenje. —I.
— Novi bankovci. »Fremden-blatt« javlja, da izda Avstro-ogrska banka v drugi polovici letošnjega leta nove desetkronske in dvajset-kronske bankovce.
— Promocija.    Na dunajskem vseučilišču je bil 20. marca promo viran za doktorja prava gospod Andrej G o s a r. Čestitamo!
— Ljudskošolske vesti. Za su-plentimo v Smartnem pri Litiji je nameščena absolvirana kandidatinja Frančiška I v a n č i č na mesto učiteljice Frančiške F u r 1 a n, ki je n:i dopustu. Definitivni učiteljici Mariji Veselic je poverjeno vodstvo šole na Vrhpolju. Tzstopila je iz Lich-tenturnovega zavoda učiteljica Marija R o 11 fn vstopila S. Jolanda C e 1 a r.
— Slovensko trgovsko društvo »Merkur« ima danes ob pol 9. uri zvečer svoj XV. redni občni zbor v društvemh prostorih (Gradišče 17. Liningerjeva hiša, I. nadstropje).
— Za obiskovalce ljubljanskega Gradu. Vojaško poveljstvo ljubljanskega Gradu je dalo napraviti ob potih primerme koške, kamor je odlagati papir, pomarančne lupine in slične stvari, da se ne ponesnažijo klopi, pota, travniki In grmičevje. Občinstvo se opozarja na to napravo s pozivom, da se je poslužuje in da s primerno pažnjo varuje te koške.
V desno oko se je zbodla štiri in pol leta stara posestnikova hčerka Marija Š k r j a n c v Sarskem pri Zclimljah. Zgodilo se je to, ko se je igrala z ostrim nožem.
Umrla je v Kamniku hčerka Betty dvornega svetnika v pokoju markija G o z a n i j a, ki je pribežal iz Gorice v Kamnik ob izbruhu vojne z Italijo. Pogreba so se udeležili razni civilni m vojaški dostojanstveniki.
456 kilogramov ovsa je bilo ukradenega iz zaprte kleti gostilničarju Josipu Ažmanu v Zagorici. Orožniki so našli oves, pomešan s krmilnim sladkorjem, pri nekem posestniku v okolici. Tega posestnika so aretirali in izročili sodišču v Radovljici, ker je osumljen, da je ukradel oves.
Drzna tatica. Zalotili so pred kratkim v Litiji brezposelno že večkrat kaznovano delavko Marijo Kopri vnikar. ko je kradla krčmarju Alojziju Šribarju jestvine. Šribarje-vi so jej odvzeli ukradene reči ter >o zapodili iz hiše. Ali Koprivnikar-jeva se je čez nekaj dni vrnila v Šri-barievo hišo in ukradla tam tri kose špeha. Nesla je špeh skozi Litijo, oidvze! ga jej je pastorek Hribarjev. Pa še tretiič je šla Koprivnikarjeva krast k Hribarjevim. V zgodnjih urah se je priklatila v jedilno shrambo m ukradla več kilogramov mesa in par novih ženskih Čevljev, pa so jo zopet zalotili. Nato so jo aretirali iti izročili g&a&enju $Qdj&Bfc
Hmeljarsko društvo v Žalcu ima
svojo 36. glavno skupščino v nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v 2alcu po sledečem sporedu: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo pregledovalcev letnega računa. 3« Sajenje maka in lanu na opuščena hmeljišča. 4. Razgovor o sedanjem položaju hmeljarstva v obče. 5. Nasveti.
Proti anonimnim denuncijantom.
C. in kr. okrajno nadomestno poveljstvo v Mariboru naznanja, da se bo odslej oziralo le na tiste ovadbe in vloge, ki so pravilno podpisane od ovaditelja. Poleg tega se mora v teh naznanilih navesti tudi vse vzroke in natančne podatke dotične osebe. Zadnji čas ie došlo na nadomestno poveljstvo zelo veliko ovadb brez podpisa, a okrajno nadomestno poveljstvo se na take ovadbe ne bo več oziralo.
Nesreče na železnici. Štacijski mojster Južne železnice Rudolf Re-bel iz Maribora je med postajama Judendorf in Grat\vein prišel z nogo pod vlak. Seveda mu je vlak nogo odtrgal. — Pri Mariboru je vlak nekemu delavcu odtrgal glavo.
Nalezljive bolezni na Spodnjem Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem so uradno priglašene sledeče nalezljive bolezni: Trebušni legar: 8 slučajev v Celju. 7 v Mariboru, po 2 v Lučah, Gornji Bistrici, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Vur-bergu. Radgoni in pri Sv. Vidu. Da-vica po 3 slučaji v Mariboru in Celju, po 2 slučaja v Trbovljah, Gornjih Erjavcih. Slatini, Šoštanju, Škr-latica: 32 slučajev v občini Zakušak pri Ptuju. 4 v Mariboru, po 2 v Ptuju in v Mozirju. Osepnice: 4 slučaji v Grižah. 2 v Žalcu, 2 v Celju in 2 v Mariboru. Otrpnjenie tilnika: 1 oseba v Mariboru.
