NK Potrošnik Beltinci Odstop r npl h Ikalceca in Maučeca 24 © PC3LJOOPSKRBA trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 • Stiskalnice za grozdje in sadje ter kotli za žganjekuho • Verige in listi za motorne žage Cene ugodne! hM ’!!! SKB BANKA D.B Mirnim Mirnu * J. VOTEK /jj hu po wu tednu ipet vse pu statem? (J GJ Foto: h JUHNOV a O 0 0 MILAN JERŠE O 0 VREME o ^ANl - TIGOP GANČANI - TIGOP G AN i 0 I» nosilci: do 3,60 do 6,60 do 6.40 340 SIT 396 SIT 484 SIT O o 1 467 SIT 1.736 SIT 1 823 SIT 4.189 SIT 4.975 SIT 5 384 SIT 0 . J Ljubljane. Za zdaj so na voljo kasete v slovenskem, angleškem, nemškem, madžarskem in italijanskem jeziku, pozneje pa naj bi pripravili še propagandne sppte za kar so se angažirali sodelavci podjetja Idea iz Murske Sobote. Po protokolu bo tuje diplomate, akreditirane v Sloveniji, ki bodo prebivali v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah, prvi dan sprejel predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Drugi dan bivanja v Pomurju se bodo diplomati najprej odpravili k lončarju Bojnecu v Filovce, nato pa si bodo v Turnišču ogledali čevljarski muzej in izdelke iz domače obrti. V Zdravilišču Lendava bo predsed- n]o meglo, v nedeljo se bo vreme postopoma poslabšalo. Vestnikov koledar 8. oktober, četrtek, Pela-gija 9. oktober, petek, Dioniz 10. oktober, sobota, Hugo- opečne preklade: 313 SIT za meter S sloganom »Pomurje - dežela zdravja«, ki je naletel na zelo ugoden odmev tudi na nedavnem graškem sejmu, kjer so pomursko stojnico uvrstili v konkurenci več kot 1350 razstavljalcev med 25 najbolje urejenih, v začetku prihodnjega leta pa se bodo predstavili Še v italijanski Padovi, naj bi čimbolj predstavili ta del Slovenije. To je bilo med drugim rečeno na seji predsedstva PTZ, ki so se je udeležili tudi predsedniki skupščin občin in izvršnih svetov, katerim so ob tej priložnosti prikazali turistični film Pomurja, za katerega je besedilo napisal Milan Vincetič, glasbo Vlado Kreslin, režiser pa je Matiaz Zbontar. šv vbodni umetnik iz V drugi polovici tedna bo lin sprva jasno in toplo z jutra- 11. oktober, nedelja, Emil ni k občinske skupščine pripravil slovesen sprejem, popoldne pa se bodo mudili v Ljutomeru, kjer si bodo ogledali galerijo Anteja Trstenjaka, po sprejemu pri vodstvu ljutomerske občine pa jih bo pot vodila k znani kasaški družini Marka Slaviča v Ključarovce. Po obisku gostilne Naceta Rajha v Bukovcih jim v moravskem hotelu Ajda pripravljajo ekskluzivno modno revijo Mure. Zadnji dan obiska v Pomurju pa je predviden za ogled marijanske cerkve, sprejem pri predsedniku soboške občine v grajski dvorani v Murski Soboti, in ogled pokrajinskega muzeja, Popoldne bodo obiskali Radensko, potem bo pogovor s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, sprejem pri predsedniku radgonske občine, naposled pa še ogled Radgonske kleti. rfld‘JsR Obisk tujih diplomatov v Pomurju - Sprejem pri Milanu Kučanu Promocija pokrajine Volilna kampanja -kampanja »ničelne vsote« Kotli so bili podkurjeni že zdavnaj, sedaj vre voda, ki se ji že dodajajo prve začimbe in ne bo dolgo, ko bo volilni golaž »brbuckal« s polno paro. Na našem območju se je kuhanje začelo s predstavitvijo predsedniške kandidatke socialistov v ponedeljek in včerajšnjo nominacijo predsedniških kandidatov krščanskih demokratov. Igra se je torej začela, s tem sta pognana v dirko za glasovi in oblastjo ves vpliv in moč, ki ju stranke premorejo. Uveljavitev vpliva in moči posameznih strank je seveda precej odvisna od njihove materialne moči. Vpliv in moč stranke do javnosti naj bi namreč manifestiral njen program. Da ta boj ne bo enostaven, pa tudi ne nedolžen, dokazuje vrsta dogodkov k parlamentu, preden smo sploh prišli do sprejemljive zakonodaje o volitvah. Kljub verbalnemu razglašanju demokracije v tem trenutku še niso izpolnjeni vsi pogoji za množično demokracijo, ki jo teoretiki definirajo kot splošno in enako volilno pravico in parlamentarno ali predsedniško obliko vladanja ter kot meščansko svobodo na temelju zasebne lastnine in svobodne delovne sile. Ali če to zapišem še drugače, za sodobno državo je značilna dvojna politična moč. Po obliki jo določajo pravila demokratično-predstavniške oblike vladanja, po vsebini pa je odvisna od poteka in potreb produkcijskega procesa ali tržnega gospodarstva. Ravno zaradi nedefiniranega drugega segmenta, recimo mu privatizacija, ter ob nedefiniranem položaju gospodarstva in gospodarske krize je pričakovan rudi volilni boj. Upam si trditi, da bo prihajalo do velikih napetosti, ki se bodo kazale na dveh ravneh: kot nespoštovanje pravil igre, ki veljajo ali pa so veljala med organizacijami ali strankami, in znotraj organizacij oziroma strank. Da je res tako, dokazujejo prepiri in nesoglasja pri sprejemanju »obrobnih« volilnih zakonov. V tem primeru se bom omejil na zakon o volilni kampanji. Razprave in prepiri o lem zakonu so posledica tega, kar sem zapisal prej. Neurejenost razmer v gospodarstvu na globalni ravni privatizacija strankam ne daje zadostne materialne moči, hkrati pa vidijo stranke tu priložnost, da si z zagotovitvijo oblasti v prihodnosti to moč pridobijo. Zato ue presenečajo zahteve za brezplačni medijski prostor uh določeno količino le-tega. Ne preseneča tudi, da so posamezne stranke p tem boju za oblast s tem zakonom (če bo sprejet) degradirale profesionalnost 'ne glede na pravno vprašljivost, če ne celo kaj več. tega početja), kajti strankarske srenje se dobro zavedajo, da se je pretežni del medijev le uspel transformirati iz nekdanjih trobil v kreativne ustvarjalce javnega mnenja. In ravno zaradi tega je neumestno vprašanje profesionalnega »pokrivanja« volilne kampanje. Pri tem se tudi ne mislimo skrivati za imaginarnim pojmom avtonomnosti m nepristranskosti. Hkrati tudi ne more biti pogoj za spremljanje kampanje lastništvo medija. Skratka, javnost, na katero se obračamo s svojim blagom - časopisom, ne bo ostala brez profesionalnih informacij z osrednjega medijskega dogodka naslednjih dveh mesecev volilne kampanje. Temeljni izhodišči spremljanja tega dogodka pa ostajala profesionalnost in kritičnost. k « 12. oktober, ponedeljek, Maksimiljan 13. oktober, torek, Edvard 14. oktober, sreda, Kalist Pregovora če zgodaj Ustje z dreves pade, so njive rodovitne rade. Vreme vinotoka je aprilu za preroka. Od 9. do 11. oktobra bo v Pomurju srečanje tujih diplomatov, akreditiranih v državi Sloveniji, za kar je dala pobudo Turistična zveza Po mulja, podprlo pa jo je tudi turistično gospodarstvo. Diplomatom iz Francije, Anglije, Madžarske, Italije, ZDA, Avstrije, Norveške, Švedske, ČSFR, Finske, lndye in Avstralije bodo skušali v treh dneh dokaj zgoščenega programa prikazati utrip življenja pokrajine ob Muri. ^^dit ' %. naihitreje in najceneje! ■ Pfoniotneoa da^ka - strc>4*xw odplačila »is. ®,T' Plačilu 10% popusta *l. °4plačiia do dveh let po ugodni obrestni <«1^ NAKUP: TIGOP, GanČani 87, ^^7*2101 . Komintentom banke ponujamo: p - potrošniški krediti na eno ali tri leta po ugodni obrestni meri za nztične namene - krediti obrtnikom za osnovna in obratna sredstva in limiti do višine 250.000 SIT - poslovanje s tekočimi računi (limit v višini osebnega dohodka), neomejena izdaja čekov, stimulativna obrestna mera na vpogledna sredstva po T.R. - Material po ugodnih cenah! ^inje • dnevne In otroške sobe • predsobe s TCGOPOM! 2JIGOP IGOP GANČANI -TIGO IČANI !» Mirska SoiMrta, l. ikMn 1S92 • leto XIW • St M • Cau W SIT stran 2 vestnik, 8. J aktualno po svetu Iz Monoštra piše Sosed »Dober sosed je vreden več kot vsa žlahta,« pravi slovenski pregovor Prav gotovo nekaterim vladnim strukturam na Madžarskem ne bi škodilo, če bi jim kdo stalno ponavljal ta pametni slovenski pregovor, kajti če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu sprti z vsemi sosedi. Tega, čemur smo rekli več kot 40 let stari prijateljski in dobrososedski odnosi, danes ni več. Z Romunijo pride največkrat do nasprotij zaradi madžarske manjšine v Transilvaniji. Kršitev manjšinskih pravne je stalna sporna točka med dvema državama. Spomnim se Še na ravnanje uradne politike ob agresiji na Slovenijo, ko se je predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem v pismu obrnil na predsednika vlade, naj obsodi agresijo na mlado slovensko državo. Zveza ni dobila nobenega odgovora, v uradnih izjavah pa smo lahko prebrali, kako previdna mora biti Madžarska pri tem vprašanju, saj v Vojvodini živi približno 400 tisoč Madžarov. Kaj Če bo Srbija »užaljena«? Rezultate poznamo, madžarski politiki pa lahko razmišljajo ali je bila velika previdnost umestna? Najbolj se je zapletla stvar z našimi severnimi sosedi. Poteg tega, da ima Madžarska svojo velikoštevilčno manjšino tudi na Slovaškem, že nekaj časa zaostruje odnose med sosedoma hidroelektrarna Bbs-Nagymaros Hidroelektrarna je postala najpomembnejše politično vprašanje v obeh državah. Od začetka zgodovine hidroelektrarne (Madžarska in Češkoslovaška sta 1. 1977 podpisati državno pogodbo o skupni naložbi) smo spoznali ničkoiiko različic. Zadnja je ta-koimenovana različica C, po kateri bo Slovaška sama dokončala hidroelektrarno pri Bosu, kajti madžarski parlament je razveljavil državno po godbo iz 1. 77. Toda pri tem bi prišlo do preusmeritve struge Donave, sredi reke pa poteka državna meja. Torej dobi stvar mednarodno-pravne razsežnosti. kajti Madžarska gleda na to kot na nasilno spreminjanje državne meje. Zaradi tega se namerava obrniti na haško mednarodno sodišče, to pa zavrača češka in Slovaška federacija. Napetim odnosom prav gotovo ni koristilo tudi to, kar se je dogajalo na nogometni tekmi med Slovanom in Ferencvaro-sem v Bratislavi. Nastop komandosov je spominjal na najhujše akcijske filme. Resnici na ljubo je treba povedati, da tudi navijači Ferencvarosa niso angelčki, pa je vseeno skoraj brez primere, da bi se na nogometni tekmi pojavile posebne vojaške enote, ki niso prizanesle ne ženskam ne otrokom. Pred povratno tekmo je bilo ozračje na Madžarskem tako napeto, da so se vsi javni mediji ukvarjali s prerokovanjem, kaj bo? Tekma je za nami, bilo ni nobenega razgrajanja, čeprav Še nikoli ni bilo okrog stadiona toliko miličnikov kot tisto sredo. Na videz napetost popušča, strasti pa vseeno delujejo. Temu pripomorejo tudi skrajni pojavi v madžarski politiki (študija gospoda Csurke), nekateri iščejo namreč krivca zmeraj pri drugih. Njim bi moral svetovati, naj upoštevajo slovenski pregovor o dobrem sosedu. Madžarski pregovor je namreč: Slabo sosedstvo je turško prekletstvo. MARIJANA SUKIČ globus ZAGREB - Novi veleposlanik Republike Hrvaške v Ljubljani je določen. Gre za poslanca HDZ v saboru in dosedanjega direktorja Školske knjige Miljenka Žagarja. PRAGA - Češki in slovaški funkcionarji se pospešeno pripravljajo na razdelitev zvezne armade in ustanovitev dveh armadnih ministrstev. Dogovarjajo se tudi o načinih razdružitve Češke in Slovaške federacije. VVASHINGTON - Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da se ZDA še naprej zavzemajo za poostritev embarga proti Srbiji in Čmi gori. Vsako odpravo embarga zaradi človekoljubnih razlogov pa bi morali odobriti Združeni narodi. Ameriški senat se je zavzel za vojaško pomoč BiH v višini 50 milijonov dolarjev. STRASBOURGH - Jesensko zasedanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope je minilo v znamenju razprave o krizi v nekdanji Jugoslaviji. Druga pomembna tema zasedanja pa je bil sporazum iz Maastrichta. BONN - Nemčija, ki želi zmanjšati strah v tujini pred nasiljem nad tujci v Nemčiji, je sklenila, da bo praznovanja ob drugi obletnici združitvi omejila. poseben poudarek pa bo dala boju proti rasizmu. PARIZ - Francija je pripravljena preložiti ratifikacijo sporazuma iz Maastrichta na januar. S tem bi olajšala delo Veliki Britaniji. Novico je sporočil francoski zunanji minister Dumas. LJUBLJANA - Na dan naj-večjega kitajskega državnega praznika, ob 43. obletnici proslavitve LR Kitajske, je kitajski odpravnik poslov v Sloveniji Gong Liefu priredil velik sprejem. Udeležili'so se ga mnogi javni, kulturni, in politični delavci naše države. • Busheva rešitev: - Če že ne moremo humanitarne pomoči zagotoviti z letali, poskušajmo z mojim spaceshuttlom (vesoljskim plovilom). Preiskava o pokolih Francoski zunanji minister Roland Dumas je ob srhljivih novicah iz ameriških virov, da so v srbskih taboriščih umorili okoli 3.000 bosanskih Muslimanov, od OZN in Evropske skupnosti zahteval takojšnjo preiskavo, s katero naj bi preverili podatke in pričevanja o vojnih zločinih v BiH. Dumas je poslat generalnemu sekretarju svetovne organizacije Butrosu Galiju in šefu britanske diplomacije Douglasu Hurdu pismi, v katerih je izrazil zaskrbljenost ob novicah o pokolih in zahteval, naj ugotovijo resničnost podatkov »Mednarodna preiskava naj razkrije ali gre za genocid,« je še pripomnil. Vojna v Abhaziji Zaradi hudih spopadov med gruzinskimi in abhazijskimi silami v Abhaziji so v Gruziji razglasili mobilizacijo za 40 tisoč rezervistov. Gruzinske sile so se namreč morale hitro umakniti iz Gagruja, mesta severno od Abhazije, zato je bila nujna seja gruzinskega državnega sveta. Na njej pa so sprejeti sklep o mobilizaciji. Kriza belgijske vlade Po objavi podatkov ene od anket javnega mnenja res ne kaže dobro belgijski vladi, ki jo zdaj že skoraj pol leta vodi Jean-Luc Dehaene. Se nikoli doslej namreč tned vprašanimi ni padla tako nizko, saj bi ji le še 19 odstotkov Belgijcev dalo zaupnico, ker meni, da lahko prav Znova odprt zračni most Dve ameriški vojaški transportni letali sta vzleteli iz ameriškega oporišča v Nemčiji in poleteli proti Sarajevu. Letali prevažata predvsem hrano. To torej pomeni, da je obnovljen zračni most za dovoz Človekoljubne pomoči za prebivalce Sarajeva. Drugi krog v Romuniji V prvem krogu predsedniških volitev po padcu Ceausescujevega režima je sedanji predsednik Ion Iliescu dobil 48,2 odstotka glasov. Ker ni dobil predpisanih 50 odstotkov glasov, se bo moral H. oktobra pomeriti v drugem krogu volitev z Emilom Constantinescom, kandidatom Demokratske konvencije, ki je v prvem krogu dobil 30,5 odstotka glasov, Iliescu, ki je kandidat Nacionalne demokratične fronte rešitve, je na prvih predsedniških volitvah leta 1990 dobil 85 odstotkov glasov. Georghe Funar, kandidat skrajno desničarske Nacionalne stranke romunske enotnosti, je dobil 10,6 odstotka glasov Pričakujejo, da bo v drugem krogu volitev glavni Iliescov zaveznik. Brazilski predsednik v nemilosti Na milijone Brazilcev je preplavilo ulice vseh večjih mest m izražalo navdušenje nad odločitvijo parlamenta, ki je sklenil, da bodo predsednika Femanda Collorja de Mella obtožili korupcije. V prihodnjih šestih mesecih ne bo smel opravljati svoje funkcije; kot je sam izjavil, bo spoštoval rezultate glasovanja. O nadaljnji usodi predsednika bo razpravljal še senat, Če bo ugotovil, da je kriv, se bo moral umakniti s predsedniškega mesta in še osem let ne bo smel biti na javnih funkcijah. Uradno bo še šest mesecev predsednik, vendar bo predsedniške posle opravljal sedanji podpredsednik Itamar Franco. Vlada je že nekaj ur po glasovanju v parlamentu odstopila, tako da bo Franco lahko izbral nov kabinet. Umik s Prevlake Uradno so sporočili, da sta se predsednika Hrvaške in ZRJ v Ženevi dogovorila o koocu vojaških spopadov za strateško pomembni polotok Prevlaka. Sporazum med predsednikoma Tudmanom in Čosičem naj bi zagotovil umik enot JA s Prevlake, dela hrvaškega ozemlja, od koder je mogoče napadati Dubrovnik. prebliski »Res imam rad Hrvate, saj je četo član moje družine Hrvat.* Milan Panič, premier ZRJ * * * »Prosim vas, da za predsednika ZDA izvolite najmočneje Sega, najbolj skrbnega,. najpametnejSegd. najbolj zdmega^ , in najbolj možatega človeka n- mojega možaki * / « - « Barbara Bush, v govoru na republikanskem shodu Slovenija podpira BiH Na Brdu pri Kranju sta se sestali delegaciji Slovenije ® Hercegovine, ki sta ju vodila predsednika Milan Kučan in A1®»^^ vic. Ob tej pnJozoosti so podpisali tudi sporazum o se k odnosov med državama na ravni veleposlaništev. Alija zahvalil za vso dosedanjo pomoč Slovenije in je slovenske । tj zaprosil, da tudi v prihodnje nastopajo v vlogi pojaspjevaleJ republiki, zlasti pa na mednarodnih konferencah o Jugoslavjp> w begunsko vprašanje, pa je Izetbegovič dejal, da z begunci, potekajo pogovori o njihovi čimprejšnji vrnitvi- ven pfl i njegovem mnenju mogoče šele Šest mesecev po koncu vejo M* morajo biti Muslimani v svoji državi, je pripomnil Kučan, s Hrvati in Šibi odločati o njeni ureditvi. Ubitih 15 tisoč ljudi lih Po podatkih kriznega Slaba za zdravstvo s* " »s mesecih v tej državi ubitih 14.364 ljudi. Ocenjujejo, da je ta jjjjO. trikrat večja. Doslej je bilo ubitih tudi 31 zdravnikov, P°8K5^'/teI 2-2® Uničenih je 490 tisoč kvadratnih metrov zdravstvenih listanj , bolniških postelj. To je seveda le del tragedije, ki je z31 doživlja BiH. I .1 D »Minimalno ^^unievonie« Dclegatj । sin Drnovška ?0<1 vodstvom predsednikov'h* I stopnjo »minimalaeun sta pogovori v Zagreb1'' , shh je imel tri i, , i ^^vanja«, kot je izjavil hrvaški pre®"^ ' mesecu prijuavr.., Dreiii - hrvaška vlada sc je obvezala, da 1» , u vorili so se. da bodo ^Sovinskega sporazuma, dru^ it tretjič deleeaciia tQfD>s>jo 23 obravnavo mejnih ■ivloceste Maribor- vseeno, kdaj dobijo besedo delegati za svoje rjbitl ^"oulic. pobude... in kdaj dobijo odgovore na že , divk ' ^‘Vgalska vprašanja v skupščini. Če je to na koncu " ptu' so običajno že naveličani vsega in večkrat tudi OSlik’ ' Ljutomeru so se zato odločili, da so to lučko he I’ n:-1' 7adnjo sejo vseh treh zborov občinske skupščine ij^hjo sredo popoldne - pomaknili kar najbolj na * " so lahko pravočasno razkrili, kaj jih žuli. n? i?1 skupnosti Kri-tneru, bi radi . ■ Prevoz tudi za tiste "ian) >4^ 'j;, । Le šolski avto-tai/"* od zanj pa ni TJ'' ne, $tevi|a potnikov. otroci7 starSi tudi manj ki pre '■/^Uil; „ ^okc na ce- Kaj kaže register političnih organizacij - Presenetljivo število -102 stranki a hi v — » vend^1'0^ n' kai dot Pa je po za’ ‘•i, '«» n. °ina zagotoviti 'L 1 *'sfc . J ' ilon. ™ e mldaljeni J s/ Na ta ra- Shr^rai V-lke 'z9atke. ' Zat kFll|žirali tudi 'ki m ??koscz "j’m l-t '’do» 11 01 rok. A 1 razume- ^'nietL/^aidj kri ^ik^Vi kOt Sm° SSL PojasnT z abem k, '"U. ■ 4 brCZ- “ 'Ur^^šolozaen. SOtaŠaLeSenet,)iv« je v *>- Q C d“vk‘,v . J"1 dohodka. •»tnoor1 tl' d"'01*3 ' . 11 • rta n ' vendar je ' ■ kF^jo iSe davk' za' , ■ . .to' hpad . 1 hirri tn,' SV <^eVePričakovai,° S' *tr Ptbtc, \namreč iV- 1 K kov. bo druži^J^jouS|S nami dodatek^ J tavljali njeno upravi«J nega dodatka. bodo vštevali do^^ strežbo in Pon?T|}fijii 'n L za oskrbo v tujtdr^i* niški družim- ' datka ter šop«^6 H Predlog zakona o socialnem varstvu, ki je prav ta čas pred republiškimi poslanci, v tretjem pogiasju govori o socialnovarstvenih dajatvah. Po zakonu sta dajatvi dve, in sicer denarna pomoč kot edini vir za preživljanje ter denarni dodatek. Do denarne pomoči kot edinega vira za preživljanje so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 oziroma 65 let, ki so brez dohodkov in prejemkov ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati. Denarna pomoč kot edini vir preživljanja naj bi, potem ko bodo sprejeli zakon o soci-lalnern varstvu, znašala 52 odstotkov zajamčene plače (veljavna zajamčena plača je bruto 21 tisoč 330), upravičencu te pomoči pa bi enkrat letno pripadala še v isti višini funkcionalna pomoč. Če prejemnik edinega vira za preživljanje potrebuje tujo nego in pomoč in za to ne dobi nobene druge pomoči, se njegova denarna pomoč poveča za 30 odstotkov, poveča pa se tudi za višino najemnine za neprofitno stanovanje, če prejemnik pomoči stanuje v socialnem ali neprofitnem stanovanju. Denarna pomoč kot edini vir za preživljanje je torej tista najnižja stopnica socialne varnosti v naši družbi in je za tiste, ki so nezmožni za delo in nimajo nikogar, ki bi jih preživlja' Družina z nizkimi prejemki pa je upravičena do denarnega dodatka, višina dodatka pa je odvisna od tega, koliko dohodkov družina že ima, ter od števila in starosti družinskih članov. Denarni dodatek bodo dobile tiste družine, katerih mesečni dohodek na družinskega Člana ne doseže ustrezne višine, in sicer za šestletnega otroka 29 odstotkov zajamčene plače, za Šoloobveznega 34 odstotkov, za Višje socialnovarstvene pomo^,0 prispevki Slovenska vlada je na predlog ministrovar socialno varstvo uskladila socialnovarstv^,.,,. druga denarna nadomestila z novo, višjo Jn.ala določila lestvico znosnih stanarin ter valon- . staršev k stroškom oskrbe v vrtcih. j**’1 r1 Denarna pomoč kot edini vir za ’5 bra 10 tisoč 800 tolarjev, skladno s tem povečajo tudi dopolnilni viri sredstev 23 D „ sicer kot razlika med tekočimi dohodki up1 višino edinega vira. ^ntem^8' . Denarna pomoč otrokom se zviša že us znesek te pomoči pa je 4 tisoč tolarjev “ k!yT ? Rejnine se z oktobrom zvišajo za 15 oo» glede na starost otroka od deset do n«® □a mesec, plačilo za delo rejnice pa znav wrfr' otroka 5 tisoč 800 tolarjev. M'1’ Nadomestilo za invalidnost znaša |u invalidski dodatek za tujo nego in pomoč - ? delno pomoč 2500 tolarjev. se , Preživnine, ki so bile usklajene že ju« ' 12,6 odstotka. jh orgu01^^ Prispevek staršev v vzgojno-varstven n« prisjjevki zavezancev v socialnih zay° 29^^ polne cene oskrbe, se oktobra zvšajo z* “ let^ osnove, ki je bila na novo odmerjsha Reprezentativnost sindikatov 1 .... • vkii^ Končno je potrien predlog zakona o reprezentativnosti sindika- katov. Tako so za vso državo k vn'1 , .iniV' tov, ki določa postopek pridobivanja lastnosti pravne osebe in zahteve za pridobitev reprezentativnosti. Omenjeni predlog zakona so oblikovali v vladnih krogih. Kot določa predlog zakona, so reprezentativni sindikati tisti, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate. Poleg tega naj bi ti sindikati zagotavljali svobodo delovanja članstva in izpolnjevanje članskih obveznosti in pravic. Vsekakor je pomembno tudi tisto določilo, ki pravi, da mora reprezentativni sindikat delovati neprekinjeno najmanj šest mesecev od pridobitve lastnosti pravne osebe. Hkrati mora biti tak sindikat, kot je zapisano v predlogu zakona, neodvisen od državnih organov in delodajalcev, financirati pa se mora pretežno iz članarine in drugih svojih virov ter imeti določeno število članov. Ob tem pozna zakon več ravni reprezentativnosti sindi- reprezentativne tiste zveze ali konfederacije sindikatov, ki povezujejo sindikate različnih panog in v katere je včlanjenih najmanj 10 odstotkov delavcev iz posamezne panoge. Sindikati, ki so organizirani le za eno panogo, so seveda reprezentativni samo za to panogo, niso pa splošno reprezentativni. Drugače pa je na ravni podjetja, kjer je reprezentativen vsak sindikat, ki je del večjega reprezentativnega sindikata. Če pa to ni je pogoj, da 4 l t s v •g H h H 4*^ * 1^ l"ČJ * J Sicer P" predvideno- # sindikat' P/ splošne ** ,-A1' sodelujejo’ va ” ^1? čajo o %redl»^ « cev. i” P ^a”4 delavcev v ul nja. h K V h q2 ^&8_oktobra 1992 l 1 stran 5 gospodarstvo pCONT si je zaradi velikega naročila zabojnikov sposodil 100 delavcev, ki ‘ dobijo enakega plačila atereg’ ustr« ili i«111 taniš**' vo> Rekordnih4500zabojnikov Pomurje se Je na Graškem sejmu predstavilo kot dežela zdravja M F jtvu-' :P* M ki*1’ 0. riali /vanj” acij- ” . de)”" rei^ |ooh’,l poteo-sin*’ ntacf bp*^ ti tjr»^ »U* 5® b - |‘”U Kadgont še nikoli niso izdelali tako velikega števila ifa (ta' ^8 teios; naročilu 3 tisoč zabojnikov za tuje '■i I Conteines) so dodali še naročilo 1500 zabojni- t; ta„^rofor' Avgusta so izvozili 99,K odstotka izdelkov, od Pikov pa M jjj, je 4 prodali v Sloveniji. k'uin zabojnikov. moramo narediti 'm ' Našim delavcem 80 se pridru-l^beni delavci ' težave. Pri nas de- 'k ,bdi delavci iz • p, .'