28. številka. Trst v ponedeljek 4. februvarija 1901. Tečaj XXVI ..Edinost 'di « eakrat na. 4««. rasua nedelj in p rasno? oh 1. uri *»ečer. \ar<>^alua zna««: za celo leto........24 kron za pol leta.........- za četrt leta........ C - ta en noeeec........ 2 kroni Naročnino je p*aN»vati naprej. Na ns-brer nar .ne »e nprtv« ne ozira Po tohakarnab v Tr»tu *e prodajajo po-•aaoesne tterilke po <1 fttotink (3 nvfi : r»n Tr*u i>a po 8 «tntink (4 nv^. Telefon *tv. *7I». Ogiaal raćunaio po vratah v petitu. 'A* večkratno naroČilo s primernim popuatoin Poaiana. oHmrini«!e in javne zahvale do-mači oeiaai itd. ^e računajo po poe°'ibe- Vsi dupini naj se pošiljajo urednlAtTU* Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko. V Idlaoatl je moč ! Naročnino, reklamacije in oirlit*e sp«e-jema upravnlfttTO. Naročnino in »elaae je plačevati lotro Trat. Urednlfttvo in tiakarua »v nahajata v ulici Carintia *iv. 1*2. TpriiTiilStvo. In •prejemanje iits.-riitoT v ulici Moiin piccolo Stv. II. natisu. f^amitlj ic odgovorni urednik Fran 'i o 3 a i t. Uaataik konborcij liata „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija '.ista „KJinost" v Trsttt Trst in pangermanizem. L Kdor le |Hivršix» st>di o gospodarskem stanju v Nemčiji, lii mogel sklepati, da Nemčija napreduje >n raste v gospodarskem oziru. Eden najvažnejih francoskih publicistov, — Andre Cheredame, pa dokazuje v listu »1'Eelair« Ufiprutno — da teran ni tako. Nemčija se l»liža veliki ekonomski krizi zl>ok nedostatka narodnega kapitala. Temu dokaz je, da vlada ni mogla pri nijedni domači banki skleniti posojila, jMitrebnega za ogromne troške v Kitaju, ampak se je morala obrniti do bank »Zjedinjenih držav«, d t<*li prihaja, da mnogo prodaja, a malo dobiva in nje narodni kapital ne okorišča je na tem. Nemčija ne zadošča sebi za najelementarneje potrebe. Ona mora k ujm »vati vsako leto v drugih državah predmetov v znesku od dveh milijard frankov. I)a se njen narodni kapital jw>vekša, bi morala ti dve milijardi dobiti na drugem |K>lju, namreč jh» razprodaji -vojih industrijalnih produktov. No, od te razprodaje ne dobiva toliko, zbok česar se nje nar« hI ni kapital manjša. Radi tega so v Nemčiji jako v skrl>eh, kako bi prišli temu v okom. Pangermanska stranka misli, da je našla način za to. Ista zahteva namreč, <1 a Avstrija stopi v nemško earinarsko zvezo — Zoll-verein. Nočemo tu preiskovati j>od robno, kdo mi ti pan^ermani. V Avstriji se smatrajo za pa d germa ne samo pristaši \Volfa in Scho-nererja. I>e-teh res ni mnogo. Ali treba pomisliti : prvo, da jih je bilo v prejšnji legi-slaturni perijodi samo osem, a sedaj jih je že edenindvajset ter tla rastejt> uprav električno; drugo: da so ravno trni tlajali intt>-naeijo vsej nemški akciji v parlamentu že tedaj, ko jih je bilo samo osem, kako bi jej ne daiali odslej, ko jih je edenindvajset ? ! tretje : tla se njih smatra za pangermane, ker govore iskreno in odkrito, ali po duši in čut-stvu so vse nemške stranke — toliko v Ne tiči ji, kolikor v Avstriji — pangermanske. I/jemo moramo priznati le za katoliško stranko v Avstriji, ne pa za o n o v Ne m- P O I) I. I 8 T K K. 11 Notturno. ; K->rrr Sondor-fijahki — Prevel: Rad i. »Kaj je to bilo?« vprašal sem se zopet, ter sem občutil nekaj kakor strah, neko nesigurnost. Kako tutli ne? Stojim tukaj v vrtu in sem pri čisti pameti, kakor o|>oludiie. Vem, tla sem še trenotek prej držal v naročju mili živi stvor, še mi šumi v ušesih njen srebrni mili glas, njen dražestni smešek — s|M»minjani se njenih l>esed — vem, da sem jo gledal, tipal, poslušal, — a sedaj naenkrat ni niti sledi o njej. Ni možno, tla je bilo vse to le prazna prikazen, razburjena fantazija — evo - na prsih se svetli rumena odtrgana roža, še več — tutli drobna kapljica rudeče krvi na srajci. I)a je ona res bila tu? Da se je |>ovr-nila — z onega sveta ? - Ali — vsa tradicija o takem vračanju, kar mi je rojilo po glavi, je bila v neskladu s pojavom, ki sem ga gledal in s katerim sem se razgovarjal. Niti sledi o onem tajnostnem »clair-obscure«, o oni megloviti nejasnosti, — oni strahot-nosti, ki jo bajka spaja s takim vračanjem čiji! Pristaši katoliškega centruma v Nemčiji spadajo meti najognjeviteje pangermane, in to zato, ker bi se po Nemcih Avstrije njihovo število jako povečalo iti dobili bi neko ravnotežje meti katoliškim in protestant, kim elementom. Mi ne pravimo, da se tendencija pangermanov glede Zollvereina že danes ali jutri uresniči, ker se take težnje ne izvajajo od jednega tlne do druzega — ali treba jih je zabeležiti. Ako bi Avstrija stopila v nemški Zoll-verein, bi le-ta gospodoval na Severnem morju, na Baltiškem in preko jadranskega morja na Srednjezemskem. Vsled tega Zollvereina bi se avstro - nemški dogovor raztezal na vse manifestacije ekonomskega življenja, kakor na železnice, na pošte, na brzojave, na karale, a to bi omogočilo Nemčiji naravnost gorostasne ojieracije. Nemčiji bi potem, ako bi se Zo 11 vere in raztegnil ti o Trsta, imela pod svojim uplivom železnico, ki bi se zgradila od Trsta tlo Monastira ; a ker so že sedaj pod uplivom nemškim: železnica Carigrad-Solun- Monastir, železnica anatolska «><1 Haidar Pache z druge Btrarii Bospora proti Carigradu do Angore in Konie, ter bagdadska železnica, ki se -edaj gradi od Konie do perzijskega zaliva — bi torej Nemčija dominirala na vsej železniški liniji, ki bi se nepretržno raztezala od Hamburga preko Trsta tja do perzijskega zaliva. Tako bi si Nemčija pridobila novih tržišč in njeni trgovini bi bil izročen neizmeren olje. Politični pregled. TU, dne 4. februvarja 1901. O položaja. Iz poročil v listih p«- snemljemo : Ust »Budivoj« v Budčjovieah prinaša članek, o katerem se sodi, da je inspiriran po ministru Rezeku. V tem dopisu z Dunaja, se povdarja mej drugim, tla v parlamentarnih otlnošajih avstrijskih vlada zmešnjava, ki je h uja, nego negotovost, ki je vladala v prejšnjem