.....
.............
Issued dally
Hotidoj«-
K TO—YEAR XXIV.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urada UM la upromUkl prsstorls MIT t. Lawadalo Ara
Offtco of Pabusatlsst •007 South Lowadalo An ToUphono BookwoU 4M«

ÎDUER ZA OKKATttl KOMPROMIS
marji dobe od federslse vls-e dvajset milijonov dolarjev posojila" zs nakup fthrfl. 8 em trikom je odrinjeno tersd
10	zasedanje kongresa.
Washington, D. C. — Senat danes (pondeljék) glasoval posojilu" za stradajoče far-rje, ki ga je Hoover odobril latorja La Follette m Whee-sta včeraj naznanila, da bo-pobijala kompromis iz raz-i, ker niso uključeni brezpo-
11	delavci v mestih; oba za-vata, da se "posojilo" razteg-tudi na delavce. Washington, D. C. — Konflikt
senatom in predsednikom iverjem radi vladne denarne loči stradajočim farmarjem ILssisaipptëki dolini je bil v
ek nepričakovano končan, ko ioover sprejel kompromisni rt demokratskih senatorjev, edelriki tajnik Hyde je poere-al med prezidentom in demo-ti in priporočil prvemu, naj ejme načrt in s tem odvrne »gibno možnost izrednega za inja novega kongresa nz spo-«d.
om pro mis obstoji v zavij an-besed. Demokratski senator-
0	spremenili besedo "pomoč" esedo "posojilo" — in stvar >ila končana. Prizadeti farji ddbe od vlade 20 milijonov irjev "posojila", individualne
organiziranih grupah, "polo" pa bo zajamčeno v pri-__
njo letino. Ta vsota se prik- <av
1	ostali vsoti 46 miHjonov irjev posojila farmarjem za up pomena, ki je že bila spre. i v nitji zlbornici. Farmarji erim je lani suša uničila vse elke, bodo torej imeli na raz-igo $65,000,000 iz federalne rajne kot posojila, da si lah-nakupijo žita za seme ln za-a. Na ta načm bo "volk sit toza cela". Vlada ohrani čast ne bo dajala "dole" sli podpori farmarjem bo nekoliko po-rano.
a podlagi tega srečnega kom-misa l)o zdaj senat sklenil mir cover jem in sprejel vae apro-itivne načrte administracije, e dva meseca čakajo sprejet-
ravnava proti BvMtrja zavržau!
•narični tajnik je dal ukor ™*ralu in s tem je afera za-
Jjuiena
ashinjrton, D. C. — Obrav-proti generalu Butlerju ■ vojnim sodiščem radi kritika Mussolinijz ne bol Z matično nopričakovsnostjo toornarični Ujnlk v nedeljo nanii, <la je obtožnica umak-f»» m general je dobil le ukor svojega predstojnika *kva je bila zaključena, ko A"rnarični Ujnik Adama pre-v "Mo pismo od generala "Ha. v katerem generžl ob-Bjf' (1* j«* s svojim govorom UFs«Uiniju spravil vlado vza-nato pa je pojaanll, pod toi OKf»lvinami je naredil
<n>azke o italijanskem dlk-
>rju
la pričakuje, da bo Butler
r**lgniral.
*vi '■pftpadi na griko-bolgar-
Ai meji ¡¡f»i». 7. febr. _ Na grško-nvji v okolici K omoti I* Jf W4-rej ponovil apopar •mejnimi * režami Street ra jalo dve uri in nekaj * »>»lo lahko ranjenih. Kon-»maU maoedonaki ko-' tl " prekoračili mejo In rraka straža pognakflJ¿ J:	«trsljaü In UMU
vrikegs vojska.
Urednik radikalnega lista aretiran
Ksagrssnlk Pish zahteva, da ae ga deport ira na Ognrico
».	m-, ponddjek, 9. februarja (Fob. 9), 1981.
at asocial roto of »«stags pt«*ds4 tpr taJ»octloo HQS, Act of Ost. I, 1S1Î, aatkorissd oa Jsas 14, lili
labMripUoa MOO Toarly
| D. G — (FP) — Tajnik zveznega delavskega departments W. Doak ima pred seboj kočljiv problem. Njegovi agenti v imigracijekem biroju so namreč aretirali Louis Bebri-tea, urednika "Uj Elore", ogrskega radikalnega dnevnika, ki Ishaja v New Yorku, na obtožbo, da je prispel v Združene države nelegalno. Hamilton Fish, načelni kongresnega komiteja, Id je prekkoval komunistične aktivnosti v Ameriki, zahteva, da ae Bebrifoa deportira v njegovo rojstno deželo. -
Toda ta stečaj je sličen onemu itaHjansMg* komunista Gu-kk> Seria, ki Jb ga imigracijske oblasti tudi pridržale za deporta-oijo. Serlova 'zadeva je aedaj
BREZPOSELNI ZAHTEVAJO 0DP0M0C
Demonstracije pred državno zbornico v Indlani. Poslanci eprejeli delegacijo nih
Indianapolis, Ind. — (FP) — Čudovite stvari se vrle v tej državi, ki je pred par leti bila smatrana za trdnjavo kukluks-klana. Več kot petsto brszpo-selnlh je organiziralo demonstracije pred državno zbornico in zahtevalo, da se jih zaslill, kar se je tudi zgodilo.
Brezpoaelne je vodil Dan W1-ninger, rudar iz Brucevilla, ki je v rudnižki nesreči Izgubil nogo. Ko se je rzznesla vest o pohodu brezposelnih, js bila pozvana državna milica in polld-
ga dejwrtira v Sovjetsko unijo
namesto v Italijo, kjer ga čaka gotova smrt, kar js vodil protifašistično agitacijo mod svojimi rojaki v tej deželi. Befcritz je tudi agfclral proti belemu teroru na Ogrskem in če bo poalan tja, je gotovo, da ga bodo Horthyje-vi rabi j i prijeli in umorili.
O Doofcu jo znano, da ne veruje, da je kongres, ko je sprejel zakon.glede deportacije ino-zemcev, ki ao priIH v Združene države nepootavno, s tem pooblastil zveznega delavskega tajnika, da lahko izreče smrtno ka-' zen, bodisi posredno aH neposred- . . ' no. nad inoosmei radi njihovih 19111 radikalnih političnih Maj ali iz-
izrekel leljo, dz poslanci sasliši jo delegacijo brezpoaelnih ln ko je bila želja predložena poslancem, so v to privolili.
Wininger je govoril petnajat minut in predložil zahteve. Zahteval je, da državna leglslatu-ra (Joloči $60,000,000 za odpo-moč brezpoeelnim. V to svrho naj se porabi denar, ki je bil določen za militarlstlčne namene. Druge zahteve so bilet petdnevni k in sedem urnik in minimalna mezda $85 na teden, prepoved evlkdj brezposelnih radi neplačane stanarina, obdavčenje doki preeegajo $6,000 ip brezobrestno posojilo farmarjem. Ko je delegacija povedala svoje zahteve, so poslanci obljubili, dz bodo storili vse kzr je v njlhni moči, da se ublaži trpljenje brezposelnih in farmarjev. Množica pred kapi-
Bebrltzovl zagovorniki so vložili pri federalnem sodišču apel,
naj ae njihovega klienta depor-	_ __
tira v Sovjetsko Roaijo namesto^lom j^medtemTko sJTje mudi-na Ogrsko ln so prepričani, da delavski tajnik ne bo nasprotoval tej akciji, posebno ker je sovjetska vlada obljubila, da ga bo s veseljem sprejela.
JúMriild Italija« zardaik preti Müiillilji
Schlrru m bo Mgovarjal pred izrednim ssdUčsm, ki ga nsdvo-mno obsodi na smrt

Rim, 7. febr. — Michele Schir-ru, ameriški naturalizirani državljan, rojen v Sardiniji in bivajoč zadnja leta v New Yorku. je včeraj priznal pri policijski preiskavi — tako se glasi policijsko poročilo — da je prižel v Italijo z namenom, da ubije Muz-so lini js. Zaslftan js bil v bolnišnici, kjer leži težko ranjen na obrazu, ko se je hotel zadnji torek ustreliti potem, ko je ustrelil enega detektiva ln težko ranil dva, ki so ga hoteli aretirati pred Muasolintjevo palačo na Piazei Colomri.
Policija poroča, da je Schlrru izpovedal, da je le dolga leta a-narhist in da je prišel v Rim zadnje poletje s trdnim namenom, da Ubije Mussolinija na kakršen-koli način. V U namen je tudi pripravil dve bombi, ki ju je policija našla v njegovi sobi v hotelu. Našli ao tudi njegov ameriški potni list. Povedal je tudi. da je zadnje mesece bival v Rimu kot časnikarski poročevalec In dopisoval je v Mahjanakl anarhistični list "D Martelo" v Now Yorku. V poročilu ni omenjeno, če js Schirru isdal kake sokrivce, ako jih jo imel.
Najmanjšega dvoma ni. da bo Schirru, čhn okreva postavljsn pred Isrsdno fašistično sodišče In obeojsn na ustrelite v v hrbet.
Policija je prijela lastnika hotela. v katerem js Schirru stanoval ker je tako slabo nadzor* val svoje goste. V tem hotelu so večinoma ameriški turisti. Policija jo hotela hotel zapreti, to-mtšhl konzul v Rimu je protestiral rsdi turistov In hotel js ostal odprt.
la delegacija v zbornici, narast-la in mirno demonstrirala. Policija in miličniki niso imeli nobenega dela, ker so dobili ukaz, naj se ne vmešavajo v demonstracije.
Pololaj v državi Indlani je naravnost obupen. V industrijskih središčih vlada velika beda in na tisoče delavcev je brezposelnih. Nič bolje se ne godi fzr-marjem, kajti cena poljskim produktom je silno padla Večina njih je zadolženih in radi tega so obsojeni na mizemo Življenje.
Državna legislatura je v tekočem zasedanju precej aktivna, prejela je ve£ predlog, ki so važnega pomena za delavce in farmarje.
Bogatini nočejo pomagati brez-
Chicago. — Governerjeva komisija za pobijanje brezposelnosti še vedno apelira.za prispevke v petmllljondolarski sklad, toda odziv od strani bogatih Clkaža-nov je zelo slab. Komisija poroča, da se je samo 48 bogatih Cikažanov odzvalo z večjimi vsotami, toda ostali ao apel ignorirali. Ker je v Chicagu več kot deset tiaoč bogatih familij, je to klavern dokaz njihove velikodušnosti. Večina ' denarja v sklar za brezposelne so prispevali zaposleni delavci, ki so bili prisiljeni v to s grožnjami o odslovltvsh.
v (oiorado Hprlngeu
Colorsdo Springs, Golo. —- Po poročilu dobrodelnih organizacij se v tem mestu, ki Ims nekaj nad 20.000 prebivalcev, nahaja vsč kol tisoč družin v skrajni bs-dl. Zveličavna armada js ustanovile dve javni kuhinji za naštevanje brespooclnlh.
Dsž končal si
Chlcego. — Psttedenska suša farmarakih distriktih driave je bila končana zadnji ko je prišel dež, ki ae je delih spremenil v Več j idol pe Je deževalo in je bilo še vedno tople.