. • Servisa Ljuto-Ljutomer, Elrada sklenjenih imamo “ n« ,ndividualnih popa nam tudi Arto...1 In Pripravniki. Ne-toOlJiVn! ■l^Sač' Stanka L lešnik avs,pjskega ^"'tud; ld> s katerim ^t ?VS,r"sko Rad *^reietKd,en’ k« vi ča H (L>.zakonov. smo '* V praks' kar m' JC Povcda]a avzoče je sezna- •trest na levem m desnem bregu reke Mure i še na ločenem sestanku z dr. % .1» r I v' 3 ,1» m'z' sestali & ki jim jc obljubil, da bo njihove zahteve ■ ^Buelovdnja prenesel v republiško skupščino. P°lJo ob KK Jc‘ersskup ? C voK ^jni do državi ' 'J tv Jeli k skupneBa J- nbh° med Pr' reSeva’ ' t?b|1 dr ie 'J1",5«« **<>-EK-u^hj Kaplanskega 11 <1* * svoj' n , iv ^^vcdal l’unzcm Varl, k' Ra je **vo Okolja. novno presojo teh prostorskih in razvojnih načrtov. Enkrat se moramo dogovoriti tudi o teh krajinskih parkih, saj po novem to ni več stvar občin, am- z R? . V '' K M 1 pak republike. Nacionalni interes mora biti pred lokalnim. Prav tako je potrebno enkrat povedati, da v slovenskem Primorju ni več mogoče graditi hotelov za 2(Xh 500 ali 1000 gostov, prav tako tega ni mogoče več na Pohorju. Potrebno jc povečati atraktivnost mestnih naselij, omejiti ali ukinili turizem na ekološko ranljivih območjih, prekiniti s stihijo kopanja in ribarjenja v jezeriI in rekah gromoznicc spremenili Ni naročil za trboveljski premog Lastnik podjetja Kurivo-Pfe voz iz Gornje Bistrice Bojan Jakšič nas je obvestil, da za trboveljski premog ne sprejemajo več naročil, ker dobivajo premajhne količine. Za vse druge vrsle premoga pa se lahko oglasite pri Kurivo-Pre-vozu. M J vlade. MILAN JER§E stran 6 o tem in onem Pogovor z dr, Francetom Susmanom O onostranstvu za zemeljski svet Nekoliko z zadrego smo pozvonili na njegova vrata ljubljanskega stanovanja, saj nismo vedeli kako sploh začeti pogovor s človekom, svetovno znanim parapsihologom, kozmopolitom, doktorjem zgodovine cerkve, z dr. Francetom Susmanom. Pa je pogovor stekel sproščeno, še preden smo spili čaj, saj dr. France Susman zna pripovedovati, rekla bi, o nam povsem tujih in nenavadnih stvareh. Razkril se nam je kot človek, ki je močno potlačil ali zavrnil čisti materializem, ki je svoje tuzemsko življenje posvetil raziskovanju človekovega življenja in njegovega razvoja, ki pa se ne konča s smrtjo, ki nam je bil pripravljen razkriti vezi med tostranstvom in onstranstvom, ki ga na ta svet, kot je dejal, vežejo samo še nekateri prijatelji in žena. V Slovenijo pa se je vrnil pred kratkim, toda z znanjem ter jasnim namenom razsvetljevanja. Sicer pa je spoznaven, on in njegovo »nenavadno« razmišljanje, v zapisanem besedilu. Onstranstvo je za nas astralni svet »Mi smo se dolgo časa branili pojma parapsihologija, ker je ezoterika, duhovnost ali filozofija veliko boljša. Tisti, ki so se do sedaj imenovali parapsihologi, so bili pravi ateisti, materialisti, skeptiki, ki so skušali parapsihološko dokazati, da prihaja iz človekove podzavesti vse tisto, česar ne razumemo. Ampak, morda pa se bo obnesla parapsihologija, dobila drugačen pomen, na vsak način.pa bi bil predmet te vede raziskovanje povezovanja z onstranstvom. Večina ljudi je prepričanih, da se po smrti življenje nadaljuje, da se nad zvezdami spet snidemo, se pravi nekje, v nekem prostoru, nekem času in prav to je predmet parapsihologije. To je namreč astralni svet. Onstranstvo je za nas astralni svet. Vsak svet je namreč razdeljen na sedem podnivojev in ta nivo, na katerem mi živimo, je najbolj materialen, najbolj zemeljski. fizični svet Takoj za nami pa je astralni svet in fizičnega sveta ne moremo razumeti. če ne razumemo astralnega. Ko gre Človek na oni svet, je smrt zmeraj lepa.« Smrt je najlepše doživetje v Človekovem življenju »Smrt ni noben problem, to je najlepše doživetje v človekovem življenju. Ko se človek rodi, zajoka, ko pride na oni svet, se pa smeje, saj ga sprejmejo zelo prijetni ljudje, ko pa je rojen, pa neprijetni ljudje, ki ne poznajo najosnovnejših zakonov narave. Otrok pride iz materinega toplega telesa v hlad, pod neonske luči, potem je to stres.« - Do takih spoznanj, razmišljanja ni mogoče priti kar tako. Ste vi doživeli kaj takega, kar se je posebej vtisnilo v vašo zavest, da ste začeli raziskovati v to smer? »Nekaj doživetij sem res imel, kot jih ima verjetno vsak človek, v otroštvu in pozneje, ki dajo človeku misliti. Pač pa sem imel 28. junija 1964. leta tako močno doživetje, da mi je vse obrnilo. Saj ni bilo nič posebnega, to se imenuje kozmična zavest. Ni ne slik, ne besed, ne stavkov. Samo odprejo se ti možgani in kamor potem z njimi pogledaš, ti je vse bolj jasno in razsvetljeno « - Kakšno je občutenje tega odprtja, se to zavestno čuti? »O, pa še kako. Prvič. to je v trenutku. Tako kot je v živalskih možganih, imamo veliko predelkov. Ko pa naenkrat gre en pih ali sapa prek teh možganov. postajajo eno in takrat se oseba, človek zave. Tako se bo zgodilo z zemljo, ker so ljudje možgani zemlje. Enkrat bo prišel dih prek človeštva. ko bodo vsi postali eno, ampak v tej enotnosti ali enosti bo vsak še bolj dvignjen kot osebnost. Ampak to je skok v takšno blaženost, da ga je nemogoče opisati. Sam in tudi drugi opisujejo tako. Imel sem vtis, da sem do takrat imel v glavi žaganje ali vodo in tisti trenutek kozmične zavesti je bila glava enostavno čisto prazna. Vsako stvar sem potem dojemai z veliko jasnostjo.« Religija je parapsihologija »Religija je parapsihologija, drugega sploh ne more biti. Religija je znanost in praksa povezave med svetovi. Beseda religija ne pomeni prav nič drugega kot povezavo z onstranstvom, povezavo k virom, viri pa so vsekakor tam. od koder izhajamo. In kako priti v stik z onstranstvom? Stikov je seveda zelo veliko, prvi stik, ki ga mora iskati vsak človek, pa je v molitvi. Zlasti ko gremo spat, si moramo urediti svoj dan, narediti obračun dneva. Šele potem lahko mirno spimo. Na noč in spanje se je treba pripraviti. Mi vemo, vsaj teoretično, da smo v spanju v stikih z drugimi svetovi in potem je zelo lepo, da, mislimo, da gremo nekam na potovanje, kjer je zelo lepo še preden se uležemo. In če imamo ob tem še vprašanja in želje, potem lahko čisto drugače komuniciramo. Vemo, da so bila zlasti kemična odkritja tako napravljena. v spanju. Ljudje so videli napisane formule, rešitve, saj so si sorodne duše blizu od tukaj in tam.« Pogovor z onstranstvom »Vsak človek je medij, skoraj vsak človek ima kakšna doživetja. zlasti ob najbiižnjih. in pri medialni komunikaciji z onstranstvom se reče, da je povprečno osemdeset odstotkov vpliva iz podzavesti medija, dvajset odstotkov pa dejansko iz onstranstva, ki se nam hoče približati. Instrumentalna ali elektronska transkomunikacija pa se je posrečila zaradi tega, ker je bila iznajdena elektrika in drugič elektronika. Začelo se je 12. junija 1959. ko je švedski operni pevec skušal posneti ptičje petje in so bili na traku človeški glasovi. Potem so ga začeli klicati z imenom in tako se je začelo z razvojem. Danes s tem eksperimentirajo že tisoči. Najprej pa je treba začeti z radijem. Vzame se kasetofon in se posname eno šumenje na določeni valovni dolžini. To se dela pet minut, seveda pa se je še prej treba na to pripraviti. Pripraviš si eno ali dve vprašanji za nekoga, ki si ga imel zelo rad in ga pozdraviš. Počakaš nekaj sekund in ugasneš. Potem vzameš slušalke in to poslušaš, tudi eno uro. Na začetku je seveda zelo malo verjetno. da boste kaj slišali, saj ljubi z onstranstva ne morejo tako hitro dobiti v svojo oblast vibracije človeka in aparata, da bi se takoj oglasili. Do takega stika pride prej, če je povezava med osebama tesnejša in so vibracije ugodne, do stika pa pride v vsakem primeru. V onstranstvu ni govorice, samo telepatija. In oni morajo najprej ugotoviti, kakšne vibracije so nekje, in te vibracije morajo potem preleviti v besede, tako da jih vsi ljudje lahko slišijo v svoji govorici.« — Vsak torej lahko vzpostavi stik z onstranstvom? »Vsak ima te sposobnosti, vsak lahko to stori, pogoji pa so vendar, odnos človeka do sveta, drugih in mir. Naslednji koraki pa so, da se javljajo po televizorju in računalniku. Ljudje na disketo napišejo nekaj vprašanj in čez dva do štiri dni že dobijo odgovore. Pojavljajo se tudi slike na računalnikih. To je slika, ki je prišla na računalniški monitor prvega ju- svetom, da ni nobenega prelivanja krvi in nobenega žretja mesa In živali. In kdor bere parapsihološke knjige, bo takoj prišel na to, da si je treba urediti prehrano Kristus je prišel na zemljo, da bi pomagal, ne ljudem, ampak živalim. Rekel je. jaz sem poslednje jagnje. Izraelci so namreč žrtvovali jagnje v spomin, ker so bili rešeni. Dokler se bomo prehranjevali od krvi in vibracij strahu naših najboljših prijateljev, ki so živali, ne moremo pričakovati lepih odnosov ne med nami ne z onstranstvom. Človek je bil poslan na svet zato, da pomaga živalim v razvoju in da se od njih uči, ne pa. da jih žre. Preden je žival ubita, dobro ve, da bo ubita, četudi uporabljajo ne vem kakšne vse trike, da naj ne bi vedele. S podganami so delali poskuse, in sicer, da so samo mentalno mislile, da jim bodo dali strup Na Razkrižju Še vedno tli Doktor France Susman se je rodil oktobra 1927. leta v Prevaljah pod Krimom. Kot kmečki sin je na predlog učitelja in župnika šel na gimnazijo v Ljubljano. Teologijo je začel študirati v Rimu, s študijem pa je nadaljeval v Argentini in Španiji, kjer ga je tudi končal. Doktorat iz cerkvene zgodovine je ubranil 1963. v Rimu, naslednje leto pa je prekinil s teologijo in odšel v tujino, nato pa je imel v Nemčiji samostojni zdravstveni zavod. nija devetdesetega leta v Luksemburgu. Podoba deklice, ki je umrla devetnajstega leta, stara komaj dvanajst let in pol. Vidite, to so dokazi, in naši najboljši dokazovalci,-da ne gre za prevaro, so prav profesorji fizike. Te vezi sedaj že lahko preveri vsak tehnik. To je največja iznajdba vseh časov, ki je za človeštvo pomembnejša kot iznajdba kolesa, saj se bomo s tem ljudje še bolj zavedali, kdo sploh smo.« Kristus je prišel na zemljo, da bi pomagal živalim »Največ dokumentov o našem problemu imamo od Plutarha, ki je bil konec prvega stoletja veliki duhovnik v Delfi. To je bilo največje znano preročišče. Napisal je več knjig o komunikaciji z onstranstvom in pravi, da je prvi pogoj za komunikacijo z višjim AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota d. o. o. v eno posodo za vodo, in podgana je iz tiste nehala piti. Žival ve, da bo usmrčena in izloča adrenalin, ki pa je v veliki količini močan strup. In mi to jemo vse življenje in to povzroča tako depresijo kot agresijo. Od ubijanja živali do človeka je samo en korak ali še to ne.« - Saj je tudi v naravi neizprosen boj? »Zgodovinsko je dokazano, da je to v naravo prenesel človek, in ni res, da bi živali lovile zato, da bi preživele. Imamo leva in vse druge krvoločne živali, ki so j>ostaie popolni vegetarianci. Na južnem Angleškem živi v nekem parku ogromna levinja Klara. Je samo travo in otroci se lahko igrajo z njo. Človek je klanje zanesel v živalski svet in prva naloga Človeka je, da to popravi.« MAJDA HORVAT $ SERVIS ME. K! VSE POVE — kleparske storitve — avtofičarske storitve po najsodobnejši evropski tehnologiji: z mešanico barv in lakov, z lakirno sušilno komoro in materiali priznanega izdelovalca STANDOX — servis in montaža grelnih naprav WE‘ BASTO TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI za tovorni program TAM, MERCEDES odslej tudi prodaja na drobno! POOBLAŠČENI SERVIS in prodaja rezervnih delov za avtomobile PEUGEOT KAKOVOST PO KONKURENČNIH CENAH OBIŠČITE NAS, SERVIS VOZIL AS! Inf. in prodaja AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29A. telefon: 21-459, 21-884. Komu je bila v napoto slovenska zastava? Bo javni tožilec, ,preganjal’ Razkrižane, s® je teden nepričakovano pojavilo vprašanje v nekat stvih obveščanja pri nas. Ljudje so postali dokaj in prizadeti. »Leta in leta so bile kršene pravice, pa javni tožilec o tem ni spregovoril, kaj ukrepal proti župniku Slavičku, kije kršil usta^b^ njal imena ljudi...« smo slišati na izredni sep uresničitev zahtev po slovenskem bogoslužju v fari preteklo sredo. cveta Med navzočimi je bil tudi predsednik Izvršnega Ljutomer Ludvik Bratuša, ki je dejal, da je ja v Murski Soboti začutil, da je morda nekaj naro cerkev zaprta. Po 273. Členu ustave namreč ne hSlt nikomur onemogočena pravica do izpovedov J pM" Nikjer pa ne piše, da mora biti bogoslužje v cer ^ pije v drugih prostorih ali celo na prostem. Te pn' ■ župnik Slaviček s peščico svojih somišljenikov žuje, ne da bi jih pri tem kdo oviral. Zato m kazensko .preganjanje’ Razkrižanov. Te bese , koliko pomirile, prizadetosti pa, kot kaže, niso ir»t Te dni naj bi obiskal razkrižje slovenski r v Vatikanu Štefan Falež, potem pa naj bi Pr,!,J? to' tudi predsednik Predsedstva Slovenije Milan it kanski nuncij (veleposlanik) v Ljubljani Luigit ■ riborski škof Franc Kramberger pa naj bi do ’ določil slovenskega župnika, ki bi prihajal me ^ii.’', Razkrižju. Če vse to pomeni začetek na Potl i rešitve problema, naj v znak temu odpre ■ začasno), naj bo krščanski praznik in naj se v ■ 4 ai * zvonovi, je predlagal predsednik občinske via ■ .jr bito dokaj lepo in nekaj takega bi si prav „a ,ill(l,j । toda brez zagotovila, da bodo res dobili sta skega župnika, ki bi vodil versko življenje: jtfl1’ v župnijskem uradu namesto hrvaškega žup go iif* Slavička, takega koraka niso pripravljeni n vem mnenju bi bil preveč tvegan, kajti Slavi spet nadaljeval s svojo oblastnostjo. Ko je jjut krajevne skupnosti (v njej je bil tudi predse n 00 mer Mirko Prelog) pred nedavnim v TjumJ® Jar Kučanu, pa jim je bilo rečeno, naj upoštev J^ Slaviček zanje preteklost. In to naj bo dejan dovolijo, da bi jih kdo izigral. _:0 bit’v . Brez verskega življenja pa vendarle ne m L, dogled. To je Še posebno pomembno v vsi obiskujejo slovenski verouk v posebni uc y na#* ški osemletki. Če ne bo šlo drugače, I pripravili dvorano v kulturnem domu m ' 5^ svojo versko skupnost, ki ne bo podrejena W (p be*1'? $ Mar ni čudno, da se moramo mi p°?aJ _ Ji svoje pravice, namesto da bi bilo obra jupn"'' ’ Hrvaška borila za svoje vernike v razknš vprašal Teodor Žabot. atsKT1 V nedeljo je na Razkrižju vzplamtela nov mh cerkevnih vrat je nekdo odstranil s* j., v ■" z zvonika pa Še plapola. Predvideno je. e -jfo Ijo farani spet zbrali na tihem shodu pred c prej, bodo tedaj na vhodna vrata spet ° zastavo. NAŠE CENE SO ! it X i Iz uvoza! • otroške bunde že od 4.290 SIT • otroške trenirke od 1.300 SIT rci • trenirke za odrasle do 1.700 Sl • kavbojke od 1.600 SIT naprej ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI • perilo in posteljnina Za nakup se priporoča: T TRGOVINA VERE HORva*’ Žiki 61 a, tel.: 70211 S oktobra 1992 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Osebno zdravstvo ibčutku« 5^, n za zdravstvo ima menda še dvesto nerešenih prijav '.^'avniško dejavnost, po čemer bi lahko sklepali, da 'ndi pri nas začelo obdobje razcveta zasebništva Sije, krogih. Takrat ko je nastajala nova zdravstvena Sn*° Se spraševali, kako na široko bo zasebništvu Si, .^Sni11'1' P0 zanimanju za zasebno delo v zdravstvu, pa ,ek^’da jih je. zakono-P° seN- ■K sai L ?e Premika lmeli Pr' ■ C»lSIVa. r .. “^edo odgovorno ■^Jdravniska zbor-- koncesiiza . 'una 4 veno dejavnost S ;7r1~:a specialistično '^Ja koncesije ™ ■ ”0 eiavn°sti samo zdravstvo. jStVuL l zasebništvu .'tii. i; bo odločilna le 'rot:7 ravnika, da bi ?? ampak L ('-jt, m d‘očali vsaj na vrat5’'*1' Ce < " v a fazmahu za- Rl^ljenia •v ■ sklicujoč 1 : re^° zdravstve- r P°treb- J2n,h delavcev Toda nag"0 n^a ne ce-&» s c a. us’anov. To pa L nrži. *d zdravniškim vilišču Lipa v Lendavi mi tako preživeli deset dni. X. znan na-X,” obstahan,ike naPrej '■ hP a tudl številna čil Dr-"v°8mdu mamo ''■i''bkušnje. rsJ”enkra’ do kV 'k 1-M v program po-hudje z m T Wl ' Kak* I* « uradna medi- hotenju |e Utadnar^iat’Vna medi-k?J takega n£ ■ h ■' so K»ncu ko smo 111 veliki odpori Pomisleki. Stro- kovno sem jim moral dokazovati uspešnost, zdravilnost programa, in to tudi S krvnimi preiskavami tistih, ki so se postili. To mi je potem tudi uspelo,« je povedal dr. Franc Hebcr, ki strokovno vodi skupino. Pravijo, da je filozofsko načelo posta v tem. da mora Človek za svoje zdravje največ narediti sam m zdravstveni delavec mu je lahko samo vzgojitelj ali tisti, ki mu kaže pot. »Post skušamo organizirati kot šolo zdravega življenja s priporočilom, da bi zdravo živeli še naprej, da bi post spoznali in ga lM>i;»vurn Doktor Franc Heber uporabljali kot zgodovinsko izročilo enkrat ab dvakrat na leto « Pri postenju ni cilj hujšanje, njegova vloga je, kot so povedali, da se telo temeljito prečisti vsega, kar se je nabralo čez leto. Pri postu gre za dietetiki, higienski m obnovitveni ali pomlajevalni način življenja, postenje v skupini ali skupinsko delo pa je pomembno zn premagovanje psihičnih težav in kriz. Prav tako so morali za vsako uro najti zaposlitev in v zdravilišču in okolici so imeli za 10 nešteto možnosti »Dolgčas je največji problem. Ljudje namreč velik del dneva posvečamo hrani, razmišljamo, kaj bomo kuhali, potem pripravljamo hrano m končno sedimo za mizo. In ob postu naenkrat vse to odpade.- je dejal dr. Hebcr. ki je tudi povedal, da ie zdravstveno stanje vseh zelo dobro, ne samo dobro, celo izboljšalo sc je Sicer pa so o svojem jmčutju pripovedovali sami: •Ne postim sc juvič. vendar sem prvič v zdravilišču in ne hodim v službo Počutim se dobro, prija mi tudi kopanje, ki mi po številnih sprehodih, jutranji telovadbi in razgibavanju povrne moči. Občasen post mi pomaga, saj z njim tudi utrjujem voljo in sama sebi dokazujem, da vzdržim, ce se za kaj odločim.« (Jožica Heber) »Postim se že sedmič in počutim se dobro. Sem sladkorna bolnica in zato sem se tudi odločila za post Po postu se mi sladkor zniža na normalno vrednost in tako ostane tudi do pol leta, čeprav se včasih s hrano pregrešim. Tu sem zaradi zdravja.« (Milka Pušnik) »Imela sem zelo visok krvni tlak in zdravnik mi je odsvetoval zdravilišče Odkar pa sem tu. tablet več ne iemljem in tlak je spet normalen, moje počutje pa je odlično. Sem sem prišla tudi zaradi bolečin v rokah in sedaj, po šestih dneh posta, so bolečine povsem izginile.« (Sonja Šlemic) »Stara sem štiriintrideset let id, o postu prej nisem veliko vedela in morda sem zaradi tega preživljala krize Za post sem se odločila, ker sem se v zadnjem času srečevala s precejšnjimi problemi, bila sem utrujena in nisem več ustvarjala tako, kot sem si želela. Imela sem tudi nesrečo, ki sem jo preživela po čudežu, pa sem si tekla, da sedaj res moram narediti Še nekaj sama zase. V skupini se ne ukvarjamo samo s sabo, ampak veliko razmišljamo ter govorimo o drugih in o lem, kako bi jun pomagali. Pravi čudež se mi zdi. da po sedmih dneh brez hrane lahko telovadim celo uro. ko doma nisem vzdržala niti deset minut.« (Marija Ribič) »Postim se šestič in drugič v skupini. Za to sem se odločila, ker sc po poslu dobro počutim Pripravljam pa se tudi na maraton. (Almu Pavšek) MAJDA HORVAT Temeljni kamen za novo šolo z vrtcem je že postavljen, zdaj pa naj le pride pomlad, da bodo zares začeli graditi. (Foto: J. G.) Invalidski upokojenci Na pregled v Nemčijo Če hočejo priti naši invalidski upokojenci do nemške invalidske pokojnine, morajo na pregled v Nemčijo. Sedež urada za ugotavljanje invalidnosti je v Regensburgu, ustanova pa se imenuje Landesversicherungsanstalt Niederbay-em-Oberpfalz. Za celotno organizacijo in prevoz poskrbe Nemci. Namreč ko se nabere ustrezno število prošenj za dodelitev invalidske pokojnine, organizirajo avtobusni prevoz in poskrbe za namestitev. Pregledi trajajo 3 dni. Nato morajo vsi zavarovanci pred invalidsko komisijo, ki jo sestavljajo zdravniki, ki so pred tem pregledali zavarovance, in glavni zdravnik, ki vodi omenjeno ustanovo. Te dni je bila v Regensburgu skupina 42 zavarovancev iz Slovenije, od teh 6 iz Pomurja. Tja so odpotovali iz Ljubljane. Opravili so zahtevne preglede, zdaj pa pričakujejo odločbe o dodelitvi nemške invalidske pokojnine. L. KR. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA 69000 Murska Sobota, Slovenska ul. 48 VABI K SODELOVANJU DELAVCA ZA: 1. delo pri računalništvu 2. delo pri planu in analizah Pogoji k 1. točki: - dipl. inž. računalništva ali - dipl. inž. druge ustrezne smeri ali - dipl ekonomist - računalniška smer in obvezno znanje programiranja in projektiranja na velikih in majhnih sistemih z 2-letnimi delovnimi izkušnjami. Pogoji k 2. točki- - dipl, ekonomist z 2-letnimi izkušnjami pri planu in analizah Ponudbe z dokazili o izobrazbi in razpisnimi pogoji pošljite do 15. oktobra 1992 na sedež ZZZS OE M, Sobota, Slovenska ul 48. Delovno razmerje je možno skleniti za nedoločen čas pri območni enoti Zavoda. stran 8 reportaže Akademik Ludvik Ravnatelj avstrijske gostinske šole navdušen nad prekmursko gibanico Gyergyek “ sedemdesetletnik V začetku letošnjega septembra je praznoval sedemdeseto obletnico rojstva ugledni in spoštovani profesor Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani dr. LUDVIK GYERGYEK. Pozna ga štirideset rodov slovenskih elektrotehnikov in vsem je ostal v spominu kot neutruden učitelj, izvrsten strokovnjak in ne nazadnje kot izjemno dober in svojevrsten človek. Rodil se je 2. septembra 1922 v Vidoncih v Prekmurju Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v rodnem Prekmurju, nato pa ga je vojna vihra zanesla v severno Evropo, odkoder se je šele jeseni leta 19-15 vrnil v Vidonce Oktobra tega leta se je vpisal na oddelek za elektrotehniko Tehniške fakultete ' Llniverze v Ljubljani, kjer je leta 1950 diplomiral za inženirja elektrotehnike. Svojo pedagoško pot je začel leta 1951 kot redni asistent na odseku za šibki tok oddelka za elektrotehniko Tehniške fakultete v Ljubljani. Sest let pozneje je na Univer-stte Libre de Bruselles uspiešno zagovarjal doktorsko disertacijo s področja električnih filtrov Nadaljeval je s trdim delom. ki se ni končalo vse do današnjih dni. Leta 1960 je jjo-stal docent m leta 1967 redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Profesor Gyergyek je z uvedbo študija avtomatike v daljnem letu 1960 začel spreminjati podobo Fakultete za elektrotehniko, ki danes tudi po njegovi zaslugi koraka vzporedno z drugimi elektrotehniškimi fakultetami v Svetu. Avtomatika, kibernetika, teorija sistemov in teorija informacij so področja, ki jih je prof. Gy-ergyek razvil do evropskih razsežnosti tako na pedagoškem kot raziskovalnem področju. Dokazi so tu. Bil je mentor prek dvestotim diplomantom, okoli stotim magistrom in petdesetim kandidatom pri doktorskih disertacijah. Obenem je bil nosilec prek 30 raziskovalnih nalog in projektov. Napisal je sedem strokovnih knjig in več kot 150 člankov ter referatov. Čudovita bera za enega samega človeka! Za tako obsežno delo mu družba ni ostala dolžna, saj je leta 1981 postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1987 pa je njen redni član v razredu za matematične, fizikalne m tehniške vede, Tu sta še odlikovanji red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red dela z rdečo zastavo. Tehniška Univerza v Budimpešti mu je f>odelila častni doktorat za njegovo uspešno Sodelovanje s to ugledno madžarsko ustanovo, pa tudi Univerza v Man boru se mu je oddolžila s častnim doktoratom za njegov pnsjtevek k uvajanju visokošolskega študija elektrotehnike ter za plodno sodelovanje po razisko- valnem delu. Kar petkrat je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1987 pa je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Tudi Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani mu je za uspešno pedagoško delo podelila Vidmarjevo nagrado. Se bi lahko naštevali priznanja kot so nagrada ETAN, plaketa Universite Libre de Bruxelles itd. Dolga leta je bil predsednik Društva univerzitetnih profesorjev v Ljubljani in je danes njegov zaslužni član Bodi dovolj! Pri naštevanju vseh pedagoških. strokovnih in znanstvenih uspehov pa ne smemo pozabiti na profesorja Gyergyeka kot človeka. Polnih štirideset let se je razdajal študentom in stroki, kot človek je neponovljiv, o njem kroži kopica anekdot, praznični spis o njem pa naj v teh nestrpnih časih sklenemo z njegovo izjavo v »Besedovanju s prof. dr. Ludvikom Gyergyekom« v časopisu Slovenske brazde: »V življenju nikoli nisem imel nobenih političnih težav, čeprav nikoli nisem bil v nobeni stranki Politika me nikoli ni posebej privlačila, veseli pa me, da smo Slovenci naposled dobili svojo demokratično državo, v kateri želimo biti sami svoji gospodarji.