zasedanju. Po vseh znakih, ki so se pojavili dosedaj, je predvideti, tla bo obstanek tira v nega zbora jako kratek. Govori se, tla vlada že misli na raz-pušeenje državnega zbora. Ista sicer ne misli na to, tla bi spremenila ustavo ali da bi Hvela absolutizem, marveč hoče pokušati, da z radikalno preosnovo volilnega reda doseže zboljšanje politiške situvacije. Temeljna ideja tej preosnovi bi bila, da se sedaj obstoječe volilne kurije odpravijo in tla se volilna pravica razširi. (O čemer pa je potrebno, da se ustvarijo tudi garancije, da to razširjeno volilno pravo tudi v resnici pride praktično do efekta. Najlepša volilna pravica na papirju ni druzega, nego makulatura, ako državna oblast prav ničesar ne stori v preprečenje mahinacij, s katerimi se stotinam in stotinam volilcev krati volilno pravo, kakor je to že pravilo pri nas v Trstu in v Istri. Takih garancij pa ne dobimo pri nas nikdar, dokler se ne premeni ves zistem. V zistemu so se razvile razmere, ki delajo sedaj toliko toliko — zmešnjave. Op. ;*red a Edin«.) Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev. Naša hrvatsko-slovenska kriza še ni rešena. »Slovenec« zatrja sicer, da je izključeno, tla bi slovenski poslanci obeh strank sedeli v enem klubu, dunajski listi pa zatrjajo, da dalmatinski poslanci nadaljujejo s prizadevanji, tla se stvar poravna. In ker se je baje že dogodilo tudi drugim imenitnejšim ljudem, da niso posre-bali juhe tako vreče, kakor se je kuhala, in je tutli najveći ljubitelj »močnega« prisiljen priliti malo vode v čašo, vzdržati se hočemo tudi še danes vsake sodbe. Cim pa dobimo zadnjo .n definitivno vest, izrečemo to sodbo brez vsacega ozira in hočemo označiti dejanja — po zaslugi in brez vsacega strahu preti kako zamero! Pogrebne slavnesti kraljice Vik-rije. Dne 1. t. m. se je vršil prvi del pogrebnih slavnosti kraljice Viktorije ob krasnem vremenu in velikanski udeležbi iz grada Osi »orne v Portsmouth. Ob 1.45 popoludne prinesU> je 12 mornarjev krsto s truplom umrle kraljice iz glavnega gradovega izhoda ter jo položili na topova kola. Krsto so odpeljali potem do kraljevske jahte »Alberta«. Pred krsto so jahali glasniki, kraljevi strelci in trobentači v škotski obleki, kateri so svirali svoje melanholične pogrebne melodije. Tem so sledili razui vojaški oddelki, vojaške pomorske godbe. Na obeh straneh krste so korakali or- jaški grenadirji v rudečih uniformah, neposredno za krsto pa admirala sir Mihael Culine-Sevmour in Fullerton v označenje, da je bil prvi dan slavnostij posvečen »kraljici morja«. Tem so sledili vladarji, princi in členi visoke aristokracije, na čelu kralj angleški Etlvard VII., spremljan od nemškega cesarja in vojvode Connaught-skega. Potem so prišli I ženski členi vladarskih in plemskih rodbin in slednjič dvorno plemstvo. Zednji del sprevoda tvorilo je 3400 vojakov s 120 častniki. Na obeh straneh ceste, dolge 2 km., po kateri se je premikal sprevod, delalo je vojaštvo špalir. Na molu sv. Trojice ukrcali so krsto na kraljevo vahto «Alberta» in ob tej priliki so gromeli topovi svoj veličastni pozdrav preminoli kraljici. «Alberta* je potem s kraljičinem truplom, spremljevana od neštevil-nih kraljevskih ladij, na katere so se ukrcali členi sprevoda, odplula med vojnimi ladijami, tvorcČimi špalir, do Portsmouth-a. Iz vseh vojnih ladij so bobneli topovi v zadnji pozdrav svoji kraljici. Kraljičino truplo je ostalo vso noč od 1. do 2. t. m. na ladij i v portsmouth-ski 1 liki. Naslednjega dne prepeljali so truplo kraljičino dvornim vlakom v London in od tu v grad \Vindsor, kjer so je položili v kapelo;, danes s^ položi truplo v rake v. duš! Nič od vsega tega. Jaz sem gledal mlatio krasno življenje. — Toplo realno življenje, njo vso, kakoršna je bila ; čutil sem tudi njeno dihanje in vzduh. Se več, — jaz nisem žnjo drugače občeval, nego kakor tla je živa, a o usodni in strašni smrti, ki naju je imela razdeliti za vedno, nisva omenila niti besedice. »Kaj je bilo to?« vprašal sem se zopet, in nisem mogel pametno misliti. Niti en trenotek nisem dvomil o resničnosti dogodka in se tolažil s tolmačenjem halucinacije. Ali moderni racijonalizem mi je zoj>et preveč trdno sede! v mojem umu, tla bi — takoj prestopil v »drugi svet.« — Ali kako naj si pretolmačim ! Tudi jaz sem si moral priznati, tla stojim preti nečem taj-nostnim, zagonetnim. Vel mi je od povsod mistični duh sveta, kateri je izven naših pet nesrečnih čutil, tu sem se mogel ukloniti veliki resnici, tla se človek vrti v svetu, katerega niti ne pozna in more tu blebetati le o malenkostih, katere mu razodevajo njegovi slabi živci — a razodevajo le, kasor jim je slabim in negotovim le mogoče ! »Ona je — onu je bila!« — sem se vzdignil slavodobitno nad skepso, da za malo časa padem zopet v njo. Slednjič sem pozval gozdarja, da ga vprašam, je-li me je videl prej, nego je sprožil puško. »Nisem vas videl, dokler nisem prišel na grič«, je odgo\oril gozdar, gledaje neumevno v moje razdraženo in nemirno lice. »Ko sem zapazil ptico, sem videl, tla je vaše gosjjodstvo v vi tu.« »Videl si me torej!« sem vskliknil ves iz sebe, »sem-Ii bil sam — kje in kako si me videl ?« Gozdar se je še bolj začudil. Videlo se mu je na licu, kako se premaguje, da me ne vpraša, kaj je z menoj. »Hm! Tam ste bili — s hrbtom obr-neni proti meni. Nekaj ste delali pri rožah. Ah, res — sedaj se spominjam, — zdelo se ini je, kakor da se s kom razgovarjate, no, jaz sem pomeril in nisem pazil več na vaše gospodstvo.« »A za Boga — si-li videl, s kom sem se razgovarjal ?« »Nisem videl, ne, nisem niti pazil, mislil sem, da vaše gospodstvo govori z vrtnarjem, — gledal sem na ptico! Morda je prišel kakšen tat v vrt ?