Kampanja m 8-ur-
nik v illinoisu
Illinois js ša sna Izmed tistih dr-
lav, ki dovoljuje je dolg dslov-
nik ss Isnsks v faiduHtrijah
Chicago. — (FP) — Dvajsetletni boj za uvsUavijezvJe oesm-urnika sa ienske V Industrijah je bil obnovljen g novo silo na konferenci, katsre ao se udeležile zastopnice enajstih ženskih organizacij in se je vršila v Chicagu. Delevatinje so se izrekla sa kampanjo, ki sfr bo razširila po vsej drlavl, da državna legi-slatura sprejme zadevno predlogo.
Agnes Nestor, tajnica Ženske strokovne unijaka lige, je prad-sedovala konferenci. Omenila Je. da Je Illinois ona od pstlh držav, ki dovoljujs tovarnarjem, da lahko frriallijo delavke, da morajo delbti 70 Ht celo več ur na teden. Zakonski osnutek, ki je sedaj prod državno zbornico, določa, da Šsnake ne smejo delati več kot 48 ur v tednu aH 8 ur na dan.
Mol lis Raj Carroll, profesorica ekonomijo na člkaškl univerzi, js dejala, da več kot dve tretjini industrijskih delsvk mora delati več kot M ur v tednu. Te ženske potrjujejo državno zaščito.
Delegatinje so tudi urgirsle zaščito otroškega dala. Na konferenco so poslale svoje sastop-nike sledeče organtiacije: Federacija ženskih klubov, Liga vo-lilk. Kongres startov ln ulite-ljev, Asociacija bblhičark, Federacija lanskih trgovskih klubov, Državna učftsU*ka federacija, Zsnslca odvstinllka zbornica in par drugih lanskih
orga-
nisaeij.
Reuben O. Soderstrom, predsednik drlavne delavske federacije in član legislature. bo vodil boj sa sprejetje predloge o osemurniku v poslanski zborni* d. . .
Zahteva tott milijonov zi žrtve feiM-tsiJt
Značilna Izjava predsednika državne delavske federacije
Harrisbnrg, Pa. — (FP) — John Phillips, predsednik držav-ne delavsko fedsracijs, Je na kon-fercnoi izvršnega odbora urgtfral da federacija pritisne na člane državne ' legislature, ds določijo $10,000,000 za odpomoč brezposelnim v industrijskih mestih. Denar ae potrebuje za Živila, o-bleko in stanovanja.
Phillips je kritiziral proračun, ki ga js ssstavll govsrner Pin-chot, ker ni v nJem nobene postavke glada odpomočl žrtvam industrijsko depresije. Pinchot Je mnogo obljubo val v volilni kampanji glede javnih del, da ae tako odpomore brezpoeelnim, toda v proračunu Je umaknil zahtevo glede apropriacije $20,000,-000 za konatrufccijo državnih cest. Držssrna delavska federacija ae Je največ rsdi obljub izrekla za Plnzhota ln ga podpirala pri volitvsli in sedaj ao vodlUljl razočaran i.
Konferenca se je Isjsvila proti zniževanju mezd noga standarda ln zahteva, da komi te j, ki je preiskoval hrezposelnoetno situacijo v PonnsylvenlJI, Objavi svoje ugotovitve. PhllUps Je kri-tkiral to zavlačevanje in obtožil administracijo zanemarjanja dolžnosti. Ig tega Je razvidno ns-isdovoljnost dsUvskih voditeljev, ki so pričakovali od Pthcho-ta mogoče In nemogoče stvsri.
Pssnožs v 1. slsiial
Shreveport, U. — AH is WaJ-ler, lastnik velikih plantaž. Je bil aretiran na obtožbo kršenje zakona proti peonaži. Waller Je še tretja osišm. <*>tož*ns tags prsetofšts, v zadnjih par mesecih. (Jbtošsffe je. da je držai Url vsmorsks družine ns svojem posset v u, ds ss mu tlsčanlls in Jim je zagrozil s smrtjo v slučaju, da hI hotele pobegniti.
SODIŠČE POSPR-LO ŽENO, Kl NOCE IMETI OTROK
Pni slučaj v zgodovini amsrtš-ksga pravosodja js prišsl v New Yorku. Moš, ki Je hots) prisiliti mlado ženo ns porod, je Izgubil pravdo •
New YoHl — Prvič v zgodovini ameriške juettoe je newyor-ško višje sodišče raModilo 6. t m., da Ima žena pravico odkloniti materinstvo ln njen soprog nima pravice prfcilltl Jo, da bi i-mela otroka, ako ga ona noša. Sodišče je izreklo, da Ima lana to pravico, čeprav Je pred poroko mogočo obljubila svojemu le* ninu, da mu bo rodila otroka, čeprav je Cinično sposobna sa porod in Čeprav je bilo materinstvo pogoj sa eoprogovo lenltev. Sodnik Je raaaodll, da niti soprog nI« ti postava ns mors prisiliti lene k materinstvu.
Zanimiv akifiaj se js obravnaval prod vttjim sodnikom Edwar-dom J. Byrnsom v Brooklynu. Tožitelj je bil 26-letnl Alfred A. Kahn ln obtoženka Je bUa nje-gova žena, 28-lotna ln lepa Marion, stenograAca po poklicu. O-ba sta Imela vsak svojega odvet. nlka.
Obtožnica Js razkrila, da Je Marlon pred poroko obljubUa Kalmu, da mu bo rodila otroke potem pa M jo uprla ln pomagala si je z nekimi sredstvi, da nI zanosila. Mož Je bil hud in ko Jo videl, da js ne more na noben na* čin prisiliti, Je najel odvtUlUia hi Jo zaftešil za razveljavljanja poroke.
Njegov odvetnik Je prod «odi ščem argumentiral, da js lana prelomila pogodbo in prevalila moža» ki as Je oženil Is sato, da bo užival očetovsko srečo; obenem ss Je žena pregrešila proti jsvnl morali in postavi zakona, ker država sankcionira aškon predvsem radi tega, da se rode otroci is zvsm.
Njen odvetnik js Ignoriral moralno stališče in njegov point je bil le ta, da zakon nikjor ns reče, da lena mora roditi otrok«, zato Je tudi ne more nihče prisiliti, če ona noče biti mati. Sodnik Je podprl ta point in Kahn je IsgUbU tožbo sa rasveljsvinje zakona.
Pet ranjsnlh In vsljs število aretiranih
Gsry, Ind. — (FP) — Tukaj. Inja policija, Id Js pod kontrolo jeklarskih magnetov, Js navalila na pohod brezposelnih, ki so gs organizirali komunisti. TVIj* molki ln dvs ženske sta bUl ranjeni, vsč kot dvajset ps Je bilo aretiranih.
Svet brezposelnih Js prej vprašal za dovoljsnjs sa pohod pred mestno hišo, da predloži svoj« zahteve Županu^ toda prošnjs jim je bila odklonjena. Breapo sel ni so potem vseeno organizirali pohod, nakar Js slsdll naval policije.
Demonstracij se je udslsžilo nad petsto komunistov In njihovih simpstičsrjev.
Krvavi izgredi v japonski zbornici
Dvanajet oseb ranjsnlh v bitki na nož v teku debsts o london skl mornaričnl pogodbi
Tokia, 7. fdbr. Včerajšnja besna debata o londonskem mornar ičnem paktu je kulmlnlrala v aplošen pretep v prednji sobi Japonskega parlamenta ln dvanajst oseb — med temi dva poslanca — Je obležalo ranjsnlh, zabodenih t noži. Stranka opo-z k i je le več dni silno napada vladno stranko radi omenjene pogodbe. Neki poslanso Js v sbor-nici vihtsl bodalo, ko Js ljufto kri-tiziral zunanjega ministra Slde-haro In mu očIUl, da Je on prlsl-111 ceaarja, da Js odobril pogod-bo.
Sidehara In ostali mlniatrl so zapustili toornioo v spremstvu močne policijske straže, boječi m napadov.
ij|<
Strojniki vztrajajo v
126 milijonov dolarjev škode po potres« v Novi Zelandiji
Wsllincton. N. Z.. 7. febr. — Materialna škoda, ki Jo je narodi! potres zadnje dni v Novi Ze-landijl, ss danes eenl ns 1S6 milijonov dolarjev. Število mrtvih as šs vedno računa ns okoli tisoč Pomotn^ akcija Je zdaj dCbro v teku In situacija je pod kontrolo oblasti.
Letalska ksrporaclja prejela velika vladna naročila
Patereoa, N. J. — (FP) — Na-ročlla sa aihsrlško armado ln mornarico pomagajo Wright Aeronautical korporacijl v boju proti strojnikom, ki ao m-stavkall pred šestimi tedni. Korporacija Js te dni prsjela naročilo v vsoti ,$886,647 od vojnega department*.
Čuvaji, ki stražljo tovarno, so te dni silovito pretepli tri stav-karjo In člana Mednarodna unije strojnikov, ki so prHttl v Milino kompanljakega upoaleval-nega urada. Prejšnji dan Js neki detektiv obstrelll sUvkarJa John Ubrsta, ker js nagovoril stavkokasc In jih odvračal od dela, ko so bili na poti v tovarno.
Kompanlja sili stavkokaM na podpis saprisslsnlh Isjav, da so bili napadeni po sUvkarJlh. Par njih, ki niso hotall podpisati taks lijavs, Je bilo odpušče-nlh. Namen kompanlja je, da s to taktiko očmi stavkarje, češ, da se poslužujejo nasilnih metod In je radi tega potrebno uvMti proti nJim drastične akcije. Kompanijakl agsntjs ns morejo dobiti stavkokazov v Pstersonu in Jih Iščejo v drugih mestih, večino v hfew Yorku.
Stavka jo bila napovedana, ko je drulba naznanila redukcijo mezd za 16% In uvedla nov prl-ganjalkl sistem. Delsvcl so bili neorganizirani, toda takoj po napovedi stavke so pozvali uradnike unija strojnikov, naj Jim pošljsjo organizatorja. To ss Js zgodilo. Untjs Js pbslsls v Peterson John Connollja, ki Js prevzel vodstvo stavke.
Zborovanja stavkarjev so dobro obiskana In strojniki nadaljujejo s masnim piketlranjem. Kompanlja je rekrultlrala stav-koksas Is vrst neizučenih deisv. csv, ki Ji nsprsvijo vsč škods kot dobička. Druži)! Js bilo ne-dsvno vrnjenih večje število letalskih motorjev ker so bili pokvarjeni.
Detsvsks ¡predloga odobrena
Waahington. D. C. — Senatni komitsj sa Industrijske produkte js U dni odobril predlogo, ki določs, ds morsjo vsi podjetniki, ksterl dobijo pogodbe za lum-«trukcijo federalnih del, plačsva-ti delavcem mezd«, kakršne ao v veljavi v dotičnem distriktu. V nasprotnem slučaju vlada lahko rsiveljevi pOgodbo.
narašča.
MlssseeU noče smrtne kazal
*St. Paul, Minn. — Predloga ta vzpostavitev smrtne kasni ss morilce v državi Minneeoti je bits sadnjl potek odklonjene v
Ovfcsgo. — Upravs fsderalne roservns bsnk« v oedmem di* strlktu Je te dni objevlls poroči, lo. ki kaše, da ss Js zaposlenost v prošlem Isto znižala sa U%, meads ps so v istem času psdle sa 2*%. Ta , déotrlkt ukUučuje Illinois, Indiano, lowo In Wl
STEV.—NUMBER S3
BADS POKAZAL
ALNEOAIEIA
Ne vidi nobena razlike med eia-
rlma strankama In priporoča
ustanovitev deisvske stranke
Chicago, - (FP) - "Krivdo sa sedanjo tragedijo' brezposelnosti jo treba pripisovati alste-mu, ki dovoljuje krivično distribucijo bogastva," Js dsjal Je-rome Davls, profesor na Yale univerzi, ko je govoril ŠUvllni množici v Slnal templu. Med poslušalci Je bilo tudi vsllko šta-vilo bogatih In prominentnlh člkašanov.