Ustreljen je bil 16. marca v Celovcu pt<ec Franc Sekoll iz Ebern-tJorfa na Koroškem radi dezercije. Sekoll, ki je bil nasilen človek, Je bil v februariu od vojaškega sodišča radi dezercije in raznih goljufij nal-prvo obsojen na več let ječe. Na njegovo prcšnjo mu je sodišče dovolilo odlog, ker je izjavil, da hoče na bojišču dokazati, da se bo poboljšal. Komaj pa so ga pridelili k marškompa-rtiii. je že zopet zbežal in se klatil po Koroškem, izvršujoč razne goljufije. Dne 1. marca so ga prijeli orožniki ter izročili vojaškemu sodišču, ki ga ie obsodilo na smrt.
Umrla je v Zagrebu gospa Veko-slava pl. H a s s e k, ki je svoje, na kakih 120.000 kron cenjeno premoženje volila za različn« dobrodelne namene. Družba v. Cirila in Metoda za Istro dobi 10.000 kron.
'»Senzacija v jutranjem listu.« Tragedija zakona v treh dejanjih z Cbbo Tbomsen, Karlom Lauritze-nom in Karlom Wiethom v glavnih vlogah. Danebrog - film. Dansko! — »Muckendorfski trinog.« Učinkovita burka v treh dejanjih. Dasi nudi igra že sama ob sebi mnogo zabavnih momentov in najbolj komičnih prizorov, se vendar zviša njena vrednost s tem, da sodeluje igralec s kralj, bavarskega dvornega gledališča, Konrad Dreher. ki razpolaga z odlično komiko in mimiko. Njegove kretnje so frapantno posnete po naravi. — »Messtrov teden.« Zelo zanimivo nemško poročilo, aktualni posnetki. — Ta res fin spored se je včeraj prvič predvajal in se še predvaja danes, v sredo dne 22. in jutri, v četrtek, dne 23. marca v kino »Idealu«. Ne zamudite! — Pojutrišnjem, v petek, dne 24. marca (samo en dan): >Župnija v gorskem zakotju*. Zaloigra s planin. Sestavil dvorni svetnik profesor dr. Anton Ohom v 4 dejanjih. *Tdeal*.
Težko ranjen. Ključavničarski učenec Alojzij Stembov jc snaži! z nekim delavcem skupno v Tonni-essovi tovarni težko kolo. Kolo jima ie pačlo izpod rok ter zadelo Štem-bova na prsi. Deček je težko ranjen.
Samomor. V soboto ponoči sc le po Poljanskem nasipu sprehajala neka mestno oblečena ženska, ki Je imela na gtevi klobuk z nojevim peresom in ie govorila slovensko. Nenadoma pa skoči v Ljubljanico in izgine med valovi. Kdo je bila in kaj jo ie fnalo v smrt, nam ni znano.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i u h a 6; .lesih, »Pod Trančo* ^zliudno javlja ta p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do ropetne otvoritve.
Književnost.
— »Ljubljanski Zvon.« Vsebina marčnega zvezka: 1. Fr. Albrecht: Polnočni sonetje. 2. Fr. Albrecht: Pomladnja slutnja. 3. Dr. Ivo Sorli: Štefan Zaplotnik. 4. Janko Samec: Trst. 5. Josip Ribičič: Razvaline. 6. Janko Samec: Ob Adriji. 7. Jakob Tarabanin: Ruska publicistik^. (Kp-^
nec.) 6. Stanko Svetina: Skica in portreti. 9. Janko Samec: Zaigrajte
nam. 10. Ivan Podrobnik: Izza zavese. 11. Književna poročila. 12. Slovstveni zapiski.
Kazenske obravnave pred deželnim 0od iščeta.
Iz   maščevanja   jo ie napadel.
Anton Golob, posestnika sin v b-o-rovjah. je gojil sovraštvo do posesi-nice Marije Merzel. Da bi izlil nad njo svojo jezo, jo je čakal nekega večera na cesti domaČe vasi ter je s kolom zamahnil proti njeni glavi. Ker mu je pa napadena z levo roko udarec prestregla, je zadobila na dlanu zmečkanino ter se vnela okostnica levega mazinca. Golob pravi, da jo ni nameraval po glavi, marveč po zadnjem delu telesa udariti. Za kazen se mu je prisodilo 6 tednov ječe.
V orožnika se je preoblekel. Janez Gornik, delavec v Martinjaku, je zvedel, da ima njegova sestra rada vojake, ki so se tam nahajali. Zvedel je tudi, da bi mu o tej zadevi vedela posestnica Marija Zabukovec kaj več povedati. Preskrbel si je vojaško obleko, vzel puško ter jo mahnil proti Zabukovčevi hiši. Ker so bila vrata zaradi pozne ure že zaprta, ie pozval gospodinjo, da naj mu odpre. Na odgovor, naj pride drugi dan, ji je Gornik pri oknu pokazal puško ter na njo nameril z grožnjo, da jo ustreli, ako mu ne odpre. Vsa prestrašena je njegovi zahtevi ugodila in mu tudi odgovorila na stavljena vprašanja. Nato je šel k Ošabnovi gostilni in vprašal krč-marja, kaj da delajo gosti, nakar je nesel izposojeno vojaško obleko tja, kjer jo je vzel. Obdoženec. ki svoje dejanje popolnoma priznava, je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Razne stvari.