« vprašal me je slednjič. No, jaz mu nisem odgovoril in sem ga pustil. Tržaške-vesti. ' t Andrej lašlč. Sinoči lji ti. uri je v tržaški bolnišnici preminolo jedno tistih sila redkih bitij, o katerih se more reči, da ni imelosvoje žive dni nobenega nasprotnika, mož one blage in skromne nravi, kateremu si jednostavno moral poklanjati svoje simpatije. Kdo ga ni imel prav od srca rad našega Andreja Mušica in komu ne vstrepeče duša od britke boli, ko zre v ta novi odprti grob?! In tako rano, tako rano, veliko prerano, v najlepši možki dobi, v dobi 44 let, mu je leči v ta prezgodnji grob! Kdo bi bil mislil kaj ta-cega, ko je pokojniku, tako rekoč, sililo iz obraza samo zdravje! In vendar ga je porušila težka bolezen. Pokojnik je sin ugledne rodbine Muši-čeve iz Senožeč. Nad 20 let je bil knjigovodja in glavni uradnik tvrdke Dejakove, ki je visoko cenila tega uzornega, zvestega delavca svojega. Nepozabnih zaslug si je naš Andrej pridobil za našo posojilnico, kateri je bil nad- Liot«la se me je silna razburjenost, ki je trajala nekoliko tlnij. V. Dolgo časa se nisem pomiril. Moj nemir ni bil v psihi (duši), temveč pravzaprav fizične naravi. Najmanjši nemir je razburil živce čez mero. Ako je na primer kak pre.'l-inet pal na tla, ali, ako je zašumelo v kakem kotu, ako je pal suh list z drevesa, — stresel sem se ves in ozrl. je-li prihaja ona. Ćudno — skoro obolel sem od želje, da bi jo zopet videl, ponavljal v duhu vse sladkosti njene bližine, vso prelest njenega pojava in razkošni čar skupnega časa, a vendar se je nekako protivilo moje bitje, da bi moral doživeti zopet enako srečanje in enake trenotke, kakor oni dan ob zori. Zona me je oblila, in ves sem se stresel na vsem telesu, ako sera pomislil, da morda vstane sedaj pred menoj ! Bil je oni elementarni strah in trepet živega realnega bitja pred neznanim svetom, — ona človeška fizična bojazen pred prekozemskira, ki jo človeško bitje nosi že od vekomaj v prsih, in se je človek ni rešil še sedaj. (Pride se.) zorni k od nje ol^tanka sem. »Slovansko pevsko tvoi je zgubilo žnjim najlsiljega II. tenor -ia svojega. Vsi, v*i, mi pa, ki smo živeli v dotikali s t^in blagim možem, žalju-jemo jm» tebi, o dragi Andrej. Ta žalost je tako iskrena, tako pristna, «la sploh nobeden nas niti j*ojmiti ne more, da bi bilo to res, kar so nam s;niroeili iz liolnišnice. \ čeraj — da-si so bila jh»rodila naravnost obupna — smo se krčevito oklepali nade - .. sedaj pa je strfo vse — nade in vse tisto življenje poštenjaka. Počivaj v miru, blaga slovenska du~a! Prijatelji Tvoji, katerih si imel toliko, kolikor si poznal ljudij. Ti ohranijo neizbrisen opomin. Nekoliko odgovora /a — javnost. Kntrefilet« v našem listu od m i no lega četrtka, nanašajoči se na unijatsko gibanje, je gosj**»do okoli »Slovenca« očevidno spravil iz duševnega ravnotežja, da kar slepo streljajo — mimo tarče. Kar se dostaje gor{>oda Podgornika, od-govarjam<> tudi *Sloven«u« kakor »Primorskemu listu« : Podpornik naj se hrani sam, če se hoče! Nas odgovor v* našo obrambo in v ohramlto prav'ene stvari — pride že. Za dane- som* se namenili le reagirati na nastopni vzklik »Sloveneevc v njegovi šte\ilki «w| minolega ]»etka : »»Kdinosti« pa svetujemo, naj ona dela tam, kjer je njen poklic : Skrbi naj, da se slovenščina poji p<» uradrh, pro< taja I niča h, v j-iVDosti, -krbi m:j. da bodo slovenski ro-doijubl svojo deco odgajali slovensko — to je njen |*>kli<* ! ("erkev pa naj oni puste pri mirit, ki marajo zanjo le takrat, kadar jo napadajo' Ciroe|»oda pri »Edinosti«, kdo pa pri vi? a pijaloo deluje"' Kdo rešuje ubogo slovensko rajo iz rok italijanskega kapitala ? Koliko t£<»sf»odarskih društev je potrebnih v Istri in okolo Trsta, ki jih niste osnovali .J lam < letaj te. tam je vaše mesto!« Torej mi naj pustimo cerkev na miru in brigati se nam je le jm »svetne koristi naroda! I>obro, prav dobro! Kdo bi bil mislil, da -e k eda j tako lejto srečamo s *Slo-veneem« v najlepšem soglasju?! Saj je to, kai zahteva od nas sjMištovano glasi'o katoliško narodne stranke na Kranjskem, fcička našemi programa, sestavljenega že leta — 1 A lwš nam je največ do zvestobe svojemu programu, kakor smo (»ovdarjali zadnjič v slavnostni številki našega lista. »Z verskimi zadevami se ne bo pečal . . .« tako se glasi H t< h"-k a tega programa. Ali človeku z normalno razvitim človeškim razumom, ne treba praviti, da tej točki programa moremo <»stati zvesti le v tem slučaju, ako je m ** ž n o t b r e z škode za e i I j e, označene v <1 r 11 g i h točkah programa!! Ali nas umete?! Mi nismo krivi, ako -e sedaj moramo baviti s cerkvenimi stvarmi. Cerkvena — politika. ki (»omaga spravljati v nevarnost interen. ki -o označeni v našem programu, politika. ki n a s o vsakem koraku ovira na izvrševanju uprav tistih nalog, na katere nas opozarja »S 1 o v e-n e e in ki često po svojih organih aktivno in direktno nastopa proti iz vrše vatel jem onih nalog: ta politika je kriva! < > da. gosfioda, jako žalostno je to, da morajo posvetnjaki ustajati na obrambo pravic slovenskega ljudstva v cerkvi, da morajo }«>9Vftnjaki nositi vse to breme. Da, skoro — vse. Zopet nam prihajajo v Sftomin besede. ki nam jdi je (»ovodotn neke (»olemike - »Slovencem rekel tržaški duhovnik: »Kaj se vjedajo, s kako pravico očitajo, ko je vendar neutajljiva resnica, da malone vse. kar -e je v Trstu storilo v obramlio pravic, ki naj bi jih uživalo naše ljudstvo izven cerkve in v cerkvi, je bilo storjeno od posvetni«kov ! Ali nikar ue mislite, da hočemo s tem pisati tožlio proti slovenskim duhovnikom. Oni -o brez krivde. Oni niso mogli ničesar storiti, ker jih zadnja leta v Trstu — ni bilo: a če vidimo tu ali tam vendar še kakega slovenskega duhovnika narodnjaka, je to že rariteta, ki ima vezane roke, da ne pride v navskrižje — s politiko. Politika je kriva, tista cerkvena politika tržaška, ki je duhovniku, ako se je danes drznil le ganiti se za tiste naloge, na katere nam kaže »Slovenec« z jeznim obrazom, jutri že jKtšiljala dekret za — odhod ! Znana okrožnica papeževa zahteva, da sleherni otrok mora dobivati krščanski nauk v materinem jeziku. Fakt pa je, da se, kar