"Rad bi videl usUnovlUv delavske stranka v Ameriki, ki naj bi Imela v svojem vodstvu poštene, izkušene in pogumne ljudi," Jo roksl Davls. "Demokratska in republlkanaka ata ol povsem enaki kot slamaka dvojčka ln predstavljata Iste Interese. Ako hoče delavstvo doasčl pravičnejšo distribucijo bogastva, Js potrebna močna politična organisacija, ki bo odpravila korupcijo, ki se je usidrala v javnih uradih.
"Brezposelnost Je posledica situacije, ki dovoljuje, da nMna-tsn odstotek kontrolira veliko večino narodnega bogkatva. Ljudstvo Je slabo poučsno o dsj-stvlh nssaposlsnostl, kar jih odgovorni faktorji skrivajo In ta-je. Federalna vlada Je šele lani odredila štetje brMpoMlnlh, toda med brezpoaelne nleo bili všteti tisti, ki so bili sočasno odstavljeni. To Je bil tudi vzrok, da Jo načelnik oeniusnega odbora roelgniral v inak rsdi skrivanja deJetev. Pradaed-nlk Hoover, ki m je le večkrat osmešil s napovedmi o vračajoči m prosperltetl, hoče na vsak način Ignorirati trpljenje brezposelnih In dela na vm krlplje, da prepreči federalno pomoč ljudem, ki niso po svoji krivdi sabredli v bodo."
Davls Jo priporoči) savarova-nje zoper brsspoMlnost, toda obsnsm js omsnll, da v tom Še nI rešitev problema, kajti vzrok brasposslnlm kritem ln Industrijskim dsprssljam Js treba Iskati v neenskl distribuciji bo-gastva. Ssls kadar bo to slo odpravljeno, js upati na boljše
NAko hočete v resnici videti lalostne poslsdlce brezposelno, •ti," Je dejal Davls, "pojdite v msstns prenočišča ln od tam v mrtvašnice, kjer bosts našli tru. pla ljudi, ki so si radi bsds kon-čsll življenje s samomorom."
lafiuaHis osmešil Plshš
Washington, D. C. —* Kongro-spik LaCiuardU is New Yorkaee Js nsusmiljsno norčsval Is Flsha, ker Js izročil časopisnim poro. čevalcem kopijo p lama, ki ga Js poslal državnemu tajniku Stlm-aonu, v katerem gs Js urgiral, naj vpliva na soVjstsko vlado, da dovoli vstop agentom zveznega sakladnliksga depart menita V Rusijo, da se prepričajo, dali o sovjetski lesni Izdelki, ki ae u-važajo v Ameriko, produkt pri-silnega In kaenlhiižkega dela. "Kongrasnik Fish js bil morda dober igrsleo nogometa v svoji univerzi", Js dejsl I^GuaidU, "toda U» šs ne pomsnJ, da js previden državnik. On bi moral ve-deti, ds se ne more nobena drŽava tako ponišati, da bi aprajela a-fant« druge države, e katero nI* me dlplomatlčnih stikov, da prs-iskujejo delavsks rssmere v njenih mejsh."
Jstnlškl odbor ss vrgel spsl m psmlleslltev
Asn Quentin, Cel, — Drlavnl Jetnlški j k »m i lost It veni odbor jo odklonil prošnjo sa pomlloetitev M. A. HrhmkHa. ki js bil obso-jsn ns d'Mimrtno Ječo na obtešbo sodelovanja s zarotniki, ki so lo* U iei0 rasstrelill poslopje dnevnika "Los Angeles Times"
J
—--
-
uiwjij, ' ^^IWiPIPWwwp



' -
PROSVBTÄ
POtfPBLJBK, 9. FEBRUahja <
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO Of LASTNINA SLOVBNSU NASOONS POOPOB-NB JKDNOTS
m mi ******
ÜÜS'M "luT IM/*	; M
to (ton 91 AS » Mto lato. SLTft m pat tato; u u*-
1 tor Um u*n*á Stotoa (•«—rt Otow») to rw. Ol>o Mto Oton fije pmr nu, to.** H»
M14f
proaveta
UvU»l> Am.
or TMS KEDEBATZD ?BSSS
		
D(i«ii V «S utoltt Ttmm	UwOw. M prtmf (Jam. lt. IM1). p-U v 4» TM )• ■ tmm ámmvm p* a• h pnwémm». U m na SS m m	M «USI Url.
Bombe v Rimu
Mussolini j« zadnje dni prejel iz Amerike dva kompliment«. Prvega mu je poslal Hoover v obliki prošnje, naj oprosti, ker general But-ler ne t na držati jezika za zobmi In pripoveduje, da je on (Muasolini) ubil otroka z avtom, Drugega pa mu je prinesel ameriški Italijan v obliki — bombe, ki je še počivala v hotelu In čakala ugodnega momenta.
8 prvim komplimentom se je Mussolini zadovoljil, nI ee pa z drugim, kajti bomba nI šala. Trije so padli v boju z atentatorjem in eden je ie mrtev. Diktator se je hitro zaprl v svojo palačo in ves dan se ni upsl ns svetlo.
' To nI bil prvi nspsd ns Mussolinijevo tivljenje ln nsjbrt ni zsdnjl. Ves te nspsde si je pripre vil diktator ssm, ko je uničil vse demokratične izhode Izražanja svobodne kritike. Mussolini je zetrl opozicijo e silo in s tem je priklical protisilo. Protisila je logična poele-dlca vsakega nasilje. Vsak diktator, ki potlači svobodno izrsžsnje misli, ims prej sli slej oprsviti s takimi posledicami — In malo js diktatorjev, ki bi ne umrli v škornjih. Vsak ss ssm tapiše nevarnosti nasilne emrtl.
Razume se, da bomba, krogle sli not nI orotje demokracije. Demokracija se poslušaje Človeškega orotje: rszuma in argumen-tov. V tem znamenju bo zmzgzla in vse bar* barske sile diktatorstvs ln dospotizms ne pre-prečijo njene zmsge.
Delo, ne dola!
Cssnlksrski msgnat Hearst Je rszglssll po evojih listih, da ameriški progrsm pomoči brezposelnim more biti:
"Milijone dolarjev ss uposlitev delsvcev ln niti enegs centa za dolol"
Hearet ee etrinja z Inženirjem Hooverjem, da je "dola" eli državna densrns podpors brezposelnim evropsko clo, ki korumpirs ln demo-raJizlra delsvce In zsto ne sme priti v Ameriko. Delo, ne dole 1 Delsvcem Je trebs dels, ne dolel
ZsdnJs Je previlno. Delavci hočejo predvsem dela in zahtevajo ga že dolge mesece. Delavci nočejo bornih drobtin miloščine in podpors, pa naj pride od koderkoli hoče. Delavec strašno nerad vzame podporo. Noben pošten človek, Id ima količkaj samoponosa, ne vzame red nečesa zastonj, kar potem se čuti dolžnika. In dolg Je hlapčevanjel Kdor je dolžan, Je obllglran, ni neodvisen in ni svoboden.
A kje Je delo? Ce Je delsvcem treba dela, ne dole, kje je delo 7 Delavci iščejo dela. pa ga ni nikjer nI. Kje je delo? Deset milijonov delavcev ga išče In čaka na delo vask dan. Kje je delo?
Delo, ne dola! All right, toda kje Je delo? Dola bi bi Is aramota za Ameriko, zato dol s njo! Fino, ampak kje Je delo?
Dela ni in dole ni — ničesar nI. Kaj naj počne delsvec, kl je brez dela? Strada. preže-buje In umi rs? Ali Je to ameriško? To nI ara-nots? Kje Je delo? Kje je delo? ZsksJ nI dels?
V kapitalističnih listih čitamo. da Je kapital tudi brez posla. V Wall streetu Ml na milijarde dolarjev, kl čakajo na investiranje. Bankirji ponujajo vsak dan posojila v stotinah milijonih dolarjev, toda itpoaojevslcev nI niti proti poUrmocMM odsMis obrruti.
Kapital čaka In delavci čakajo, nikogar pa ni, ki bi oboje spravil skupaj. V mre stoji seefs prtrefee fstostfeo, kl ee ne gsne kakor para-Hzlrsns. Zs sveto, preev«4o privstno iniciativo stoji Hoverjevs vlsds, kl se tudi ne gsne kskor parali ti rana Sveta, od vseh «vetih «leparjev blagoslovljene privatna inlclstlva je benkro-tiralal
Kapital lahko čaka, ker Je mrtva atvar, toda Živi delavci ne morejo dolgo čekati. če hočejo ostati živi. Dole ne ame biti, dela pa nI! Kaj sej stori drla v trt
Nekdo mora biti odgovoren ln mora nehaj Storiti. Privatna Iniciativa noče bltl odgovorna, vlsds noče biti odgovorna K Ho pa Jt t
Ali al sdaj Jasno, ds Js kapitalistično go-ppodarstvo popolna anarhija 7
Glasovi iz naselbin
Zanimive
Četrto znižanje p|sš
Newton Falle, O. — Kot delavec najrajši čitam poročila o delavskih razmerah. Rad čitam tudi dopise od naših farmarjev, za kritike ee pe ne zanimam dosti, posObno ne, sko niso stvarne, katerih pa je le malo.
Kot povsod so delavske razmere tudi tukaj zelo slabe. Dela es sicer še precej dobro zadnjih par mesecev, ali plače so ta ko nizke, da je aramota. Leta ldSO so nam trikrat utrgali plače ln a prvim jan. 1.1. 00 jih zopet znižali za akord no delo za 10%. Tistim, ki delajo od ure, niso bile znižane to pot. Večina delamo po osem ur dnevno in nekateri komaj zaslužijo po 92 na dan.	k
Kakor se tukaj sliši je temu znižsnju krivo to, ker je družb* (Newton Steel Co.) postavila v Monroe, Mich., novo železarno, kl pa ne obratuje, a družba pa da podpira (?) tiste družine, kl se tamkaj nahajajo brez dela, <; ziroma Jih podpiramo mi, ker delamo polovico zastonj.
Nekdo je že Iz Warrena poročal, da Je tukaj zaprla vrata gotova banka, ko so pronašli, da je benkir poneveril 9*8,000. Ko se je o polomu zvedela novica, je bilo namah polno ljudi okrog poslopja, večinoma vlagatelji, ki so zahtev si i svoj denar. Krika, vika In joka žensk je bilo toliko, da so prišli ns lice mesta uradniki Newton Steel kompanlje, ki so tolažili ljudstvo In končno o-bljubili, da bo družba založila $100,000 kot garancija za izpis-čitev vlog, kar se je tudi zgodilo. Kdnčno so še ljudje pomirili.
Nkkl Poljak se pa le ni dal po-tolažiti in Je zahteval svoj denar. Vprašali so ga, zakaj ga hoče. Odgovoril jim je, da bankam nič več ne zaupa in da denar v njih nI več varen. Vprašali so gs tudi, kJ« dela, ln ko jim je povedal, da pri Newton Steel kompa-oljl, eo mu Izplačali denar in o-beneih povedali, naj ei delo Išče drugje. In ree Je možak Izgubil delo. Taka je moč Newton Steel kompisnlje.