* Podružnico »Stidmarke« so
ustanovili v Lucku v zasedenem ruskem Volinju.
* Samomor. Na Dunaju se je obesil 481etni odvetnik dr. Ernest F. iz žalosti, ker mu je pred tremi tedni umrla mati.
* Prepovedane pisanke. Moravska deželna vlada je prepovedala barvanje jajc za velikonočne pisan-ke. Kakor znano, je ta običaj zlasti na Moravskem jako razširjen.
* Nove znamke v okupirani Srbiji. Okupacijske oblasti so uvedle v Srbiji za privatni poštni promet znamke bosanske poštne uprave, na katerih je natiskana beseda »Ser-bien- s črnimi črkami.
* Pogorela tovarna. V Budimpešti je pogorela tovarna za izdelovanje krmil. Škoda znaša več nego milijon kron. Požar je najbrže nastal vsled neprevidnosti. Ena oseba je zgorela.
* Prepovedan list. Bosanska vlada razglaša, da je prepovedano razširjanje časopisa »L' independan-ce tchequo - francaise« (Češko-francoska neodvisnost«), ki izhaja v Annemassi na Francoskem.
* General Auffenberg obrađen. Dunajski listi poročajo: ieneral Auffenberg je hii te dni okr den. V Straussovem gledališču mu je žepni tat potegnil denarnico s 600 \ gotovine iz žepa.
* Na 21. porodu je umrla krama-rica Rozina Mong iz Zirla. Prvega otroka je porodila, ko je bila 14 let stara. Omožena je bila dvakrat. S prvim možem je imela 14 otrok, z drugim pa sedem.
* Vohunski proces v Sofiji je zaključen. Državni pravdnik je zahteval za obtožence Zelenogorova, fiiljanova, Prutkina in Saherova smrtno kazen, za Spisarevskega in Cvetkova pa dosmrtno ječo. Sodba še ni razglašena.
* Profesura za ogrski Jezik In ogrsko zgodovino na vseučilišču v Berollnu. Nemški državni zbor Je sprejel brez debate predlog napred-njakov za ustanovitev profesurc za ogrski jezik in ogrsko zgodovino na vseučilišču v Đerolinu.
* Pri kataraličnih afekcijah in influencnih pojavih služi izborno Giesshablova kisla voda, z dve tretjinami mleka, gorko použita in Je radi tega kot varnostno sredstvo zoper infekcijozne pojave zelo priporočati.
*Woevre. Pokrajina, oziroma ravnina ob Masi, ki Je proslula po sijajnih in strahovito krvavih bojih zadnjih dni, se imenuje »le Woevre«. Francozi izgovarjalo to nefranco-sko pisano besedo »Voavr« ter Jo ponekod tudi pišejo izgovarjavl primerno »le Vofvre«.
* Oi te ženske!    švicarski listi
poročajo: V fortu Rosny na Tran-coskem je našel neki strogi poročnik v oddelku zuavov neko vdovo in
dvoie 4skk» 1* Atoulcejua* kLm M* *.Jstf€£ J6 ift J&~ <Utffc*
le oblečene v vojaško uniformo. V dotičnem tonu Je namreč navzočnost žensk strogo prepovedana.
* Občinski davek na klavirje so
uvedli v mestu Gdansko na Pruskem. Za vsak klavir je plačati letno takso 20 mark, za vsak pianino 12 mark. Izvzeti so le instrumenti, ki
služijo naučnim ali pa poklicnim svrham. Občina Gdansko se nadeja, da bo imela iz obdace>nja klavirjev prav lepe dohodke. &a»
* Ruski časnikarji so hili, kakor javljajo berolinski listi, odpuščeni iz vojaške službe; vojno ministrstvo utemeljuje to svojo odredbo z izjavo, da je smatrati časopisje za važen del mobilizirane narodne sile in da torej ne gre otežkočati dela časopisov s tem, da se jim odvzame urednike.
* Kardinal Gotti, o katerega smrti smo poročali, je bil rojen leta 1834. v Genovi. Kardinal je bil postal leta 1895. Baje je Leon XIII. večkrat rekel o kardinalu Gottiju: »Ecco il mio suecessore. (To je moj naslednik.), toda po smrti Leonovi ni bil izvoljen Gotti, nego zdaj tudi že umrli Pij X. O Gottiju pravijo, da je med vsemi kardinali najbolj učen.
* Strop tunela se ie podrl. Dne 15. t. m. se je pri gradbi brze železnice Gesundbremen - Neukoln pri Berolinu zgodila nesreča. Strop že zgrajenega tunela, ki vodi pod reko Spree, se je v širokosti več metrov vdrl in voda je zaplavila ves tunel. Delavci so se rešili, pogrešajo pa nekega obrtnika in dve ženski. Škoda je jako znatna.
* Natakarico je ustrelil. 441etni sodarski pomočnik Josip Vaniček iz Maršovic na Češkem, ki služi sedaj za črnovojnika. je imel ljubezensko razmerje z 38Ietno natakarico Ano Hejno. Dne 16. julija 1. 1. so našli natakarico ustreljeno. Preiskava je dognala, da je Vaniček ustrelil svojo ljubico. Na podlagi izpovedi prič je bil Vaniček obsojen zaradi uboja na osem let težke ječe.