se dostaje slovenskih otrok, v nijedni tržaških šol ne pokore tej zapovedi papeže v i ! Celo oni slovenski otroci, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo, morajo slušati pouk }m» laških šolali in ne smejo hoditi k slovenskemu nauku, kolikor ga je še v dveh tržaških cerkvah ! ! Gospoda, vprašamo vas, četnu to, kakov je cilj taki — politiki?! Mar ne uničenje našega slovenskega življa?! Mar se niso cerkveni krogi s tako politiko pridružili on;m, ki hočejo z nami napraviti tabula rasa?! In mi naj bi molčali k vsemu temu?! Mi ne silimo v cerkvene stvari, ali ko vidimo, da se cer-kveni krogi ni malo ne zmenijo za obrambo pravic našega ljudstva v cerkvi in so še z vsem svojim postopanjem na uslugo onim, ki bi hoteli |>opolnoma izbrisati te nase pravice, je za nas sveta, neizogibna dolžnost, da se oglašamo ini ! Tako je, gospoda okolo »Slovenca« : žalostno je, da morajo posvetnjaki vojevati borbo, katero bi morali v lijevati vi i n tisti činitelji, katere jemljete vi v svojo obrambo! Koliko so isti činitelji storili še dosedaj za dosezanje tistih ciljev v Trstu, na katere nas opozarja »Slovenec« ? ! Koliko, vprašamo vas. Zanimali so se le v toliko, da si» vezali roko vsakemu duhovniku, ki je kazal le znamenje volje za narodno delo!! Zato bi lahko odrekli »Slovenci« vsako pravico za očitanje na to stran, tu li če bi bilo res, kar trdi, tudi ko b' bilo opravičeno očitanje, ki zveni iz vprašanj: »Kdo pa pri vas socijalno deluje? Kilo rešuje ubogo slovansko rajo iz rok italijanskega kapitala ? Koliko gospodarskih društev je potrebnih v Istri in okolo Trsta, ki jih niste osnovali?!« Če pa bomo vsejedno odgovarjali, tla dokažemo, kako je »Slovenec« zopet enkrat — krivico delal in slovensko javnost — desin-formiral, ne storimo tega radi ujega — dobro vedoči, da nikdar ne prepričamo ljudij, ki nimajo potrebnega dušnega razpoloženja v to, da bi bili pravični tudi onim, ki se ne klanjajo brezpogojno slehernemu diktatu njihovemu — ampak storimo radi slovenske javnosti ! V zaključek ponavljamo, da se bavimo z verskimi, ali bolje rečeno: s cerkvenimi stvarmi, ker nas je cerkev prisilila v to! In bavili se bomo tako dolgo, dokler bo obstajala nevarnost, da bo tudi eerkev odtu-jala naš narod samemu sebi. Ob enem naj vh prej mej' > gospoda okolo »Slovenca« zagotovilo, da s * tninoli tisti časi, koje obtožba z »brezverstvoin« vsikdar imela svoj zaže-ljeni vspeh. Tega se ne bojimo več! Mi Slovani v Trstu smo se naučili : spoznavati se mejsebojno in prav umevati namene ! (Je pa konsekvence, ki se rajevjajo iz tega spoznanja, niso ljube gg. okolo »Slovenca« in — onim drugim, mi ne moremo druzega, nego zaklicati : Tu 1'as voulu George Dan-din ! Napenjali so strune — slovenske potrpežljivosti do skrajnosti, a s tem so zgubili pravico tožiti, če je struna — počila. C. kr. Italijani! Pišejo nam: Kako umesten je la naslov o sedanjih razmerah, priča naj sledeči slučaj : V ulici Geppa štv. 1 v II. nadstropju stanuje neki Savo, e. kr. finančni uradnik v pokoju. Ta uradnik (ali njegova družina) je čutil potrebo, da je dne .*»(). t. m. razobesil črno zastavo in povil svoja tri okna s črnino! Ta gospod je Dalmatinec — ni torej Anglež, da bi žaloval za pokojno kraljico! Iz spoštovanja do Verdija pa niti italijanski podaniki niso razoliešali črnine — ne vemo torej, zakaj ta e. kr. tnož demonstrira za stvar, ki zaslužuje sieer vse spoštovanje, nikakor pa ne javne demonstracije! To je gotovo — znamenje časa. Italijansko junaštvo. Kdor pričakuje pod tem naslovom kako slavno zmago italijanske armade kje v Afriki ali na Kitajskem, se zelo moti. Stvar se je vršila v soboto zvečer tu v Trstu ob času leginega »kasona« in jo čitamo v včerajšnjem »Piccolu«. Obstoji pa v glavnem v tem-le : Od gledišča »Pol i tema Kossetti« j«* korakala po »Acejue-dottu« proti kavarni »Ciiiozza« petorica Slovencev (imena je, žalibog, »Piccolov« reporter najbrž pozabil medpotoma ? !) Ta vesela družba, pripoveduje »Piecolo«, se je zabavala s tem, da je insultirata vse tnimo-gredoče Italijane, dokler je naletel!* pri »Chiozzi« na 2 (reci dva) italijanska jtinaka, katera sta premagala in naklestila vseh teh pet jHirednih Slovencev. (»In kdor ne verjame, joj ta je čudake). Mi bi k tej lepi dogodbici dodali samo te-le opazke. »Piecolo« nam ne pove niti imen onih dveh laških junakov, še manje pa izzivajočih in ^premaganih Sloven cev. Ob takih »slovesnih« prilikah, kakor je legin »kašon«. se mora vedno zgoditi kaj zanimivega, če se pa ne zg-odi, si jo pa »brihtne« glavice pri »Piccolu« kar same kako konstruirajo. (Nekateri Slovenci, pa se vedno pritožujejo, da »Edinost« ni dovolj zanimiva, ker nima —takih zanimosti kakor »Piccoio«. O takih bi jih lahko napisali kar na koše, če je prav treba). Slednjič moramo povedati »Piccolu« še to, da bi se takih pet Sloven cev, ki imajo toliko poguma, da izzivajo — celo na »Ac To je civilizacija ! Kakor smo že zadnjič objavili, je gosp. S. G. iz Vrdele zahteval za-se in za svoje najemnike vse tiskovine, tikajoče se ljudskega štetja, v sloveusko-neniškem jeziku. Pred par dnevi je dotičnik res prejel od ma-gistratovih organov take tiskovine! To je, prinesli so mu formular štev. II. (velika pola) slovensko-nemški, male pa, štev. V in VI, so mu vročili laško-nemške, ker da slovenskih nimajo. Gospod S. je šel na c. kr. namestništve | ter je tam povprašal po omenjenih slovensko-! nemških tiskovinah, ali tam so mu rekli, da jdi — nimajo ! Mož je vložil takoj pismeuo pritožbo, v kateri zahteva vse tiskvvine v slovensko-nemškem jeziku! Xa c. kr. namestništvti so mu tudi rekli, da so formular II. vdobili iz Ljubljane in da ostalih dveh ni mogoče vdo biti — ker jih na Kranjskem ne rabijo ! (Mi pa vemo, da so jih imeli — vsaj nam se je to zatrdilo na ces. kr. namestništvu samem. Op. pis. !) Isti slučaj se je dogodil uradniškemu osobju v »Delavskem podpornem društvu* ! Tudi tu