Nekateri eo ee Jokali, da so vse prihranke izgubili, s dolžni so bili vsskomur, kl Jim je hotel zsupatl. Torej v banki stotaks in tisočaka, pri ljudeh pe dolg. Za-rss čudni ljudje.—John Copl.
Preverila pogrebnika Ken more, O. — Neša naaelbl-ns js majhna in se le redko pripeti ksj izrednega. Kar se je pa pripetilo dobro znanima rojakoma Louie ömrkolu In Louis Wal-lantu, ee pa le redko pripeti. V noči med 81. jan. In 1. feb. je Smrkol vozil avto, v katerem je bil tudi Wallant, ln ko se pripeljeta še blisu doma po Faust ce-ati, ee je avto ustavil ravno sredi šelesnlškegs križišča in mrhs, daxi še v dobrem stsnju, nikskor nI hotels ltl naprej.
To se je zgodilo ravno v slučaju. ko js proti njima drvel o-sebai vlak. Smrkol v razburjenosti nI mogel idartatl kare, pri-M«tno*t duha pa je obdržal Wallant. ki je zakričal: Ven! Hitro akočlva! In komaj ata bila zunaj kare, že Je treščil vanjo vlak in Jo popolnoms razbil. Da-sirsvno sta milo gledsls razbiti avtomata ss vendsr smejala, ker »ta saenkrat prevsrsla smrt In pogrebnlks.
Tukajšnjim rojakom se na-znsnjs, da Je pri klubu Slovenskega doma v Kenmoru v teku kampanja za nove člane pod le-redno dobrimi pogoji glede plačevanja pri*topnlne. Radi brezposelnosti in slabega saalužka Je veliko rojakov, kl bi radi pristopili, pa ne morejo plačati 910 ali pa 96 pristopnine naenkrat Za-t«>r»»j so člani tega kluba akienlli dati priložnost vsem rojakom, ksterim Je kaj ss splošni napre-dek.
Po tej olsjšsvl vsskdo lahko prirtopi z enim dolarjem vstopnine. potem ps vsak mesec pleča kolikor more — eden ali dva dolarje ell kolikor še — dokler ni plačsns vsota deset dolarjev. Pod tem pogojem lahko pristopi vaak rojak In rojaklnjs In tudi starši lahko vpišejo svoje otroke. To tnlžsnje bo trajalo le do I. ms res. potem bo ps $16 več, namreč 925 po 1. mami. Poslu-ŽMe se te prilike eedaj, da vam ne bo pospeje tal
Iz raznih krajev
Kdor želj pristopiti, naj pride v klubove prostore kako eoboto zvečer in se zglasi pri tajnika. Ako bi slučajno ne bilo tajnika, bo vpisoval predsednik ali pa kak drug odbornik. Imamo ie nsksj članov is Akrona in Bar-bertona, a želimo, da bi jih še več pristopilo.
Dne 14. feb. priredi ženski gospodinjski odsek maškeradno veselico, na kateri bodo razdeljene nagrade za najlepšo in najgršo masko. Zopet imamo priliko, da se pošteno razveselimo. Za postrežbo bo dobro preskrbljeno. Vržila se bo v klubo-vih prostorih.
F. Tomšič.
Rszne novice iz vzhodnega Ohia
Bridgeport, O.—Delavske razmere se niso nič izpremenlle po novem letu. Premogorovi še vedno obratujejo po en dan ali dva na teden. Ravno tako so tovarne vse v zastoju. Kar se tiče pa veselic in priredb, jih je pa vedno dovolj. Seja tukajšnje federacije SNPJ dne 25. jan. Je bila dobro obiskana in sprejetih je bilo več važnih zaključkov, tipaj mo, ds se bodo tudi izvedli. Ako bomo teko delali v korist jednote in delavskega razreda kot smo se zavzeli na ssji federacije, bomo naredili veliko v korist tukajšnjih društev in nas samih. Torej ne ostanimo samo pri obljubah, psč ps pokažimo tudi z resnim delom.
Tukajšnji soc. klub št. U je ponovil igro "Mutast muzikant" v Girardu dne 25. jsn. Udeležbo so imeli veliko in zabave je bilo dovolj. Ne vem kako se jim je igra dopadla, o tem naj oni sodijo ssmi, rečem ps to, ds meni in drugim igralcem ne bo šel večer 25. jsn. kmslu Iz spomina. To, kar se je meni še posebej dopsd-lo, je, ker je vladal tako lep red In tišina med programom kot malo kje. Po programu smo se pa vrteli, da je bilo ree veeelje. V imenu dramskega odseka kluba št. 11 se zahvaljujem vsem sodrugom ln sodruginjam v (Ji-rardu zs njih nsklonjenost za čaaa nsšegs obiska ln jim želim obilo napredka pri njih koristnem delu.
Pred par tedni sem poročal; da smo ustanovili soc. klub na Imperislu, Ps. Pristopilo je takoj 15 članov in članic, zdaj sem dobil poročilo, da je takoj prvo sejo p/istopilo 7 novih, tako da sedsj klub Meje 21 članov in člp-nlc. Tam bo klufar uspeval, ker se posebno žene zsnimsjo za po-kret. Ns Imperislu je več zanimivosti: imsjo krivo pošto, dvs dobro stoječi društvi SNPJ, veliko moderno dvorano. Govorili so, da bodo pričeli tudi z dramskimi predstavsml. Le tako naprej in dosegli boste uspeh.
Pred psr tedni sem bil v Sy-gsnu in okolici. Oblsksl sem več tamksjšnjlh rojakov In napravil lep uapeh pri agitaciji. Pripravljajo se tudi za priredbo soc. klubs, katero bodo Imeli v bližnji bodočnosti. Le naprej, sodrugl In pokažite, da ni res, ksr neksteri v Chlcagu pravijo, nsmreč, ds ni več JSZ. Mi pa pravimo, ds je in ds dobro ns-preduje, akoprav vlsds neznosna brezposelnost. Proletarec je dobil toliko naročnikov kot že dolgo' ne In zveza pa članov In članic. Pa nI nobenemu Zaje u-kazal, da ee mora naročiti sli ds jnors v utranko stopiti. Ampak mi pravimo: Zaje je mož, v katerega ima članstvo SNPJ ln napredno slovensko delavstvo zaupanje In pri tem bo tudi ostalo, ps ako se vsi pri »ciniku na glavo postavijo.
Cltal sem o tožbah jodnots. Ali Js Zaje kriv, da so? Morda bodo tudi pri Svobodi Inc.. kajti pred kratkem Je bil v omenjenem listu priobčen selo grd, nesramen in lažnjlv napad na u-gtedne ln poštene ossbe is Johne-towna. Ps. Omenjeno stvsr Je pisal neki A. Fortune Is Brook-lyna. N. Y. In ker poznam o-sebno omenjene sobrate ln ker vem. ds nI resnica, sato ne vem, kaj lahko pride ta tiste neumnosti. Kar se pa tiče Zajca, nič strahu. Rasen tistih psr v Chlcagu Je ves napredni delevskl o» lement od zunaj z nJim. To vem, ker vidim aa svoje oči. Le naj piše nsprej In vzpodbuja in drami. da št ostali spregledajo. Js,
da bi narod imel kaj več takih kot je Zaje!
Pozivam vse igralce in igralke, ki so pri igri "Med brati/' ki bo upriserjens 11. spr. ss društvo št. 13 SNPJ, da se pridno udeležujejo vaj, da bo pipdstava čimboljša. Dramski odsek soc. kluba št. 11 bo zopet šel ven igrat* To pot bo šel na Sygan z dvema igrama, namreč ena je slovenska, druga angleška. I-graki se pridno uše svojih vlof. Datum bo objavljen pozneje. I-gri sta "Stražar in postopač" in "No Sense no How." Obe igri sta zelo smešni.. In smeha bo dosti.	Joseph Snoy.
' ■ Kogsr Bog Ijobi . • • h
Lawrence, Pa.—Kot patentni n&zsdnjsk in klerikalni klečeplazne, redno vsaki teden prebiram tudi žaloetne in vesele novice tednika Domoljuba, ki izhaja v beli Ljubljani. Ce bi Domoljuba ne bilo, ne bilo bi bele LJubljane. Ker vem, da večina naročnikov nimajo te sreče, da bi kdaj čitali tako razveseljivo novico, vam tu hočem eno zapisati, da boste enkrat za vselej vedeli, da mi v naši bandi nismo kar tako navadne fige na cesti, ker te so dandsnes že presneto redke. Poslušajte!
Najbogatejši mož na svetu, 92-letni Američan John Roeke-feller, hoče ob smrti razdeliti vse svoje premoženje, cenjeno na 100 milijard dinarjev, v prid človsštvs. Te dni je poelal prijateljem poslanico, kjer javlja evoj eklep, ki se končuje s sledečo prošnjo in zahvalo Bogu: "Gospod, daj mi, da bom pametno uporabH darove, ki si mi jih Ti dal tekom mojega življenja. Pomagaj mi, da bom spoznal, da največja sreča obetoji v tem, da delim s svojim soljudmi to, kar si mi Ti piilostno podaril. Brez pomisleka sem sprejemal Iz TVoJIh velikodušnih rok vse, kar mi je usoda nudHa, zato pa prosim, daj da bom tudi brez pomisleka Tvoj dar razdelil med vse; kl so potrebni. Kakor si Ti, o Bog, bil izvor moje sreče, tako naj bo moje življenje izvor sreče za moje sobrate v Tvojem imenu. Zakaj, ako damo drugim,1 smo vrnili samo njim in Tebi."
$ te prekrasne Rockefellerje-ve poslanice in zahvale Bogu lahko vidite vsi amerlkanskl ne-zadovoljnefti, ¿posebno t^sti, ki ste vrtali oljne vrelce po peščenem Texaeu all kjerkoli ter delali v podjetjih, katerih boes je t)QUöhn, da nimate niti najmanjše pravice bltl nezadovolj nI,, de danes nimate suhe skorje v bajti ter ne pennyja v žepu.
Goppod prsrvi&ii Bog je dal Johnu 100 milijard pristnih jugoslovanskih dinarjev, ne vi!
Gospod pravični Bog je ps tudi vam dal kopico otrok v bajto (če jo imate), ne pa John Rocke-feller, torej—ehut up!
Vi niete delali za Rockefeller-ja, pač samo za svoje "izbirčne" želodce, vi niste plesnjivega para ne pennyja prispevali v Roc-kefetlerjevih sto mHijard dinarjev, njemu je dobri in pravični Bog vse to premoženje dal za negrado, ker mu John ponižno in svesto služi že vseh svojih 02 let.
Sto milijard dinarjev! Kaj pa je to, se bo morda kdo zaničl/l-vo nasmehnil. Ce si izstradan ter Že gladu in žeje umiraš, ti ne pomaga sto milijard dinarjev ,nlti toliko dolarjev, še toliko ne ko kos črnega ovsenega kruha In češe Čiste vode.
Ps vendsr milijarda, kakšen vrag Je to? Se med vojno sem čltal v zanesljivejšem listu sliko o milijardi. Spominjam se flobro. Pisano je bHo:
Is Dunajs do Trsta, koder teče južne železnico, položite uži-galice po telesnih tračnicah eno poleg druge. Položiti jih morate tudi po vseh stranskih ter ogi-belnih tirih; neto po vseh tirih ne vseh kolodvorih kolikor Jih Je is Dunaje do Trsta. Ko vse to dokončate, se lahko v Trstu pred Jutnim kolodvorom, kjer je nekdaj v malem parku stal ksme-nit spomenik avstrijske cesarice Elizabete, na glavo postavite. 0$ vas neto čmosrajčni policaj udari e krepeljcem po rogov il ah. mu lahko po domače na eho zaukate. alTps: eja. eja, la. la. le. milijarda Je doma!