* Težave avstrijskega časopisja. V dunajski trgovski zbornici je bilo posvetovanje izdajateljev časopisov glede težav pri dobivanju papirja. Zastopanih je bilo 150 časopisov. Zborovalci so sklenili naprositi vlado, naj ustanovi centralo za papir in določi obseg časopisov. Omenjeno bodi pri tej priliki, da imajo tudi na Nemškem jako velike težave s papirjem, nemški tovarnarji pa prodajajo papir v — inozemstvo.
* Osumljena umora. Pri dunajski hišnici Ani Bichler je zadnjič stanovala natakarica, ki se je imenovala Lola Hartman. Hišnici je iz zaprte omare izginilo sto kron in sumila je, da je ta denar ukradla Lota Hartman. Policija je dognala, da se je Lota Hartman prej imenovala Barbara Hartman ter je stanovala pri neki šivilji, kateri je najprej poneverila 180 K, potem pa ji še ukradla 200 K. Preiskovanje pa ie spravilo še nekaj drugega na dan. Dognalo se je, da je natakarica pred štirimi leti v Karlovih varih spala z nekim bogatim ži-vinotržcem, ki so ga naslednje jutro našli mrtvega v postelji. Mož je bil zastrupljen. Trdilo se je pa tudi, da je imel živinotržec 60.000 kron pri sebi, ki so izginile z natakarico vred. Ce je ta obdolžitev utemeljena, se izkaže tekom dalnie preiskave.
* Reforme stanislavskega unijat-skega škofa Homvšlna in Rusini. Poročali smo že, da je uvedel stani-slavski rusinski unijatski škof Ho-mvšin v svoji Škofiji razne cerkvene reforme, ki naj bi odpravile podobnost med unijatsko-katoliško in pravoslavno cerkveno organizacijo. Nadomestil je med drugim tudi julijanski koledar z gregorijanskim. Vrhovni rusinski narodni odbor izreka sedaj v »Dilu« bojazen, da bodo reforme škofa Homvšina neuki narod v teh nemirnih časih še bolj zbegale in pravi, da bi se bila morala cela stvar odgoditi na čas po vojni. To je rusinski narodni odbor svoj čas že tudi vladi odgovoril. Uvajati cerkvene reforme pa tudi posamezni škofi niso kompetentni, temveč le sinoda, unijatskih prelatov, katerih poglavar Ivovskl metropolit pa se, kakor znano, nahaja v ruskem vjetništvu.
* Tiger in ovca. Kaj je težje prenašati, telesne ali duševne bolesti? Na to, sedanjemu času jako primerno vprašanje odgovarja naslednja povest: Neki perzijski šah je bil mnenja, da je telesne bolesti težje prenašati, kakor duševne, njegov veliki vezir pa Je bil nasprotnega mnenja in Je poskusil 5aha prepričati s praktičnim zgledom. Veliki vezir je dal ovci zlomiti noge In jo Je potem zaprl v kletko, v katero Ji je postavil izdatno hrano. Vzel je potem drugo ovco ter jo zaprl v večjo kletko, v kateri se je že nahajal na verigo priklenjen tiger. Veriga Je bila tako kratka, da tiger ni mogel do ovce. Seveda ie bila tudi tej ovci postavljena v kletko izdatna hrana. Drugo
zlomljenimi nogami vzlic telesnim bolečinam snedla vso hrano, druga ovca pa se ne le ni dotaknila hr,me, nego Je iz strahu pred tigrom poginila.
* Konec banjaluSkega veleizdaj-niškega procesa. Zagrebški listi poročajo iz Banjaluke: Dne 14. marca se je končal ogromni veleizdajniški proces z obtožilnimi in obrambnimi govori, ki so trajali 12 dni. V procesu sta poslovala dva državna pravd-nika dr. K 6 n ig in P i n t e r, ter odvetnika D i m o v i č in dr. A n -d r i č. Pet obtožencev je ex offo zagovarjal sodni tajnik S o u k u p. Državni pravdnik dr. Konig je podal v svojem govoru obsežen pregled pan-siavističnih in panruskih teženj, k! so že od nekdaj stremele za tem, da uničijo monarhijo. Odkar je prišla Srbija pod Karagjorgjeviče, se je popolnoma usužnila tej ideji in vsled njene protiavstrijske agitacije je nastalo na slovanskem jugu razburjeno in revoltirano stanje. Širilo se je nezadovoljstvo. Navzlic temu, da je naša uprava kar najboljše skrbela za narod, se je vendar širila mržnja in preziranje pr* »ti njej. Vse to na zahtevo »Slovenskega Juga« in »Narodne Obrane«. »Narodna Obrana« ie a riva, da se je veleizdajniški strup tako globoko zajedel v srbski narod v Bosni in Hercegovini. Vse časopisje, vsi politiki so se nahajali pod terorjem te organizacije, ki je zadušila vsak pojav lojalnosti napram monarhiji. Na to se je pečal dr. Konig z individualno odgovornostjo obtožencev ter je končal svoj govor: >>Vi ste zakrivili mnogo velikega zla, ki je prišlo nad narode in zlasti nad srbski narod, katerega ste zapeljali in ki vas bo za to preklinjal. Ta narod pa ima dobrih in velikih svoj-stev. zato verujem v njegovo renesanso, ki bo zopet vzbudila njega tradicijonalno vdanost napram pre-jasni dinastiji in veliki naši monarhiji.^ Državni pravdnik Pinter je dokazoval, da so vsa srbska društva imela zveze z »Narodno Obrano«. Kulturni programi »Prosvete«, »Sokola in »Pobratimstva«, da so bili le krinka za revolucionarno delo. Glede krivde obtožencev se sklicuje na dunajskega profesorja Fingerja, katerega interpretacija govori za to, da so obtoženci res veleizdajniki. Dr. K«";nig je govoril 14 ur, Pintar pa 11 ur. Na to so prišli na vrsto zagovorniki. V 17urnem govoru je dokazoval dr. Dimovič na podlagi obširnega zgodovinskega, materijalno-pravnega in formalno pravnega materijala, da čini obtožencev nimajo kvalifikacije veleizdajniškega paragrafa. Skušal je tudi omajati verodostojnost dokazilnega materijala. S podrobnostmi se je bavil dr. Andrič, ki je govoril 27 in pol ure ter je zlasti dokazoval, da trditve obtožnice o srbskih društvih in o subjektivni krivdi obtožencev niso pravilne. Po zaključnih besedah branitelja Sou-kupa je proglasil predsednik razpravo za zaključno. Posvetovanje sodišča se je pričelo 16. t. m. ter bo trajalo najbrž 4 tedne. Pričakuje se, da bo sodba izrečena šele o Veliki noči.
Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši Čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas Srečkovnega zastopstva* v Ljubljani.
Gospodarstvo.
— Pridelovanje buč in solnčnic zaradi olja. Vojni čas je spravil na dan tudi vprašanje o pridelovanju oljnih rastlin. Jedilnega olja je namreč tako malo in je tako drago, da ga ni mogoče kupovati. Na ta način smo prišli ob važno hranilo, ki ga po naših krajih zelo težko pogrešamo. Proti prevelikemu pomanjkanju olja se bo dalo pa tudi po naših krajih nekoliko storiti, če se bomo poprijeli doma pridelovanja oljnih rastlin, oziroma oljnega semena. Na Štajerskem napravijajo namreč že od nekdaj domače olje iz bučnega semena in Iz semena solnčnic. Ravnotako bi se dalo tudi pri nas napravljati domaČe olje, če bi se zavzeli za pridelovanje bučnega semena in če bi začeli pridelovati solnč-nice v nekoliko večji meri. Buče pridelujemo pri nas že od nekdaj in tudi solnčnice so nam dobro znane rastline. Ene ko druge pridelujemo najrajše med turščico, med krompirjem aH pa ob kraju takih njiv. Toda za bučno teme se nismo dosedaj dosti menili in tudi seme solnčnic se ni obračalo za olje. Danes se pa nujno priporoča, da vse bučno seme skrbno spravljamo, da ga dobro posušimo in obračamo rft olje, kajti tO seme ima dosti olja v sebi. In ravnotako nam kaže tudi solnčnice v večji
ifiittl* dftJrana UUuLOofeiicaJl
kaj več domačega olja za naša jed, ia< Bučno olje se nam takoj morda n bo dopadlo. Privadili se mu bomo p tako hitro, kakor so se mu Spodn, Štajerci, kterim je to olje kakor tu di olje iz solnčnic, posebna slastn in okusna začimba. Tudi pri nas g bomo hitro spoznali, da je to olj res prav dobro nadomestilo za dr* goceno laško olje. Nujno se zarar; tega priporoča, da sadimo že letošnjo pomlad nekaj več buč in solncni, med turščico in krompirjem. Zarad iega je takoj skrbeti, da dobimo p^ trebno seme. Kdor nima potrebne^ semena solnčnic, naj ga dobi iz sose ščine, in če bi ga ne bilo v dežel zadosti, naj se poišče na Štajer skem, v kolikor ga je treba za šeme Brez dvoma je, da nam bodo šle tu naše merodajne oblasti rade na ro. ko in da nam bodo pri tem delu ra« de pomagale, če bodo videle, da sm se poprijeli pridelovanja teh oljni rastlin, ker Je olje velikega pomen za ljudsko prehrano po naših kraji in važno tudi za razne druge po trebe. Rohrman.
Darila.
Upravništvu naših listov so po slali:
Za Ciril - Metodovo družbo: Joško Rant, enoletni prosto voljec-Četovodja, iz bojnega poliaj 8 K 60 v (i. s. odpošiljalec za mesec) april in maj po 1 K, 6 K (60 v pa je na-j bral pri moštvu njegovega voda); Slava Žtnideršič iz Ilirske Bistrice, 25 K. nabrala ob priliki godovanja »Pepetov«; dr. Janko 2irovnik, od. vetnik v Ljubljani, 20 K, iz neke kazenske poravnave, in Ferdinand Vo« larič, 7 K, nabral med slovenskim; fanti. Skupaj 60 K 60 v.
Za Rdeči križ: Aleksandc Orožen, višji davčni upravitelj iz Šmarij pri Jelšah, 20 K, mesto venca na krsto svakinje Egide Orožen.