se je napravila pritožba ! ! V pero nam sili vprašanje, da-li smo mi tržaški Slovenci res pleme druge vrste, da se na tak način postopa z nami?! Ni-li slovenski jezik tu deželni jezik? In ako je, zakaj se nam ne dajo naše, v zakonih zajamčene nam pravice ? Nismo-li ini dobrt državljani ?! Ne pla-čujemo-li davkov v denarju in krvi, kakor jih plačujejo drugi narodi v tej državi?! In ako delamo vse to, kar delajo drugi, je-li dostojno, da se moramo še-le tožariti, ako hočemo dobiti, kar uživajo drugi narodi, brez vsake tožbe in sitnosti ? ! Čas bi bil, da se začne tudi /nami postopati kakor z enakopravnim narodom, da se opuste razlike (da ne rečemo h njega) med eno in drugo narodnostjo ! Nam pravijo, ako zahtevamo svoje pravice, da smo sitneži, da uganjamo — politiko, ali vedite gospoda na desno in na levo; ker nam ustava zagotavlja in tla se ne puščamo več — zapostavljati !! ! Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev. »Hrvatska« piše o ciklu članku objavljenih v našem listu pod gorenj i m naslovom : »Vredno je, da se zabeleži glas tržaškega lista »Edinost«, ki je prinesel šest krasnih člankov pod naslovom »Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev«. Ti članki, napisani z veliko p o l i t i š k o z d r e l o s t j o, se naslanjajo na poznani članek »Siidena«.... itd. Prvi ples društva vojaških veteranov pod pokroviteljstvom njeg. e. in kraljeve vi-! sokosti nadvojvode Frana Ferdinanda d' Este, i se je vršil minole sobote v gledališču »Armo-' niac in je vspel tako lepo, da morejo biti prireditelji povsem zadovoljni. Cdeležba je nadkrilila vse pričakovanje, da - si se uradne osebe niso udeležile radi dvornega žalovanja. Veža gledališča, stopnice in gledališče samo je bilo prav ukusno o ličeno z zelenjem, grbi in zastavami. Tudi slovenskih trobojnic je bilo videti. Poleg druzih društev, ki so bila zastopana po deputacijah je omeniti tudi obe slovenski podporni društvi. Na ples je došlo tudi mnogo častnikov. Ples je trajal do ra nega jutra. Trgovski ples. Ples, ki so ga priredili sinoči naši vrli trgovci z jestvinarni v gledališču »Armonia : nam je podal zopet nov dokaz, kako se je začelo dramiti in gibati I tudi v teh slojih. Nekdaj se je ravno v vrstah trgovskih pomočnikov odiujalo svojemu rodu skoro — vse. Po tem moremo ceniti zasluge, onih vrlih mož in mladeničev, ki so začeli trgovske pomočnike vabiti jih v svoj krog ter učiti jih toliko v strokovnih stvareh, kolikor v — potrebni zvestobi do svojega roda. Da so ta prizadevanja že začela prinašati dobrega sadu, — s t »m, da se je jel širiti zmisel za združenje in organizo /anje, videli smo tudi sinoči na trgovskem plesu. Zadovoljno smo gledali na samozavestne obraze vrlih miadenioev in na dehteč venec — dra-žestnih gospic in gospej, vse v jako okusnih toaleteh. Gledališče je bilo sijajno razsvitljeno. Prelepa slika je bila, ko je o finalu prve četvorke na kakih 200 plešočih parov padal magičen svit z galerije doli. »Lanciers< je plesalo 40 karejev, »češko besedo« pa 4. Vse plese je izborno vodil naš g. Ivan Umek, tako, da so tudi neplesalci po ložah z naj-večim zanimanjem sledili plesom. Ples je trajal do ranega jutra, zabava je bila vseskozi nenavadno animirana in sploh vsa uprizoritev tako posrečena, da je bilo čuti hvale na vseh straneh. Čuli smo celo sodbo, da je bil t*, najlepši ples, kolikor jih je sploh bilo letos v gledališču »Armonia*. Mi moramo le če-stitati vrlemu odseku na prekrasnem vspehu, vsej mladini iz trgovskega stanu pa priporočamo ob tej priliki : kakor ste pokazali sinoči da se znate lepo družiti na zabavi, tako se izkažite na resnem delu — v svojo izobražbo in usposobljenje za tekmovalno borbo : sebi v prid in narodu slovenskemu v Trstu v zaslombo ! Ples »lege«, ki se je vršil minole sobote, ni bil nič druzega nego največi med famo nimi tržaškimi »kasonic ; to je splošno mnenje tržaške publike- Razločeval se j-^ od ostalih »kasonov« samo v tem, da je bil vrtop — gratis. Doznajemo namreč iz gotovega vira, da so tržaški signori nakupili na stotine vstopnic, katere so razdelili potem med nižje sloje; no, in kedo bi bil tako bedast. da se ne bi malo zavrtel, če mu troške za to veselje plačajo — drugi. Na tak način fabricicajo tu v Trstu tiste »narodne manifestacij«^, ki naj bi imponirale vsemu svetu in dokazale »narodni značaj« Trsta. Udeležba na -tem plesu je bila po kakovosti pod vsako kritiko, kar je najbolj precizno označeno z I>eaedarni: najveći »kason«. I*le>ni venček pevskega društva »Kolo*, ki je liil minoli |»etek v dvorani »pri oger-skein kralju«, se je obnesel prav dobro, ost>-bito v moralnem obziru. Da ni bilo rnnogo-številnejše udeležile, je krivo to, da naše ljudstvo premalo }M>zna te res le|»e prostore! Plesalo in |»elo se je do 4. ure zjutraj. Za prihodnjo sol»oto pričakujemo veče udeležbe, ker fx> na tem drugem plesnem venčku dovoljen vstop tudi dostojnim maskam. 1 "ra in eene ostanejo iste kakor zadnjič. Za pok. kraljico Viktorijo vršila se je v soboto zjutraj žaloval na pol>ožnost v tukajšnjej anglikanski eerkvi v ulici S. M'-chele. N-vzoei so bili namestnik. župan o*obje angležkega konzulata ir> načelniki raznih oblastnij. Iz Skednja nam pišejo: Gosp^la, ki gos|Kxiujej<» na mestnem magistratu. imajo sedaj vse |»olno |M»sla z demonstracijami povodom »mrti Verdija in s pripravami za di-fesa nazionale. Mi uvažujemo to. Vendar se nam zdi, da o tem ne bi sineli pozabljati tudi na naše Skedenj ©e, ki so jim vendar lianellija, nam je primanjkovalo vode samo jmi leti, sedaj pa, ko ga imamo, nam je primanjkuje tudi po zimi ! No. če bi bilo res, da obljube delajo dolg, bi bil naš Banelli že davno prišel — na l>ol>en. ♦ •rožna nesreča. Včeraj po|>oludne prišel je Ivan Plesniear k 1H-Ietni Antoniji Kra|»ež v Kojanu št. 139, ter jo povabil naj gre žnjim na Isitrinje k nekim njegovim sorodnikom. Ant. Krajiež pa ni hotela na noben način iti, ker