« Profesor Gyergyek je kljub svojim sedemdesetim letom še vedno poln delovnega elana in kar verjeti ne more, da že od letošnje pomladi uživa zasluženi pokoj. Za takšnega človeka, kot je naš jubilant, je upokojitev zgolj formalna prelomnica v njegovem življenju in želimo mu, da bi zdrav in delaven nadaljeval svoje dolgoletno uspešno delo To mu želimo vsi njegovi prijatelji, kolegi, znanci, pa tudi vsi njegovi nekdanji Študenti. Se na mnoga leta, prof. Gyergvek! MILJUTIN ZELJEZNOV L Susj Skica s procesa proti obtoženemu odgovornemu uredniku Murskega vala Marjanu Maučecu. Tožil ga je nekdanji pomočnik načelnika UNZ M. Sobota Stanko Gerič zaradi domnevne razžalitve časti. Zaradi omejenega prostora tokrat navajamo samo obtožencev zagovor. Obtoženi Maučec se je zagovarjal v treh točkah. V prvi je razkrival čuden način, po katerem je tožiteljev advokat prišel do rokopisa satire. Pri tem se je po različnih indicih, ki so nastopili med razpravo, delovanje policije pokazalo v čudni, doslej nepojasnjeni vlogi. V dragi točki je dokazoval, da kakorkoli že dobljeni pisani dokument kot domnevna predloga za domnevno žaljivo radijsko oddajo ni zadosten dokaz, ker je takšen samo zvočni posnetek zadevnega izrečenga besedila. Tudi tukaj se je policija med razpravo omenjala v čudni luči. V tretji točki je Maučec dokazovat, daje prav razumljena satira v resnici pohvala za gospoda Geriča. Ta del obrambe je izvajal v smislu,da je »difficile satiram non seribere« (težko ne napisati satiro) v tem, kako ljudje satire ne razumejo. Tožitelj je nazadnje menil, da bo od nadaljnje tožbe odstopil. Avstrijsko-slovensko kuhanje Mineva tretje leto, odkar so se prvič srečali in spoznali učenci in profesorji iz dveh sorodnih šol iz Kadenc in avstrijskega Koflacha. Njihovo sodelovanje se je ves ta čas dopolnjevalo in bogatilo. Kar je najpomembnejše: tako avstrijski kot tudi slovenski učenci komaj čakajo, da sc srečajo. Čeprav je program kar zahteven, saj se morajo poleg kuhanja učiti tudi jezika, pa jim je to »delo« v veliko veselje. 21 otrok iz radenske gos ti nsko-t mistične Šole je luni novembra tri dni gostovalo v Kbflachu, konec septembra pa je 18 otrok iz Avstrije pet dni obiskovalo šolo v Radencih. Medtem ko so v Kbflachu učenci spali pri družinah, so v Radencih zanje našli prostor v dijaškem domu. Bodoči kuharji in natakarji so se teden dni družili, sodelovali pri pouku, spoznavali Prlekijo in način življenja v tej pokrajini. Ravnatelj Heinz Kurzi iz Koflacha je eden od pobudnikov sodelovanja. Kako bi vi iz svojih izkušenj ocenili to triletno sodelovanje? »Najprej je potrebno povedati . da zelo radi prihajamo v Slovenijo, in sicer zato, ker smo pedagogi, profesorji in učenci z našimi sosedi že ustvarili povezavo. Prav tako, naj se ne bi z našimi sosedi nikoli zgodilo to, kar se ta čas dogaja v Jugoslaviji. Za nas je postala Slovenija v zadnjem desetletju prijateljska država, našim mladim učencem je skorajda neznana, Hoteli smo pogledati čez mejo, videti, kaj delajo drugi. Moram reči - če se ozrem tri leta nazaj - da smo navezali zanimive in koristne stike. Do sedaj so se ti stiki omejevali na zgolj nekaj obiskov šol - dvakrat letno. To je prav gotovo premalo, čeprav smo imeli stike tudi z učitelji. Želimo si partnerstva in prijateljstva. V turistični šoti vidimo tudi možnost, da pokažemo naše znanje in se veselimo. Če lahko v naši kuhinji občudujemo kuharske mojstrovine vaših kuharjev. Novembra sem poskusil slastno sladico prekmursko gibanico, ki je do takrat nisem poznal. Verjamem, da se tudi v prihodnje lahko drug od drugega zelo veliko naučimo in vedno bolje razumemo.« Je takšno sodelovanje s sosednjo šolo nujno po izobraževalnem programu? »Ko so se odprle meje do naših sosedov, je ministrstvo res predlagalo, naj iščemo stike. Vendar pa smo si mi že prej prizadevali dobiti stik z vzhodnimi državami, in sicer zato, ker v neposredni bližini pri naših sosedih nismo mogli najti nobenega primernega partnerja, drugič pa tudi zato, ker za nas ni enostavno imeti stike s šolami v Angliji ali Franciji. S Slovenijo smo uspeli Heinz Kurz) (diplomirani trgovec in magister), ravnatelj šole v Kbflachu, je eden glavnih pobudnikov zanimivega in koristnega sodelovanja. navezati stike s pomočjo gospe Renate, ki pri nas uči in ima sorodstvene zveze s Slovenijo. To je vzrok, da smo navezali stike prav s šolo v Radencih. Mene najbolj veseli ta projekt tedenske izmenjave učencev. Začeli smo s tretjimi letniki, to so ti, ki letos končujejo šolanje. Niso se učili le kuhanja. Kakšen bo prog«’" vanja v prihodnje- - „ •noi cili - /rS« navezati PnFZ’^c ^i-med mladimi m sitemd da so drugi ljudje p za|)l, svojih posebnosti $ mivi. Ne le drugačen nat , Ijenja. tudi druga " । umetnost, bivanji । umetnost sf» k Učenci go.stinsko-turističnih šol iz Kadenc in r □ pomoči mentoric z obeh šol nabirali znanje v pripre*'F ■ nalIitn skih in avstrijskih jedi. Letos pripravi namiznih pogrinjkov. ampak so spoznavali tudi okolico, še prej smo jih poučili o geografiji, da so vedeli, kakšno območje je tukaj. Za nas Štajerce je bil ta južni del ves čas nekako neznan.« Dobite zaradi tega sodelovanja kakšno dodatno pomoč vlade? »Za konkretno sodelovanje ne. Učenci dobijo vse stroške povrnjene, največkrat s kakšnim dodatkom. Prav tako prispeva zveza staršev za tuje učence v Avstriji dnevno po 100 šilingov. Radenski učenci si morajo priskrbeti le prevoz do Koflacha. vse drugo pa jim plača ministrstvo.« so posebno po^mo« . vse navade v kuhanj biseohrando-M kulture prenest। ’ . U. tukaj. To, Kar ju in učenci, Je 1 . V r# š njega sodelovanj ..^n) letniku pisem; J ziku m na ta n Ji ah vzbudi ■ peljali in jo p dje tam, \'Cc?Vi to “P^jt L niso omenil1 [tlC|i s Pogovarjal sem in vedno sem tivne odmeve" . . H ■ BERNARPA »Dežela zdravja« v Gradcu Na letošnjem jesenskem graškem sejmu v Avstriji se je zadnje dni septembra in prve dni oktobra prvič predstavilo tudi Pomurje s celostno ponudbo »zdravja«. Prav so imeli kolegi z Večera, ko so v naslovu prispevka zapisali, da je Pomurje rešilo čast Slovenije na graškem sejmu, slovenskih razstavljalcev namreč ni bilo! Pomurska podjetja živilske, kmetijske, vinogradniške, keramičarske in turistične dejavnosti so se tudi v Gradcu predstavila na skupnem razstavnem prostoru v največji l.i. mednarodni hali. Predstavljeni so bili izdelki Pomurke, Radgonskih goric. Radenske. Mar-kerja, prospekti in katalogi pomurskih zdravilišč in zasebne gostinske ponudbe. Slednji so pripravili nov prospekt, v katerem so s sliko in besedo predstavljene najboljše zasebne gostilne v Pomurju. Tudi slovenska zdra- vilišča so se predstavljala z novim katalogom, ki je oblikovan zanimiveje in živah-neje kot stari, pa tudi z novejšimi fotografijami. Prav gotovo ogromna hala s predstavitvijo raznih eksotičnih dežel (tudi Kitajske, Indije. Turčije, Peruja...) ni bila najprimernejši razstavni prostor za izbrano ponudbo iz Pomurja, katere osnova je skrb za zdravje. Čeprav je bila ves čas sejma nepopisna gneča, so predstavniki zdravilišč potožili. da tako slabega obiska svojih razstavnih prostorov še niso imeli. Niso bili presene- ( s 4 lili' Pomurje, slovenska dežela zdrave hrane, -Ac1® obrti na je«** dobrih vin in izdelkov domače sejmu V obnovljeni restavraciji Adria Horvat- Lovenjakovih iz Polane so pripravljali bankete, sprejeme in kosila za številne ugledne oh^bvaice. V Adfii so kosili tudi direktorji največjih evropskih ^bjihovfna posnetku). čem, ko v Italiji ali severni Nemčiji nekateri ljudje niso vedeli, kje je Slovenija, zato pa jih je toliko bolj presenetilo nepoznavanje razmer in dogodkov, povezanih s Slovenijo, v sosednji Avstriji. Marsikateri obiskovalec je željno pogledoval razstavljene plastenke in steklenice z brezalkoholnimi pijačami in kakovostnimi vini in spraševal, če lahko kaj od tega tudi kupi. Odgovor je bil seveda ne, kajti naši razstavljalci so (z izjemo Mar-kcrja/ pozabili, da je graški sejem predvsem prodajni - tam na vsakem razstavnem prostoru kaj prodajajo, zato je bila pomur ska predstavitev podobna nekakšni razstavni ivitrini sredi veljke trgovine. Nekoliko ži-vahneje je bilo le-na dan odprtja, ko se je z Matko bando štoru s^^Jnitž^ jrfJ dr. Franz Vrjcni Med 0PaSnjem * nja na le Z sejmo. klama za ^sta^ '4 prenovljen^ p » jemskem bj sZij, najbolje. ‘ >eto živilska "tsred>"^ > Ijala v P ! cenjenega nled,c kot prib'«0 vrazstavne^z le m * radovednih bili stol' * ■ | neprestano > J torej .f murski ' gpA s > Hlr-L a . _____ u. uMUDra iyyz stran 9 kmetijska panorama li* 105' zali; jl)i-i »dr mleka zaenkrat nespremenjena Rejci čakajo na odločitev Jesenski izbor dade mleka bodo verjetno JV Stebru ostale nespre- Vsaj tako bi lahko po zadnjih razgovori*1 ,. Podstav niki kmetijskega JJJ^a in odbora za Čeprav so se vsi stri-? J’*11 odkupna cena mo-“'H višja. Vendar skup-niso našli in tako so odločitev prepustili S'a popustila upra-zahtevi pridelovalcev uMt težko napovedali, saj kj so v njeni pristoj-O^^pko drži na vajetih. w cena mleka se tako Mija ni spremenila in ‘ 4,1 tolarja za liter v s odstotka mlečne M tej ceni bodo dobili plačano mleko.' <" ' septembru, po vsej pa tudi tisto, ki ga v oktobru. Od-tako že ves čas zao-, 'Pridelovalno, ta razko-i^ttSe IZ meseca v mesec L*4^ ’ziačunih Kmetij-Slovenije je pri-CCna zdaj že dosegla ^rja. odkupna cena pa m^aleše 68 odstotkov 'tg S ceno, ki so jo M, Mdel.n-aici niso nikoli »uieiovalmh stroškov, it pretirano nergali. s'_ lli^^upna remi pokn-* 1*2? bdMntkns ■prulch- Zdai " P'^la n t0 mejo in pnde- 'u 'tr? glasnejši, kar “ "Or tl-— ■ ■ U id d* s., -me r ----------------------------■— ,n'-urnlnv<, saj vsi v 1 kmetov rastejo in mhče jih ne vpraša, kako jih zmorejo. V odboru za mleko so sicer vsi enotni, da bi odkupna cena mleka morala biti višja, niso si pa enotni, kakšen odstotek pridelovalnih stroškov bi morala pokriti Kmetijski minister Jože Protner je mnenja, da 75 odstotkov in s tem predlogom bo vztrajal tudi v vladi. Kaže, da želi s takšnim predlogom ubrati srednjo pot, koliko bodo s tem zadovoljni pridelovalci, pa ostaja vprašanje. Z višjimi odkupnimi cenami mleka bi se namreč moralo podražiti tudi mleko v trgovinah, tega pa si vlada v tem trenutku, ko je v pripravah za sklepanje socialnih paktov s sindikati, ne upa privoščiti. Pridelovalci so seveda drugačnega mnenja in pravijo, da socialnega miru ne bi smeh ohranjati zgolj s ceno kmetijskih pridelkov, med njimi tudi z mlekom, saj s tem po drugi strani ogrožajo socialno varnost kmetov in njihov socialni mir. Nikjer v razvitem gospodarstvu potrošniki ne plačujejo polne cene kmetijskih proizvodov. vendar bremena teh razlik ne prevalijo na pridelovalce. Običajno te razlike pokrije država m tega pravila se bomo morali držati tudi pri nas. Pravila tržnega gospodarstva namreč za kmetijstvo ne veljajo v celoti, zato tudi s trenutnimi presežki mleka v Sloveniji ne moremo zagovarjati nižje cene. Če bomo v Sloveniji razvijali govedorejo, in za to je največ možnosti, saj je krme zanjo dovolj, bomo imeli tudi presežke mleka. Za vzrejo pitanega go- veda so namreč potrebna teleta. za teleta so potrebne krave, krave pa bodo dajale seveda tudi mleko. Bremena cenovnih razlik ni možno naprtiti tudi mlekarnam. saj so te iz meseca v mesec v slabšem položaju. Zaradi izgube tržišč v republikah nekdanje Jugoslavije so se mnoge v večji meri preusmerile v izvoz, kamor so prodajale po nižjih cenah, vendar Še vedno čakajo na obljubljene izvozne spodbude. To jih spravlja v težak likvidnostni položaj in rejci na nekaterih območjih morajo na plačilo mleka čakati dalj časa. Ponekod jim ga plačujejo v dveh delih, v Pomurskih mlekarnah pa vsaj zaenkrat teh težav ni bilo. Res, da tudi tu likvidnostni položaj ni ugoden, vendar jim je vsaj doslej vselej uspelo pravočasno zagotoviti plačilo za oddano mleko. Vse kaže, da bodo tudi za mleko, ki so ga rejci oddali v septembru, pravočasno zagotovili plačilo, žal pa po enakih cenah kot mesec pred tem. LUDVIK KOVAČ herbicidov v ozimnih žitih L* Odstrel narašča Minulo leto je 25 lovskih organizacij, ki so vključene v Zvezo lovskih družin Prekmurje, od tega je 19 lovskih družin iz soboške, 4 iz lendavske občine ter dve gojitveni lovišči, skupaj odstrelilo več kot 17 500 kosov pernate divjadi ter 3331 kosov drugih divjih živali. Od tega je bilo kar 13.069 fazanov, 3,310 divjih rac, 2,075 srnjadi, veliko pa Je bilo tudi jerebi«, zajcev in divjih prašičev. Največji delež odstrela imata obe gojitveni lovišči: Fazan Beltinci in Kompas Gornji Petrovci, ki razpolagata skupaj z okoli 24.000 hektarji površin, kat je skoraj 3096 vseh lovnih površin ZLD Prekmurje. Po posebni evidenic. ki jo vodijo pri ZLD vse od začetka 20 let. v zadnjem času upada odstrel malih divjadi. V močnem poraste pa so odstreli velikih divjadi (srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev), kar pomeni, da je postalo Prekmurje, predvsem gozdni del Goričkega, za te živalske vrste zelo ugodno bivaJno območje. G. 0. Turnišče: cene pujskov Na sejmu pujskov v Turnišču so rejci minuli četrtek ponujali 25 pujskov, starih do 10 tednov. Za par so zahtevali od 8 do 10 tisoč tolarjev, prodali pa so jih vse. S tretja ~jrw 92 združena z VINOFORUM 92 - Tudi razstavljale} in nagrajenci darovi jeseni v blišču Kazina v Mariboru organizirali veliko ih faulmtvu priredil*' in ’ rinu 92, ki je bila tokrat združena 1 m-ilnaniitaii sC06 ^“^Kranjem vin VlNOkORLM pamraprn* »v Uh prireditve v začetku oktobra ' jireteklosti v Man-so ijk6 1,1 “veljavljene (o tem pričajo rudi razstavljeni plakati), ''It >rih?° dmgi svetovni vojni iimci'i orinian prenesli v druga V'M ‘imiUr s* upravičeno lasti pravico, da »e na primeren način ^,,>iniJ|vVo.,,, nsrave, saj je bilo na tem območju že od nekdaj » in dobro razvito in napredno. i/ so se v me- menjeno ocenjenim vinom iz Slo- ti-- »n? 'ev*'ne prireditve, venije. Hrvaške, Avstrije, Nem- “fcVltr m ------ . n posvetovanja; \ 1 iiiwUeni 'n vinom pa so Sri- ’4Prav vsi Maribor- venije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice, Češke. Madžarske in „ bil, ' akrau " so Sb Poceni jk m c/ la drugo, Slom-T'1,0Vensko narodno la vsa v cvetju SjA dvorana Je ■iTsai edpji prireditveni Italije ter zanimivi razstavi o zgodovini vzgoje vinske trte in vina. V okvir prireditve VINOFO-RUM 92 spadajo tudi strokovno posvetovanje na temo Okolju prijazno pridelovanje grozdja in vina, praznovanje 120-Jetnice Srednje kmetijske šole v Mariboru, številne kulturne in zabavne prireditve ter slovesno trganje žametne črnine - kavčine z najstarejše trte. Tudi majhnost ima svoje prednosti in čare, so prepričani organizatorji. Priznavajo, da nimajo želje, da bi v Mariboru naredili drugi vinski sejem, ampak želijo biti prvi po kakovosti in spoštljivem odnosu do darov narave. In to jim je prav gotovo uspelo dokazati. Bleščeči prostori histori-cistične zgradbe Slovenskega narodnega gledališča Maribor so Je Še poudarili lepoto cvetja in sadja ter kakovost žlahtne kapljice. li' n*e> ie v četrtek, v j,6 'v,-■1-sno odprli med-> P»krnVan*e 'n razstavo ^^^Ueljstvom O. I. im?11 »inro r?dno združenje K V1NOFORL1M ,rte da S^ia °v hi,er S KVCri“ g!e‘ Jih Pri-“ih tU., u Pa cvetlični cvetličar-topje je bilo na- Od 1. do 4. oktobra je bila pred Kazinsko dvorano Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ne ogled strokovno pripravljena razstava Od trte do vina skozi znanje stoletij. Zdaj bi morali vina in sadje razstavljati le v navadnem, zanemarjenem okolju, kjer se sejmi menjavajo kot po tekočem traku?! Mariborčani so svetu pokazali, kakšen odnos imajo do jesenskih darov narave! Za njih je to umetnina, ki si zasluži primeren razstavni prostor in vso pozornost. Med razstavijaki je bilo tudi soboško VRTNARSTVO, diplome in medalje za vina pa so prejeli: Vinogradniško gospodarstvo Kapela (srebro za chardun-nay), Marija in Ivan Borko iz Gornje Radgone (štiri srebrne medalje za beli pinot, rulandec, sauvignon in traminec), Dušan Jureš iz Ljutomera (srebro zn traminec), Ludvik Kiraly iz Lendave (zlato za laški rizling), Ljutomerčan iz Ljutomera (velika zlata medalja za laški rizling - ledeno vino, zlato za chardonnav in srebro za sauvignon), Ernest Novak iz Murske Sobote (velika zlata medalja za chardonnay - ledeno vino), Jože Puhan iz Murske Sobote (srebro za cbardon-nay) in Radgonske gorice iz Goriče Radgone (velika zlata medalja za tunino jagodni izbor, zlato za rulandec pozne trgatve, subo In polsuho zlato radgonsko penino ter srebrno suho zlato radgonsko penino). BERNARDA B. PEČEK Po novem etrotke suienio tirajo- že ob prevzemu koruze Pa vsem tem jf© prava sreča, da /e su£a pr/datek, saj sicer vse koruze ne bi moget oddati v sušilnica. Rani konec vegetacije in zgodnje spravilo poljščin je omogočilo neobičajno zgodnje priprave na jesensko setev. Na ta način je omogočena setev ozimnih žit v najprimernejšem času, to je ječmena in rži konec septembra oz. v začetku oktobra, in ozimne pšenice sredi oktobra. Pomembne površine ječmena in rži so posejane, na vrhuncu je setev pšenice, kar bo omogočilo tudi širšo uporabo herbicidov v ozimnih žitih že jeseni. V ozimnih žitih uporabljamo herbicide proti travnatim in širokolistnim plevelom. Če dobro poznamo svoje njive in plevele na njih lahko uporabljamo herbicide, ki delujejo samo na travnate ali širokolistne plevele. Če to ni možno, uporabljamo na slepo kombinacije, kar je zaenkrat tudi najbolj zanesljivo. Priporočilo herbicidov v prispevku zajema herbicide, ki so na razpolago v prodajni mreži v Pomurju. Dicuran 500 FW je herbicid, ki se koristi za zatiranje enoletnih plevelov v ozimni pšenici in ječmenu. Izrazitejše je njegovo delovanje na plevelne trave (srakoperec). ne zatre smolenca. Uporablja se jeseni pred vznikom ali po njem ter spomladi v količini 3-41/ha. Tigrex je herbicid na podobni osnovi kot dicuran. Zatre semenske trave in nekatere širokolistne plevele, ne zatre smolenca. Uporablja se v ozimni pšenici in ječmenu pred vznikom 3—5l/h oziroma spomladi ob razraščanju 2,5-3,51/ ha. Omejitve so v uporabi pri močno kislih tleh (pH pod 5,8), kjer je obstojnejši in lahko zavira naslednji posevek. Dicuran forte je herbicid z dodatkom iz nove skupine, njegovo delovanje je razširjeno tudi na trdovratne plevele, kot so smolenec, divja mačeha, jetičnik, kamilica ipd. V ječmenu se še koristi samo po vzniku, v pšenici pred vznikom jeseni ali po njem, spomladi zelo zgodaj - to je do razraščanja. V kolobarju ima omejitve; detelje in lucerno lahko sejemo šele čez 24 mesecev oz. odsvetujemo uporabo v tleh s kislostjo nad 6,5. V ječmenu se uporablja l,5kg/ha oz.v pšenici do 2kg/ha. Quartz je herbicid, ki zatira enoletne trave (smolenec, latovka) in širokolistne plevele (smolenec, jetičnik, divja mačeha, ščir. kurja črevca, zebrat ipd). Uporablja se jeseni pred vznikom oziroma po njem, ko imata ječmen ali pšenica 2 do 3 liste. Ne svetujemo uporabo pri poznih setvah. Odmerki so 0,3-0,5l/ha. Arkade 80 je herbicid, ki zatira širokolistne plevele (smolenec, mrtva kopriva, rosnica, bela metlika. jetičnik ipd.) in nekatere travne plevele (srakoperec. latovka, lisičji rep). Slabše zatira divjo mačeho, mak in pasjo kamilico. Uporablja se v ozimni pšenici pred vznikom ali takoj po vzniku ter v ozimnem ječmenu in grahu 4-51/ha pred vznikom posevka in plevelov. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje: Džuban Geza, dipl, inž. agr. Gospodarnost pridelovanja vina Večina vinogradnikov je že opravila trgatev grozdja. Nekateri so grozdje prodali, drugi pa so iztisnili mošt, ki seje Že začel pretvarjati v vino. Ker v tem času mnogi razmišljajo o gospodarnosti pridelovanja grozdja in pridobivanja vina, smo izračunali okvirne stroške. Stroške pridelovanja grozdja smo povzeli po modelni kalkulaciji, ki jo je avgusta izdelal Kmetijski inštitut Slovenije. Izračunali so, da je na enem hektarju za 469.900 SIT skupnih stroškov. Tako znaša lastna cena pri pridelku 7000kg/ha 67,1 SIT/kg grozdja. Lastna cena grozdja se povečuje ali zmanjšuje odvisno od pridelka grozdja. Pridelek je zelo odvisen od sorte grozdja. Tako je pn sortah, ki imajo nižji pridelek, višja lastna cena, pri visokorodnth sortah pa je lastna cena nižja, kot je v kalkulaciji. V letošnjem letu so se stroški pridelave na enoto pridelka še dodatno povečali zaradi suše. Vendar večji stroški ne bodo bistveno vplivali na ceno vina. Izguba zaradi suše je od vinograda do vinograda različna, giblje pa se od 20 do 30%. Tiste, ki grozdje prodajajo, zanima samo cena pridelka. Večina vinogradnikov pa grozdje predela v vino, zato smo izdelali modelne kalkulacije za negovanje in stekleničenje vina. Predvideli smo nadpovprečno opremljeno klet za 2800 litrov vina letno. Za donegovanje vina materialni stroški niso visoki. Največji strošek je delo, nato pa amortizacija kleti in kletarske opreme. Na stroške precej vpliva tudi sladkorna stopnja grozdja. V kalkulaciji smo izračunali, da so stroški donegovanja enega litra vina 20,3 tolarja. Pri 0,65% izkoristku za en liter vina potrebujemo l,54kg grozdja To znese pri ceni grozdja 67,1 SIT/kg 103,4 SIT na liter vina. Ce seštejemo stroške negovanja vina in ceno grozdja, dobimo ceno 1 litra vina, in ta je 123,7 SIT/liter. Izračunali smo tudi stroške donegovanja in stekleničenja vina v buteljčne steklenice (0,751). V tej modelni kalkulaciji je najvišji strošek material za stekleničenje (steklenica, zamašek, etiketa, tulec, plošče za filtriranje), ki znaša okrog 75% vseh stroškov. Izračunali smo, da so stroški donegovanja in stekleničenja ene buteljke 95,5 SIT. Temu moramo dodati stroške grozdja: I,25kg za steklenico. Cena grozdja je tokrat nekoliko višja, in sicer 80SIT/kg. saj predvidevamo, da stekleničimo boljše vino. Sešteti stroški dajo ceno ene buteljke - 195,5 SIT Iz teh izračunov stroškov jabko razberemo, kakšni so okvirni stroški v posameznih etapah. Na koncu pa lahko primerjamo lastne stroške s prodajno ceno vina. Nanjo najbolj vpliva kakovost vina. V Pomurju večji del vinogradnikov prodaja nestekleničeno vino, v sodih. Taka prodaja je možna, dokler je proizvodnja majhna in je vino možno prodati v bližnje kraje. Ko pa hočemo povečati obseg proizvodnje in s tem tudi kakovost vina, moramo razmišljati o stekleničenju. Šele ko vino ustekleničimo, lahko nastopamo na širšem trgu. Čeprav je v Sloveniji delež samooskrbe z vinom 73 %, moramo razmišljati, kako bomo vino prodajali v prihodnje Za vinarstvo so pn nas ugodne razmere, ki jih moramo dobro izkoristiti. Zlasti moramo nameniti pozornost pridobivanju kakovostnega vina in stekleničenju tudi na kmetijah, ki bodo tako z lastnim vinom odločneje nastopile na trgu. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje DAMJAN JERIČ, dipl, inž kmet stran 10 iz naših krajev Naši dopisniki Jože od Negove Mladenič, po osnovnem poklicu zidar, brska po knjigah zgodovine - Pismo Tine Turner - Dopisovanje je njegov konjiček Obiskali smo vinotoč v Zbigovcih Vrhunsko Valentinovo vino Od lanskega leta smo v Vestniku večkrat zasledili razne novice, pa tud: daljši zapis, ki ga je napisal Jože Jančar od Negove. Prejšnji teden sem ga obiskal. Domneval sem. da gre za starejšega moža, ki se ukvarja s krajevno zgodovino, potem pa sem se pozdravil s 24-letnikom. »Po osnovni šoli sem se hotel izučiti za strojevodjo, a nisem imel dovolj dobrega učnega uspeha, zato me niso sprejeli. Potem pa se zagrabil prvo priložnost in sem postal zidar. Izobraževal sem se v Mariboru,« mi je povedal Jože, nato pa še pristavil, da veselja do zidarstva sploh nima. Bolj ga mikajo knjige, k: opisujejo preteklost krajev, mest, dežel, ljudi, dogodkov... Zanimajo ga tudi zgodovinski potopisi. Nanj je postal pozoren razrednik v osnovni šoli Jože Šegula in mu začel dajati take knjige. Ko je bil v poklicni šoli v Mariboru, prostega časa m tratil po lokalih. ampak je ostajal po več ur v študijski knjižnici. Zahajati je začel tudi v antikvariat in kupoval stare knjige. Veliko jih ima. kajti nekaj jih je dobil tudi zastonj. Namreč ko so ljudje zvedeli. da stika za bukvami, sojih rajši dali njemu, kot da bi jih sežgali. Tako so zdaj na Jožetovi knjižni polici številne stare knjige z različno vsebino, tudi nabožno. Pa tako tudi knjiga vseh knjig - staro Sveto pismo. 24-letni mladenič živi pri dedku in babici. Lepo se razumejo m bo od njiju podedoval posestvo. Vse premoženje je na pobočju, do katerega pa lahko prideš le peš. To pa je problem, ki povzroča težave. Ni pa nerešljiv, vendar je za ureditev ceste potrebno veliko denarja Jože je tačas brez službe. Rad bi se zaposlil, samo ne v gradbeništvu. Zaradi izbirčnosti sem ga sicer malo oštel. a se je »izmazal«. Dejal je. da dedka in babice pač ne more pustiti sama in da bo poprijel na kmetiji. ki niti ni majhna. Razkril mi je. da tudi dekle, ki ga ima v Ljubljani in je po poklicu vn-narka. razmišlja, da bi prišlo na Negovo, kjer bi oba začela na novo. Tak je torej ta Jože Jančar od Negove. Njegove članke so opazili v časopisu tudi doma KDO BO VZDRŽEVAL JARKE? - Nekoč so se kmetje skorajda tepli za košnjo naravnih in umetnih jarkov ter kanalov. Zdaj je seveda drugače: taka dela je treba plačati! In kje vzeti denar? Kmetijska zadruga Panonka ga je skušala dobiti za letošnje leto od občine, a je izvršni svet njen zahtevek zavrnil. Jarke naj bi še naprej vzdrževali z denarjem, ki ga je zadruga zahtevala v ta namen od kmetov. Plačnikov pa ni veliko. In četudi plačaš, kot je to storil Ludvik Kuzma iz Lemetja, se ne spremeni nič. O ja: trnje raste še naprej in se seli na njegovo njivo, ki je tik ob kanalu, zato je obdelovalnega zemljišča vse manj. Čez trnje (in bodice) pač noben ne bo zapeljal s traktorjem. Kdo bo torej vzdrževal melioracijske jarke in kanale? Delavci se bodo najbrž našli, vprašanje pa je še vedno, kdo jih bo plačal? Dobro je še, da rastejo med tmjem robide. Naš znanec je nabral nekaj litrov robidnic. Zaradi tega sadeža pa seveda ne namerava žrtvovati njive, kajti buče so donosnejše. Foto: Š. S. Dopisujte v Vestnik čini Nekdo, ki sem ga pobaral za informacijo o poti, ki pelje do Jančarjevega doma, je podvomil. da bi članke pisal moj gostitelj Sam pa o tem nisem sumil in tudi zdaj trdim, da so verodostojni, je pa res. da ne moreš pisati »zgodovine« brez ustreznih virov. In te Jože od Negove ima. •Zgodovinar« Jože Jančar od Negove. Foto: Š. S. Čeprav živi v hiši. ki je precej daleč od središča Negove, se ne drži zgolj doma Rad gre naokrog s prijatelji, vendar ne v di-skoklube. ker je tam zanj pre-bučno. Tudi dekle menda ne mara takih lokalov. No. ja, v kakem mirnem gostinskem lokalu že posedi. Poleg dopisovanja v Vestnik, objavljal pa je tudi že v drugih časopisih, si dopisuje tudi s filmskimi in glasbenimi zvezdami S ponosom mi je pokazal pismo iz rok pevke Tine Turner, povedal, da že dolgo čaka Madoni no pismo. . Dopisuje si tudi z mladimi iz domovine in sveta. Tako se je spoznal tudi s sedanjim dekletom, pa tudi s prejšnjim, ki je doma na Goričkem. Še bo pisal tudi v časopis. Sam pa sem mu svetoval, naj ne piše ie o preteklosti, ampak predvsem o sedanjosti in seveda o življenju v kraju, ki ga kot domačin najbolj pozna. Tem ne manjka, saj, kot sem ugotovil ob obisku, Negova ni le naselje okrog cerkve, kjer so trgovina, gostilne, uradi. Šola, obrtniki .... ampak tudi grape, kjer še ni ustreznih cest, tudi ne povsod električnega toka, skratka: revščina. Š. SOBOČAN Stavim, da ste zdaj pomislili na sv. Valentina! Res je napis na etiketi: Valentinovo vino chardonnay »zavajajoč«, a le za tiste, ki ne preberejo pojasnila, zapisanega z manjšimi črkami: Vera in Valentin Ploj. Pa je skrivnost razvozlana! Torej vino ni svetnikovo. Je pa dobro. Kamorkoli ga dajo v ocenjevanje, povsod dobi več kot 18 točk (od 18,3 do 18,5), kar ga uvršča med vrhunska vina. Raste pa v vinogradu na prelepem griču v Zbigovcih, od koder je Širok razgled, in daje že 148 let dobro kapljico. Vera in Valentin Ploj, ki sicer stanujeta v Gornji Radgoni in sta oba po poklicu krojača, sta uresničila srčno željo tasta oziroma očeta Adolfa, naj njegova domačija v Zbigovcih ne propade oziroma preide v tuje roke. Ohrani naj se ime Ploj. Dobršen del želje sta izpolnila še za časa njegovega življenja, zato je bil zelo srečen. Vinograd sta obnovila in nasadila 2.000 sadik laškega rizlinga in chardonneya ter šipona. Obnovila sta klet, domačijo, naredila prizidek, kupila sta veliko leseno stiskalnico, se strokovno usposobila za obdelovanje vinograda, kletarstvo in strežbo, nato pa sta odprla vinotoč, kjer dobita za liter vina enkrat več, kot če bi ga prodala gostincem. To pa pri 4.000 li- Čikečka vas - Csekefa Denar ni šel za Srbe Zakaj imajo hiše okna? Zato, da skoznje prodirajo sončni žarki oziroma svetloba, da lahko opazuješ mimoidoče, in seveda tudi zato, da jih odpreš in prezračiš stanovanje. V večini domačij v Čikečki vasi doslej teh okenskih užitkov skoraj niso poznati. Večji del dneva so okna morali imeti zastrta, kajti sicer seje vanje nepričakovano zakadilo veliko prahu. Cesta je bila takšna, da si se na njej lahko samo križal, pa še to ni pomagalo. Kazalo je. da v Čikečki vasi ne bo asfaltne ceste Še do leta 1995. To jih je spravljalo skorajda v obup, še posebno predsednika vaškega odbora Ludvika Miholiča. »Tako ne more več biti, sem si dejal in začel hoditi od enega do drugega funkcionarja na občini, da bi našli rešitev za posodobitev cestnega odseka Seio-Čikečka vas-Mo t v a rj e vci. Naj bolj se m .pritiskal1 na predsednika Izvršnega sveta SO Murska Sobota Ivana Obala. Med domačini pa sem agitiral za asfa-lat ob referendumu za suverenost Slovenije in kasneje, ko smo imeli volitve. Nazadnje nam je bilo rečeno, da bomo prišli v program, če bomo zagotovili 10-odstotni delež sredstev, ki bodo potrebna za posodobitev ceste. In začeli smo zbirati denar. Čeprav so si vsi želeli asfaltno cesto, so bile precejšnje težave, kajti obremenitve so bile dokaj visoke - tudi v vrednosti teleta in pol. 26. junija 1990. ko je bila Slovenija napadena in se je začela vojna, sem odnesel na občino prvi obrok. Nekateri domačini so mi takrat očitali. Češ zakaj sem to storil, ker da bo Ludvika Miholiča smo našli pri njegovi vinski kleti na bližnjem hribu v Čikečki vasi. Pripravljal seje na trgatev, po glavi pa so mu rojile tudi misli, kako bo z otvoritvijo asfaltne ceste in nadaljnjimi deli. trih ni malo. Nekaj dohodka pa pride tudi od dobrot, ki jih ponuja kuhinja: narezki iz tiinke z raznimi prilogami, domače klobase, obložen kruh z zaseko. Vinotoč, ki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah od 14. do 22. ure, obiskujejo od blizu in daleč. Tudi iz Avstrije. Oba govorita tudi nemško, saj sta bila 8 let na delu v Nemčiji. Z gosti se rada družita tudi njuna otroka. Prav to: družabnost je prav tako pomembna kot ponudba. To gostje zelo cenijo. Ob vinski cesti, ki pelje po radgonsko-kapelskih goricah, je več vinotočev. Nanje opozarjajo lepo oblikovane table. Nekateri vinotoči imajo celo svoje prospekte. Tudi Vale n ti - 11 Mnogi gostje, ki obiščejo Plojev vinotoč, se radi zan 7 jji barčku, ki je v obliki velike črke U. Klopi so obešen* - st se gostja lahko pozibavajo. In to jih zelo mika-zakonca Ploj. Foto: Š. S. Aiadar Kerčmar (s koso na rami) je bil okrog 25 let vaški predsednik v Čikečki vasi. Najtrši oreh zanj je bila komasacija, ves čas pa si je prizadeval tudi za posodobitev ceste skozi vas. šel denar za Srbe. Jaz pa sem bil optimist in kot vidite, seje vse dobro končalo. V akcijo sta se vključili tudi vasi Selo in Motvarjevci. V to smo jih skoraj prisilili. Prav gotovo pa je ta cesta pomembna tudi zanje.« Zdaj lahko tudi v Čikečki vasi na stežaj odpirajo okna, kajti prašne makadamske ceste ni več. Asfaltirali so tudi avtobusno postajališče in krajši odsek h gasilskemu domu. nova sta ga dala izdelati in je dvojezičen. Tudi po nemško vabita v svoj, a tudi vse bolj v sinov »buschensank«. Slednjemu je ime Rajko in vse tako kaže, da bodo delo v vino- »Pomoč pri tem nam je obljubila tudi Madžarska samoupravna skupnost, osebno sta bili to Marija Poszonec in Rozsa Kerscmar, žal pa smo doslej ostali praznih rok. Mislim, da bi morali bolj skrbeti za nas, če ne. bomo sneli dvo jezično tablo.« Te besede bodo najbrž koga upravičeno prizadele. Znano je namreč, da Madžarska samoupravna skupnost nima lastnih sredstev, s katerimi bi lahko pomagala dvojezičnim krajem pri posodabljanju cest Morda se niso dobro razumeli, ko so se pogovarjali o pomoči. Poleg ceste pa so letos v Čikečki vasi uredili tudi novo pročelje zbiralnice mleka in jašek za odtok, tako da muham ne bo več .dišalo'. Utrdili so tudi temelje vaškega doma, ki so se začeli močno krušiti, in prekrili gasilski dom. Kaj jih čaka sedaj? Ko si bodo nekoliko opomogli, se bodo lotili ureditve mrliške veže in ograje okrog pokopališča. Čez leta pa bodo mogoče uspeli utrditi poljsko pot proti Prošenja ko vcem. da bi se lahko po tej bližnjici vozili tja po bencin v kmetijsko zadrugo in po vseh drugih opravkih. Glavno pa je. da so se rešili prašne makadamske ceste skozi vas. ki jih vodi tudi proti občinskemu središču Najbrž bo to nova spodbuda tudi za mlade, da bodo raje ostajali doma. JOŽE GRAJ gradu, kleti in strežb3 njegova polna rapo*1^- & slabo kaže z zaposlitvi)' kem podjetju. Čeprav kovno izobrazbo^ Kmetovali svetuje zasebnik Inženir Žmavc iz meji med radg ško občino) m F zaposlen * 10. uro pa ga domrf’ voljo vsem, K o strokovnih nn * a£jik x poljedelskih ^kfX| nograde m sa 1 pj nih obdelave. 8 nih sredstvih u jastn’ tudi pri zemljišč. So n «stpv * nimajo poses n ško knjižnih '^nt^ :ti! gega. Z njego sIl)T razvozlati tuJi nostnih nost vožnje pc£1 ^ir * M pok azili svoje dejavnosti v,U p( tudi odločbo o de [n Ir|h obvezno^"' obdobje je *' 'c “M. vebno svetovana Inženir P'>< niji, ki f<):’ ...." imenuje ,i\ kNil varjajo v A k mUF’ ■ u ■ j.n-i 1 r niti nisem pa d** s*” . priznanj*^ vencem .. narod- ^,8 oktobra 1992 stran 11 i kulturna obzorja pl ka-flt- 1$ * ii’ £ tl Mi in opera 'ot,,?rpZVe^*’° izvirne slovenske opere Krpanova kobila, se Ju*)*i?n‘,ka Opera 3. oktobra počastita svojo stoletnico. ^ Pogovarjali s priznano operno solistko, sopranistko Olgo »i v slovenski noviteti poje eno glavnih vlog. P«i v ljub- B B ti. , Per) 'n katere so bile "“Jbolj zanimive vloge? ^eia sem v sezoni 1978/79 • )ln-n'a^no v^gico amorja 'Rit Kronanju ' 'hm >,,De^"‘ral9 pa sem ^'cDaelf'-operi Carmen hM ,zeta Kmalu potem "i „,a. S°phte v Masse-^enheriu in nato 'im, V^ijevem Rigolettu. re«-e .ie zahtevnejše Tu' < ‘m° Kih v Puccinijevi 1 nato Ltu lIjV> ^uraftdoi. Eno sem P£ia llid‘ ovt Prodani nevesti. Se lzraz“° u r‘'un • 'r smem poza-^•NirihZ^ na,pre’ n rskt °pcri, nekaj v i)dbljanski Pa je na svetovnih opernih odrih običajno, da solisti tako pogosto menjajo žanre? Mislim, da ne, ker je v tujim ta stvar precej bolj natančno določena. Določenim, priznanim pevcem tega m treba početi. Menim, da sem v teh osemnajstih letih izredno intenzivnega dela preveč menjala žanre in pela stvari, ki zame niso bile čisto tipične. Nekako bi si želela, da mi ne bi bilo treba peti toliko stvari hkrati. Koliko vlog pa trenutno pojete? Naslednji mesec pojem Rosa-lindo v Straussovem Netopirju, v Hoffmanovih pripovedkah Jacguesa Offenbacha pojem Antonijo ter cesarico v Krpanovi kobili. To so tri popolnoma različne vloge, vmes pa bo prižel že kakžen koncert. Kako pa ste se sploh začeli ukvarjati z operno umetnostjo? Najprej sem študirala na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato pa sem naredila sprejemni izpit na collegeu v Manchestru. Tu se je postavilo vprašanje plačila šolnine, ki je bita za tuje študente dvojna. Ko sem bila sprejeta, so mi obljubili pomoč pri štipendiji, če bom dobro delala, kar se je tudi zgodilo. V štirih letih sem končala tudi to šolo. Med študijem smo uprizorili ogromno oper, samospevov, oratorijev in drugih zvrsti. Šola je imela lastno operno gledališče za študentske produkcije in tam sem nastopala v več opernih predstavah. Z opero pa sem se seznanila že prej v Ljubljani, kjer sem bila dve leti Članica opernega zbora, še preden sem začela študirati solo petje. Se poleg solističnega petja v operi ukvatjate tudi z drugimi zvrstmi? Ogromno koncertno nastopam - pojem oratorije, kantate in druge vokalno-instrumen-talne zvrsti. Moj repertoar je precej velik ne samo na opernem, ampak tudi na koncertnem področju. Ravno letos ste za svoje umetniško ustvarjanje dobili Župančičevo nagrado. Za katero vlogo so vam jo podelili? Ta nagrada me je zelo presenetila - Človek je vedno prijetno presenečen, kadar dobi kakšno nagrado. Dobila pa sem jo za dve vlogi: za Straussovo opereto Netopir, kjer sem pela vlogo Rosalinde, in za vlogo Antonije v Hoffmanovih pripovedkah. Antonija nastopa samo v enem prizoru, je ena Hoffmanovih ljubic. V bistvu to ni velika vloga, je pa zelo težka in izredno naporna, tako po igralski kot tudi po pevski plati. Rosa Iinda je rudi pevsko dovolj zahtevna, hkrati pa tu nastopa element govora. Prehodi z govora na petje so zelo hitri in za nas, ki nismo vajeni operetnega Žanra, je to precej težko. Jaz sem se v tej vlogi prvič srečala z opereto, saj je v ljubljanski operi nismo postavili, odkar sem tukaj, in to od izvajalca terja velik napor. Trenutno se pripravljate na premiero Krpanove kobile, ki jo je napisal Jani Golob. Kakšen vtis imate o tem delu, še preden bo zaživelo na opernem odru pred občinstvom? Krpanova kobila je, moram reči, res izredno zanimiva »stvar«. Ni niti tipična opera niti opereta, malo pa diši celo po mjuziklu. Vse solistične vloge so dosti težke, vloga cesarice, ki je ena glavnih oseb, pa je bolj igralska kot pevska. Cesarica ni tako pomembna kot sam cesar, Krpan ali Brdavs. Tako je že zaradi zgodbe, ki temelji na Levstikovem Martinu Krpanu. Je pa vloga cesarice po pevski plati precej zahtevna, ker nima nobene kanti-lene, moram pa dosti in precej intenzivno peti. Silno zanimiva pa je vloga paža, ki ima dve čudoviti ariji za lirski sopran. Tudi Brdavs in turški veleposlanik imata krasni ariji. Bi potemtakem lahko rekli, da je Krpanova kobila pisana bolj za moške? Da, nekako se mi zdi, da so moške vloge pisane veliko bolj zanimivo kot ženske, razen paža, ki pa je pravzaprav moški, čeprav ga poje ženska. Glasbeno in scensko je opera izjemno duhovita, ker je seveda tudi besedilo zelo duhovito. To je komična opera. SIMONA Pl L KO p k it« s J? * * ! F J' d r fr 'f°vanje slavistov v Murski Soboti > r^nje slavistov v Murski soboti ^zik in kultura V iNlh • .-------------------------------'------------ ^sla • hd" Murska Sobota spet gostitelj zborovanja pBrkVK*0V’ k' Je potekalo od 1. do 3. tega meseca. Kino se je odvija) največji del programa, je bila ■ 0 u- ?a vse udeležence. Prišli so tudi iz zamejstva. s pfHt rr<| J'"'- ' i"-'1-'.Jc-. Ji Francija Justa -Terne zahtevne sp !' J*38k (u preko ‘ v I1?1' P° doleem CNu Soboti. Vdnjetn Podaji ni, ki se ‘. < n , Slovencu ne-od rok na V‘tUr’ X "^cv» ■ K-Ier sioven-^''čiŠčLV1^' ravnic 0 ski,r.U z u?ro-fmsko na Sti-'%'* |J h skupino Mad-IL ^'lTlhWiG^m narodom w,eno se zdi, da je prav .Slovenska okroglina' v svobodni državi Sloveniji naša prva gostiteljica, saj je tudi na teh tleh, v nekdanji koeljevi kneževini tekla zibelka slovenske državnosti. In kljub 1000-letni odtrganosti od matičnih Slovencev, odvisnosti od Madžarov, delno od hrvaške cerkve in madžarsko-hrva-škega plemstva, je ta pokrajina s svojimi ljudmi kljubovala nemili usodi, ohranjala svojo človeško jezi kovno-etnološko identiteto. Z lastnim knjižnim jezikom (na panonski narečni osnovi ob vzorih knjižne kaj-kavščine) je izobraževala Slovence med Miirof i Rabo* " je v svojem uvodnem nagovoru med drugim dejala predsednica Slavističnega društva Slovenije dr. Mariina Orožen. Udeležence zborovanja pa sta posebej pozdravila tudi namestnik direktotja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Jožef Prelog in predsednik IS SO Murska Sobota Ivan Obal. Prva tema, ki so jo obravnavali na srečanju, je bila Infor-mativnost in normativnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Peta knjiga tega slovarja je izšla lansko leto, njegova bistvena značilnost pa je, da je pišejo ali govorijo slovenski jezik. Žal pa ima ta slovar tudi nekatere pomanjkljivosti. To so predvsem bolj ali manj zakriti slovnični podatki, ki sicer skušajo predstaviti razgibanost jezikovne zgradbe in njeno ra-zlocevalnost glede na (besedni) jezikovni pomen. Drugo vprašanje pa je, ali ti podatki dejansko ustrezajo jezikovnim dejstvom, v kolikšni meri zajemajo celotno ustrezno gradivo, ali so dosledni ipd. O tej temi so spregovorili Milena Hajn-šek-Holz, Ada Vidovič-Muha, Breda Pogorelec in Janko Muller. Sledilo je več tem o literarni zgodovini, teoriji in ustvarjanju. Dokaj odmeven referat je imel tudi Franci Just, in sicer o literarni podobi medvojnega Prekmurja, kulturni koledar ki« I V po- N; "kana ^-'ed Ra, slalna likovna 1razentQVa ie odprta nedelje od 1(1. 8raJskih pro-Sj,Xi* h SIalria zb|rka ■»94 kolonij Od-‘Pnnnnska soba h'' l,'iktV 5311 ..Aktivna r oktobra, do 12 ure Otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo. 11. oktobra, ob 18. uri. Odkupne nagrade: 1. nagrada 60.000 SIT, 2. nagrada 50.000 SIT. 3. nagrada 40.000 SIT galeriji je ,na razstava S > . k ^Tatja m M,, . .K^lya Odprta * .N I \ tli s razstavnem X,1'-. 00 Pogled do S '' ' G i A J |tfM tlenja An- 9kt0^Lp ki bo j Ob u, ra' p' c! I" ‘- enJn KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12 ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od KI do 18 ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Čitalnica je odprta v ponedeljek. sredo in petek od 1 do 18 ure v torek in četrtek od 7. do 14 ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. UVTOMEK: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo ut četrtek od 8. do 17 ure. ob torkih m petkih pa od 8. do 12 ure. V petek zvečer je bil v okvirju slavističnega zborovanja literarni večer, tako dobro obiskan, da kmalu ne bo več takega, in vprašanje je, če je v tako imenovanem svobodnem svetu na kakšnem pogovora z literati sploh že kdaj bilo toliko ljudi. Robert Felir Titan jv govoril o pesmi kot posnetku, arhetipu, večni podobi. Pesnjenje je zaqj svetohodstvo. Titan je ta čas pri vojakih in je za pesnika neobičajno umirjeno govoril o nujnosti vojske, ki mu ne more vzeti svobode, ker jo nosi v sebi. Feri Lainšček je pripovedoval o nastajanju romana Namesto koga roža cveti. Sam da je bolj računal na uspeh romana Grinta, sploh pa meni, daje za veliki roman potrebno počakati na starčevski spomin. Dan pred literarnim večerom je izšla knjiga NEBO NAD ŽENA V-IJAMI avtorja Milana Vincetiča, ki se mn, po lastnih besedah, cel svet rdi kot iz ene same zgodbe. Iz te edine svetovne zgodbe sta v Ženav^e tistega daljnjega leta treščila tudi oba stratosferca z balonom, o katerima piše roman. Branko Šomen se je ob pogledu na mnoštvo obiskovalcev literarnega večera spomnil na nekoč, ko so ljudje še hodili na takšne prireditve, ko je na mizah pred literati še ležal meč med obdelanim in neobdelanim kamnom. Od takrat se je srečal z mnogimi ljudmi po svetu, od Walense do Havla. , Ferdo Godina je za svojih osemdeset let rekel: »Po eni strani je 80 pomladi veliko, po drugi strani pa se mi zdi. da štejem šele 16 pomladi.