To bi torej bila ene milijarda. Zdaj pa še devet In devet-drugih!
__ človeštvo! ¿koda, da . vel rojeni iz človeštval človeštvu Je Bog milostmi v, ne ps nižjim Živalim, kot imo «i stvori, ki ne poznamo razlike med senom in slamo!
Trdno upam in sem tudi prepričan, da bo tudi naš milost-ljivi Andrew Mellon, kateremu je gospod Bog izročil v varstvo premogovne zaklade svobodne ameriške zemlje, tudi nekoč napisal poslaništvo na človeštvo in zahvalo Bogu ss milijone ali milijarde, katere mu Bog kar sip-Ije v njegovo blsgsjno.
Kar nas je živinčet v premo-garstvu, pa vem, da smo MeHo-nu in vsemu človeštvu v ssmo napotje. Posebno je vrag v tem, ker ne hodimo vsi po štirih, ker polovica je nas, kl bi se radi skobacali na dvoje nog ter posnemali človeštvo. Res, da v tem smo silno počasni, ps počasi in z vztrajnostjo še polž naprej pride . . .
Kot sem pred kratkem poročal, da so rov Montour št 4 zaprli, tako moram še danes povedat, da še vse mirno počiva. Nekateri so se razpršili v bližnje kraje za delom. Mnogi ee razočarani vračajo. Je pač blagoelov prospe ritete objel vso deželo.
Tudi če se kdo vsili nekam \ dek), ni mnogo na boljšem z i sthn, ker plača je povsod taka, da je človek na plačilni dan niti prešteti ne more—ker Je prazna kuverta.—Marko Ri*nlk.
Mestne volitve ki poročevalec
La Salle, III. — Čeravno je nas precej Slovencev v La Sal-lu in okolici, se le redko kdo 0-glasi v Pros vet i. Kakšno igro ali veselico še kdo opiše, kar je tudi vse.	,
Tudi jaz bi se ne oglasil, če ne bi videl dopisa v Ameriškem Slovencu z dne S. feb. glede tu kajšnjih mestnih volitev. Ne vem, če je poročevalcu znano, da imamo Slovenci dva kandidata za mestne komisarje, ali je nalašč zamolčal Leo Zevnika? (drugi je Louis Bregach). Leo Zevnik je dobro znan vsakemu rojaku v tej okolici. Zakaj ffa je ravno poročevalec zamolčal, si misli lshko vsak po svojs. Kadar bo še poročal v A. S., ni treba nobenega zavijanjs.
Vsak volilec lahko glasuje za štiri kandidate. Zakaj bi torej ne glasovali za oba Slovenca? Delajmo skupaj vsaj sedaj, ako hočemo kaj doseči. Ako pa kakšnega ne veseli graditi, tudi razdirati ni treba. Naj bo nevtralen in bo bolje za vse.
Frank Drnech.
Žena v rimskem jarmu
Papež proti ženskem s gibanju
Kakšne organizacije potreb u Jemo?
Milwaukee. — Bivši Minnesota ani bi radi bolj pogosto čl tali novice iz Minnesote, posebno iz železnega okrožja. Sem pa tam se oglasi le Matija Pogorele, ki roma iz mesta v mesto ln je zadnjič priporočal, da bi se pridružili splošni Slovanski zvezi, kl je pod klerikalnim vplivom. V Minnesoti že imajo svojo Ameriško-slovansko zvezo, katera jim pa menda ne zadostuje. Tudi ta organizacija je pod vplivom klerlkslizma. Torej čemu še drugo?
Bolje hI bilo, ako bi se ameriški Jugoslovani zanimali za tlelsvske organizacije, ki Imejo večji pomen v življenju kot pa nacionalne ali klerikalne. Delavstvo teh tudi ne potrebuje, potrebuje pa razredno zavednih delavskih organizacij — politič-nilk strokovnih in gospodiu-skih.
e bolj so zanimajmo za te or-ganizeclje, če si hočemo bolj-šega življenja In boljše bodoč-nostl našim otrokom.
Joseph Ule.
Kogar se tiče
Kievoth, Mlnn. — Tu pri na« ni ravno novfc. pač ps je dosti —bi rekel — atarih novic, o katerih ljudje radi bldbetsjo, ker ni novfli.
Pred kratkem sem slišal, ds sU dve ženski vabili tu okrog ns neko party. Opozarjam Jih. ds kadar bodo Imele dotlčne še e-nsk posel, naj Istega opravljajo, ne pa kvasijo poleg še reči, ki so nereanlčne. Torej najprvo pred svojim pragom potem pred drugim. Ako bom slišal Še kaj podobnega. bodo dot ¿¿ne ženske pri-občene s polnim Imenom v tem lietu.—£dea, kl js ~
Maribor, 22. januarja bsi
V zadnji številki socialističnega mari« skega dvotednikn "Volksstlme", ki uh^ nemške sodruge pri nas, Je izšel članek gornjim naslovom, kl ga radi aktualnosti krepkih besed podsjsmo v prevodu za "pjlj to". Prepričani smo, da bo zanimal ¿enskj moški svet.	11-%,
Članek #e glasi v glavnem tako-le:
"Vsi smo Aofo upali, da je ie ruMi ideologija o pravnj sadofcls^U moža iuum ženi, da je to ideologijo moč dogodkov 2* n bila in da je nazadnje še odprta pot pop^ mu osvobojenju žene v dolgem boju. t^ smo, da je ideologija temnega srednjega v zgrajena na zasužnjen ju žene po fizično nejšem možu, prejlla v nič radi izpreraenjei gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer XX. stoletju in dp so nasprotniki ženskega banja za vedno umolknili.
Kakor pe vidimo zdaj, eo bile žene v ca njevanju položaje nekoliko prenagle.
Pravkar ee fe za novo leto ogUmil :aM* nik naj v ei j t rmkcijoname moti, ¡HHjkn rimske cerkve in vrgel v svet poslanico vsi katoličanom pod naslovom: "Časti connubif s katero je zakričal modernemu ¿enakemu banju ukazujoč «Stoj!"	j
Pafpeževa poslanica kaže, da se ni ri cerkev prav ničesar naučila in da ni pri v< stopati vštric s časom, marveč kar narava pove, da cerkev Že obstoječih stvari sploh priznava, ne bo nikdar priznala, ampak se pri ti temu neizprosno borila. Njeno stremlj bo tudi vnaprej, sukati kolo zgodovini razvoja nazaj ita napraviti ieno za sužnjo tu, in tieer v druiabnem redu, ki bo zgnfr edino in popolnoma na pravicah inoia.
Papeževo dndkllko smatramo lahko za večjo žalitev, kl je bila kdajkoli prizadeju ženam. Spieaqa je v večno ukazujočem toni Roma locuta causa finita (Rim je dejal, 1 je gotova) in nakazuje stališče cerkve do bitma zakona, #0 urejevanja porodov in trikratni oevobpditvi iene: fiziološki, g darilci in socialni.
Nihče ni tyolj daleč od problema zal« kakor prav rin^ska hierarhija, ki prisegi celibat, odklanjat torej zakon zase kot kasU zahteva od svojih članov, v da se zaobljuT čednostnemu "deviškemu" življenju za vse ljcnje. Dočim je duhovščini zakon prepol dan, naj sklepajo drugi zakone po predpk cerkve, zakone, ki nerazdružljivo vežejo »torti dvoje ljudi, pa čeprav ee oba ne n mria, Čeprav jima skupno življenje povzn veliko muko in bi ob ločitvi oba svobodno dihale ter ozdravela v zdrave člane čl družbe. Papež se odločno izreka proti t ikemu zakonu, proti tej novi obliki sožitja bodnega moža ln njemu enakopravne i Papež priznava le zakon, kl je zgrajen na pri ni ln faktični nadoblasti moža, po načelu:i bodi motu podloina.
Papež zavrača načelno vsako nek** razmerje izven zakona kot nravstveno m pustljivo. Papeža malo briga, da je samo Evropi 18 milijonov žena, ki so rsdi enok stva Že vnaprej obeojene v samstvo. Monk se torej po papeževi encikliki odpovedati kemu spolnemu občevanju, kakor da bi 1 no Bilo človeka cerkev kar po svoji želji in zu lahko zatrla.
Zavračati je treba vzako zlorabo (spolno občevanje brez spočetja) in vsako čenje nastajajočega življenja, češ, ds je naravi. Poleg tega pravi papež v svoji nlci: nobena okolnost, ki bi bila v zre» I zdravjem ali gospodarskimi razmerami, opravičuje tega. Tako govori poglavsr ki se je v svoji mlsdosti svečsno odrekel tovski radosti, ki ni imel nikoli skrbeti *J otroke niti za družino. Ljudje morsjo njatl otroke, morajo jih roditi, pa če jih starši s čim obleči ali ne, pa če starti od umrlim Otrokom lahko kupijo krsto sli naj se briga za to? Poglejte, od čess iivef pod nebom? Mati mora donesti otrok*. tudi je s tem v nevernosti njeno zdrsvj« celo življenje, sli ps če rodi zs — poke Četudi bi se moral roditi telesno in d« abnormalen otrok, roditi ga mati mora, je znano, da na svetu dandsnsšnjl niti in krepki ljudje ne najdejo poels m ljenja. Mnogim milijoom brezposelnih ^ pridružujejo novi milijoni. Cerkvens hija ne pozna nikakršae gospoda r^kr prav do zdaj ni občutila še nobenih krčev, bedo m notic pozna cerkev le iz p' dovanja, a obupanoe tolaži z onostrsr Vsak revež naj v uboštvu ln ponižnosti svojs življenje. Kdor umre ubog. bo ur no pokopsn, kdor umre bogat In Ishke temu priredi oerkev pogreb z vsem
Družino (kot temelj na Pr,v,tni1.-zgrajenega družabnega reda, z možem k<s zovalcem in z ženo kot objektom l**tniPV* koriščenje s strani moža) je trebs v n**' etarell obliki ohraniti za vsako eeno. O"! — na spolni naturni sili sgrajeno — med mošem in šeno Izpremenilo v eveP[_ tako, da bi postale šena In mol ravnopr^ polnovredna partnerja. M se znašli t sti, ds bi ta isprememba vplivala ns žebno življenje ter zrahljala celo jeno stavbo rimske hierarhije. Ri tallsttčnega gospodarskega slstemsf 1»» vidimo — zs posledico tudi rušeftjt
(Dalje bs V smel)
PONDELJEK, ft. FEBRUARJA
(Psrsêevalekl Mre Prostet« v JokmUtIJI.)