jo baje niso povabili inje bila radi tega užaljena. Ko jo Plesniear na noben način ni mogel pregovoriti, da bi šla žnjim. vzel je puško, katero je slučajno zapazil na steni ol>ešeno, ter smeje se pomeril na dekle, groze jej v šali, da jo gotovo ustreli, ako ga ne uboga. Kra|»ež pa je odgovorila, naj jo le ustreli, ona da ue gre, pa ne gre. Na to je Plesniear sprožil, ali o groza : puška je bila nabita in v trenotku je uboga Kraj»ež ležala na tleh kakor mrtva; zadel jo je bil v trebuh. Ko je mladenič videl grozno posledico neumestne šale zl>ežal je kakor neumen iz hiše. ter ga do sedaj še n i >0 našli : lupijo se. da se je v svojem obupu utegnil usmrtiti. Nesrečno dekle so prenesli v bolnišnico, kjer je danes zjutraj umrlo. Nesreča v škedenjskein plavžu. Delavcu škedenjske fužine Štefanu G-odina padel je med delom na glavo kos železa, kateri mu je prizadel štiri rane. Davši mu prvo zd ravniško |»omoč, prenesli so ponesrečenca v mestno 1k>I nišnico. Dohod paru ikov. V sol h »t o so dospeli v tržaško Inko IJovdovi parniki : »Massimi-liauoc 17. Benetk, »Vesta« iz Carigrada in Brindl-i. Flora« iz Smirne in Reke, »\\'urm-brand iz Kotora : italijanski parniki »Solfe-rino« iz Marsilje in Ankone, »Agruinarja« iz < a ta nije, San (t:usto iz Mnzzare in Cata-nije: av>r. og. parnik »Dubrovnik« iz Kotora in irrški parnik »Thraki« iz Smirne in Krta. Dražbe premičnin. V torek, dne 5. februvarja ob 10. uri pred pol udne se bodo vsled naredile tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v tdici delt' Utria št. ."». oprema v zalogi, slaniua in jestvine: v ulici Boschetto št. :»4, hišna oprava, konji, kočija, konjska oprava in vozovi ; v ulici Stadion št. 1, zrcalo; v ulici Cassa di Risparmio št. 'J, hišna oprava : v Arcata št. 'J, iušna oprava. Vremenski vrstnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 'J.*, ob 2. uri (»opohidne ♦i.2 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7« »4.6. — Danes plima ob *JJfO predp. 10 ob lU.PJ pop.; o»*eka ob -"Jo.~> predpobulne in ob 4.v{ poj»«»ludne. PfT^kt društvo »Lipa- v Bazovici priredi kakor sino že objavili, dne 10. februvarja svojo predpustno veselico s |»etjem, glaslio, igro in plesom. Program bo veieza-•imiv ter ga objavimo pravočasno. Na tej veselici se l»o na občo željo vnovič |>ela lepa Ipavčeva skladba: »Kdo je mar?«, in nove slovenske narodne |te»mi, ki eo bile odbraue in nagrajene na ljudski veselici y Skednju dne 30. decembra liMM). Sviral bo izborni vojaški orkester peš-j»olka št. 1*7. V počešceuje spomina sinodi premi-nolega Andreja M u si«-a so podarili družbi sv. Cirila in Metoda mesto venca na krsto »najlnilji prijatelji njegovi« : Kovač 10 K, Vinko Perušek 10, Rudolf Pretner 10 K in Pintar 1 K, Fran Zelen, užaljen po tej ne-nadomestni izgubi stanovskega tovariša, ožjega rojaka in prijatelja 5 kron. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda se je nabralo dne 30. dec. m. 1. v gostilni Zingerca v Skopem 2 K 60 stot., gč. Štefanija doložila 30 stot., skupaj 2 K 90 stot. — Promovirana sta bila danes opoludne na graškem vseučilišču gospoda Fran Ranožnik iz čruega vrha pri Idriji ter Josip Strasek iz Koprivnice pri Rajhenburgu na Štajerskem, oba doktorjem vsega zdravilstva. Cesti tamo! Vesti iz Koroške. Slovenska zmag a na Koroškem V občinah Logavas, Kotlje in Sv. Štefan, ki so bile do sedaj v nemških rokah, zmagala je na občinskih volitvah slovenska stranka. Ti vspehi kažejo, da bi se lahko povspešilo NB. Vsled neljube pomote se ta znesak ! gibanje naših bratov v tužnem Korotanu, ako ni o pravem času objavil, kar naj se blago- bi združeni Slovenci začeli sistematično de-hotno oprosti. lovanje za obrambo periferije. K 1 a g a j n i š t v o. Vesti iz ostale Primorske. narodne žene. Razne vesti. X Smrt uzor-narodne žene. Iz Odločilen argument. Iz Touuja na Hr- Malega Lošinja nam je došla vest, da je tam- vatskem poročajo to-le zanimivo dogodbico. kaj dne 29. januvarja po dolgi in težki bo- V «»l>čiii*ki seji je predlagal načelnik, lezni ter previdjena se sv. zakramenti za ni\5 se »stanovi ognjegasno društvo in v ta umirajoče umrla gospa Antonija udova Ško- namen naj bi kupili potrebno brizgalko, pinič v visoki starosti 93 let. Vkljub vsej načelnikovi zgovornosti in Z dobro starko, babico našega Bela niča, V8em dokazom pa je predlog vendarle pogo s Trstom, urejenje vprašanja bosansko-hercegov inske železnice. Nadalje obeča prestol ni govor urejenje vprašanja izseljevanja, predloge za prirejanje primernih stanovanj širjim slojem delavcev, predlogo za omejevanje pijančevanja, preo-snovo obrtnih in komercijalnih šol, popolnje-nje visokih šol; predlogo o uporabljanju prebitkov komunalnih sirotišnic. Zakonski načrt o preosnovi tiskovnega zakona je blizu dovršen. V svoje varstvo in v varstvo interesov monarhije mora država skrbeti za svojo vojno silo. Prestolni govor se nadeja, da se državni zbor ne bo odtezal .neizogibnim potrebščinam države. 1 Na to prehaja prestolni govor k odno-1 šajem do druži t držav (ta ostali del prinesemo jutri, ker ga do zaključka lista nismo prejeli od kor. biro-a. Op. ur.). Dl*. Živuy pomiloščen. DUNAJ 3. (P.) Dr. Zivnega, glavnega urednika lista »Parlamenta r« je cesar pomi-lostil vsled česar je bil izpuščen iz težke ječe. Ustaju na Kitajskem. LONDON 3. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Newjorka : Depeša iz Pekinga pravi : grof VValdersee oporeka, da bi imel konečue 'je legel v grob znamenit dokaz hrvatska M. re\. Na to je pritekla hi*ina v zborovalnico ™ umaknenje vojaštva iz Pekinga. On Lošinja. Pokojnica, ki ;e vso svojo dobo pre- ter je naznanila vsa prestrašena, da gori V '»na s.cer neke predhodne načrte in je zaupno živela na malem Lošinju, ni znala namreč dimniku občinske hiše, kjer So zborovali. l>roai1 !