Za »Sirote in vdovci kranjskih vojakov«: Gg. An-j ton Stare, graščak v Mengšu, 40 Kj in Ferdinand Stare, deželno sodr: svetnik v p., v Ljubljani. 20 K, mest-vencev na krsto g. dr. Antonu Sta« retu, generalštabnemu zdravniku i Ljubljani. Skupaj 60 K.
Srčna hvala!
tj
de Ly Fo
b
ol
Umrli so v UubHani:
1
91
Dne 18. marca: Helena Cuk, go stja, 90 let, Poljanska cesta 16. 18 mesecev, Streliška ulica 15. — Stanislav Golob,   sin   železniškega!tr uslužbenca. 4 mesece. Dolenjska ce-sta 11.
Dne 19. marca: Marija Marinka, zasebnica, 80 let. Vogelna ulica 3. -Luka Noe, železniški poduradnik v pokoju, 64 let, Marije Terezije cesta 1. — Josip Slobec, rejenec, 2 meseca in pol. Domobranska cesta 7
Dne 20. marca: Jera Krek, mestna uboga, 75 let, Japljeva ulica 2. Anton Hrovat, rudar, 27 let, Rade-ckega cesta 9. — Alojzija Višnc oficijantova hči, 7 let. Hrenova u: ca štev. 15.
V   deželni bolnici.
Dne 18. marca:   Ivan Janežic klepar. 30 let.
Današnji list obsega 6 stran:.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne
Edini svoja vrste nčt-nek Odola
leži vsekakor ▼ tem, da se Odol pri izmivanju ust v zobe in ustne sluznice takorekoc vsesa in jih na ta način impregnira. Treba je pojmiti izvanredno važnost tega brezprimemega učinka Odola. Dočim druga sredstva sa negovanje ust in tob le malo sekund med izmivanjem ust učinkujejo, učinkuj s Odol Se cele ure, potem ko smo s* zobe očistili. O tem trajnem učinku Odola so se delale že zelo zanimive znanstvene preiskave, ki so vse soglasno dokazale, da te brezprimeme lastnosti Odola nI najti pri nobenem drugem sredstvu, ki prihajajo za negovanje ust in sob t pošte v.
Kdor Odol vsak daa rabi, ta kar najbolj neguje uaU ia zoba«
u
to-
ia.
ec
la-
0;
^e,
lia
id
a-
o-
mi
er iz ca
re n-
K. ni to a-v
o-
ral e-f
I« v
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti predragega
nam sina, oz. brata in svaka, gospoda
Ljudevita Vasica
trg. sotrudnika tvrdke J. C. Maver
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejSo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g primariju dr. Ivanu Jenku in čč. sestram usmiljenkam za ljubeznivo zdravniško pomoč", dalje gg. pevcem za prekrasni žalostinki. si. tvrdki J. C. Maver, vsem tovarišem pokojnikovim, »Trgovskemu podpornem društvu, vsem darovalcem vencev i. t d..
V LJUBLJANI, dne 21. marca 1916
5 v
Rodbini Vasic - Govekar.
:ri MAETIN MAHKOTA, modni sa-on za gospode Ljubljana, Sp- Siftka
y?drlja
drogerija in /otonanu/aHura
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
de-infekcijskih preparatov kakor: L sol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Frmalinove pastilje, karbolova kislina« karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo bolnikov   in ranjencev, obvez  ln gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja« ^ero/orm.    fivhtimn. fcrolin.
Zcdnikarjeve vrečice = zoper golazen. =
Lep lokal
v   Kolodvorski  ulici   z 2 izložbenima oknoma 48
SMST  se odda tako). "M
(Prej je bila pisarna »Br-m* n-Amerk-a.) Vpraša se pri fotografu RovŠek.
I kg praske gtrati......K 780
(gnjat) kos 4"? do 7 kg.
1 „ prekajen kare" la   ...... 7 60
1 „ praške salami......., 6*50
I „ poliske salami.....f, 7*20
1      krakovskih gnjatnih salami „ 7 60
1 „ mortadela salami....., 7*50
i tf pariških salami......, 7 50
1 „ debrečinskih salami  . . . „ 7 30
1  t, tirolskih salami..... 7*'0
1 „ brunšviskih salami    . . • n 5*50
razpošilja po povzetju v poŠt zavojih a 5 kg
Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnjati,
M   Kohn, 897
Praga - Žižkov, Ha v ličkov a ulica št. 16. I.
nt, dri/a,
trda in mehka dostavlja po zmernih cenah na dom v vsaki množini
Richter & Co., Trnovska ulica št 25.
:|n® uniforme
917 zgotovljene in po meri
pomladanske in letne obleke
====== dobavlja v najkrajšem času =====
JOS. BOJI1TA,
uniformiranje in modni salon za gospode,
Ljubljana«   Franca   Jožefa   cesta   štev. 3.
Najnovejša izbera
= umetniških in drugih r
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£ ubljajp Prešernova nlica štev. 7.
Upostonouonle
i drema »obama in kuhinjo, meblo-»•no aH brei pohištva ▼ Št Jakob, okraju,
Ponudba aa uprav. »Sloven. Naroda«.
_900_
Metlfe
(dokler ie zalo a) pri tvrdki
J. Perdan, L|ubl|aaa,
Caaarla Franca Josipa trf at. 12.
jeva nota brez nidnii tvt!