IDI NA DOLENJSKEM PO-7JCALEC?
dtaknjeni požari v šmsrskl o-kolici. Velika škoda. lati po.
iigslec . . • «
Ljubljana, 20. jan. 1081. « Gorenjskem še nekaj let trpijo poaeetniki blejske o-ice na požarih, ki jih ena in roka podtika adaj tu »daj . Razne okoknoati — da ae po. pojavi vedno v sobotah ali jah — pričajo, da gre za i-človeka, ki je najbrže du-no bolan ter ušiva v netenju rov. Blejska občina, ki je mnogo pretrpela radi tega, je pisala visoko nagrado zanj, zasledi tega požigaka. li se zdaj, da je tudi Dolenj-ddbila svojega pdžigalca, ki | rja posestnike in prinaša arnosti. Kar v kratki dobi je v okolici Šmarja več poža-ki so bili vsi podtaknjeni. I soboto 10. januarja je iz. hnii v vaseh Pleš skrajno ne-požar, ki je bil nevarnost vso vas. Ob izbruhu požara pihal močen veter in le hi-mu nastopu gasilcev se je valiti, da ni bila škoda še ve-
otem je bil podtaknjen ogenj tniku Novaku; zgonel mu kozolec, hlev, pod in šupa. Po-gali so pri gašenju gasilci iz Ijioe in Pijave gorice, oda znaša okrog 100,000 zavarovano pa je le «a 10,-Din. V vasi sami pa ao hitro kočili Novaku na pomoč, nedeljo 18. jan. pa je zače-zjutraj goreti pri dveh potnikih in sicer pri Dolničar-(po domače pri Cebularju) in u (po domače pri Jakopcu). a je požigalec zanetil ko-ki sta bila do dobra na-jena s krmo — a vse je do pogorelo. Skoda znaša krog ,000 Din. Pritekli so sicer na oč gasilci iz Šmarja, a posti mnogo niso mogli. Le da požara obvarovali sosedne hI-
rse kaže, da gre za zlobnega ifalca in posestniki se boje, ne bi požigal še drugih hiš in se ne bi požari množili tako na Gorenjskem. Vsi so v vi.
smrt, ker ni mogla na koh-
— V Bogojiini v Prekmurju e Terezija Horvat prerezala v samomorilnem namenu, peljali so jo v mursko-soboš-bolnico, kjer je po večdnev-trpljenju izdihnila v nede-Na vprašanje, zakaj je izvr-samomor, je odgovarjala, da ker ni mogla iti na koline, or so šh njeni otroci, morska kolonija v Macedo-- V Macedoniji, ali kakor uradno mnogo rajši sliši, v Srbiji je več pokrajin, ki jo naseljencev. Turki, ki so kaj prebivali, so se in se -e ljujejo v Mslo Azijo, Mace-ija pa čaka novih naseljence tamkaj baje na mnogih jih precej rodovitne zemlje, jo bilo treba obdelovati. Zavedno agitirajo med ljudmi, »e tjakaj naselijo. Vendar u-ov te agitacije doslej men-»so imele. Zdaj agitira za kota s» jo teh pokrajin med pri-, »kimi rojaki, ki so pribežali talije, primorski odvetnik I-Cok, ki ima svojo advokatno m»» v Beogradu. Prišel je v Hjano tej- imel tu predavan* ^ katerem j« opisal kraje •nije ter posebno še kraj *»»<*, kamor se bo ndcaj or*kih Slovencev naaelilo te «zložil je, po čem je zem-rf»«' «o kraji, za kaj so pri ni itd. Postal je dr. Cok ne-■ organizator naseljevanja ■*v v Macedoniji. Tedni W*valo tja že 12 Primorca ustanovijo kolonijo. Tu-iarjajo, da bodo ti ljudje tamkaj nacionalno propa-
še
ni je in Grčije »držali, bomo videli.
Ubit pri vasovanju. — Fant Stuhec Franc od Male Nedelje je hodil vaaovat k nekemu de* kletu. Stal je »večer pod oknom ter govoril z dekletom. Zvečer 17. jan. pa ga je pri vasovanju nekdo ustrelil. Krogla mu je pre bila hibet in naslednjega dne je v ormoški bolnici umrl.
Drevo ga je ubilo. — V Mojstrani je skupina sedmih delavcev podirala drevesa in napra vljaJa drva. Ena izmed bukev je odsekana obvisela med vejevjem stoječih bukev. Delavec Janez Peternel je hotel bukev izpodne sti, a sam ni mogel; poklical je druga dva na pomoč, a tedaj je bukev sama padla na tla. Peter nelu je izpodranilo in ni mogel odskočiti stran, bukev je padla nanj ter mu zlomila hrbtenico. Bil je takoj mrtev. Iz vojne se je bil vrnil Peternal sicer kot invalid, a domača hosta ga je u-bila. ' i Samomor 11-letnega šolarja. • Iz Sodražice poročajo o res nenavadnem samomoru mladega šolarja V vasi Topolu pri Novi vasi si namreč ll-*letni šolar Ton-čdk Skrbeč, sin posestnika, sam končal življenje. Bil je sicer priden fant, a za šolo ni maral. Šolo je sovražil in težko je hodil vsak dan v Šolo. Zdaj so imeli božičnih počitnic skoro cel mesec, do 16. jan. Te počitnice so menda še malo raz vadile Tončka ter okrepile Tončkovo mrž-njo do šode. Ko je prišel zadnji dan počitnic, 16. januarja, je dejal staršem, da drugega dne ne pojde v šolo. In 18. zjutraj, ko bi moral po dolgih počitnicah spet v šolo, je vstal ter stopil na dvorišče. Ko ga le nI bilo nazaj v hišo, so ga šli iskat, a ga nikjer niso našli, dati so vse pregledali. Potem so pogledali še v vodnjak, globok 18 m. Tamkaj so ga našli utopljenega. Iz strahu pred šolo ali iz nezadovoljnosti s šolo, se ji je ognil s samomorom: skočil je bil v vodnjak. Storil je to le iz strahu pred šolo. Saj je nekaj dni poprej dejal starejši njegov brat temu samomorincu: Jaz sem se že naveličal šole. Tedaj mu je rekel Tnček: "Jaz pa še mesec ne bom več hodil v šolo." Nihče ai ne bi bil takrat mislil, da bo ta šolar storil samomor. Najbolj se je bal šole. In zakaj? — Ta primer bi morali i pedagogi obravnavati!
Lov za tihotapcema na severni meji. — Dne 19. jan. so finančni stražniki pri patruljiranju ob meji pri St. fiju opazili dva moška, ki sta skušala pobegniti na avatrijsko ozemlje. Stražniki so zahtevali, da se oba ustavita, s onadva sta se spustila v beg. Fi* nančni organi pa so se poslu žil i pušk in oddali za njima več strelov. Enega ao zadeli in je padel težko ranjen, drugega pa so dohiteli ter ujeli. V ranjencu so spoznali Simona Gruševarja. Poklicali so takoj zdravnika dr. Bučarja, ki je ugotovil, da je krogla zadela tihotapca v hrbet mu prebila Želodec In izstopila na trebuhu. Prepeljali so ga v marfcorsko bolnico, a je njegov položaj zelo resen. NaAli so pri nJem mnogo denarja in priznal je, da je hotel v Avstrijo po ra-zno blago, da ga vtihotapi v našo državo. Njegov epremljeva-lec pa je tajil vsako namero ti-hotapljenja.
Volitve obratnih zaupnikov.— Ministrstvo socialne politike je raaveljavilo <lo*«*lanje obratne zaupnike, zato se bodo še ta mesec vršile po vseh obratih v dravski banovini volitve novih obratnih zaupnikov. Delo teh zaupnikov Je v tem, zbirati ma-terijal, pritožbe ih prošnje delavcev oz. nameščencev, jih sporočati podjetniku Ur delati na tem. da jih podjetniki uvažuje-jo. Pred leti Je bik» v vsej naši banovini Izvoljenih krog 500 »a
li
"»d Macedonci. Ali bodo upnikov, »daj pa jih bo kakih
naseljenci tamkaj in ka Z ««dovoljnl, tO bomo too-»zvMeli kenne je. Zakaj izkušnje ao pokazale, da v južni Srbiji taka. da
1000, ker so se podjetje povečs-ls os. pomnožils. 8 peško nad brata. — V stari
gori pri Trrfmjem sta ns nekem
------- -, _ posestvu gospodarila brsta Ao-
<>"vrk izpod našega neba ton in Alojzij Wolf. Obs sts se iT T**' Imamo primere, zelo sovražila Meti njuna ln se-L u hr"*T>oselnl slovenski stre so se bale, da pride kdaj ***** rudnike delat, med njima do hudih sporov m I	mm* Češ da ne dejanj Proelll so Ju, naj ae po-
Ai> bodo ti kolonisti tam. mirita, a onadva sta ae mrzela •ni Bolgarije, Afca-ldalje. V petek If. jan. pa sU se
oba spet pošteno sprla. Alojzij je gluhonem ter j« s »naki odgovarjal Antonu, ki Je kričal nanj. Celo stepla sta se in je Anton Alojzija precej potolkel. To se je »godilo pri kočarju Sitarju. Gluhonemi je ušel domov, za njim Anton, ki je začel doma ta ko raasajati, da so vsi pobegnili yl hiše. Anton pa je zgrabil puško, jo nabil ter ustrelil v brata, ki je zaječal in se zgrudil na tla. Vendar pa ga ni zadel. Toda poškodbe Alojzija so tajco težke, da je njegovo stanje nevarno. Gluhonemi ' Alojzij pa ne more povedati niti to, zakaj sta se sprla in kako je prišlo do poboja. Anton pa vali vso krivdo na brata.
Milijona raki slepar. — Ukradi 100 Din, pa te aretirajo takoj in Časopisi bodo zapisali: Policij» je napravila dober plen. Reci kako Zbadljivko glede na položaj pri nas, pa te zapro, kot bi trenil in precej dolgo bi bilo treba sedeti, da bi te izpustili. Toda če si milijonarski slepar — to pa je umetnost, to ni dano slehernemu ln zato se takemu sleparju le težko kaj hudega pripeti. Kar Obotavljajo se, da bi aretirali. Tako je z nekim Jakobom Zumbutovičem. Ta ima v Beogradu centralno prodajalno srečk n državnih vrednostnih papirjev. Svoje podružnice je imel po vsej državi. A sleparil je tudi po vsej državi. Ljubljanska filijal-ca je prodala mnogo srečk, ljudje so jih kupili na obroke in da-si so polagoma izplačali znesek, papirjev dobili nieo. In tako je Zumbulovič sleparil ljudi širom naše troedine Jugoslavije. Pa'so se ljudje začeli pritoževati in komaj so dopovedal!, da gre za sleparijo. Aretirali so Zumbu4o-viča ter ga pripeljali v ljubljanske zapore, ker je baje v naši banovini najbolj sleparil ln so se tu najbolj pritoževali čezenj. A so ga kmalu izpustili. To je tako: tatiče obešajo, tatove iz-pufičajo. A ljudje so dalje tarna-i čez izgube, ki jim jih je pri-zadejal Zumbulovič. Ta pa je živel lepo v Beogradu. Zdaj so vendar prepričali oblasti, da gre za sleparije In ^o Zumbuloviča znova aretirali v Beogradu. In sam je priznal, da je osleparil ljudi za najmanj dva ln pol mi-ijona dinarjev. Priznal je ln številke gredo na milijone. Bomo videli, če ga tudi »daj izpuati-o. Človek, ki alepari na milijone je kunšten v prvi vrsti, šele v drugi ali peti vrsti je krivec.
I Jezuiti naakakujejo Srbijo
Najmočnejši red katoliške cer. cve in najbolj odločilen v vodstvu cerkve je jezuitski red, ki ima po vsem svetu razpredeno svojo močno, disciplinirano in bogato organizacijo. Jeauitl so s svojim delom zavzeli vse važnejše pozicije v cerkvi, v "kraljestvu bož-em na zemlji", ter povsod prodirajo s svojimi zahtevami. Brez esultov se ne napravi nobena važna poteza cerkve, bres dovo-jenja jezuitov se ne nastavlja nobenih važnih oseb v cerkveni upravi tu ali tam. (Tudi za novega ljubljanskega škofa, mladega dr. Rožmana, pravijo, da je bil kandidat jezuitov ln Je radi tega zmagal in prejel škofovsko palico v roke).