« Njegove Bele tulpike so doslej izšle šest krat in nič ne kaže, da bi zanimanje zanje izginjalo. Njegova pozicija v literaturi nekako spominja na tisto, ki jo ima v literarni teoriji. Realistična in čvrsta, tako ali drugače: ko so ga vprašali, kgj meni o Kranjčevih literarnih prekmurskih dobrih ljudeh, je rekel, da je ta metafora literarno uspešna, ni pa prekmurski človek v ničemer boljši od Notranjčev, Gorencev in drugih. ŠTEFAN SMEJ Za zeleni jezik (14) Videti je. da se bo treba še nekaj časa zadržati pri Expovem Potrošniškem vodniku (avgustovska številka), saj je prava zbirka jezikovnih nepravilnosti in neprimernosti. Poleg tega pa je treba že povedano ponoviti in upati, da bo naslovnikom kaj od svetovanega kdaj prešlo v jezikovno zavest. Eden hujših problemov so ločila. V vodniku skoraj ni oglaševalca. ki bi jih obvladal. Med tistimi, ki jih rabijo »po navdihu«, izstopajo organizator kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. podjetje Mitev. Expo in KA-EL. Najprej je treba razčistiti rabo pomišljaja (pomagali si bomo s Slovenskim pravopisom 1990). saj je v ogiaševalniku vrsta nepravilnosti in neustreznosti. Piscem tudi ni popolnoma jasna razlika med pomišljajem in vezajem ne rabi in tudi ne grafična. Pomišljaj, daljši ali krajši, je grafično zmeraj daljši od vezaja, razen pri pisanju s strojem, tiskalnikom itd. Pustimo ob strani rabo daljšega pomišljaja. Krajši pomišljaj je rabljen v tehle primerih: L za ksrajšano napovedjo: 9.00 uri - koncert godbe (kar pomeni. da bo ob 9. uri koncert godbe), 20.00 uri - otvoritev muzeja in galerije (ob 20. uri ho otvoritev muzeja in galerije). Primerno pa je rabiti dvopičje: 9: koncert godbe (smisel se tudi razbere iz sobesedila); 2. kot odslavčni pomišljaj namesto odstavčnih številk ali črk, tj. pn navpičnem naštevanju: 14.00 uri - Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ocenjevanja - mesnih izdelkov - mleka in mlečnih izdelkov V tem primeru je zaradi pomišljaja videti, kot da je že razglasitev sama lahko predmet ocenjevanja, poleg tega pa taka hkratna različnovrstna raba jjomišljaja povzroča nejasnost (ne glede na stolpec, pomaknjen navznoter; predstavljajte si Še en naštevalni stolpec). Torej je primernejša raba dvopičja: 14: razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ocenjevanja - mesnih izdelkov - mleka in mlečnih izdelkov Še G clectronikov primer: avtomatska vrata in zapornice (vhodna - vrtna, garažna) namesto vhodna: vrtna in garažna ah avtomatska vhodna vrata in zapornice (vrtna m garažna). 3 kot predložni pomišljaj. t.f. namesto predloga do, pogosto v zvezi od - do: SATING, tel: (069) 23-433 (od 14 h- 20 h). Prav: SA TINC. tel. 069/23-433 (l^-TtP), kar pomeni, da telefonirajte od 14. do 20. ure Torej se v takih zvezah ne kombinirata predlog in pomišljaj. Hkrati pa se tak pomišljaj piše slično, brez razmika na obeh straneh: 14^-20^. še nekaj neprimernih zvez iz reklame Miteva: odprto od 8h - I6h, sobota od Sh - 12h, od 9h~ 15 h. Pomišljaj pa je v nekaterih besedilih rabljen namesto vejice: Gornja Radgona - 22. - 30. 8. 92 namesto Gornja Radgona ~>2 - 30. 8. 92. Slovenski pravopis 1990, str. 40. določa, da se tudi med enakovrednimi pojasnjevalnimi deli, ki nimajo oblike stavka, piše vejica. Za primer vzemimo še nekaj navedb kraja in datuma v različnih oblikah sporočil, kol npr. v pismih, prošnjah, vlogah itd.: Murska Sobota, L 9. 1992; V Ljutomeru, 15. avgusta 1991. Take zveze bi razumeli tako: razstavljalo se bo. napisalo se je itd. lam m tam, in sicer tega in tega dne. Sporočilo je torej pojasnjevalno, vendar zaradi svoje oblikovne ustaljenosti ni izraženo v obliki stavka s povedkom. Ravno ta ustaljena raba pa preprečuje drugačne grafične možnosti, saj v zvezi 22. - 30. 8. 92, kot je že zapisano, pomišljaj pomeni do (do 30. 8. 92), česar pa ne moremo trditi za kraj v odnosu do časa. Pomišljaj je rabljen namesto vejice tudi v zvezah: dvorana 2 - sejmišče; dvorana - Lovska koča. Prav: dvorana 2, sejmišče ali dvorana 2 na sejmišču ali sejmiščna dvorana 2; lovska dvorana ali dvorana lovskega doma. Take primere torej pišemo kot tega iz istega besedila, saj ustreza: Zdravilišče Pad Radkersburg, Avstrija. Pomišljaj pa je rabljen verjetno tudi pod vplivom citatne besede, sicer si njegovo rabo lahko razložimo le s -kar tako-. Prodajamo, klimatske naprave vseh vrst, (AIR - CONDITION).' Naše -klima - naprave« hladijo in grejejo (Espo; odmislimo druge napake) Očitno gre za vpliv AIR ~ CONDITION: klima naprave, sicer bi klima - naprave morali razumeti kot klima in naprave, torej kot prtredno besedno zvezo. Podobno je odveč prvi pomišljaj v: Lovstvo v Sloveniji - včeraj - danes - jutri. Če bi si odmislili zadnja dva časovna prislova, bi ostalo lovstvo v Sloveniji včeraj, kar pomeni včerajšnje slovensko lovstvo, iz česar vidimo, da prislov včeraj časovno pojasnjuje lovstvo in du gre za besedno zvezo, v kateri je jedro samostalnik lovstvo, ostalo pa je desni prilastek. Prilastek jedro zmeraj pomensko natančneje določa, zato sta oba dela besedne zveze tesno povezana (v večini primerov tudi oblikovno). Podobni zvezi sta: dopust lani (lanski dopust), razvoj jutri (jutrišnji razvoj). Dovolj o pomišljajo, čeprav bi o njegovi rabi v besedilih vodnika še bilo treba pisati Ob pomišljajo pa se je pojavi! še drug problem, in sicer navajanje ure. Toda o tem prihodnjič. JANEZ GLAŽAR :itnik(1. II USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Marjeta Jcršek KARIATI-D1NO SRCE. NUK Ljubljana. Dr. Marijan Zadnikar: Martjanci - Cerkev sv Mariina 1392-1992. Pomurska založba. Antonio Carluccio: Gobe za sladokusce. Pomurska založba enojezični, razlagalni slovar sodobnega knjižnega jezika srednjega obsega ter da je hkrati informativen in normativen Obsega okrog 107.000 gesel in podgesel na dobrih pet tisoč straneh. V njem je veliko najrazličnejših podatkov, ki jih lahko s pridom uporabljajo tako jezikoslovci, učitelji - slavisti in neslavisti, pisatelji, prevajalci- novinarji znanstveniki. kakor tudi vsi ostali, ki Slavisti (bolje bi bilo reči slavistke) pa niso le sedeli v kino dvorani, poslušali referate in razpravljali, temveč so se podali tudi na strokovno ekskurzijo po Prekmurju m Porabju, imeli so literarna srečanja in še kaj. Pripravili so seveda tudi občni zbor društva in za novega predsednika izvolili Franca Novaka. JOŽE GRAJ V torek, 29. septembra, zvečer je bila v veržejski vaški dvorani slovesnost ob 100. obletnici rojstva magr. Jožefa Kereca. Egidij Vigano, 7. naslednik ustanovitelja salezijanskega reda Don Bosca, je med pogovorom z udeleženci na vprašanje, kako je z upanjem v evangelizacijo človeka, odgovoril, da je po Don Boscovih besedah v vsakem človeku pod pepelom vsakdanjosti nekaj grudic žerjavice, ki jo je potrebno razpihati. Eden od poslušalcev je tudi vprašal, kaj storiti, da se slovenski človek, ki se srečuje s kapitalističnim sistemom vrednot, ne izprazni, 1ako kot je duhovno zvotlenela potrošniška množica na zahodu. Vigano je rekel, da osvobaja resnica, politični sistemi pa tudi na zahodu niso ustvarjeni po Kristusovi resnici. Š. SMEJ stran 12 ne zgodi se vsak dan nekdaj vjnn? Oglejte si sliko! Na njej je namreč prav tisti Ryan O’Neal. ki nas je najprej prevzemal v serijski limonadi Mestece Fe y ton. pred natančno dvajsetimi leti pa ves svet ganil kot Oliver v filmu Love story. Prav tisti Ryan, ki je osvajal najlepše ženske na svetu. Od Uršule Andress do Marise Berenston. Leta tečejo, »nateklo« se mu jih je enainpetdeset. Tako »razbasa-nega« je težko prepoznati Kaj je ostalo nekdanjemu lepotcu? Le ljubezen Farrah Fawcett. ki mu stoji ob strani že dvanajst let m s katero ima sedemletnega srna Redmonda. Smrt svetega jezera Težave neposrednega proizvajalca Karlija Škricu Janku je pregorela iz- pušna cev pri prastari stoenki, zato se je obrnil na varilca Karlija. Karli je bil včasih priznan delavec, seda/, ko ni dela, počiva, prav tako kot 'ni v pisarnah. Prej so mu pravili neposredni proizvajalec, zdaj mu rečejo tehnološki presežek. Karli pa je v bistvu čarovnik z varilnim aparatom Tisto, kar bi vsak nemški, švedski ali pa kateri drugi varilec vrgel v smeti (v tem primeru izpušno cev škrica Janka), zna Karli mojstrsko zavariti. Sedaj /e Karli sedel med nami in pil kavico, ki mu jo je ponudil škric. »Bo kaj?« je vprašal Janko. »Rje se ne da variti, pri tebi pa je šlo zgolj za rjo in luknje,« je rekel Cene. »Ti pa kar tiho!« je rekel Janko nenavadno energično. »Lahko je tebi govoriti o luknjah in rji, ko pa imaš novega japonca.« »Pa bi ga še ti kupil, saj imava enako plačo.« »Precej resnice je v njegovih besedah,« je rekel Karli, »vsaj tisto glede lukenj, rje je bilo namreč bolj malo, nekako sem zavaril, nekaj časa bo še zdržalo.« »Koliko sem pa dolžan?« »Nič. saj ne morem jiišat med delovnim časom, razen tega st mt napisal nekaj pritožb, ko so me prerazporedili na novo delovno mesto skladiščnika.« »Kako se je končalo? »Stari je umaknil prerazporeditev. Bilo je pa takole, nekega dne je prišel k meni in mt rekel:, Karli, mi boš zvarit prikolico za čolniček?' Odgovoril sem mu: ,Ne morem.' .Zakaj?' je vprašal start. .Zato, ker nisem varilec, kot vemo, pa skladiščniki ne znajo variti.' ,Daj no, Karli, pretiravaš,' je rekel stari. ,Nič ne pretiravam, poglejte mojo odločbo. ' Nato se je stari zamislil, naslednji dan je prišel spet, to pot s kosom papirja v rokah, bila je odločba, da sem spet varilec. Potem me je vprašal, če sem pripravljen, da mu zvarim prikolico. Rekel sem, da ja, nakar je vprašal, koliko mu bom računal, naj se nič ne sramujem. Potem sem mu pa kar dobro zasolil. Stari je bil srečen, jaz sem pa spet varilec, sicer brez dela, ampak vseeno.« Tako je Karli končal svojo zgodbo. »No, to se je pa vsestransko dobro končalo,« je menil Janko. »Volk sil, koza cela, se reče.« »Niti ne, sedaj slišimo, da bodo delavnico zaprli, nas pa poslati domov z .minimalcem',« je rekel Karli. »Torej volk sit, koza potrta.« »Kaj se more, vsi bomo tako končali,« je tarnal Janko. Karli je spil kavo, vstal in rekel: Naš slovenski odl od ponosa, ka sn , lostno, ka smo tak dugo s temi bori operejrali, štere il le lejko skoro Sto koli na kopirni mašin napravo. ‘v Bole važno kak tou, je dejstvo, ka so novi pejnezi so prišli glij v časi trgatve. Tou pa trnok ide rkup Himna, JtH zavolo toga- ** pove j 1 rojile, pr tj ali J -mre no sladko. SitDu, 'Spet ki r am ati vij pa tildi vSC bi niago tou Hi J ■ im L Ih oko,-." S ten ji povejd^no, Teu sen mit 31 EtuvailC. L ■ viditi pokojni RakandCi, Steroga so zafrkavali, M n dosta puv s Pa je nej tak dosta* Kuhiaj pri slabo gra raia,, Ci jo -mes puv kotile kak mladi zafei. Tou js tudi dobro, farbe fkriž gor namalali, ovak bi v« z medstrankarski boj, 01 bi samo zelrna bi bilo praf, pa či samo rdeča tudi nej, ptd. čase Je v ton tali previdnost na pravon mesti. Fozdrat brat Džouži/ konjaka, te sl Je pa hitro s tiu-^arj. Ml »plevo. Ovak Je pa dobro, ka so domače umetnike na bankovce narnalali. No, takše Prešernove slike san ešče nikdar nej vido, pa san dugo v šolo odo. Dobro ka piJAe, ka je tou un. Ovak sva pa z Belekon gvušnive, kade nan v kratkon lau, ka smo na pejnezaj nej eno nulo menic oor narnalali. zatou, ka do se te nule skoro p* kcoj ptd. ne bi Zadnje OVEN DVOJČEK Ona Zgodilo se bo tisto, za kar si Še pred nedavnim goreče zatrjevala, da se tebi enostavno ne more zgoditi. Toda še je čas. da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda dosegel velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodnesel. Uspeh pri nasprotnem spolu ti bo polepšal konec tedna. Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je. da se prepustiš občutku Čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirano osebo. On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na prijetno večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko ogromno. Ona: Dolgo si bita prepričana, da si neobčutljiva za ljubezenske težave, sedaj pa se bo zgodilo popolnoma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepenenje največje, se ti bo vsa skupaj kar naenkrat porušilo. On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot si si prizadeval ... Ona: Obeta se ti prijeten konec ledna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusit odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal Najhujši kričač na svetu Štiriindvajsetletni Novozelančan Harry Schuler kriči slKt fi naprave in sploh preglasi vse tekmece nas vetu. Ta elektr igra na rockovskih koncertih »težkometalcev«, svoj ura7,0Ivn,a]ci U rekord pa je postavil pred nedavnim. Zdravstveni stroko J namerili 130 decibelov, kar je dva decibela več, kot je zni) rekord, ki gaje postavil leta 1088 neki Avstralec. Schuler m ^i^-počakati.da ugotovijo, ali je res postavil rekord. To pic ': upoštevali še razdaljo od mikrofona. Kričač sam pravi, o , boji, da bi zaradi pretiranega napenjanja izgubil glas a’’ ** " glasilke. Največje afriško jezero, njegova površina je trikrat večja od Slovenije, ki je slovelo po svojem ribiškem bogastvu. je komaj še mogoče rešiti. Gre za ekološko katastrofo v Afriki in kot se pogosto dogaja, je tudi to povzročil človek. Nesreča se je začela pred 30 leti, ko so v to jezero izpustili ostriže, da bi ohranili biološko ravnotežje. Toda ironija usode je hotela, da so v teh krajih tuje roparske ribe medtem požrle več kot 200 vrst prvotnega pisanega ostriža. Te ribe so imeli v jezeru zato, da so žrle alge in druge plavajoče organske snovi. Bile so tako rekoč biološka čistilna naprava jezera. Toda zdaj pisani ostrizi umirajo, razmnožujejo pa se alge in odžirajo kisik. Jezero se duši in v njem umirajo vsa živa bitja. Premoč Havajca _ , . . . , . ._da Za Japonce se je skoraj podrl svet, ko so spoznali, ds ^mUjpu-v sumu m njihov rojak, temveč da prihaja s Havajev. tOvat| naip' Havajcu Anaboni (na posnetku desno) niso dovolili le . ^snete-skem. zato se je odpravil na evropsko turnejo. Tu s« Madrida, spoprijel tudi z Japoncem in seveda znova ■■ -n1 Profesor X »Vseeno bi jaz na tvojem mestu kupil japonca.» »Jaz tudi, če bi bil na mojem mestu,« je rekel Janko, »tako pa nič.« Karli je odšel, mi smo pa tiho obsedeli ob praznih skodelicah. »Še sreča, da bo kmalu malica,« je rekel Frančišek. BOR/VOJ REPE Med resničnostjo in sanjami Pričakovanje novega leta To leto (takrat še nisem bil oženjen) se je zame začelo zelo neobičajno. Ves dan sem bil izmučen, dajal pa meje tudi rahel glavobol. Namesto da novo leto pričakam v krogu svojih prijateljev, ob okrašeni jelki, polni mizi in prižganem radiu, sem se izgovoril, da se ne počutim najbolje. Prej kot običajno sem se ulegel v posteljo in sanjal najbolj čudne sanje v svojem življenju. Sanjam. Po dolgih letih sem zopet v svoji majhni Študentski sobi, v mansardi nad gledališko kavarno. Zagreb po drugi svetovni vojni. Stojim ob oknu in gledam. Zunaj je noč. Velik trg pred gledališčem je slabo osvetljen in prazen. Je popolnoma pust. Naenkrat zagledam neko osebo, ki hiti čez trg. Odeta je v črno, ima črni frak, na glavi pa Črn cilinder. Morda se mi zdi zaradi te črnine in hitrih korakov, morda zaradi ptičje perspektive, ko gledam ta prizor, ta oseba kot pošast. Gledam in počasi me zagrabi nekakšna groza. Toda, ne’ Pogledam bolje in presenečen ugotovim, da je to moj pokojni oče. Prišel me je obiskat. V stanovanju sem sam. Kako neki se je tako hitro povzpel po stopnicah v mansardo. V tej zgradbi ni dvigala in komajda sem ga zagledal na trgu, že je pozvonilo pri vhodnih vratih. Odpiram. Oče stoji in me gleda. Obraz ima rumen kot smrt. Zelo je resen. »Ata, si to ti?« ga vprašam, samo da prekinem neprijetno tišino. Ne odgovarja mi. Čeprav me je strah, me zelo veseli, da po mnogih letih zopet vidim očeta. Niti malo se ni spremenil od tedaj, ko sem ga zadnjič videl živega. Umrl je nenadoma nekega mrzlega novembrskega večera zaradi izliva krvi v možgane. Mama ga je pokopala sama, ker sem zamudil na njegov pogreb. Gledam. Starostne gube na čelu in okrog ust, izza očal prihaja globok in prodirajoč pogled. Tudi prej sem sanjal o očetu, toda nikoli ni bi! tako slovesno oblečen. Dolgo me opazuje, potem pa zašepeta: »Da, jaz sem! Prišel sem, da ti povem, kaj se ti bo zgodilo v novem letu... Hotel bi, da ti napovem nekaj lepega, toda ne morem... Bodi pripravljen... To pomlad ti bo umrla draga in bližnja oseba!« il* Spreletelo me je. »Ata! Pridi noter! Tu je I' rekel ves prestrašen. »Pridi, pojasni mi!« »Meni ^[ič. Šele tedaj sem spoznal, da pred mano pravzaprav ki ga mraz ne moti. »Ne morem!« odgovarja » sanje moja pot dolga!« V tem trenutku izginejo utvar nadaljujejo. Tr? r Zopet stojim pri oknu iste zgradbe in gledam na ■ i r prazen. Ponavlja se slika, ki sem jo videl ma ■ .. C polosvetljen trg ponovno hiti moj oče. Ves je v ,fflaki’‘’„ frak in Črni cilinder! Prihaja na obisk. Še se nisem okna, že zvoni na vratih. Odpiram. Oče je rum (( »Ata, si to ti?« zopet vprašam. »Sem!« »Pridi mo-l£I ni, sam sem. Mama je že zdavnaj umrla in leži n । ^^oj^ Pridi, ata, vstopi!« Zdaj se ga več ne bojim- 1 laseh ’ moj oče. Spoznam ga po dragem obrazu, po -starostnih gubah. »Ne ustraši se, ata,« povem, K |inašaii’ opravičevati. »Pri meni je velik nered. •J "a .J-menze m posoda Še ni oprana.« »Vem.« je re »Ne morem vstopiti, ker se mi mudi. Prišel sem ti povem, kako boš to leto dalj časa bolan!« Sfojif1 , Oče nenadoma izgine. Sanje se zopet nadaljuj। ^oj oknu v isti zgradbi. Gledam. Zunaj je trda j,ni^ zopet hiti Čez trg. Oblečen je v črno. Zvoni- kn l ;i OČe je tokrat razpoložen Ponuja mi roko in c®® |{(|rtl semr., prišel sem ti povedat, da se boš tega leta oženil « še nekaj vprašati, toda očetu se je očitno ne^ u nisem ga več videl. Vem, dolga je njegova po je ^u ata!« Ne sliši me. Zopet sem v stanovanju. Pre J se dani, že je jutro. Prvo v novem letu. M + a F vel T56 To leto sem na svoje vehko začudenje doz• mi je oče povedal v snu. Smrt bližnje osebe, bo । poroko Odtlej pričakujem nova leta v postelj'^ faZ^ju nori noči me oče redno obiskuje v sanjah. Se m® Pove mi tisto najvažnejše, kar se bo zgodilo m^n7n m ali pa v svetu. Takrat odide. Vedno v črnem- ped ’ Postal je moja novinarska agencija. (Nadalje’-'3^ 1 zvezde vam kažejo DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar pa bi ne bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile žeto boleče. On - Še vedno se ne boš uspel pomiriti z nastalim položajem, toda vsa tvoja naprezanja bodo le boj z mlini na veter. Še najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in poskušaš urediti svoje misli. Ona Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a (e je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločili, ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš z veseljem sprejel. Seveda je predlog eno. realizacija pa nekaj povsem drugega. Sprejmi pomoč, saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil. Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne bo ti žal! On: Poslovno življenje se ti bo začelo prepletati s tvojimi ljubezenskimi priložnostmi. Pod pogojem, da vse izpelješ tako, kot si si zamislil, se ti obeta fantastičen uspeh. A ne pozabi na prijatelje, ki so ti pri tem pomagali Ona Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa je odvisno, ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi svojega partnerja. On- Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki le bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutnim poslovnim razmeram, ki ni do tebe prav nič prizanesljiva. STRELEC KOZOROG S VODNAR ki Ona: Pripravi se na neljubo zmedla tvoje ljubezenske načrte. Na da" ljubosumja, kar li lahko samo škoduje. n®!- ,: ohraniti mirno kri. .^ko On: Ne pričakuj preveč, saj se “7’,। se »J koncu potegnil krajši konec. Poslovni n uresničili do potankosti, a boš vseen finančni položaj. Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko ■« rudi e1 zaradi tega ni potrebno izgubljal’. dosw"’ hladen, zato boš z malce potrpežljive® j korak storil on sam. ■ nad'’0' On: Vprašanje je, ali bo tvoj merje, ki nima s poslovnostp prav noo® jal? lahko zgodi, da se boš na koncu prflV . jih nastavil nekomu drugemu. l®;. p■ ' ■■ Ona: Čustva fi bodo pokvarila nacn , pa bo. dolgoročno gledano lo prav i r r ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuz ; ■ bo prelevil v še prijetnejšo noč. utodi’0, L 1^"^ On: Malo razvade ti vsekakor ne oo pc^ da se ne vrneš na nekdanja ž|v'je jh11 5 jJ poskušal sporočiti pomembno nov*-0' izmikaj. . Ona: Ne bo li uspelo prepričali ni ' 4 dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti 1 spi° . A kaj. da bo nemogoče ujeto lebe. i" l’ kot si misliš ne g1® \ie ■ On Spodletela naložba ti Še v«--”" ltno Z kar lahko samo še poslabša tvoje u jalj« tedna li bo omogočil sprostitev, k'51 Se nekaj več, kar pa je že druga v :: I I ^jk, 8. oktobra 1992 ______________________________________ stran J3 za vsakogar nekaj Wnosf vaših dlani Nova dolžina kril ut' ii“ a ri ■1 | del prve polovice । ^Ka življenja bo nemir-I' M- Povečini bo Šlo za la I L Qem’r, ne boste se pa , izogniti različnim zu-vplivom. Sorodniki I P* nenehno vtikali nos Es*Menje. prenekateri i ™ nasvet ne bo dobro-Njihovega vpliva | te mogli tako hitro । । ™ Povzročil vam bo ! sli p 'a mn°ge neprijetno • vil, i?*160 t0 ug°’°' “'M lep t*s. A vse-i boste strežnih m za-1^’^eti po svoje. Tudi - * boste umirili. Ziv-'i P05'«) dobilo obi ) ti ^etn. Vse do dne, ko usoda neprijetno 1^. « Za vas bo to težka ItJ^a preizkušnja. Od e sreCen konec, le 130 še nekaj časa m 6' Nesreča, ki vas bo spremenila vaš ■ sebe in poslej ne I**! 2 glavo skozi li^nu b°ste videli živ-s kakšne druge plati in vse skupaj se vam bo zdelo prav zabavno m zanimivo. Nekateri na žalost nikoli ne doživijo takega razodetja in kar naprej tavajo sem ter tja vse do svojega tragičnega konca. Tudi vas skrbi. Če se boste poročili. Poročni Črti sta kratki in slabi, v daljšem zaporedju . Torej so vaše možnosti manjše. Oba poskusa življenja v dvoje se najverjetneje ne bosta obnesla. Pri tem niste edini in zadnji. Včasih pa življenje vse obrne na glavo, saj nekaterih reči ne vemo, do konca ne razumemo in jih ne moremo obvladati. Imate pa optimalne možnosti, da se dokažete v službi in si tako zagotovite preživetje. Še več, po finančni plati boste zagotovo dobro preskrbljeni. V zvezi z vami pa vidim problem v neki vzvišenosti, ki drugim ne dovoli stopiti bliže in vas spoznati. Niso samo časi takšni, ampak je tudi človek po naravi vedno bolj zaprt in odtujen od drugih. Enostavno težko najdemo poti do sosedov, ljudi, a se potem zanašamo, da so čudni oni. Krivi pa smo mi. S prijazno besedo, neposredno gesto lahko odpremo vsako srce in dušo. Ampak mi tega ne počnemo. V ljudeh vidimo sovražnike, nevoščljivce in za-hrbtneže. Tudi sami smo takšni, a si tega nočemo priznati In ko enkrat prebrodimo to oviro, prijateljstva ne znamo ohraniti in negovati. Ostane nam le zavest, da smo bili vsaj kdaj komu vir veselja. V jesenskih kolekcijah ni več mini kril, najkrajša krila pokrivajo kolena, ta so običajno tudi del kostima. Najnovejša dolžina kril se suče okoli 85 centimetrov, krila pa so skrojena tako, da poudarjajo linijo telesa, predvsem bokov. Nekatera so cevasta, druga se ožijo v višini kolen, za udoben korak, pa so možni različni razporki, ki se zapenjajo z gumbi ali zadrgami. Ce se odločite za širše krilo, naj bo krojeno na zvon, vendar tako, da boke mehko ovije. Materiali za krila so: volnene tkanine ah džersi, lahko pa tudi napa ali semiš usnje. Skoraj obvezen dodatek h krilu je pas, ki ne sme biti ožji od 5 cm. [DOBROJEJi^fm Če imate akvarij, nikar ne zavrzite vode iz njega, kadar jo menjate. Uporabite jo za zalivanje, saj vsebuje veliko hranilnih snovi. Sobne rastline in balkonske lončnice bodo tako lepše uspevale. Hortenzije. zgodnje spomladanske trave, ki še niso odvrgle seme, in razne »suhe« rože sušite zvezane v Šopke v senci tako, da jih obesite z glavicami navzdol. Spodnje liste na pecljih odstranite, ker se zgrbančijo in zavirajo sušenje. Staro pravilo ljubiteljev cvetja je: Čim več listov ima rastlina, tem več vode potrebuje. To je zlasti potrebno upoštevati pri zalivanju rastlin. Depresija mikrovalov ^asbene lestvice ''J 'JUI SKLADB 1 ’ । John Lennon FiŽršNnri, BROKEN GLASS - Anmc Lennon °AY- JonSecada !, d IM ’ ki |yI ZABAVNE GLASBE , j . ckkron pa z makuoe bi 1J-ŠEMO- Alfi b«if in njegovi muzikanti ' 'VpN?!?5 '1 Slaka Jk ADOST- Ans PiupkihS Air. H Ant Vrtita Petriča 1!