>tll'e K«»erale naj bt niti besedice italijanski in je vedno govorila Vsled tega je bila seja pretrgana brez vsa jedino le v svojem hrvatskem jeziku. Po pri- ce*?a predloga in vsi zborovalci so v tre- povedovanju njenega unuka je običavala po- notku opustili Sobano ter hiteli gasiti. kojnica jemati ga na kolena ter mu v dolgih V naslednji seji SO sklenili brez vsake kl H '*ta,<> V zimskih večerih }>evati narodne pesmi, večina debate in enoglasno, da je nakupiti brizgalko, njih o kraljeviču Marku, pesmi podedovane Za mornarje. Hrvatska pomorska šola v «ta ZH Od roditeljev, dedov svojih, ki se močno pri- Bakru izjednači se v kratkem s pomorsko 1000 In,'ž amenkanskega vojaštva za varstvo bližavajo narodnim pesmam, ki jih je izdala akademijo na reki in bo uživala iste štipen- l-f">,štev. Za -luSaj, da se zasnuje medna-Matica Hrvatska, zbrane po Bosni, govini in drugod itd. mu povedali svoje menenje glede umaknenja v<»jastva iz Pekinga izvzemši mož v obrambo po- slaništev in 8.r)O0 mož za varstvo železniee. naj bi ostalo v Pekigu vladajo različna menenja. Conger in la ostane v Pekiusru le Herce- ^j^e ug«»dnosti kakor slednja. To znači lep rotlort 9tražu v varsLvo železnice, je general napredek bratskega nam naroda in priponi- C,,!,mi ™eneuja, se Sjedinjene države Vrli pokojnici," stari Hrvatici bila lahka ««« mladini, ki se misli posvetiti mor- »t,eleže ™ iu P'»te tora ^^ ^J^ eemlja hrvatska' V p ' narstvu, da se p«» možnosti poda v to šolo, štva' ^ohkor je potrebno zavarovanje amen- X Nesreča na m o r j u. V soboto katere učni jezik se mi Slovenci priučimo kanskih interesov meni pa, da bi morala biti _ . 1 1.:____- ta odreoba le prerodne narave. . t ili ireMiio 1,11 *»*'re«ioa le prel"( zvečer zaril se je jadrenik »Zenit« pod po- »^raje. ... v . . , » » . Slovani na Grškem. Koncem VI. sto- P°Sreb »"vsega ministra Prazaka. letja poplavili s<, Slovani, takrat že zelo za- OGRSKO GRADIŠČE 3. (B.) Včeraj puščene grške pokrajine. Nekateri trdijo, da se 'e vršl[ lH*r®l» »^iatra barona so se razprostrli skoraj po vsej Grški, drugi ob veliki udeležbi prebivalstva; do- veljstvom kapitana Orhanoviča radi viharja med skalovje pri rtu »Bosforo« blizu Poreča. Jadrenik je bil namenjen v Gvadalupo. Včeraj zjutraj je odplul Parnik »Pelagosa< da namestnik grof Zierotin. Došli so pP«»rekajo temu. Dozdeva se namreč, »r 1 se SI .vani niso naselili po mestih in na oba- nadalje: deželn. glavar grot V etter z dež. odborniki in več državnih in deželnih p 1- pripravami. da resi ponesrečeno rešilnim ladijo. X Dela na predoru b o h i n j s k e mestno hišo je imel župan Josip Staniel gorem je proslavil v pokojniku izumrli šele v 14 stoletji, le na Tavgetu so ("a8tne^Jl »^ščana. Na grobu je govoril po- so se ohranili do turških časov. Da-si je slar,ec Zlldek ,n > I»«»vdarjal, da je bilo po 1 1 - • m i . -1 -i kojniku dano tl«)živeti sail svojega uarodnetfa slovanski jezik popolnoma potopil v grškem, J j & e vendar je Slovanstvo popolnoma preobrazilo rlela. grški narod in mu vdihnilo novo življenje, da je zainogel ustati iz starogrških razvalin. Lep Šport- Pred nekoliko dnevi dvobo-evala sta se na Dunaju visokoSolea Štefan Cokovac in Karol Schmin ,|oj me(, J?uri i|( .ini?|e5ko* pe_ lih Grške. Vsekako je moralo biti na Peloponezu '^stopniki :,bčin, društva itd. Pred železnice ImkIo potrebovala znatno" več po^o Slovanov, ker se je ta poluotok ime- 'nestu<> ______ • „ . _ . - i t a 1 , . noval nekaj časa Selavinia, kjer so Slovani 0 ' časa, nego se je prvotno mislilo. Ondi, kjer J * j f» mislili, da bo trdno skalovje, so naleteli na se drobeče kamenje. Ako se o nadaljnih delih ne dobi drug rezultat, bodo stroški znatno večji. X Ljudsko štetje v Istri. Iz Škofije se nam poroča: Ta teden je prišla k nam na Škofije takozvana komisija za ljudsko štetje. Prvi dan so prinesli saboj same laško-nemške tiskovine! Ker je naše ljudstvo zahtevalo slovensko nemške, ali vsaj troj -žične in ker je izjavilo, da ne podpiše in se ne da podpisati drugače, je komisija odšla ! Drugi dan se je ista povrnila v družbi orožni-k v in — z zahtevanimi tiskovinami. Znani »contec Brutti je grozil z zaporom vsem onim. ki so dan prej izjavili, da hočejo tiskovine tudi v slovenskem jeziku! Ljudsko štetje se je vršilo vse v laškem jeziku, ker »komisarji« ne znajo jezika ^ _ ljudstva, s katerim imajo posla ! kar »Holzlovo zemeljsko oblo« v slovenskem ffe Zagotovilo se nam je, da smo vsi vpi- jeziku, katero je priredil profesor Fran (g sani za Slovence, ali o obstoječih razmerah Orožen. Premer istega meri 25% cm, merilo ((g se bojimo iznenade n j, zato pričakujemo, tla Je razmerju 1:50,00O.U00. Naučno minister- {g slavna vlada pregleda, da-li je res tako, ka- 8tvo Je že 1Hlobril° /a šolski l>ouk nu kor je trdila komisija. V vseh Škofijah, iz- in Cokovačeva sekundanta sta v zaporu. Ali |,,,to ,m konjih. Buri so imeli to vse nič ne de, samo da je Čast oprana, več ranjenih in 3 ujete. — — — — — O ti srednjeveški pojmi o »časti« ! 17 mrtvih, Književnost in umetnost Pogrebne sla v 11 ost i. LONDON 3. (B.) Nadvojvoda Fran Ferdinand je sinoči odpotoval od tu ; oso bje avstro-ogrskega poslaništva je došlo na kolodvor, da se pokloni nadvojvodi. Zemeljsko oblo r slovenskem jeziku. ^ » 1 1 j t ur * Holzlovi zalogi „„ D„„aj„ izial« je ravno- ^ Al6KS3Il(lBF LfiVlMlflZlS> g Prva 111 nijrcrja tovarna pohištva vseli vrst •I T R S T f vzemši spodnjo, ni niti enega drugorodcaiu vsi m* zahtevali, naj se jih vpiše za to, kar so — vederemo ! Dan |mj tem štetju so orožniki popisali par naših mož — zakaj ne vemo ! Ako pa se je godilo to radi gori omeujenega — naj se možje nič ne strašijo! venskih šolah. »Ulasbena Zora«, edini slov. glasbeni list neha izhajati, kakor javlja urednik g.e pnd*. Fr. Gerbič. Skoda ! TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) MOM in Via Riborgo št. 21 Brzojavna poročila. Slovesna otvori'e v državnega zbora. vršuje uaročbe tndi p« po.selniili načrtih. Cene brez konkurence. Velik izhor tapecarij, zrcal 111 slik. I/.