Zdaj se jezuiti spravljajo nad Srbijo. SIcer imajo v Macedoniji v Skqplju svojo občino, kamor so prodrli že pred 500 leti. Tudi K<ogradu so imeli svojo občino jezuiti že pred stoletji, toda so se nekako pred 100 leti mors-i umakniti radi preganjanja. I-meli so takrat v Beogradu jezuitski kolegij In izmed osmih kato-lAkih cerkva je bila najlepžs Jezuitske cerkev.
Zdaj po stoletnem razdobju pa ; eeuiti znova naskekujejo Beograd. Katoliški red jezuitov Je cupll te dni v Beogradu ogromno Imetje, na katerem bo zgradil cerkev in samostan. Dr. Vladana Gjorgj«~vlča posestvo ob Poenka-rejevi ulici ao kupili za 18 mili-jopov dinarjev. Na tem poaest-vu nameravajo jezuiti zgraditi samostan in šolo ter ustanoviti jezuitsko občino. Imetje je eno največjih v Beogradu. Verjetno je, ds bodo beograjski jezuiti po-lsgoms prevzeli v svoje roke vodstvo jesol takega reda v vsej drftsrl: Začasno ps bodo stali pod vodstvom zagrebške Jezuitske Občine.
Srbski pravoslavni cerkvsai krogi so eeveds rsdi tegs zelo razburjeni. Tsko je razburjen vssk obrtnik, Če se v sosedno hišo vseli obrtnik-ken-kurent.	■ . „ .
PROSVETA
Primorski novic®
Is Gorice poročajo: Fašistični konzul Avenanti hoče i vso silo zatreti vsako protifašistično gibanje v deželi. Po njegovih Izje vah se čutijo še danes po Vlpav-ski dolini in pod goriškim Kra som posledice prejšnjega podpi-hovanja ljudstva a strani domačih irredentistov in' odposlancev z onstran meje. V Vipavi, v Ajdovščini in v Dornbergu sluti Avenanti še močan protifašistični odpor. Miren mu je preveč nemiren. Samo s Kommom in o-kolfoo je še precej zadovoljen. V planinskem svetu mu nekoliko ugaja Tolmin, ali Kobarid, Cerkno in I^rUa so kraji, v katerih izkazuje dosedanje fašlatič-no delovanje zelo slabe uspehe. Avenanti bo skušal ojačiti pode-žeMce fašijl in brezobzirno hoče pobiti vsako oviro, ki bi mu stopila na pot pri tem delu, Avenanti sodf, da preprečuje fašiati-čno penotracljo v veliki meri slovenski inteHgenti. Zato si jih bo pazno ogledal po vseh krajih. Nevarni se mu sdijo tudi vdftjl kmečki posestniki. Avensnti pripravlja tako veliko akcijo aa iztrebljenje vseh voljavnejžih Slo-vencev po goriških mestih in vaseh. Kar bi ootalo, bi padlo fašizmu v roke in potem bi Avenanti trlumfiral, da je ukrotil in podvrgel fašizmu vso obmejno goriško pokrajino. Ali izkušnje učijo, da ni težka reč, delati načrte, izvedbe ao pa pogoetoma z načrti v navskrižju.
Dne 7. januarja 1960 je bil ustreljen v H ruševju pri Postojni Bogomir Blašina, mlllčar ln občinski nameščenec. Kdo je bil Btorilec, se ni dalo dognati. Temu Blažini so postavili v H ruševju spominsko ploščo. Pri odkritju je bik) navzočih mnogo fašističnih organhirancev, govorila sta pa poveljnik Diamanti in šef m i ličnega generalnega štaba Teruszi. Govora sta bila pol-na ob takih prilikah običajnih trditev ln Diamanti je pripovedoval celo, kako je Avstrija v »vr-ho raznarodovanja pošiljala v te kraje ajovanske elemente, prihajajoče z Vzhoda. Po dogodku 7. januarja 19H0 je bil aretiran tudi 381etni trgovec Emest Hočevar v Hruševju. Dolžili so ga, da je on najel dva človeka, ki sta usmrtila Blažlno. Dokazati mu niso mogli ničesar, toda kot politični osumljenec živi danes gosp. Hočevar v laonftnaciji na Lipiu*skem otoku.
Dsmt aagMttfc fefci-■Ih stvari
Znsni trgovski pisstelj Her-bert Cnpson opozarja v kanadskem tedniku "Financial Poet" na devet britanskih čudežev, s katerimi Velika Britanija prekaša ves svet, ps tudi Ameriko. Teh devet čudežnih stvari je:
1.	Midland-banka, največja banka na svetu. Vse njene aktive znašajo 2.2 milijarde funtov šterllngov aH preko 800 milijard dinarjev. Poleg nje Ima Anglija še štiri velebanke in sicer Lloydovo, Barclayevo, Westminstersko In Nacional-Provincial bank. Vse te banke imajo nad 9 milijard funtov aktiv (nad 284 milijard dinarjev).
V	Ameriki niti devet največjih bank nima tega denarja.
2.	Londonsks efektne borza je borza vseh borz. Na njujor-ški borzi trgujejo z okoli 1100 raznimi efekti, na londonski z nad 4000, Londonsks borbs Je nsjvečji trg ns svetu In finsn-čno središče sveta. Obenem ps Je tudi najbolj orgsnlzirsns In najboljše upravljana borza na svetu.
8. Lloydi, ta pomorska zavaro-vanje ao čisto svojevrstno podjetje, ki obstoji kot orgsnizacl-js le od leta 1771.
4. "Daily Mali", največji list aa svete. Vsak dsn so tlaka v 2,-000,000 izvodih In prva rtjegovs stran mu prinaša vsak dan 7000 dolarjev (492,000 Din.) Dosti-krat Je le pol leta naprej oddana. Take naklade nima noben drug dnevnik na svetu In največji ameriški list "New York Evenlng Journsl" nima niti po-levico te naklade
8. Prometni urad na Midland leleznicl. V nobeni drugI de-želi ne prevozijo vlaki 800 km, da se niti enkrat ne ustavijo.
V	nobeni deželi Ai tako malo Ao-
lezniških nesreč ko v Angliji» Ves promet na Midland telesni-ci pa upravljajo la ene soba Vrhunci tehnike v železniškem prometu ao dosegli angleški Še-leaničarjl.
8. Ladjedelnice v Giaagowu, Newcastlu ln Belfastu so (poleg ene nemške) največje na avetu. Največja ameriška ladjedelnica je proti tem trem le igrača.
7.	Najbolj popolno organizirana tovarna na avetu je nova tovarna Carreraa v Londonu ln ne kaka ameriška tovarna. Stroji v tovarni ao do te mere avtomatizirani, da dobi vsak delavec v tovarni po 8000 dolarjev od čistega dobička tovarne. Tudi glede udobnosti in higiene ss ne more meriti s njo nobena druga tovarna na svatu.
8.	Tovarna Cadbury. Je to edina tovarna, ki jo upravljajo delavci. Od njih je prejela 88 tisoč predlogov, kako dvigniti in isboljšati njene isdelke.
9.	Postaja podzemne želesnl-ce v Plcadilly. Prometu je bila izročena leta 1928. V njej so stikata dve prometni Šili s 1800 vlaki na dan. Največji del proge je 40 metrov pod »emljo. Na leto gre skoal to postajo 80 milijonov oseb.
Ameriške posredovalnice dela
MASNI VMTI
Depresija Aa no bo končana
Milwaukee, Wis. — "Nahajamo ae v deproaiji, ki jo naJImj ša v zgodovini Združenih <htav in ki no bo še tako kmalu končana." Tako jo lajavll Fred W. Sargent, predsednik North Western železnice, na banketu, ki so ga priredili tukajšnji trgov ci. Dejal jo, da no vidi nobenega Izhoda la situacije, raaen če vlada prevtame kontrolo nad ln duetrijami.
Krušna stavka v Chlcagu
Chioago. — Gospodinje v okolici Humboldt parka ao organiai* rale krušni Itrajk. Nočejo kupo-vati kruha, dokler lastniki peka-rlj ne »nižajo oene hlcbcem enega funta od deset na šast oentov. Alarmirani laatnlkl devetih pe-karij so tekli na sodišče po ln-junkdjo, ki prsfpovedujt gospodinjam postavljati straše pred pekarljaml.
Avtomobilski magna! ceni svoje življenje
New York. — Walter P. Chrysler, katerega Jo obogatilo delo avtomobilskih delavcev, ai Je te dni »»varoval svojo življenje pri raanih zavarovalnih družbah za vsoto dvsnajtt milijonov dolarjev.
2ENA V RIMSKEM JARMU
(Nadaljevanj« e L stresi.)
Da bi ohranili vse pri starem, naj ostane žena tudi vnaprej predana izkoriščanju moša, nsj ostane stroj ss porajanje, kar naj Ji mož plačuje s vzdrževanjem. Gospodarska odvisnost šene od moževega zaalužka Izključuje že vnsprej njeno Vvo-bodo in enakopravnoat, zato Je paprUva tahUva po politični bntpravnoati lene le logični zaključek, ki izvira I» gospodarske zasužnjenostl šene.
Mi pa pravimo: t*na /* pol. noletna in kot člov$k upravičena, zahtevati ia$r enakopravnost t motim, tasiffurati fi js trsba neodvisnost u*tspodarnko in socialno. Ps ss biologične funkcije Žene rsslikujsjo od fukcij možs, ne izpremlnjs teh zshtev prsv nič.
X osvobojsnjsm šene je tesno »vrtano osvobojenis dslavekrga razredu T*
UfENOHT ZA HM K H
Gos J« najbolj neumna šival, ker Je samo tako dolgo, dokler ksj najde.
Kolibri je najmanjši ptič v ra-stlinstvu.
e
Nobenih Izjem!
"Ali menite, ds to pomeni ns srečo, če es človek oženi ns petek T" eo vprašali Bernarda Sha wa
, je odgovoril nepoboljšljivi zafrkijlvec, "zakaj pa naj bi bil petek tajamar
Znam* : 'Torej vaš mol Je u mri Kaj pa ga je pobral/i?" Vdova:
Morda nikjer na svetu al tolike potrebe dobro organiziranega sistema posredovalnio dela kot Združenih državsfh ln nikjer nI tako težko roški U problem kot v tej deželi. Sem so prišli Uvid je is vseh kotov aveta po zaelu-tek. Tu ae nepreatano vršijo spremembe v industriji in po-alovanju, kar ima za posledico premikovanje delavcev i» one ln dustrije v drugo.
Problem uspešnega posredovanja dela je še daleč od rošltve v tej deželi. Ameriške posredoval nice (employment agencies) nI-so organizirane v nikak narodni sistem. Tokom vojne se je po» kusllo nekaj takega, aH s manj šlm uspehom kot se je pričakovalo. Sedaj preoetaja le neko o-gradje tega federalnega sistema federalna poaredovalnlca dela v Washington, takoavanl U. 8. Employment Service. Glavna njena svrha je nabiranje stati stičnih podatkov In obveščavan-jo o položaju zaposlenosti, v glavnem v korist posredovalnic dela, ki jih vzdržuje država ali občina.