Samo pri meni se dobi
šartljeva   moka znamka
Samo  1   zavitek   rabite za  en  šav tel j,
ne   da  porabite kaj  sladkorja, kvasa
in ve«* Hm- h reci. 1 zavitek a ta ne
Samo K 1*30« Po pošti se pošilja - ono po p vzetju najmanj 3 zavitke. Pri poŠihatvi drnana naorej se n*č ne rakuna za ovoj T< raj naročite obratno
p»i razpošiM^!n;ci $»rth.   moke -namka
»H^in* IVA* URES, Lfnbllana, Meitnl trg at 13, (P* d Trančo, Prej v Boro%l|?h—Koroško.) 924
Proti prahafem, lnskinam in izpadanja las
Tannn-cn'Din tinta
bul laae
vatera    ©kre->Auie    •»•l*ee. od»tranlu|« luske  n prepredufe lipedsnfe taa.
I Rlfiilpalra m navodom HL 1*2«».
^azpošilia se z obratno nošto nc mam kol Htc steklenici.
Zal-*s  vaah   ore z^uštn'h zdravil, m^d'c. n*II. ^e^Mna*. vin, ftoac^all '«>♦, n»jfna*aih parfumov, kirurgitklh obvez, avežin m -eralnih vod itd.
Del Jekcrno mm Uusteko
vLinbllan Ritlsvi tasta it I.
ooles aovoi^rai enega Fran ložefoveea
nhli. mosrn 18
V te* lekarni dobivajo zdravila tudi ćlanl bolnltklli alavatn lasna ieleznlce, c* kr tobačne tovarne ln okr. bolniške
bla*ra<ne v Vnbl*sn1.
Slivovka tropinovec brinjevec hruievec „Pelinkovac1 Planine"
it
grenki in sladki
rum konjak
in
„Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
.USKI J ll.
veležganjarna - sadja Ljubljana
Posestvo
gospodarsko poslopje, 20 mernikov po-setve, pripravno za kako begunsko družino, se da v najem. Kje, pove upr.
»Slov, Naroda«. 965 V bližini c kr. obrtne Sole aa eeee lepa
soba
z dvema posteljema. 975 Naslov pove uor. »Slovensk Naroda«.
Prodajalec =
973 . in
= prodajalka
■JaV        takoj sprejmeta
A. PorschA, Ljubljana.
Hiša
aa ptavne ceste kraj Jesenic na Savi, na
vaško krBnjski meji, pol ure oddaljena od železniške postaje Samobor in 10 minut od postaie splavov (flosov) na Savi, daie se radi odhoda k vojnkom v najem eventnelno se tudi proda. — V hiši je že 25 let dobro obstoieča gost:Ina in ;e tudi prikladna za vsako prodajalno Hiša ima 4 sobe, 2 verande, 2 Supe. 1 hlev, 2 kleti, 2 kuhinji 'n veliko dvonSče z vrtom in njivo. Nadaljnja pojasnila daje 977
BeT» Ve* krojaških fj|
pomočnikov
aa ■pra]Bie za fino delo in dnevni (Tagscbneider) pri tvrdki 410 IT Z a« Mestni trg 19. 982
»Hine iste
prodajalca
mešane stroke, z daljšo prakso, najraje na deželi, a tudi v mestu.
Naslov pove upr. »Slovensk. Naroda«.
974
Rudolf Viđali, Piran, Istra,
podjetnik v razpodilianja
SOLI
sprejema naročila po zmernih eenah.
916
veleposestnik vjsogradov in trfovec Samobor (HrvaŠko).
Eer radi premalo udeležbe ni bil sklepčen za 20. marca ob 4. uri popoldne sklicani občni zbor Sa-▼inske posojilnice
vabi se k
978
Siv! sHe posojilnice v toku,
ki sc vrši v soboto
dne 1. aprila 1916 ob 2. pop- ▼ poselil, pisarni in ki ie sklepčen pri vsakem številu udeležencev.
DNEVNI RhD:
I. Sprememba pravil.
2 Volitev oaČelstva in nadzorstva.
3 Potrienje letnega računa 1915 4. Razdelitev čistega dobička.
6 Č>tanje re\izijskega poročila. < 6. Slučajnosti.
Načelstvo.
[masla starino
(krožnike, sklede, žlice i. t. d.)
far kupnjo po ugodnih conah
Alojzij Furlanf
Vipava štev. 259, — Kranjsko.
Proda se okoli »0 krasnih
Kostanjev
enkrat presajenih, imajo že lepo senco, posebno
pripravnih za gostilniške vrtove. 890
Ogleda se jih  pri lastniku
J. Končanu
v Rožni dolini pri Ljubljani.
Veliko
I v v
isce
se išče ^(a*I v bližini glavne pošte.
Ponudbe na : 987
Julius Meinlf
kavni uvoz, LJubljana, Selenburgova ulica štev. T.
Specialni oddelek platno
v trgovini
A. Šare lastnica Jadviga Šare
aadl ie priložnost k dobremu la cenemn nakapa
odejnih rjuh blazin
rjuh sraice br>salk hlače brisačev prtov prtičev sifon
'ni   in ii      PERILO ==
spalne srajce   pernatih blazin
„   jopice pernic spodnja krila  žepnih rut
nogavice
zefir
796
za  gospode   se  izdeluje  po meri.