^ * m l J k ni) t, K RAJ IN A - Ane. Stoparji k r’>lai NoicH CV. n’ 11 tN NASMEH - lanlji treh dolin >i^l. \ d<* četrtku. 15 . okiolH* IM. na naslov Mnrski vnh K. Sobota, ra glasbene lestvice. V^št. 34 L tl ^►1 CrtinUnL Usnje spet v modi Usnjena oblačila so doslej prevladovala predvsem pn moških. Avtorstvo za črna usnjena oblačila pa pripisujejo pilotom v prvi svetovni vojni: dolgi usnjeni plašči so se jim zdeli nepraktični. Nekdo se je domislil in plašč preprosto odrezal. Nastal je znameniti pilotski jopič, ki je kasneje postal simbol trdnosti, smelosti in moči. Jopič in usnje so kasneje vzeli v zakup uporniki vseh vrst: rockerji, punckerji itd Z novimi modnimi trendi dobiva usnje, še zlasti črno, vse večji pomen. Zimska moda za letos in celo spomladanska za prihodnje leto je polna usnjenih kreacij. Najbolj je v modi svetleča usnjena črnina, iz katere krojijo vse: krilca in hlače, jopiče in obleke, škornje, čevlje in torbice. Nikoli doslej usnje ni bilo tako žensko, s tolikšnim nadihom erotike in tako vsestransko uporabno. Želodčne težave Kronična obolenja želodca: Pri kroničnih obolenjih želodca pomaga krompirjev sok. Pol kilograma krompirja olupimo, ga naribamo in iz njega skozi gosto gazo iztisnemo sok. Sok pijemo vsaj sedem dni po eno žlico na dan. Če nas okus soka moti, ga lahko vmešamo med pripravljeno hrano. Tiščanje v želodcu. Tiščanje v želodcu lahko ublažimo s temle pripravkom: v kozarec damo deciliter vode in dve Čajni žlički sladkorja. Pripravek dobro premešamo in mu med mešanjem dodamo dve žlici kisa. Ko se tekočina začne peniti, jo na dušek spijemo. Kmalu bo vaše počutje boljše. Kako skobčevkam ugotovimo starost? Odločili smo se, da v svoje stanovanje prinesemo papigo, ki nam bo lajšala vsakodnevne tegobe. Na kaj moramo paziti? Najbolje je, če skobčevko (vrsta papig) kupimo čim bolj mlado, saj bo le takšna postala zaupljiva, pa tudi učenje ji bo šlo laže »od kljunčka«. Pri skobčevkah imajo samičke okoli kljunčka rjavo, samčki pa temno modro kožico. To velja za odrasle živali. Če pa je ptička zares mlada, je kožica drugačne barve - pri samičkah svetlo modra z belim robom, pri samčkih pa rožnato vijolčasta. Zato raje dvakrat dobro poglejte ptičko, ki jo nameravate kupiti. Kuhajte z nami I z ?eliranimi jabolki Z jesenjo pridejo na vrsto zakoli večjih kosov domače perutnine, kot so gosi, race m pure. Dobro pečena domača gos je še vedno imenitna jed ob priložnostnih praznovanjih. Najboljšo pečenko dajo gosi, stare 5 do 6 mesecev. Ne smejo pa biti preveč mastne, a tudi ne puste. Mlade gosi lahko pred peko napolnimo z različnimi nadevi ali pečene obložimo z različnimi prilogami. Dober nadev so očiščeni in do polovice kuhani kostanji ali žemljev nadev, pomešan z drobno sesekljano drobovino, dišavami m začimbami. Za gosjo pečenko z želiranimi jabolki potrebujemo: skrbno očiščeno mlado gos. 50dag olupljenih in na pol kuhanih kostanjev, pomešanih s 3 do 4 dušenimi jabolkami in zmešanih v nadev, s katerim napolnimo gos in jo zašijemo. Solimo jo od znotraj in od zunaj, prelijemo z vročo maščobo in podlijemo s skodelico vode. V pekač jo položimo na prsno stran m porinemo v dobro ogreto pečico. Med peko jo zalivamo s sokom, ki se nabira v pekaču Bolje je, če pečemo gos na mreži, ki je postavljena v pekač. Po približno eni uri peke obrnemo prsno stran navzgor, prilijemo skodelico vroče vode ter nadaljujemo s peko in polivanjem Zadnje četrt ure ne polivamo več. pustimo, da se koža hrustljavo zapeče Nato jo vzamemo iz pečice in odstranimo bombažno vrvico (poparjeno), s katero smo pred peko stisnili k trupu perutnice in stegna. Omako v pekaču zgostimo z jedilnim škrobom (gustin), solimo m začinimo z majaronom. Za oblogo pripravimo želirana jabolka. Izbrana, enako debela, kisla jabolka operemo in vodoravno prerežemo z lupino vred. Odstranimo peščišče. V sladkanem belem vinu jih ne premehko skuhamo in v njem ohladimo. Nekoliko odcejene polovice napolnimo s sesekljanim ribezovim želejem. Ste zaspali pred televizorjem? Ali ste kdaj pomislili, da za to ni kriv dolgočasen program, ampak elektromagnetna sevanja ekrana? Čeprav so nam zelo olajšali vsakdanjik. zasloni niso Čisto nenevarni. Pokazalo se je, da so pri visokih frekvencah (višjih od 10 MHz) najbolj ogrožene oči, koža in sluznice, medtem ko so pri ničjih frekvencah najbolj ogroženi notra- nji organi. Pojavijo se lahko motnje v delu srca in krvnega obtoka, poškodbe očesne mrežnice, obolenja sluznice, motnje v delovanju centralnega živčnega sistema, zaspanost in nenehna utrujenost, celo kronična depresija. Najpogostejši viri sevanja so mikrovalovne pečice, televizorji, računalniki, radio in televizijski oddajniki, ultrazvočne in druge naprave v zdravstvu ter industriji. Gube na vratu Koža na vratu je posebno občutljiva in zahteva še posebno skrbno nego. Star in učinkovit recept proti gubam na vratu so oljne obloge. Kos vate namočite v toplo olivno olje, ga potočite na vrat, ovijte z brisačo in počivajte vsaj pol ure. Kadarkoli uporabite kremo, masko ali oblogo, ne pozabite na vrat - dobro mu dene vse, kar koristi obrazu. Proti gubam in staranju koče sploh se bojujemo tudi s pravilno prehrano in dovolj spanja. Spimo sedem do osem ur, in to čimbolj zravnano, na hrbtu brez debele blazine. Branje v večernih urah z debelo blazino pod glavo je sicer prijetno, za vrat pa ni koristno - kaj hitro se pojavijo nadlečne gube in tečko se jih znebimo. Pomembna je tudi hrana, čim manj maščob in ogljikovih hidratov, ki organizem samo obremenjujejo, pač pa dovolj beljakovin, ki vplivajo na elastičnost koče (ribe, jajca, meso). Hrana naj vsebuje tudi dovolj vitaminov, zlasti vitamina E (orehi, olje pšeničnih kalčkov) A (zelenjava, južno sadje, jabolka). Tudi kajenje in uživanje alkohola vplivata na ohlapnost kože. Aspirin preprečuje bolezni tudi pri diabetikih Diabetiki, ki so nagnjeni k srčnim boleznim, lahko zmanjšajo tveganje, če vsak dan vzamejo dve tableti aspirina. To je rezultat raziskave, Id sojo opravili na ameriškem inštitutu za oči. Izsledki se ujemajo s tistimi, ki so jih dobili pri opazovanju ljudi, ki niso imeli sladkorne bolezni. V raziskavi je sodelovalo 3.700 bolnikov, opravili pa sojo med leti 1980 in 1985. Sprva so hoteli dognati, ali lahko aspirin upočasni nastanek diabetične retinopa-tije, bolezni, pri kateri sladkorni bolnik oslepi. Znanstveniki so ugotovili, da aspirin ne vpliva na nastanek očesne bolezni, pri bolnikih, ki so jih opazovali še nekaj let zatem, pa so opazili manjšo pogostost srčnih bolezni. 1 sestavil ■ marko ■ NAPAST ČLOVEK OZtE TEtESNE -RAOHJI PASTIRSKA PREM OPOZORILO ZTAIEV ROMAN BIVŠI UGANDSKI MKTATOfl AMIN OBRIS H ■ POMARANČ Hl XUPEK (BCHRON) ■NECEP-UEMA JABIAHA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI S TRAVO PORASEL SVET VERSKO SLOVSTVO PRIJUDM 1UMZUA tansKi 3ISATEU SATIRIKOM] JAPONSKO MESTO NA OTOKU LATO iSlovaški SAHBT MESTECE PRI OPATU! IT SKLADATELJ. MOZARTOV TIMKE KISIK OGLJIKOVODIK V NAFTI PODNEBJE MIŠKO KRANJEC ZAREZA Ža' DNO PRI SODU ►OP PEVKA TURNER POKLIC. SOCIALNI POLOŽAJ VRSTA FOLUt ESTONSKI POPEVKAJ IGRALKA RUMENA ALI RJAVKASTA n.HMsr LASTNINA IMETJE AVSTRIJSKI MRteEN JHERBEFT VOH) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: podgana, eternit. tiranje, Raab. AN, Ot, muza, velar, Aron, OM. g, vnema. On. tar, Roanoke, apnenec. stran 14 vestnik, 8. oktobrgj^ šport Pokal evropskih pokalnih prvakov Slabše v Zagrebu kot v Murski Soboti V Zagrebu sta igrala povratno rokometno tekmo v okviru evropskih pokalnih prvakov Comng Medveščak in Pomurka. Zmagali so gostitelji s 35:24 (20:9). Bakovčani so v Zagrebu igrali slabše kot v Murski Soboti, kar zlasti velja za prvi polčas. Svoje pa sta naredili tudi neizkušenost in premajhna bojevitost nekaterih igralcev, zaradi česar v klubu niso zadovoljni. Strelci za Pomurko so bili: OkreŠa 7, Meohc 6, Kušter 6, Bedekovič 3 ter Škraban in Buzeti po en gol. Tekmo sta vodila sodnika iz Češke Vladimir Rencik in Jan Ševo. Tako so se rokometaši Pomurke poslovili od evropskega tekmovanja. Druga slovenska moška rokometna liga Zmagal le Krog V prvem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi je Krog v Murski Soboti premaga! Celje z 22:16. Zmago so si Krožani priborili v drugem polčasu Strelci za Krog: A. Kolmanko 5. Varga 5. Titan 4, D. Kolmanko 3. Meolic 3 in Lukač 2. Radeče so premagale Radgono s 24:22. Strelci za Radgono: Merčnik 8. Horvat 5, Zalodec 4, Husar 2, Strah 2 in Holc 1. Krško pa je premagalo Polet iz Murske Sobote s 25:15. Strelci za Polet: Kreft 4, Fefer 3. Čemela 3. Grilec 3 in Kovačič 2. V prihodnjem kolu igrajo Radgončani v Celju, v Murski Soboti pa bo derbi med Poletom in Krogom. Druga slovenska ženska rokometna liga Prvi poraz Bakovec V četrtem kodu prvenstva v drigi slovenski ženski rokometni ligi sta se na Ptuju srečali še neporaženi ekipi Drave in Bakovec. Zmagala je Drava z 18;14 Strelke za Bakovce: Vugrinčeva 8. Vaharjevaž, Gjerekova 2 ter Jakšičeva in Žižkova po enega. V petem kolu so Bakovčanke proste. Tretja slovenska rokometna liga Mladinec in Pomurka II zmagala V tretjem kolu prvenstva v tretji slovenski moški rokometni ligi je druga ekipa Pomurke visoko premagala drugo ekipo Radgone z 29:8. Najboljši strelci: Škraban 7. Vereš 6. Kolmanič 6 za Pomurko ter Dlrah 3. Jurkovič 2 in Rous 2 za Radgono. Rokometaši Mladinca iz Murskih Črnec so visoko premagati MoŠkanjce z 28:17. Najboljša strelca pri Mladincu: Gregorinčič 9 in Buzeti 8. Druga ekipa Nove opreme je premagala Razkrizje z 28:19. Najboljši strelci pri Razkrižju: Zajnkovič 5, Rožmarič 4 in Škrlec 4. V četrtem kolu igrajo: Pomurka II : Razkrižje, Velenje II Radgona IJ in Mladinec : Fužinar II. Druga slovenska odbojkarska liga Poraz Ljutomera v Topolšici V prvem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Tojx>lšica premagala Ljutomer s 3:0. Ljutomerčani tokrat niso zaigrali tako, kot zmorejo Za ekipo Ljutomera so igrali Rajnar. Krajcar, Šumak, Savič. Kavnik. Drvarič. Grut, Škrobar. Zidar in Onišak. V prihodnjem kolu igra Ljutomer doma z ekipo Mislinje. Tretja slovenska moška odbojkarska liga Zmagi Beltinec in Radenec V prvem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi so odbojkarji Beltinec. ki so novinci v ligi, premagali tretjo ekipo Vilede v Rušah s 3:2, Radenci pa so s 3:2 v gosteh premagali drugo ekipo Šempetra. Turbina je premagala Cven s 3:0 Vuzenica pa Pomurje II s 3:1. V dragem kolu igrajo Beltinci doma z drugo ekipo Fužinarja. Radenci bodo gostili Turbino Cven pa se bo v pomurskem derbiju pomeril z drugo ekipo Pomurja n Murske Sobote Tretja slovenska ženska odbojkarska liga Zmagal Cven V prvem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkarski ligi je Cveti v pomurskem derbiju v Puconcih premagal domačo ekipo s 3:1. Pomurje je v Murski Soboti premagalo drugo ekipo Topolšice s 3:0. tretja ekipa Palome pa je premagala Ljutomer s 3:1 V drugem kolu igrajo Ljotomerčanke s Puconci. Cven pa z Rušami. Atletika_______________________________________ Čeh drugi Na 7. Rogaškem teku v Rogaški Slatini so sodelovali člani TS Radenske in se zoper izkazali Posebej velja omeniti dva mlada tekača Motco Meglič m Jožeta Čeha, ki vidno napredujeta. Uvrstitve članov TS Radenske - otroci: Maukova prva; pionirke: Mcgli-čeva prva; Jaušovčeva deseta; pionirji: Meglič Šesti: 10km člani: Čeh drugi; veterani: Klančar osmi. Babošek dvanajsti; Absolutna 4 alegorij. : Ceh četrti, Lehner peti. Hozjan deseti, Kumek trinajsti, Mauko šestnajsti, Meglič devetnajsti; ženske: Megtičeva Šesta, Metka Mertiik - vaditeljica rekreacije pri soboškem Partizanu Uvajajo nove oblike rekreacije Športna rekreacija je velikega pomena za zdravje m dobro počutje za slehernega človeka ne glede na njegovo starost ali spol. Z rekreacijo se ukvarja vedno več ljudi, in sicer z različnimi oblikami aktivnosti. Pri soboškem Partizanu so pred enim letom zaposlili Metko Mertiik, vaditeljico, Z namenom, da vodi in usmerja športno rekreacijo. Po enem letu dela nas je zanimalo, kakšno je med Sobočani zanimanje za rekreacijo in kako je zadovoljna z dosedanjim delom. — Za seboj imate enoletno delo pri soboškem Partizanu. Kako ste zadovoljni? »Mislim, da je Murska Sobota potrebovala poklicnega vaditelja za Športno rekreacijo. Dela, ki sem ga prevzela, sem se lotila resno in ga z veseljem opravljam. Lahko rečem, da sem zadovoljna. V tem času se je precej povečalo število rekreativcev, vodi pa jih deset vaditeljev, ki so usposobljeni za to delce* — Kakšno pa je zanimanje Sobočanov za razne športnorekreacijske aktivnosti oziroma ka- tere kategorije občanov se najpogosteje rekreirajo? »Moram reči, da je med Sobočani precejšnje zanimanje za športno rekreacijo, saj se nenehno prijavljajo novi ljudje. Največ je otrok, ki jih starši želijo vključiti v redno vadbo. Zadovoljna pa sem tudi z vadbo žensk, saj jih rekreacijo redno obiskuje okrog 4f). Letos smo tudi na novo uvedli aerobiko, za katero te veliko zanimanje predvsem med Soboški aero klub je pred dnevi pripravil uspeh) tekmovanje v padalskih skokih za pomurski padalski pokal iu pokal hotela Ajda iz Moravskih Toplic. Foto: N. Juhnov Druga slovenska ženska košarkarska liga--------------------- Na derbiju zmagale gostiteljice V prvem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Induplati iz Domžal v derbiju kandidatov za prvo mesto premagala Pomurje iz Murske Sobote z 81:71. Sobočanke so tekmo izgubile zaradi preveč osebnih napak. Strelke za Pomurje: Cerova 6 (0:2). LaliČeva 6 (4:8). Brezičeva 9, Drožinova 33 (8:10). Boharjeva 4. Štefkova 13 (3:4) V prihodnjem kotu igra Pomurje doma z ekijio Šentvida, (zt) Kegljanje _—_--------_ Sobočani šesti V Novem mestu je bilo drugo državno prvenstvo slepih in slabovidnih v vrstnem kegljanju. Med devetimi ekipami je Murska Sobota zasedla šesto mesto, (tk) srednješolkami, saj se je na začetku prijavilo 20 mladink. Kmalu bomo začeli tudi z jogo, za katero je prav tako veliko zanimanje. Žal pa pogrešamo učence višjih razredov osnovne šole.* - Kakšne možnosti za vadbo ponujate? »Na voljo imajo primerne prostore za vadbo in tudi orodje. Potrebovati pa bi še nekaj dodatne opreme. Na razpolago so tudi trimski kabinet, tuši in dve garderobi. « - Kakšen pa je program vadbe? »Program je zelo pester m zanimiv, saj smo ga sestavili tako, da ga čimbolj približamo rekreativcem. Najmlajši vodijo v dveh skupinah dvakrat tedensko. Tudi pionirji so v dveh starostnih skupinah in prav tako vadijo dvakrat tedensko. Dvakrat tedensko pa vadijo tudi ženske. V program pa smo uvrstili tudi karate in judo. Vsekakor pa si želimo, da bi se v športnorekreaettske aktivnosti, ki jih ponujamo, vključevalo še več ljudi F M Atletika------------ Rekord Grabaija V Gradcu je bito U rodno tekmovanje ’ . m. 16,190 km Med 250 strije. Madžarske, ..jp venije je sodeloval tud1 ; kot. bar iz Tešanovec ter z no« dom proge 47,32,65izboljšal mesto. Za 25 sekund j rekord Vindiša. Športni izlet v Topolšico 1 - SD Tekaška sekcija » _ denci, ki se vedoo Ija z množičnimi udel^ . raznih tekaških pn.^^ ganizira družinski^« ic0 3 ško prireditev v pokal Gorenje, ki ’ 17. oktobra 1992- K hjo P^gn*' r rekreativcev m lj« vrstnih prireditev v ^pr Zato vabijo, da se r izlet prijavi * posameznikov naiP0 ^ ne 15. oktobra 1992-;J odpeljal iz Raden prispevek za len. Podrobnejše v ”a- lahko dobijo inter (e| Jt denski, Radenci. 694 (Rudi BabošeM- ! । Druga slovenska moška košarkarska Slivnica premagal3 Radgono ” tS*i * V prvem kolu prvenstva v drugi slovenski tnoški -1 Slivnica premagala Radgono s 63:48. Strelci za Radgon*’ k0** ’ 10, Banič 8, Ploj 5, Gomboc 5. Karlo 4 in Senekovič 3-Radgona v gosteh pri Pivovarni, ( . je V tekmovanju druge slovenske mladinske košarkars e premagala Slivnico z visokim rezultatom 118 83. N “ Radgoni: Bratkovič 38, Niderl 28 in Habjanič 15. (bo) Slovenska šahovska liga Zmaga Lendave in Radenske-Pomurp , Odigrano je bilo prvo kolo prvenstva v prvi slove11^ sodelujeta pomurski ekipi Radenska Pomurje iz Mu s 6.-‘:''j 6^ dava. Lendava je doma premagala Slovenske k°nP Zmage za Lendavo so dosegli: Ivance, Časarjeva., I. ' škovnjak. Remizirali pa so: Gerenčer, Vidič, Vida, * -V Hrelja. Celje pa je premagalo Radensko Pomurje s ' H Jie* Radensko Pomurje so zmagali: Kovač, Coklm Nera-1 * Remiziral pa je Neret. V drugem kolu bo v Murs*1 Radensko Pomurjem m Lendavo, (bk. jg) k k I 4 A ■ ! I, Beltinčani v tretji ligi Pred nedavnim so v Beltincih ustanovili odbojkarski klub in se zavzeto lotili dela. Jz igralcev, ki so se že uveljavili v minulih sezonah v raznih selekcijah in državnih prvenstvih ter v pomurskih klubih, so sestavili člansko ekipo, ki se je vključila v tekmovanje tretje slovenske lige. Zaradi študijskih in delovnih obveznosti v pripravljalnem obdobju trener Janko Hoch-statter, ki je tudi igralec, ni mogel v celoti uresničiti programa dela tako da imajo premalo skupnih treningov. Kljub temu pa računajo, da se bodo prvo leto tekmovanja potegovali za sredino lestvice, medtem ko so v naslednjih sezonah njihove ambicije večje, to je uvrstitev v drugo slovensko ligo. Ker vlada v Beltincih precejšnje zanimanje za odbojko, računajo, da bodo v svoje vrste pritegnili več mladih talentov ter da bodo imeli močno podporo gledalcev. Prvič se bodo domačemu občinstvu predstavili v soboto. 10. oktobra, ko bodo v telovadnici beltin- , |Hlt wle, ske osnov* vadijo, tekmo tretje W z drugo ekip0 F- žinarja- Odbojkarji Beltinec. Stojijo od leve: Prelog; čepijo: Goršak, Lenarčič, Hochslan 92 8. oktobra 1992 stran 15 šport at-ffl M- ira- ;or-jvo jid av-oj ot-(a- U to-fr v to>. to’ in do X v j r Odstavljamo vam Selektor reprezentance M i" ir Na nedavni seji Rokoborske zveze Slovenije, ki je bila v Mariboru, je bil za novega selektorja slovenske reprezentance imenovan trener soboških rokoborcev Edi Vogrinec, kar je lepo priznanje mlademu strokovnjaku. Edi Vogrinec, ki ima komaj 24 let, doma iz Strehovec, zaposlen pri Elektru Murska Sobota, že tretje leto vadi soboške rokoborce, ki so v tem Času dosegli zavidanja vredne uspehe. Z uspehom je vodil soboške rokoborce na lanskoletnem mednarodnem turnirju na Dunaju, kjer so Slovenci prvič nastopili v samostojni državi. Prav tako je letos vodil pomurske rokoborce Podleska, Bačiča in Zeca na evropskem m svetovnem prvenstvu v Kopenhagnu, Szekesfehervaru in Istanbulu. Pod njegovim vodstvom so soboški rokoborci na letošnjem državnem prvenstvu zasedli šest prvih mest in naslove državnih prvakov (Zaplatič 48kg, Lukašev 52kg, Nasev-ski 68kg. Bačič 74kg, Podlesek 82kg in Horvat 100kg). Kot selektor pa je prvič vodil slovensko reprezentanco pred dnevi na mednarodnem tekmovanju v Kaposvaru na Madžarskem. F. M. tenis -I. drž. liga zmagi Arconta ^trošnika Pričt^n°Var'Ja v 1 državni ligi je prinesel obema pomurskima akovane visoke zmage, saj je bila kakovostna razlika očitna I ' ''Otn 1 , ' -’i ;«IKa so brez posebnih naprezanj dosegi: maksimalno zmago v '£ralcev- Tudi Arcont brez Komca ni imel težav ©tMl so le v igr: dvojic, v kateri je nastopil tudi pionir Uhan. uvrsti^'0 l>J pokazalo, ali pomurski ekipi lahko računata na -^(lan h Po,ro^n’l< 'gral doma z odlično ekipo TAM-a iz '^Rnost ru?°uvrščena). Arcont pa doma z Novotehno, ki pa bo po 1 nastopila brez svojega najboljšega igralca Smrekarja. HJ?U* POTROŠNIK 0:7 (Ribaljčenko : Ori 1:2, Gostiša ' 'tč : Benkovič 0:2. Gostiša-Ribaljčenko : Unger-Ori 1:2. M)\- .P^er 0 2, Kešelievič : Benkovič 0:2. Rebič : Ori 0:2); , n"‘CONT 1:6 (Murn : Kuzma 0:2, Špelič : Rihtarič 0:2, ' U»a„ n , Murn-Špelič : Rihtarič-Uhan 2:0, Murn : Rihtarič 1:2, ■2, Lesar : Kuzma 0:2). (k M. U. 8 sta povzročali največ preglavic derbi tekma plitka ur° ^r tekma Potrošnik : Svoboda. Tako tokrat žal m i večsr«napovedi z 8 pravilnimi tipi. Našim reševalcem v prihodnje T športne napoved: št. 8: Tip Strelci I. SNL 5 3 2 golov: Herceg (Nafta), gole: Hranilovič (Nafta), gola: Šabjan (Nafta), Skaper (Potrošnik), K. Cener (Mura), Jančar (Mura), Omerovič (Mura), 1 gol: Voroš (Potrošnik), Emeršič (Mura), Belec (Mura) Balantič (Nafta), Hartman (Potrošnik), Godina (Potrošnik), Bubek (Nafta), Irgolič (Mura), Prekazi (Potrošnik), Lebar (Mura). II. SNL 4 gole: Rous (Gidos). 2 gola: Lebar(Gidos). 1 gol: Markoja, ml (Gidos), Dominko (Gidos), Ternar (Gidos) III SNL 8 golov: Kutuš (Beltrans), * gole: Z. Osterc (Beltrans), 3 2 I !>l ste? Rezultat Mura 2:4 Svoboda 1:4 T Jadran 1:0 Beltrans 01 Ižakovci 5:0 Rogašovci llprek Čarda 3:1 Rakičan 1:1 Tišina 3:3 Bogojina 4:1 2 2 1 2 1 1 0 0 1 Sebjan (Ižakovci), A. Krapec (Ižakovci), Modhc (Beltrans), Radikovič (Beltrans), gola: A. Šalamon (Rogašovci). j. Horvat (Rogašovci), Kovačič (Beltrans), M. Osterc (Beltrans), gol: Puklavec (Beltrans), Žlebič (Rogašovci). Nedelko (Ižakovci), Kuzma (Ižakovci), Farkaš (Beltrans), S. Smodiš (Ižakovci), B. Šalamon (Rogašovci), S. Maje (Ižakovci), Sreš (Ižakovci), Sever (Rogašovci). 'natrij n« j> P°vedi št. 9 je naš gost dolgoletni tajmk NK Turnišča °8noziral je takole Pari 10 Kapca Polana Ižakovci: Kovinar Beltrans: Aluminij Serdica : Remet Hotiza : Mladost 6. 7. 8. 9 i« 9 1 Nafta : Rudar 2. Slovan Mura 3. Potrošnik : Publikum 4. Medvode : Gidos 5. Rogašovci: Papirmčar ?'va\,ua i‘° bo ,eIOS Praz‘ 4 . ^-letnico, osnovna 1978-vciika bia- ST graščina iz 17. sto- s” toos napeljali *. Ravcnski ulici. 