Človek, ki ižče dela, utegne storiti dvoje: sli se direktno o-bme k delodajalcu, ali pa Indi rektnfcm potom »e poslužuje posredovalnico dela. „
Direktna metoda
Tokom »adnjih let je čim daljo več podjetij in tovarn uatano-vilo svojo lastno »«/poslovalnico (employment offloe), kjer m prosilci {sprašujejo. Nekje so te sapoalova)nio» dobro organizirane in Izkušeni delavci najdejo doatikrat ladjo delo, ako se direktno obrnajo na ta sapoeioval-nice kot ako se obrnejo na posre-dovalnico dola. Uradnik, ki udinja ljudi, jo v stanu poklicati ta. koj preddelavca, kLpotrabuJe po-močnika, la ga vprašati aa njegovo mmpje. Ako človak, ki i-šče dela, ne »na dobro angleški, utegne najti kakega rojaka v dotičnem podjetju, ki Jo voljan biti njegov tolmač.
Nekje te upoalovalnko ln tovarno niso predobro upravljane. Doatikrat pitajo prosilca a polovičnimi obljubami, tako da se do. tlčnlk zastonj vrača in vrača, ne da bi bil kadaj odbit Ta način Jo seveda v korist dslodajaloem, ki imajo radi kolikor mofofie več prosilcev za službo, tako sla Jim Je Udje labirati najboljše. Dostikrat se prosilcu pove, naj ragl strira svoje ime »a čakalno liste, Nelakušani iaksloc dala utegne dostikrat polagati preveč zaupanja v lsdatnoat te registracije In trosi preveč časa v čakanju šaman.
Mnogo tvrdk oglaša »a delavce v časopisih, Dostikrat J« rečeno v oglasu, da tvrdka potrebuje veliko število delavcev — petdeset do sto. Ali dostikrat se dogaja, da tvrdka no potrjuje toliko delavcev, marveč lo oglaša tako, da »e čim več ljudi priglasi, tsmsd katerih utegne Izbrati.
Indlroktn» metoda
Posredovalnice dela (Employment agencies) so zlasti zatočišče za navadne delavce In domačo eUižtnčad. Izurjeni delavci ae ne obračujejo k posredovalnicam dela v tako velikem obee-gu. t<
Posredovalnice dela utegne, jo blt4 Javne, t. J, v upravi fade-rslne, državno ali občinake vlade, ali v upravi detsvsklh organise dj, udrušenj delodajalcev, strokovnih organlsselj, dobrodelnih ustanov, »II pa končno ksr jih Je največ — strokovnih organizacij, dobrodelnih ustanov, ali pa končno — kar Jih jo največ — utegnejo biti privatne, namreč podjetja, ki se bevtjo s po-j sredovaajem alu#> kot dobičkonosnim poslom. Jsvns posredovalnice dala, federalne, diiavne ali občinske, eo bresplsčne, toliko ia delavca kot »a delodajalca.
(Federal Employment Of flees). U. S. Employment Office v Ws-shingtonu Ima okrajne podružnice po vseh Združenih držsvsh., Ts podružnice nsblrsjo informs-dje o zaposlenosti v svojem o-kraju In poročsjo centralnemu uradu v Washington«. Informacije ee priobčujejo v obliki bule-tins "Industrie! Employment In-formstion Bulletin", To knjižico se ishko dobi v vsaki knjižnici In daje točne podatke o pomanj» kanju ali prebitku delavcev v tej sli oni stroki v dotičnem okraju. Buletla js aato precejšnje vaš
nostl, »lasti pa »a one, ki nameravajo lU kam drugam po delo.
Federalna vlada pa vidržujo pravo sapoeioval nice le za poljedelsko delavce slasti za časa Žetve v pšeiftčnem pasu, kakor tudi posredovalnico dela za mlade ljudi (junior divlaion), ki so rav-nakar dovršili Šolo. Ti federalni "Uradi sodelujejo z državnimi ln občinskimi posredovalnicami.
Državne ln občinake posredovalnice dola. —p. Ko govorimo o brezplačnih posredovalnicah, mislimo navadno na državne ali občinske zapoelovalne urade. Državnih poaredovalnic dela najdemo v približno 200 meetlh. V večjih mestih, ko ao New York, Chicago, Philadelphia, Boston ltd., more človek najti več takih brezplačnih poeredovalnic.
Privatne posredovalnice dela. Kdor ae na nje obrača, mora plačati neko gotovo pristojbino, na* vadno vpisnino (registration foe) In ša graven določano svoto, ki jo mora delavec plačati v o-broklh, ko je delo dobil.
Delovanje teh privatnih posredovalnic Je Jako važno, aH bilo Je tudi mnogo larabljanja s njihovih strani. Radi tega ao dandanes te agencije skoraj v vseh državah pod strogim državnim nadaorstvom. . Vsakdor, ki vstopi v kako tako agencijo, naj nasi, da-11 jo državna licenca ialoAena na vidnem mostu. A-ko nI tam to lloonoe, naj no posluje s ono posredovalnico aH vsaj naj ao čuva.
8ledočl Izvleček ia zakona državo New York, ki regulira pri-vatne posredovalnice dela, naj aluftl kot Uuatradja te državno kontrolo:
1. Vsaka privatna posredovalnica dola mora Imeti licenco.
S. Vsaka taka agencija mora položiti jamščino (bond).
8. Licenca mora biti razobeže* na na vidnem mestu.
4. Vsaka agencija mora raao-brsltl lepake, ki vsebujejo najbolj važne določbe zakona, tiskane v Jeziku, Id gs klljent lah-ko rasume. Morajo V Istih tudi naverttl Imena In adrese državnih organov, h katerim se klljent lahko obrne v svrho pritožbe.
8. Pristojbino za domače služ-l>enik«' In dalavoe ne smejo v splošnem znašati več kot 10% meade prvega meseca. Za pisarja ln pisarniška dalavoe ne sme anašati več kot plača enega tedna. Ako agent aaračuna več, aa-pade globi aH saporu In utegne lagubiti licenco. Agent mora dati potrdilo aa vsako premije no plašilo. Potrdilo mora vsebovati ime In naslov khjenta, plačani snasek in vrsto del».
8. Ako klljont nI dobil dela, mora mu agent povrniti plačano prlatojblno. Ako Je delavec od|iu-ftčon tekom enega tedna brez njafove krivda ali ako »spusti dalo, ksr ni ono, kar as mu Je reklo, mors sgont povrnit! tri petine pristojbine aH pa mu mora najti novo delo.
7. Privatna posredovalnica de. la mora |K>vrnltl vse stroško ln plačati v -./mimo klljenta, ako ga jo poslsis kam laven mesta, lis js osžel, ds ni tam dela.
Poeredovslnico dels, ki s« bs-v I jo Is s posebnimi stroksmi, kot zs pissmiške pomočnike, inženirje in druge profesijonslee, so navadno višjega značaja. Mnogo dobrih poeredovalnic Je tudi v rasnih tujerodnih skupinah—FUa.
NAZNANILO k sprsvslštvs Usta PresvsU
pslrr pustih n sredine Is-
Nssaaaja se, da J9| asm ss sredine Izdajo svišaaa. dnevniku, drags daeve Isvea I
l/d« je js kaksr preje. Ts veljs as ¿Isas, drsšlra la ssmssalke. Najalžja ra v dnevnika
je 60ej v sredini Isdajl pa 91,00 aa enkratno priobčitev, U ■ se raleas ss vi Ksdsr pošljete šile vselej, kateri dsn leNte, da ae vsš oglas priobči In vete pstraHti Vselej p«Jte lašaa I
šass. ake šeMc imeti dsbrs le see.
Philip
vitelj.
Najzanesljivejše desvae de Isvafce resi I se v dnevnika MPree«etiM. Ali jih «llsls vssk
4ml ^tJUfi
• PROSVETA
PQNDBLJEK. 9. FKMVJAEJA
ljubezenska pisma delavca in delavke
Qratii me. O¿Uta
T«, ob tej izpovedi ee bo končno odločilo. Bomo to Je *e, ker men »spremeniti najine od-mom. To Je todi edina nevarna rana. kajti dro-«e aam zacelila. Vse raaen te sem prebolela. Z mamino smrtjo in vsem sem se opoprijantila. Poeobno po zadnjem pienso, ho sea Ti potoái-la o podstrešnem óoihrtjanju, imam saatran teh aearoč blatílen mir. Vae Je zdaj nekam v daljavo odmaknjeno. Je pač tako moralo biti. ai ndalhn ia ae ne mučim več v taki meri. Preobilen jad je pač breaploden. Koristi niioasar. Aa spominu pokojoe mame na. ker mi ona gotovo ai šelela večnih muk. Da jI pa ohranim ▼ srca sveto mosto, sa razume.
LO abijen i Janko, sdaj atojim piad Tabo i eno Miao stvar jo. Tofto TI boas zapisala, s čim atojim, talko povedala, kaUaa je moja skrivaoet Gra sa to, kako me odelej pogleda*, kaj ú bo* mislil o meni, la ae bo« sploh ia kaj akvafjal a mana Bojim se. da pokale* hrbet ia aa aa zmeni* več sa obojo Majdo.
Pa stori kakor hete*, aa bon TI mogla ia aa sesala zameriti, saj aa bo* ničsear kriv, ako
Svinja tana ovoje ime
hja aa nahaja moj prijatelj
pri Iliraki Bistrici. Menda sa nahaja ie voč let v Mari Colorado. Proehn cenjene rojake, če kateri ve sa njegov naslov, naj istega sporoči, ali pa naj aa sam prijavi in naj P**e na naslov: PRIJATELJ, 2657 So. Uwndala Ave., Chicago, IU—(Adv.)
Pred tremi meseci aam v Bolgariji nsnodoms srciala starko
Patrovo.
—	Da, da, hvala hago, rešili amo sa. 2e dolgo je tega. Griše-va šona Maruaja ja dobila slui-bo učiteljice. Deška sša zdrava, vsa ja v rsdu. Ah. koliko smo prestali! Kaka so takrat navalili na Kaaanl Jesti nismo imeli kaj in celo vodo ni hflo. Sami smo hodili s škafi pa njo na Volgo. Tudi dečka sta hodila s čaj-niki — saj ni bilo daleč. Včaai smo beftah. nad nami je brnel boljšaviški ae rop lan. Kri* bo*-ji, vsaj otrokom bi prisaneal sem pomislila. Nekoč jo padal letalec blizu naa aa goadom. Vsi so hiteli gledat Bil je tako ob-igan, da ga ni bilo mogoče spoznati. In nI mi ga bilo iaL Psu paaja smrt . . . povejte mi, o G riši nimate nobenih vaati?
—	Ne, nobenih. In tako tudi o njem ničesar ne vemo Od samega početka smo bili ločeni. Njega pa boljšsrtki niso mogli vzeti k vojakom, aaj ja hvala bogu invalih pohabljenec. Ja Se kje srečno prestal to groao. Tu so nam obetali ...
—	Torej nišsaar ne vnete?
Kar ae Je zdrsnila.
—	Kaj pa? Morda pa vi k* veste? Mords ste vi kaJ slišali?
—	Ne. ae . . . VprsAala sam kar tako ... tudi jaz .,. ničesar
VODSTVO TISKARNE APKURA NA ČLANSTVO SJtPJ. DA «KOVINE NAROČA V SVOJI TBKARMI
n pojaaafla «aja rodtvo tisk iras Osna wmwnt, anijgfes delo prta tari