Ljiifilfanska kreditna banka v Ljubljani
■t   Delniška glavnica 8,000.000 kron. ■•
Stritarjeva ulica štev. 2.
R.z.rvnl fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejeme ?loge n« kattilee in na tekoei racaa in jih obrestuje po
4 /2/0 aiatih.
« ar-* ^>€M S i** aiorlia «S w9 8« aamam am aaaa<
Cene za D0<estmke srečk prejšnjega razreda t "__
Cena za '/» srećko K 40 -,     .reeke a i/4 a^eeke ■ 1«-- » areake K m
Cene za novo vstopi vse igralce t 1 • "
Vi srećka K 200-, «/2 araaka K tOO--, k, arm^km K M._f * wg^km m 1§._
2% r#ntnine od vlog na ko)iitoe placa banka sama«
lsvresiefe as toeao in naikulantaefs.
41
5279
2
38
t
Stran 6.
.SLOVENSKI NAKOO*, one 22. marca 1916.
67. šiev.
Tovarna Čevljev Triič,Gorenjsko
PETER KOZINA t, C2 Breg,   LJUBLJANA w.3K£eM
PRODAJA NA IN
ZAHTEVAJTE CENIKE!
Pr©kupcem
Sriporoča se ;bira in nakup na zalogi
Modeme oblike! Solidni izdelki !
i
Anton Kane, droglst,
tldovaka ulica,  SV sprejme
gospodično
katera je že poslovala v tej stroki in
jc veŠČa v knjigovodstvu.     970 1 „_
Lokal
pripraven za prodajalno ali vinsko klet : PJaf sc odda a 1. majnikom I t Selenburgovt ulici st. 0.   936 i
Vpraša se istotam pri gospodu BOCU. |
A-
J
= Priporoča osebno hbrane =
novosti 3 Dunaja.
Velika  hbera   okusnih klobukov ya dame in deklice kakor tudi bogata Zaloga samih klobukov.
Solidno b.ago. ćPrt3nano nhke cene* *Pooravila točno in vestno
zunanja naročila na izbiro j obratno pošto.
Išče se za takoj ali za maj "©s
stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo ter poselsko sobo, v mestu ali okolici. Ponudbe na uprav. »Slovensk. Naroda« 900
Krojač
za uniformske bluze
959
se sprejmejo proti dobremu plačilu.
Oddaja se delo po kosih, j Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«,
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
Ba jee
umetni in trgovsi vrtn ar
imaja si. u. 1 ottiestn. di se nriiji ijtav 132
cvetlični salon
samo Pod Irance štev. 2.
poleg Čevljarskega mesta.
Velika zalo« sohih vencev.
zMoTaoie fopKof, nun. fraka 1 itd
Zunanja naročila točno.
Mati oa Tiiki usti II. Ji
smrekovo lubje
za leto 1916 fjOa?" kupuje na cele vagone
tovarna usnja FEIGL,
Droaaa prt Pisala, Čeaao. 934
—— Prosi se nemško korespondenco. ■■■■■■■1
Najbolj zanimiv Id najbolji! slov. ilastrovas! tečni Is sos
Obvestilo.
Podpisani vljudno naznanjam čestitim obiskovalcem, kakor tudi vsem cenjenim odjemalcem, da sem primoran vsled vpoklicanja v vojaško službovanje, brivnico oziroma lokal
do povrnitve zapreti.
Da pa cenjenim odjemalcem še lahko v nadalje postrežem, bo lokal pa samo ia prodalo blaga vsaki dan samo od 9. do pol l. ure in v nedeljo od 9.
do II. ure dopoldne odprt in izročen v zaupljive roke. Čestitim obiskovalcem pa se najlepše zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam pri vrnitvi za zopetni cenjeni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan S trm o I i,
aaaaaaj
zaloga   lasnih izdelkov in potrebščin
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
309
Ceniki zastonj in franko
niča,
ki priobčujejo vsak teden BB090 zanimivih slik z bo?!£6 in o drugih važnih aktn.Vnih
domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE*' so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, briv* i, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt  leta  K 3—   pol leta  K 6.— in celo leto K 12—. Naročniki  dobe  kot nagrado velik ilustrovan  koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in
Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki
dobe Se vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na oejled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 L
Popolne
C*
CA
opreme
?74
otroškega perila
v zalagi za vsaka
priporoča znana
trgovina s perilam
C. J. Hamann
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka.
JADRANSKA
Delniška glavnica: K8,000.000*—.
PODRUŽNICA LJUBLJAHA.
: Vlog« M kajliloo in jih obrestuje po »stih \ 7* %, Vlog« mm tekoč! ia Uro račva proti najngodnejšcmii
obrestovanlu. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na Moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE DI PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje iti ki srečke
c. kr. razredne loterije.
Rezerve: okrog K 1,000.000—,
i Menice, devize, vrednostne papirje itd. i Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. !i aa blago, ležeče ▼ javnih skladiščih, i Borna naročila in jib izvršuje najknlantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
10
Tolaffon ftt. 287
196159
2729155^62
22