4. , ' Iudi robnike za ploč-^1. aJ pa je treba le še as- letja, gostišča. beltinski park... V krajevnem središču Beltinci pa bodo, kot vse kaže, imeli v doglednem času spet sedež občine. Zdaj imajo le krajevni in matični urad. Beltinci so vas v Prekmurju, ki se lahko pohvali s kanalizacijo in čistilno napravo, ki je končno začela delovati Kanalizacijo so začeli polagati 1970. leta tn še ni napeljana v vseh ulicah Doslej je nanjo priključenih 300 gospodinjstev. Lani, denimo, so io zcradili v dolžini 1.00(1 metrov. Zdaj potekajo sklepna dela na Ravenski ulici. Tam so uredili tudi pločnike, ki pa jih letos še ne bodo mogli asfaltirati. ker zmanjkuje denarja. S polaganjem kanalizacijskih cevi bodo nadaljevali spomladi po Panonski ulici, po kateri sicer pelje magistralna cesta. Leto bodo posodobili (država), zato bo treba prej urediti kanalizacijo v dolžini 1.500 metrov. V ta namen bodo zagotovili de- To pa je pogled na eno od ulic v Jugovem. V neposredni bližini je urejeno zemljišče za 25 novih stavb. Kdo bo kupil parcele? nar iz občinskega proračuna, krajevnega samoprispevka in prispevkov, ki jih bodo dala gospodinjstva, ki se bodo priključila. Doslej so morali zasebniki primakniti 1.000 mark v tolarski protivrednosti. Samoprispevek! V krajevni skupnosti Beltinci ugotavljajo, da brez njega tudi v prihodnje ne bo šlo. zato se pripravljajo na nov referendum, kajti plačevanje sedanjega samoprispevka se bo izteklo 31. decembra 1992. Tudi v prihodnje bodo zbirali denar predvsem za tako imenovane komunalne potrebe. Sicer pa bodo imeli občani priložnost za sooblikovanje programa. Beltinčani so lani rešili problem telefonije, saj so dobili telefonsko povezavo vsi, ki so jim to dopuščale gmotne razmere. Tehnične možnosti za nove priključke so Še! Seveda pa se gospodinjstva lahko priključijo tudi na omrežje kabelske (satelitske) televizije. Tudi to imajo od lani, programe (tudi internega) pa gleda 300 gospodinjstev Beltinec in 250 gospodinjstev Ižakovcc, Brato-nec in Melinec. Te tri vasi so se namreč priključile na »beltinsko televizijo«. Ne. ni vse zlato! V Beltincih nimajo zdrave pitne vode, čeprav imajo vodovod. Oporečna voda je tudi v bližnjih krajih, zato so letos napeljali glavni vod iz soboškega vodovodnega zajetja. Gospodinjstva bi morala prispevati v dveh obrokih skupaj 8.000 tolarjev (v aprilu in maju), a je bil doslej odziv slab, zato Beltinci še niso priključeni na omenjeni vodovod, ampak »rajši« pijejo še naprej nezdravo vodo, o Čemer smo v našem listu že pisali Problem bo treba seveda rešiti! Z dobro voljo sc da marsikaj doseči. Tačas obnavljajo streho grajskega poslopja, denar zanjo pa sta prispevala država in občinski proračun. Z deli bodo nadaljevali prihodnje leto. In potem Še v več drugih letih. Zdijo si, da bi graščino ne le popolnoma uredili, ampak bi ji prizidali šc kulturno dvorano, V gradu naj bi imelo svoje prostore kulturno-umeiniško društvo, v njem naj bi bil kmetijski muzej (pobudo gre seveda pohvaliti!) tam naj bi bila poročna dvorana, ustrezni lokali z gostinsko in turistično ponudbo .., Seveda se bo tam našel tudi prostor za turistično društvo, ki je začelo delovati pred dvema letoma. Dobra je tudi zamisel o ureditvi parka med gradom in cerkvijo, zaradi česar bi bilo treba najbrž zapreti delček ulice. Tam naj bi bil tudi ustrezen stalni prireditveni prostor. Tudi za tradicionalni beltinski folklorni festival. Sicer pa ima tamkajšnje kulturno društvo poleg folklorne sekcije še moški pevski zbor in tamburaško skupino. Cerkev sv. Ladislava v Beltincih praznuje letos 250-letnko. Priprave na slovesnost so na vrhuncu. Beltinci ne bi bili središče Dolinskega, ko ne bi imeli še marsikaj drugega, kar sodi v »center«. Zelo veliko imajo obrtnikov vseh strok, gasilsko društvo deluje že več kot 100 let, nogometni klub Potrošnik tekmuje v prvi državni ligi, daleč znan je kolesarski klub, prezreti ne smemo društva ljubiteljev malih živali Slavček, ki prireja »ftičje gostiivanje«,.. v Beltincih imajo odbojkarski klub, zdravstveno postajo, pošto. sedež kmetijske zadruge in še bi lahko nizali, Tam so tudi nekateri drugi gospodarski objekti: tovarna Bcltinka, podjetja Zidar, Fazan, Mizarstvo, obrtna zadruga Dolinka... In množica zasebnih podjetij - tako imenovanih družb z omejeno odgovornostjo. Te postopoma začenjajo zaposlovati tudi tuje delavce (ne le družinske Člane), zato so seveda dobrodošle. Drugače pa je največ Beltinčanov. natančneje Beltinčank. zaposlenih v Beltinki in Muri v Murski Soboti. s. SOBOČAN MLADOSTI l°potci prepevajo Jt d Je iesen! V goricah dobro stisnejo, da priteče čimveč a I ' kl°P°tci Grozdje sladkega mošta. Nekaj grozdov D"1- — pa „S|ane, da se otroci lahko po- sladkajo. ko gredo iz šole. BORIS VORŠIČ 3. r OŠ Mala Nedelja Ih '■ pr-- ^Je ga veselo li- Pa naiD,nos' v stiskalnico N. p eJ zmeljejo m nato Dobra beseda lepo mesto najde Hiter tempo življenja je kriv, da so ljudje vse bolj živčni. Skoraj vsak se že za najmanjšo stvar razburi in le ozmerja. V mestnih blokih pa sosed skoraj ne pozna soseda. Na deželi je drugače, saj si radi pomagamo. Kako prijetno je, če srečaš človeka, ki se ustavi in te nagovori z lepo besedo! Želim si, da bi srečeval v življenju samo take ljudi Njihova dobra beseda bo našla v mojem srcu lepo mesto. MATEJ VERLIČ. 5 b OŠ Gornja Radgona ^če 7 ih |, ' w smo se odpeljali na njivo jh» buče. Mamica. So ** i’b nalagali, jaz pa sem počasi vozila traktor. Pn' ^‘hele. Ko je bil voz poln, smo se odpravili ^' bu' ein smo lz njih pobirali seme. Pozimi pa bomo MOJCA MARTINEC, 2. a. OŠ Bakovci Na cesti sem J ‘I It V bor.,«" ' sem bila ,udi 1,1 I ^hh. Vsak dan j;bi^'ci. Bilo je '*%i Včasihv 'Sln,ln ,Opla’ č ■. ' '"di u v niei ' r. 1,1 ,najhne L. 7 K pojavil na . Ii M ,Čolnar Blif- So s° plezali po A % k 'ro minili. Bila . Mi . ^‘m morala do-N SEMBER. 3. a i- - OŠ Apače Spomini Spomin je koi zlata in prav je tako. Če nimaš ga. ne spomniš se prijatelja, ne moreš pri oknu sedeti m pesmice peti KA TY KOCET. 6. r. OŠ Bakovci Domovina j^enec san^1110 studenec. S v’ 'ijem Rlctcr 1,1 Alje Po|w„ n' umanjkalo Za’« \ aif-ierU ^‘h-To je kraju, Ik r. ' Vodo' -OGLAVEC Od sinjega neba do modrega morja, od visokih gora do ravnih polja razprla si krila o, moja domovina.' S tabo vsak dan je lep m krasan. Ti si mi kot man. vse mi ho^ei dan MA&FREO SINKO: 6 r OS JtfiV Na izlet s Potepuhom in... letos sem si naročila knjige pri Knjigarni BDS Ljutomer. Čez en mesec sem zvedela, da so me izžrebali za nagradni izlet. Bila sem presenečena in vesela. 26 septembra smo krenili na pot z agencijo Potepuh Obiskali smo Vrhniko kjer smo si ogledali tehniški muzej, od tam pa nas je vodila not v naše glavno mesto Ljubljana. Ogledali smo si Prešernov trg, tromostovje, tržnico, živalski vrt ... Tam smo imeli tudi dobro kosilo. N i poti domov smo imeli razne igre in srečolov. Srečke so bile zastonj, vsaka pa je zadela lepo nagrado. Tako sem prinesla domov dve majici. žogo‘, knjiga, dva zvezka m svinčnike Kii takeua še nisem doživela. klis i i. i. r Kaj takega sc QS Mala Nede|ja Vsak dan grem v šolo po glavni cesti. Zelo moram paziti, ker je velik jiromet Kadar vidim, da pelje tovornjak, rajši stopim v jarek. Čez cesto grem samo tam. kjer je prehod za pešce. Še prej se prepričata, če je cesta z obeh strani prosta. ♦ MONIKA ŠEK, 2. b Na cesti moramo paziti nase in na druge. Pešci hodimo v naseljih po desni strani. V temi moramo nositi kresničke Cesta ni igrišče, zato se na njej ne smemo igrati. * Sandra hauko, 2 b Naša hiša stoji ob glavni cesti. Po njej drvi veliko avtomobilov. Nekoč je eden povozil našega mucka Mikija Bit sem zelo žalosten. Mamica mi je rekla, naj pazim na cesti, da avto nc povozi še mene. Od takrat sem na cesti zelo previden MITJA STOISAVLJEVIČ, 2. b OŠ Tišina Al* t (Nagrajuje r vA/t-a Dobra Knjiga Murska Sobota) Pravilen odgovor na nase 3. nagradno vprašanje je Na Madžarsko lahko potujemo vsak dan čez mejne prehode Marti-me Hodoš. Dolga vas m Pince. Pri žrebanju smo upoštevali samo tiste odgovore, h katerim je bil priložen (nalepljen na dopisnici) tudi kupon iz Vestnika To je treba vedno upoštevati Nagrado bomo tokrat poslali Jasmini Kozar v Martinje. Čestitamo! KUPON št. 5 Ali veste, kaj poimenujemo* besedo Malniče? Odgovore (s kuptmom) pošljite najkasneje do 15. oktobra na haš naslov in pčipKite ALI’VRSTE. Spoznanja odraščajočega psa V parku sem spoznal psičko z modrimi očrni, imel sem jo za nepomembno. Ko sva se ločila, sem se zavedet najine IJUBEZN! Danes so me prvič privezali. V prsi mi je bodla topa bolečina, dosedanja barvitost dneva bila je zame le sivina; zdaj vem, kako lepa je SVOBODA. PrtSel pome rti avto je, spoznal sem novo okolje, a srce mi k mami Se veli: zdaj vem, kako topla je toplina'DOMA. Se spominjate Se psičke? Tiste z modrimi očmi... Danes so se roditi psički Igraio se na travniku, tn kako lepo je, če travnik zelenil Odpeljal jih je mrk motak.. Oj, kako jih pogreša moje srce! ždaj vem, kaj je DRUŽINA DAN f EL BALA ŽE K. 7. d Dvojezična osnovna iota ! Len-dava stran 18 vestnik, 8. oktobra^ Beltinci se predstavljajo ZVEZDA Nada in Mirko Hanžekovič GOSTIŠČE BELTINCI vas vabi v prenovljen lokal! Cenjenim gostom ponujamo: • kosila in večerje za vse življenjske priložnosti • malice in jedila po naročilu • izbirate lahko med liišnimi in ribjimi dobrotami in specialitetami iz divjačine • pice vseh vrst • k jedem ponudimo raznovrstne pijače REZERVACIJE SPREJEMAMO PO TELEFONU: 42 018 Odprto od 7. do 23., ob petkih in sobotah do 24. ure. mesnica v Beltincih telefon: 42018 • VSE VRSTE SVEŽEGA MESA • VELIKA IZBIRA IZDELKOV IZ LASTNE PROIZVODNJE: - domače klobase - navadne klobase - hrenovke - mesni sir - šunka - pica - domača pašteta - suhe domače klobase - salama PIK iz uvoza - prekajena rebra • ČAS TRGATVE, ČAS MARTINOVANJA -ČAS ZA DOMAČE KRVAVICE ALI PEČENICE • DELIKATESA • MILKINI IZDELKI UGODNO Junčja rebra - flam 237 SIT Junčja stegna 542 SIT Svinjske polovice 315 SIT Trg Slavka Osterca 5 69241 Veržej telefon: 87842 AKCIJSKA PRODAJA POSEBNE IH DOMAČE KLOBASE! PEKARNA — TRGOVINA - KAVA BAR ČEH BELTINCI Vedno svež domač prekmurski kruh, žemljice, vrtanki in pecivo. Vsa špecerija, čistila, kozmetika in drugo blago za vaše gospodinjstvo. < J krepčajte se v našem lo*«-' žemo raznovrstne pijače, pret odlične kave. Telefon v pekami: 42 103 Telefon v trgovini: 42 861 Odpiralni čas: - trgovina od 6.50 do kava har od 7. do 22. ^jjk, 8. oktobra 1992 stran 19 Beltinci se predstavljajo • IZDELAVA VSEH VRST TRAKTORSKIH STEKEL • LASTNA IZDELAVA IZOLACIJSKEGA STEKLA • ZASTEKLITEV INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN DELAVNIC S STEKLOM KOPELIT, IZOLACIJSKIM STEKLOM IN IZLOŽBENIM STEKLOM DELAVA VSEH STEKEL ^oh|štv° n^TRANJO uP^DALA, ^AMIZNE PLOŠČE, IM?KlENA VRATA Zasteklitev MEDENINASTIMI ^DFlLl-viTRAZI Panonska 2 e, Beltinci, telefon: 42 278 Obveščamo vas, da smo začeli obratovati v preurejenih prostorih in imamo pestrejšo ponudbo kulinaričnih dobrot! V prijetnem domačem okolju vam bomo postregli z: - domačimi prekmurskimi specialitetami - standardnimi jedmi evropske kuhinje - ribjimi specialitetami in morskimi sadeži - vegetarijanskimi jedmi - biohrano Po naročilu pripravljamo poslovna kosila, malice in večerje. Med posebno ponudbo pa sodijo nedeljska družinska kosila. GOSTILNA PRI ŠTAJERCU BELTINCI Panonska 24, S (069) 42 026 TESARSTVO - LESNI IZDELKI IN KOVINSKI IZDELKI - TRGOVINA kovina Nada-rudi POREDOŠ Trgovsko proizvodno in storitveno podjetje d. o. o. BELTINCI, Ravenska 73 tel.: (069)42 191 - ~ Ižakovci, tel.: (069)42 054 " u'1'^RKET LJUTOMER, Jurčičeva 6, tel.: (069)81 711 - gradbeni MATERIAL NA ŽAGI V IŽAKOVCIH DODAJA PLINA V BELTINCIH IN LJUTOMERU V hladna jutra z oblačili iz naše trgovine! Ponujamo vam: - kavbojke v več barvah (črne, modre, zelene, rdeče) - puhovke, - suknjiče, hlače, - srajce, kravate, - krila, bluze, »španarce«, »parke-', - trenirke, - športne copate, - vse za najmlajše Možnost plačila na obroke. V prostem času pa se lahko pozabavate v igralnici Jack Point. Kmečka 28, 69231 Beltinci telefon: 42 678 PRODAJALNA LASTOVKA Jugovo 27, Beltinci telefon: 42 654 ZA VAS PRI NAS: - moško in žensko perilo - otroška konfekcija - kozmetika - kakovostna volna v vseh barvah - nogavice - vrečke za zamrzovanje - izdelki iz usnja - metrsko blago - viskoza_______ samo 650 SIT PRIČAKUJEMO VAS! stran 20 vestnik, 8. oktobra 1^ kronika Zapleti s potrdili o državljanstvu Zaradi lažjega uveljavljanja pravic, ki so vezane na državljanstvo in prebivališče v Republiki Sloveniji, je republiško ministrstvo za notranje zadeve po uradni dolžnosti izdalo potrdila o državljanstvu. To potrdilo (rumen kartonček) So pred kratkim prejeli vsi tisti prebivalci naše države, ki so vpisani v osrednjo računalniško evidenco državljanov Republike Slovenije. Z njim je možno v vseh postopkih pred državnimi organi, organizacijami in skupnostmi dokazovati svoje državljanstvo in prebivališče. Ker so se v zvezi s tem dokumentom v javnosti pojavljali različni pomisleki in nejasnosti, smo za podrobnejša pojasnila povprašali sekretarja sekretariata za notranje zadeve v Murski Soboti Edvarda Mlinariča. »Pri nas so se oglasili že številni občani, ki ne vedo, kaj naj počnejo s potrdilom o državljanstvu. Menimo, da občani, če pozorneje preberejo opozorilo na levi strani izpisa, lahko dobijo podrobno informacijo in jim ni treba ničesar ukreniti. Potrdilo je treba le ustrezno hraniti in ga uporabiti pri uveljavljanju svojih pravic, npr. pri nakupu zemljišča ali stanovanja, sklenitvi delovnega razmerja, uveljavljanju pokojnine, bančnih posojilih itd. V teh primerih bodo občani dolžni predložiti omenjeno potrdilo o državljanstvu le na vpogled. Na ta način se bodo izognili nepotrebnim potem in gnečam « Kako pa naj ravnajo tisti občani, ki še niso prejeli potrdila o državljanstvu? »Zaradi morebitnih primerov, da kdo doslej še m dobil tega potrdila, moram povedati, da je ta dokument izdelan na osnovi računalniške evidence o državljanstvu, ki je bila končana 28. avgusta letos. To pomeni, da odtlej niso upoštevane spremembe. lahko se je zgodilo tudi, da podatki še niso bili vnešeni v register ali pa iz kakega drugega vzroka niso vpisani podatki o državljanstvu. Tega potrdila pa seveda niso mogli prejeti tudi tisti občani, ki so zaprosili za slovensko državljanstvo, pa še niso dobili odločbe o našem državljanstvu. Sicer pa je z izdano odločbo našega sekretariata možno dokazovati svoje državljanstvo na vseh uradnih mestih. Če pa občan državljan Republike Slovenije do 18. oktobra letos iz neupravičenih razlogov ne bi prejel potrdila o državljanstvu, ga prosimo, da se osebno oglasi na občinskem sekretariatu za notranje zadeve, in sicer v matični službi oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, kjer bodo ugotovili dejansko stanje in po potrebi izdali ustrezno potrdilo.« Ob vsej tej množici najrazličnejših podatkov se verjetno lahko pojavijo tudi določene napake oziroma nepravilni podatki. Kaj svetujete v takih primerih? »To je vsekakor mogoče, še zlasti pn izpisovanju imen in priimkov, naslovov prebivališča ali kraju rojstva. V takih primerih naj se občani čimprej oglasijo na občinskih sekretariatih za notranje zadeve ali sedežih krajevnih uradov, kjer bodo popravili napačne podatke oziroma izdali novo jx>trdilo po uradni dolžnosti. Imeli smo tudi nekaj klicev zaradi izpisa njihovega priimka ali imena Zlasti je šlo za izpisovanje Črk b in ii, pri čemer so priimek Voroš izpisali kot Voeroeš. Pri tem gre za izrazito tehnični problem, ker računalniški program in oprema nista omogočala izpisa takih črk. Republiško ministrstvo za notranje zadeve skuša tudi ta problem čimprej odpraviti, zato kaže potrpeti. Še enkrat bi želel pozvati občane, da se ob morebitnih neusklajenih podatkih oglasijo v naših službah, ker je ob bližajočih se volitvah le-to zelo pomembno zaradi priprave popolnih volilnih imenikov.« MILAN JERŠE Starejši na cesti Življenje je v vaših rokah Slovenija se uvršča po številu žrtev v prometu med najnevarnejše evropske države. Najbolj so ogroženi otroci in starejši pešci ter kolesarji. Najmlajša generacija je ogrožena zato, ker si Šele pridobiva znanje in izkušnje, najstarejšim pa nekatere sposobnosti, zlasti vid, sluh ter kratkoročni spomin in hitrost gibanja, slabijo. Na cesti pa je najmanjša napaka lahko usodna. Skoraj vsak drugi pešec, ki umre v Sloveniji zaradi prometne nesreče, je starejši od 65 let. Ogroženost se zlasti poveča po 75. letu starosti. Pet pravil za pešca Skozi Prekmurje se še vedno vlečejo kolone tovornjakov s priklopniki. Končno so začeli tudi urejati cesto med Rakičanom in zaselkom Jula Marof pri Hotizi. Na cestah je velika zmeda, zato (in ne samo zato!) so pogoste prometne nesreče. Te so se dogajale pogosto tudi v ostrem ovinku na Petanjcih, pa so ga ne dolgo od tega ublažili. Ob lem seje nekoliko pomiril tudi bližnji sosed, saj upa, da bodo novo traso ceste speljali čez močvirje in ne prek njegovega grunta in kmetijskega zemljišča. Foto: Š. S, 1. Tudi v prometu velja, da nikoli ne smemo reči, da vemo vse in da smo že vse spoznali. Že drobna sprememba na cesti ali ulici, ki pelje mimo vašega stanovanja, lahko popolnoma spremeni gostoto prometa, število in hitrost vozil, ki vozijo mimo. Stare poti, ki ste jih uporabljali dolga leta, lahko postanejo zelo nevarne. Naj vam ne bo odveč, če se boste morali kdaj ponovno učiti tudi kaj tako enostavnega, kot je prečkanje ceste. 2. Eno od pomembnih pravil uči: »videti in biti viden«. Tudi na cesti morate dobro videti. Očala niso le za branje časopisov ali gledanje televizije. Na cesti ni dovolj, da vidite samo obrise vozil, znakov in drugih udeležencev. Natančno morate videti, kaj delajo in nameravajo drugi. Strokovnjaki priporočajo, da najmanj na vsaki dve leti obiščete zdravnika-okulista. Enako pomembno je, da vas v prometu vidijo tudi drugi. Zlasti v mraku, megli ali ponoči, v pogojih slabe vidljivosti, so temna oblačila zelo nevarna. Vsaj del obleke, ki jo nosite, naj bo svetlejši, uporabljajte kresničke, žepne svetilke; če pa nimate drugega, pomaga tudi bela polivinilna vrečka. 3. Z leti se nam zmanjšuje širina vidnega polja. Če se želite pri prečkanju ceste prepričati, da v bližini ni vozil morate dobro pogledati na levo in desno. Na robu vozišča se ustavite in se obrnite na levo in desno. Ne opravite tega kar tako - mimogrede! 4. Pomislite tudi, da niste več tako hitri kot nekoč. Za prečkanje ceste morda potrebujete več časa, zato se prepričajte, Če v bližini ni vozil. Predvsem pa si za prečkanje ceste izbirajte zavarovane in semaforizirane prehode za pešce, 5, Ne hodite ven v vsakem vremenu. Ob močnem dežju, sneženju ali gosti megli razmislite, če res morate v promet. Včasih je potrebno počakati le hitreje se mora odločati, kaj bo storil; drugi udeleženci v prometu, predvsem vozniki, pa imajo manj časa, da bi popravljali kolesarjeve napake. Prepričati se morate, če je kolo res v redu. Imate dobre zavore, luči in odsojnike. Vam dela zvonec, so gume in zračnice še v redu? Pa še to: vožnja s kolesom je dvajsetkrat bolj nevarna kot vožnja z osebnim avtomobilom. Vožnja z avtomobilom Strokovnjaki ugotavljajo, da ni starostne meje, ki bi za vse voznike določala, če še lahko varno vozijo. Starostna meja 65 let, ko mora vsak voznik začeti z obiski p n uro ali dve, da se bistveno izboljša vidljivost, na cestah in pločnikih pa ni več toliko pasti. Predvsem pa morate vedeti, da v težkih pogojih za vožnjo tudi vozniki, ki imajo težave z vozilom, posvečajo manj pozornosti pešcem in kolesarjem. Vsa ta pravila mora smiselno upoštevati tudi kolesar. Ta je sicer bistveno hitrejši od pešca, zdravniku, je tako le opozorilo, da je potrebno pred vožnjo pomisliti tudi na svoje počutje in zdravstveno stanje. Znano je, da lahko vsak starejši voznik s previdno vožnjo in izkušnjami v veliki meri nadomesti nekoliko zmanjšane sposobnosti, Med povzročitelji prometnih nesreč je največ tistih, ki so na višku svojih fizičnih sposobnosti, manjka pa jim izkušenj in modrosti. Med povzročitelji promet nih nesreč prevladuje)-1 osebnih avtomobilov, pa ml gih vozil, predvsem moliutJl in koles z motorjem, star ' 1 34 let. Pri starejših odM!,|i!-Jf skoraj enako število poTO^-M* med vozniki osebnih avtomoMa1'. pešci m kolesarji. Naj vas te ugotovitve ar uV dejo. Za svojo varnost, vaših sopotnikov m s !l '' f ' udeležencev v prometu li®0 borite: 1 ■ Ze pešec in kolesa v prometu vedeti, on f'■-predvsem sebe. Zl romib J takšna zahteva še saj mora ves čas spi tiri jt'1 ravnanje drugih in P f"7:?0?! hove morebitne napalm vdnosti. Vedno vozite s pri®* lučmi. Tako bodo drug ' v prometu hitreje opatih ‘>9 Z‘‘2- ■ - 2. Izogibajte se vožnji ‘ v megli, ob dežju in sneženjih r slabši pogoji vidljivost - '4 vozite, ne X«' majhne, a poi Vedno imejte čisto ve steklo. Ustavite in očistite ko skozenj ne vidite Umazano steklo učinkuje če bi imeli napačna očaU ( 3 - Ce nameravate maP, t ' Povejte alkoholu. Pravdo ješ, ne vozi; če voziš, * Ka najpomembnejše. Prh-: s* so nevarna tud; nekatera w Natančno se poznumajte, 1 ‘ zdravila so vam predpisal' t niki in kako vplivajo na sposobnosti. Se naislabla P kombinacija zdrao'. i■ alk0 4 Vozite previdno defe _ Vedno imejte dovolj1 am051 dalje, da bo dovolj lasa j1' zaustavljanje ali izogibali1 i t-rrl na itsti. 5. Na ■Ja/r«> k " Prej določite krajše p-U&itr' ’ ritke Ustavite se, če začunted se slabo počutile ali or vožnja utrudi -. ■ ikega starejšega pa ie po-j Počitke nstite za aktivno oprostite* 6- Vedno si pripnite ' Pas in poskrbite z1 varnosti km Tele nasvete mn prt!'1' . brošuri Življenje jc 1 ' - ’ ■ kl jo je izdal Svet za jzgojo v cestne - promet bhke Slovenile. Srečni ,j 10 pisanje pripomoglo -’1 ena nesreča manj. Vlom v Grajski hram V zadnjem času je bilo na območju Pomurja več vlomov, ki so jih zagrešili (ne)znani storilci, (z • gostinskega lokala Grajski hram je ukradel del glasbenega stolpa in dva zvočnika in povzročil škodo za 15.000 tolarjev. Nepridiprav je vlomil v stanovanjsko hišo Gabrijele G. iz Genterovec in si prisvojil več kosov različnega orodja in lastnico oškodoval za 150.000 tolarjev. Policisti iz Ljutomera so prišli na sled mladoletni S. H. iz Kokorič, ki je tako osumljena tatvine 31.000 tolarjev, ki naj bi jih sunila pn Danielu H., ko je bila pri njem na obisku. in je izsilil prednost pred kolesarjem Pavlom Zorkom iz Borec, ki je vozil po prednostni cesti. Hudo poškodovanega kolesarja so prepeljali v bolnico. Strela je udarila Predzadnjo sredo ob 7.45 so se stemnili oblaki, nato pa je začelo grmeti, nazadnje pa je udarila strela. Zadela je stanovanjsko hišo Avgusta Toplaka iz Spodnjih Iva-njec in zagorelo je ostrešje. Uničeni so tudi električna in telefonska napeljava ter črpalka Gmotna škoda znaša več kot 100.000 tolarjev. Nesreča s traktoijem V sredo, 30. septembra, okrog 15. ure je Jože Lutar iz Odranec oral njivo v bližini svoje vasi. Ko jo je skorajda že zoral, je stopil s traktorja, da bi nastavil plug na ustrezno višino. Pri tem pa je sta) med plugom in zadnjo stranjo kabine oziroma kolesa. Plug se je dvignil in stisnil traktorista k robu kabine. Tam je ostal vkleščen do prihoda reševalcev. Pri osumljencu kifno P* Pretresli so tudi osebni v njem 39 krovcev. roačilnciin nonnredkrrr gr torej vel/a opozorilu t ' ^^i pm rprejeaumu sočakov (bonovj. Čelno trčenje - 4,». ^i j i KLU V nedeljo, ure se je - OPEL V GORNJEM LAKOŠU - V petek so odprli v zasebnem podjetju Horser. d.o.o., Gornji Lakoš pri Lendavi prodajni salon Oplovih vozil. V ta namen sta direktor Horserja Ladislav Horvat in direktor Avtotehne - VIS, d.o.o., Ljubljana Tomaž Adamič podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. Medtem seje pojavil tudi že prvi kupec - slikar Štefan Galič iz Lendave, ki je kupil osebni avto Aslra. Ti avti so tudi na ogled v velikem razstavnem prostoru. Otvoritveno slovesnost je prenašal radio Murski val. Bila sta tudi dva govornika: Štefan Gjerkeš. predstavnik občine Lendava, in Maria Pozsonecs, poslanka družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije. Foto: Š. S. Kje je Vektra? V noči s 30. septembra na 1. oktober sta bila v Pomurju ukradena dva osebna avta. S parkirnega prostora v Slovenski ulici 5 v Murski Soboti je nekdo odpeljal avto Vectra, registrska številka MS920-62, katerega lastnik je Bojan B. s krajo mu je povzročil škode za 1.000.000 tolarjev. S parkirnega postora v ulici Pohorskega bataljona v Radencih pa je izginil osebni avto znamke BMW 315, rdeče barve, opremljen s preizkusnimi registrskimi tablicami, vreden 300.000 tolarjev. Njegov lastnik je (bil) Jože K Ta avto so medtem že našli, in sicer na parkirišču pred Arjo vasjo pri Celju, o Ve k tri pa še ni glasu Avto se je prevračal V soboto, 3. oktobra, ob 18 uri se je peljal z osebnim avtom Marjan Govedič iz Mekotnjaka po cesti Zerovinci-Ljutomec. Ko je pripeljal iz Radomerja, je zapeljal na desno bankino, nato pa se je vozilo obrnilo za 180 stopinj. Prav v tistem hipu je pripeljal nasproti osebni avto, ki ga je vozil Pero Vujaklija z Reke. Vozili sta trčili, nastala je gmotna škoda za 300.000 tolarjev, Govedičev sopotnik Boris Brunčič iz Mekotnjaka pa se je hudo poškodoval. Ponarejeni tolarji Zdaj ko imamo pravi denar, hitijo ponarejevalci in njihovi pajdaši vnovčiti ponarejene tolarske bone. Te dni so prijeli osumljenega F. B., ki je poskušal spravni v promet 1,000 tolarjev v gostišču Rdeči baron v Murski Soboti. Da ni pravi, je zaznata že natakarica. Pozneje so policisti in kriminalisti opravili pri doma1-!) s sproti pripelji vozi| P’ sia ^ m imel !