- & fg ILUSTEOVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gj rtg Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. DUNAJ 4. (B.) Prestolni govor ^»zdravlja poslanee in naznanja, tla se jim takoj . predlože v ustavno t»dobrenje one naredbe, ■—■■■ _——- ki jih je vlada izdala tekom uestalnih razmer. — Kupčija z glasovi. Xa volit- j Čim uaztopijo mirneji odnošaji, bi> naloga Vesti iz Štajerske. vab v skupini južuoštajerskih me*t je dobil zakonodaje, tla se izraziteje določijo poobla- nemški kandidat v Kozjem 13 glasov. Po pravici pa bi jih moral dobiti 4 ! Govori se, da je došlo v Kozje tisoč kron iz Celja in da je neki slovenski volilee dobil za svoj glan stila skupnega ministerstva za posebno nujne slučaje Prestolni govor napoveduje predlogo proračuna za tekoče leto in posebne kreditne 100 K. Ne mora li poštenega moža v dno duše i predloge ter zaključue odredbe uravnave boleti tako izdajstvo ? — Celjske novice. Proračun mesta Celje za H*01 kaže 76.036 K. primanjkljaja : v pokritje istega nalože 40% naklado in še druge doklade. valute. Nadalje naznanja predloge pospeševanja industrije, zakon o varstvu delavcev in drugih privatnih nameščencev, predloge za po-polnjenje železniških mrež, zlasti drugo zvezo OBUVALA! prt etrtn it. Pioi (Plin Besano pol muh Mt> priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospod«, gospe In otroke Pofttn« buoA« m izvrie ▼ tistem dam. Odpoiiljafeer j« poitatec prosta. Prevzema vsako dalo na debelo te fcob— ter izvrtaj e iste s največjo n stan j Cb os t je trn italh točnostjo po koakvreed Za mnogobrojne aavačbe m prtporeče Mp ItantU Dunajska filjalka ▼loge na knjižio« m 4*/#. borzno posredovanje, posojila m vrsd-menični eskompt. vinkullranj« i« razvinkuliranje obligacij. Zaloga z lesom vrake vrste in mere /a mizarje in kolarje; zlasti pa kolesne šjmVc, platišča, kartele, re-meljne it«l. pripi»r<*~ata Božič & Stanič TRST Via Lazzaretto vecchio 18 — TKST Zaloga cementa j«* na prodaj |>n nizki ceni. Kupčija donasa lep dobiček in je sosebno pripravna za kakega slovenskega trgovca. W se izve v kav:irni Cominereio pri g. Antonu Sorlijn nstmeno ali pis-meno. Anton Pečenko Vrtna uliea 10 - GOKICA - Vrtna uliea 10. pripor« »en pristna bHa in Trna vina i/, vipavskih« furlanskih, bris kili. dalmatinskih in istarskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po že-1 lezrnei na vse kraje avstro-ogerske monarhije I v Hnlih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo |»o-šilja t * i«1 a uzorce. Cene zmerne Postrežba poštena. JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga t Tratil, u lira -v. Antona št. 1. pri|M»ro<**a časti ti m svojim odjemalcem svojo pr«xlajalnieo, preskrbljeno z vsemi manufak-turnimi predmeti, združeno s krojač niču za gosjtode. Sokolska obleka kompl. Havelok: nepremoćljj? od 10 do 16 gld. ŽivnostenskA banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.^00 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 BL Centrala v Pragi. v Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, PardublcaK, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. Mala oznanila. Po«l to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih i tenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Tvrdka Anton Dejak junior izpolnjuje žalostno dolžnost in naznanja, da je nje zvest« in dolgoletni uradnik, gospod Andrej Jfiušič sinoči ob 7. uri in pol umrl po daljši in mučni bolezni. TRST, dne 4. januvarja I 90 1. V Trstu. Zalosra likerjev v soričih in buteljkah. Perhauc Jakob X4— -2 vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krtine. Dn4Anrkll# fitoti ima gostilno v ulici Ireneo roiutniK rrdii §t 4 7s°/o ,ia ^'«»nto - ©orrent po 3.60°/#. Sprejema hranilne knjižiee drtizih zave ret?ti ter izdaja v zameno lastne. Kentni »lavek plačuje zadruga MU. I>aje po*ojila na jniroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu |h» dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron jkj 1 krono na teden, ali daljših ol»rokih }m» dogovoru. I>«*leži se obrestujejo |M> Vplačevanje vrši se oseluio a!i potom položnic na čekovni račun štev. Ura ti ne ure: od 9—12 dopoludne in od H—4 popoldne; oli nedeljah in praznikih «k! y—12. dopoludne. Valjični mlin Vinko Majdiča ir v Kranju priporoča vse vrste svojih, /.bok izvrstne kakovosti, mnogobrojno 11a svetovnih nista vali odlikovanih pridelkov po najnižjih cenah : pšenični debelo in drobnozrnati zdrob (gries) ; psenieno, rzeno, polentno. tnrseno in ajdovo moko za krmo ; debele in drobne otrobi ; je^prejn, kašo itd. Oniki, ponudbe in vzorci so mi rapolatro Naročila se izvrše vestno in nemudoma. ZASTOPSTVA na Reki: v Trstu: v Gorici: g. Viljem Mayer g. Aiess. Rupnick & C.ie g. Ernesto Stecker & C.ie Via S«|iit-r<» uiiovo št. -ko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevljarje, sedlarje, knjigoveze itd. t«*r glavno zalogo voščila (biksa) druSbe sv. Cirila in Metoda v Lj u-j bljani ima tvrdka Ivan Drufovka- Goriea Travnik 5. Podružnica v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco. Naročila točna. C. ir. priviligirani kroji Civilni in vojaški krojač. vsakemu koj razumljiv krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. ust po najnovejši modi. Voščene sveče. I AI"|QO svečar v Gorici uliea Sv. Antona l%W|JCtv - izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbniŠtvom ter slavnemu občinstvu- Novoporočenci pozor! „Ljubljanska kreditna banka' v Ljubljani Spitalflk« ulice it. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, driavnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. m varovanja proti kurzni izgubi. Ftobm« k vsem žrebanjem. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de Anton Breščak, Gorica. Gosposke ulice št 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/t7o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eikompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.