«*• p trče11^^Ji sredin, ceste m * oba hude p°^j s0 )u obležala P^ borsko ■_ POROKE Izsiljevanje v križišču 30. septembra ob 8.50 se je pripetila v križišču cest v Križevcih pri Ljutomeru huda prometna nesreča. Vzrok je izsiljevanje prednosti Štefan Krampač iz Gornje Bistrice je vozil cisterno s priklopnikom iz Veržeja proti Križevcem. V križišču m upošteval znaka stop Smrtna nesreča v Šratovcih 1. oktobra, kmalu po polnoči, je v prometni nesreči, ki se je zgodila v Šratovcih. ugasnilo življenje Roberta Banfija iz Murske Sobote. Malo pred tem se je peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz Radenec proti Gornji Radgoni. V Šratovcih je zapeljal pred ostrim ovinkom na levo polovico ceste v trenutku, ko je pripeljal nasproti tovornjak, ki ga je vozil Mare Tadič z Reke, in prišlo je do čelnega trčenja. Banfi je na kraju nesreče umrl Slavko VUKAN, policist. Tropovci. Mejna ul. 5, in Tatjana SINIC, tekst, konfekci-onarka. M. Sobota. Stara 12; Jožef SAPAČ, strojni tehnik, M. Sobota, A. Novaka 15, in Sofija Pejanovič. šivilja. M. Sobota, A. Novaka 15; Martin PINTARIČ, elektrikar Beltinci, Ravenska 24, in Bernarda LEBAR, trgovka. Rakičan. Št. Kovača 7; Marjan CIPOT, konf. lehnik, M. Sobota. Št Kuzmiča 6, in Suzana KUHAR, ekonomska tehnica. Murska Sobota, M. Gubca 25; Dušan ULAGA, dipl inženir gradbeništva. Murska Sobota. Čopova 13, m Mira PUCKO učiteljica razrednega pouka. M So- bdi* * kovc, 93 barko ........ lin belska c. > SLOVENIJA 1 J/f U U NEDEL JA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ' 10.00 Moja družina in druge živali, angl nadaljevanka - 10.50 Po sledeh napredka - 11 50 Poslovna borza - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV B/M - 15 25 Umetniški večer, ponovitev - 16.20 Gospodarska oddaja - 17 00 TV Dnevnik J - 17.10 Tok tok oddaja za mlade - 19.05 Risanka - 19.30 TV Dnevnik 2 • 20.00 Forum - 20 30 Odločeni raj. ang), nadaljevanka - 2125 Oči kritike - 2215 TV Dnevnik 3 - 22.45 Sova Roseanne. amer nanizanka - Poštenjaka m lumpa, amer, nanizanka - Alberto ekspres, francoski film Drugi program 16 45 Sova, ponovitev - 13 00 Studio Maribor - 19.00 Jazz m blues 19 30 Dnevnik T\ BiH - 20 00 Besede besede besede tv igra - 20.30 Slovenski magazin - 21.00 Studio City - 22.30 Ljubljanski oktet, končen ob 20-Letnici HTV 1 - 7.00 Dobro jutro. Hrvaška I0 00 Porodiš - 10 05 Šolski program -11.30 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12 05 Beverly HUJ. amer nanizanka - 13 30 Monoton - 14 00 Poročila - 14 05 Slika na sliko - 14 50 Ford, serijski film - 15 45 Modre čelade - 16 00 Poročila - 16 10 Nemščina - 16 35 Malavizija - l? 30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18 05 Morje - 18.35 Santa Barbara - 1945 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Vila Orhideja, hrvaški film - 22 35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23 55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9 05 Devetkrat Avstrija - 9 30 Ruščina - 10 00 Pustolovščine - 10 25 Čas v sliki v preteklosti - 10 30 En a kosi ne pozna barve - 12.15 Predsednik - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13 35 Smha Moča - 14.00 Dom za živali - 14.45 Jutrišnji mpjsln • 15.00 Otroški spored - 15 50 Črr.i blisk - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18 00 Čas v sliki - 18 05 Mi - 18 30 MacGyver - 19 30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Uradni zaznamki XY nerešeni - 21 25 Pogledi s strani - 21 35 Indijanci iz Clevelanda, komedija 23.20 Cas v sliki - 23.45 [Jradm zaznamki XY - odmevi - 23.55 Skrivnost rumenega groba, kriminalka - 1 30 Poročila - 1 35 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. serija - 9 50 Lofo- 10.00 Dallas. 94 del Moj oie. moj sin - 10.50 Igra - 10.05 Sotrpini - 11 20 Naravno zdravilstvo - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo - 17 10 Podjetniška Sola - 17.45 Svet denarja - 18 00 Okno - 18 55 Vprašanja kristjanov - 19.00 Zabavna glasba s tophsto - 19.25 Igra - 19 40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik. telešpoit - 20.40 Dallas, ponovitev - 21.40 Panorama, svetovna politika - 20.45 Pospravljanje, iv-igra - 0.30 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7 00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Različne nadaljevanke - J1 00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoi danski magazin - 12.30 Mlad m strasten - 13 20 Kalifornijski klan - 14.15 Vedno preglavice, komedija - 16.00 Hans Mciser - 17 00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19.45 Dobn časi, slabi časi - 20.15 Če dragica z a bobna komedija - 22.15 Rdeča laterna - 2315 Gotschalkov šov - 0.00 Grozljivo prijetna družina - 0.30 Justina erotični film - 2.10 Tutti Fruth. 2 45 Radovedni Taček - 8 10 Modro po letje Španska nanizanka - 9.10 Klub Klobuk - H 05 Zgodbe iz Školjke - 12 00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BiH - 14.30 Tednik - 15 20 kralka. ameriški film (ČB) - 17 00 TV Dnevnik 1 - 17 10 Vizi onarp angl oddaja - 18 05 Prisluhnimo tišini - 18 30 Kuharski nasveti Paula Bu-cusep - 19.00 Risanka - 19.15 Žrebanje 3 x 3 - 19 30 TV Dnevnik 2 - 20.00 Utnp - 20.30 Križkraž - 21.35 Zasebna vojna Lucinde Smith, avstral nadaljevanka - 22.20 TV Dnevnik 3 - 22.50 Sova Murph Broun, amer nanizanka - Poštenjaka in lumpa, amer, nanizanka. Mravlje. amenški Film Drugi program 14 35 Tok lok 16 30 Sova - 17 45 Poglej m zadeni - 18.30 Ansambel Gorenjci - 19 00 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka 19 30 Dnevnik TV BiH - 20 00 Popularni Bach - 20 25 Zbogom policaj, francoski film - 21 50 Tračanje v živo HTV 1 9 00 Dobro jutro. Hrvaška - ]0 30 Mala alka - 11 30 S mo novci, otroška serija - 12 00 Poročila “ 12.05 Beverly Hill amer nanizanka - 12 50 Aklo. allo. humor. serija - 13 15 Slika na sliko - 14.00 Poročila - 14 05 Pozdravi iz domovine - 14 30 Izbrali ste - poglejte - 16 00 Puro-6la 16.10 Narodni običaji - 17 05 Risana serija - 17 30 Televizija o televiziji - 18 00 Poročila - 18 05 TV razstava - 18.20 Santa Barbara - 19 30 Dnevnik - 20 20 Legenda o črncu Chadieju. amenški film - 22.00 \ iskanju izgubljenega časa - 22 35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23 55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v shki - 9.05 Devetkrat Avstrija - 9.30 Zveneča Avstrija - 10.30 Kako se ukrade milijon, komedija 12 30 Halo. Avstrija - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13 35 Komedija - 15 Od Kmetije pod zaščito - 15 30 Otroški spored - P.00 Mini čas v sliki - 17 10 Moja knjiga o džungli - 17 35 Nadaljevanja ni - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Avstrija v sliki - 18 30 MacGyver 19 30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20 15 Mednarodni cirkuški festival v Veroni - 22.05 Zlata deklela - 22.30 Zbogom. Pequena. kriminalka - 2j.S5 čas v sliki - 0.00 Premagan strah, kriminalna melodrama 1 20 Poročila 1 25 Ex libris - I 30 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6.10 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Unitaristični verski program - 8 15 Za otroke m ne le za njih - 12 00 TV-magister - 13.30 Panorama, svetovna poh tika - 14.35 Jolly Joker, nemška serija - 15 25 Tele video 92 - 15.30 Ekologija - 16 00 Ženski peteroboj - 17 00 Poto vaim kviz - 17.50 Kultura bivanja - 18.15 Baromeier. politični šov - 19.20 Zaklad templarjev. mladinska serija - 20.00 Dnevnik, (elešport - 20.40 Dick Tracy. risanka - 20.50 Filmska fantastika - 22.35 Nekje je neko dekle, poje Zsuzsa Koncz. posnetki z jubilejnega koncerta - 23.50 Dnevnik RTL 6 00 Različne nadaljevanke - 10 00 Peter Pan - 12.35 Michel Vaillant 13 30 Win-speci ot - 14 00 Ameriški gladiatorji - 15.00 Knight Rider - 15 55 Ekipa A - 16 50 21 Jump Snet - 17 45 Cena je vroča - 18 15 Družinski dvoboj - 18 45 Poročila - 19.15 Beverly Mills. 90210 - 20.15 Ljubezenska spoved, gledališka predstava - 22.00 Kontaktna oddaja - 23.00 Zapeljevanje v šolski klopi, ero tični film 0 30 Pohlepnost m strast, erotični film - 1 50 Tutti Frutti - 2 45 Rožnata nanizanka 9 25 Eba m Didrik švedska nadaljevanka - 9.50 Živ lav - 10.35 Marij Kogoj v Naši pesmi 90 - 1J 05 Kronika, kanadska dokument oddaja - 11 .30 Obzorja duha - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 12 55 Begunci, tu z nami - 14 40 Kmetijska oddaja 15.10 Ansambel Gorenjci - 15.40 Življenje Klicna Sam gina ruska nadaljevanka - 17.00 TV Dnevnik l - 17 10 Vrtnica in šakal, ameriški film - 19.00 Risanka - 19.20 Slovenski loto - 19.30 TV Dnevnik 2 - 20 00 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo -21.35 Svet narave, dokument oddaja - 22.05 TV Dnevnik 3 - 22 35 Sova Ameriške video smešnice. Poštenjaka m lumpa, amer nanizanka Drugi program 14.40Sova 16 00 športna nedelja - 19 30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Videogodba 20.30 TV-prodaja nepremičnin - 20 35 Brazilska trilogija, angl serija - 21.25 Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 22 20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled HTV 1 8.30 Poročila - 8 45 Slika na sliko - 9.30 Narodna glasba - 10 00 Poročila - 10.05 Tom Sawyer m Huckleberry Finn. otroška serija - 10 30 Nedeljski živec - 11.30 Hišni ljubljenci - 12 00 Poročila - 12 05 Kmetijska oddaja - 13.00 Mir m dobrota - 13.30 Simon, kanadski mladinski film - 15.00 Opera Box - 15.30 Sov Rudija C aere Ha - 17 15 The Scarlet Pimpernel. britanski film - 18 50 Risana serija - 19.30 Dnevnik - 20 05 Duka BegovtC. dramska nanizanka 20.55 Kronika varaždinskih baročnih večerov - 21 40 Ljubezen za Lidijo, angl nadaljevanka - 22 35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko -23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9 05 Pozor, kultura - 9.30 Katoliška maša - 10 15 Nova Gvineja - 11 00 Tiskovna konferenca - 12 00 Tednik - 12 20 Posebni dan - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Pustolovščine - 13 35 Vedno presnete ženske, komedija - 15 10 Cirkus - 15.30 Otroški spored - 15.55 Pregled sporeda - 16.15 Otroški spored - 17.00 Mini čas v sliki - 17 10 Velikih deser glasbenih uspešnic - 18 00 Čas v sliki - 18.30 MacGyver - 19 30 Čas v sliki -20.15 Krompir z omako - 21 10 Operni vodnik - 22.00 Mrzle roke - 1.05 Poročila — 1.10 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6 40 Vaška TV, magazin - 7.25 Risanka - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kava s smetano, jutranje kramljanje - 8.30 Nedeljski magazin; ne le za trste, ki doma sedijo -1100 Zgodovina Rock and Roila - 11.55 Žabji princ, pravljični film - 13 20 Ameriške kronike - 13.45 Balet, plesno gledališče Alvin AiJey - ]4.4O škandal v operi ameriški Čb film - 16.10 Potovalni kviz - 16.50 Verski program za reformate - 17 10 Disney Racman. Zorro, Poslednji vitez. Cbip N'Danie - 18.55 Ameriške kronike - ]9 30 Teden, dnevnik. tdeŠport - 20.40 Ali That Jazz, ameriški film - 22 50 Ameriške kronike - 23 15 Gala v Lincoln Centru RTL 6.00 Različne nadaljevanke - 10 05 Mož iz Adantisa - 11.00 Nebeški psi iz Boragore - 12.00 Tropical Heat - 13.00 Moj oče je vesoljec - 13 30 Družina Minster - 14.00 Di$neyeva parada - 16.00 Ekipa A - 17.00 North Shore. pustolovski film - 18.45 Poročila - 19 10 Dan kot noben drug -20.15 Krona narodnozabavne glasbe - 21.55 Spieglov (v-magazin - 22.40 Primc Time Pozna izdaja - 23.00 Playboy Late Night - 0.00 Kanal 4 9.10 Lutkovna igrica - 10 10 Odloženi raj. angl nadaljevanka - II.00 Utnp. Zrcalo ledna - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 16.20 Dober dan. Koroška - 17 00 TV Dnevnik J - 17 10 Radovedni Taček - 17.25 Bratovščina sinjega galeba igrana serija - 18 20 Obzorja duha - 18 55 Moja knjiga o džungli, nemška senja - 19.05 Risanka - 19.30 TV Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Svet na zaslonu - 21.20 Mala nočna glasba, drama - 22.25 TV Dnevnik 3 - 22.55 Sova Brooklynski most, amer nanizanka - Poštenjaka in lumpa, amer nanizanka - Ameriška kronika Drugi program 15 25 Oči kritike - 16.15 Sova - 17 30 športni pregled - 18.00 Studio Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Pari, tv-igra - 20.30 Gospodarska oddaja - 21.00 Sedma sleza. Spon n a oddaja - 21 30 Ljubezen popoldne. francoski film - 23 05 Skate TV HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška; »FM«, hu mor serija - 10.00 Poročila - 10 05 Šolski program - 11 30 Jaz. lutkar - 12 00 Poročila - 12 10 Beverly Hill, amer nanizanka - 13 30 Monoton - 14 00 Poročila - 14 05 Slika na sliko 14.50Odletel bom. serijski film -15.40 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16 05 Učimo se o Hrvaški 16 35 Tom Sawyer in Huckleberry Finn. nanizanka za otroke - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Olib - otok čakanja - 18.35 Santa Barbara - 19 15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20 05 Hrvaška v svetu - 20 50 Igrani film 22.35 Dnevnik - 23 00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Devetkrat Avstrija - 9 30 Avstrija v sliki - 10 00 Pustolovščine - 10.25 čas v sliki v preteklosti - 10.30 Komedija - 12.00 Nočni studio - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Nesporazumi - 13.35 Sincha Moča - 14.00 Dom za Živali - 14.45 Tramvaji sveta. Mallorca - 15.00 OiroŠki spored - 15.50 črni blisk - 17 00 Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah - 18.05 Mi 18.30 MacGyver - 19.30 Čas v sliki - 20.00 šport - 21 15 Pogledi s strani - 21.25 Miami Vice - 22.10 Out of Rosenbeim. komedija - 23.55 Čas v sliki - 0.00 V močnih rokah, film - l .20 Poročila -1.25 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Financial Times, poslovne novice - 8 45 Čez dan. informativni program - 9 00 Disneyjevi filmi in risanke, ponovi tev - 10.45 Igra - 12.00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo - 17 10 Kupil bom to Žensko. 83. del mehiške serije - 17.40 Forinti za odškodnino, napotki - 17.50 Svet denarja - 18 05 Svaki - 18 45 Katoliška kronika - 18.55 Čez dan 19.15 Igra - 19.35 O veri za otroke - 19 40 Večerna pravljica - 20 00 Dnevnik, telešport 20.40 Ars mušica, renesančna glasba na dvoru kralja Matjaža - 21.05 Pen pečat, madžarski film - 23 00 Lajos Oze. in me-moriam - 23 45 Dnevnik RTL 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutto. Nemčija - 8.50 Različne nadaljevanke - 11.00 Viva - 1130 Družinski dvoboj - 12 00 Opol danski magazin - 12 30 Mladi in strasten - 13 20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfi eldova zgodba 15.00 Quincy - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 F.najsi 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri Časi, slabi časi - 20.15 Col um bo: Dvojni udarec - 21.45 Na življenje in smrt - 22.45 Deset pred deseto - 23 15 Gotsc | hatkov Jov - 0.00 Tropical Heat - 1 00 Grozljivo prijetna družina V W A 'sML^ e-^ Tv v v- T ? '. a ///>7 ‘. • crKTogen ///•,■ if a/trotrcn '// H TOREK/f L SREDA J / U' Četrtek , RAD tO M V - MURSKI VAL - UKV 94.6 MHz {dopoldne ludi SV 648 kHz TV SLOVENIJA 1 9 00 Zgodbe ir Školjke - 9 55 Solskr program — 1T.00 Sedma steza -11.30 Prisluhnimo tišini - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 15 10 Ljubezen popoldne, francoski film - 17 00 TV Dnevnik 1 - 17 10 Lonček, kuhaj! - 17 20 Zverinice iz Rezije - 17.50 Risanke - 18.05 Po belih m črnih tipkah - 18 40 Alpe- Donava-Ja-dran - 19 10 Risanka - 19.30 TV Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.40 Skupna dežela amer, nadaljevanka - 22.30 TV Dnevnik 3 - 23 00 Sprehodi po stari Ljubljani - 23.30 Sova: Svež veter v starem gradu, angl nanizanka - Poštenjaka in lumpa, amer, nanizanka Drugi program 14.35 Svet na zaslonu -15.15 Sova - 16-50 Svet poroča - 17 30 Slovenci v zamejstvu - 18.00 Studio Koper - 19 00 V službi rock^rolla - 19 30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Pari. tv-igra - 20.30 Glasba, sho* m cirkus - 21 30 Kontaktna oddaja - 23.30 Svet poroča HTV 1 7 00 Dobro jutro. Hrvaška 10 00 Poročilu - 10.05 Šolski program - 11.30 Mah svet - 12.00 Poročila - 12.10 Beverlv Hill, amer nanizanka - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Poročnik in njegov sodnik, serijski film - 16.00 Poročila - 16 10 Učimo se o Hrva ški - 16.35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Ta leta - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20 05 Kokam - evropska zveza, avstrijski dokum. film - 21 05 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Cas v sliki - 9.05 Devetkrat Avstrija - 9 30 Angleščina - 10.00 Pustolovščine - 10.25 Čas v sliki v preteklosti - 10.30 Vedno presnete ženske - 12.05 Športna arena - 13 00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Kobra, začetek kriminalne nanizanke - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.30 Otroški spored - 17 0(J Mini čas v sliki - 17 10 Spored po željah 18 00 Čas v shki - 18 30 MacGyver - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20 15 Dežela gora 21.07 Pogled s strani - 21.15 Zorc - mož hrez meja, film - 22 45 Bledo modro žen sko pisanje, film - 0 45 Čas v sliki - 0.50 Polnočni klici - 1 35 Poročila - 1 40 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8 05 Kratki film - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Umetnik preživetja, pon. francoskega filma - 11 20 Igra - 12 00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo - 17 10 Kupil bom to žensko. 84 del mehiške serije - 17 40 Forinti za odškodnino. napotki - 17 50 Svet denarja - 18.00 Dejstva, družbena reportaža - 19.05 Program madžarskih Židov - 19 20 Kratki film - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik. teleŠport - 20.40 Fant v divjim, serija. 4. del Ljubezen - 21.45 Aktualno • 22.10 Calcio, italijanski nogomet - 23.50 Dnevnik RTL 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8.50 Različne nadaljevanke -11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfi-eldnva zgodba - 15.00 Quincy - 16 00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je voča - 18 00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Kolegi, kolegi - 21.15 Zorc - mož brez meja - 22.15 Eksplozivno - 23.15 Gotschalkov šov - 0.00 Zakon m red - 1.00 Grozljivo prijetna družina -1.30 Quincy. TV SLOVENIJA 1 10 i)0 Bratovščina sinjega galeba, nadaljevanka - 10.30 Po belih in črnih tipkah - 11 00 Skupna dežela, amer, nadalje* vanka - 12 00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 14 50 Kontaktna oddaja - 17 00 TV Dnevnik 1 - 17 10 Klub Klobuk - 19 10 Risanka - 19 30 TV' Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče -20 35 Film tednu Moje ime je Bill W . ameriški film - 22 15 TV Dnevnik 3 - 22 45 Sova: Radio FM. amer nanizanka - Poštenjaka in lumpa, amer, nanizanka Drugi program 15 50 Osmi dan - 16.40 Sova - 18 00 Studio Maribor - 19.00 Psiho - 19.30 Dnev* nik TV BiH - 20.00 Športna sreda - 21 00 Ob 90-letnici Maksa Pimika - 21 45 Koncert kvarteta trombonov Slokar HTV 1 7 00 Dobro jutro. Hrvaška - 10 00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Ri sanke - 12 00 Poročila - 12 05 Bever!y Hill, amer namzauka - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Poročnik in njegov sodnik, serijski film - 16.00 Poročila - 16.10 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18 00 Poročila - 18.05 Dokumentarna oddaja - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Common Fursuit. britanski film - 21.40 Hrvati v Nemčiji, dokum oddaja - 22 35 Dnevnik - 2.3.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9 05 Devetkrat Avstrija - 9 30 Francoščina - 10.00 Pustolovščine - 10.25 Čas v sliki v preteklosti - 10.30 Ljubosumnost po italijansko, film - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Mj 13 35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14 45 Družina Meien začetek nanizanke - 15 00 Otroški spored - 15 50 Črni blisk 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 05 Me ženske - 18 30 MacGyver - 19.30 Čas v stiki - 20.15 Blodnja srca, melodrama 21.45 Pogledi s strani - 21.55 Zorc - mož brez meja 22.40 Bledo modro žensko pisanje - 0 45 Čas v sliki - 0 50 ŽanŠČe Alžirca. pustolovski film - 2 05 Poročila TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro, Madžarska, magazin - 8.05 Kratki film - 8 35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija10.00 Lovejoy. angleška kriminalka - 10.55 Tele video 92 11.00 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo - 17.10 Kupil bom to žensko. 85 del mehiške senje - 17.40 Videospoti - 17 50 Svet denarja 18.00 Za mladino - 18.45 Za boljši jezik - 18.55 Čez dan - 19.15 Igra - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik. tel e šport 20.40 Festival popevk 1992. gala večer v Fgru, posnetki - 22.20 Kronika. 2. madžarska armada na Donu, dokumentarna serija - 0 20 Dnevnik RTL 6 00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8 50 Različne nadaljevanke - 11 00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opni danski magazin - 12.30 Mlad m strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Spnngfi e Ido v a zgodba - 15 00 Quincy - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano 17.30 Cena je vroča - 18 00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Umor je njen konjiček - 22.15 Sternov tv-magazin - 23 15 Gotschalkov šov - 0 00 Ninja policisti - 1 00 Grozljivo prijetna družina - 1 30 Ouincy. TV SLOVENIJA 1 9.50 Program za otroke - 10.30 Šolski program - 12 00 Poročila - 12 05 Dnevnik TV BiH - 15.50 športna sreda, ponovitev - 17.00 TV Dnevnik 1 - 17 10 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka 17 35 Živ žav - 18.25 Že veste izobraževalna oddaja - 19 05 Risanka - 19 30 TV Dnevnik 2 - 20 05 Žarišče - 20 35 Gore in ljudje • 21.40 Tednik - 22 30 TV Dnevnik 3 - 23 10 Sova- Dragi John, amer nanizanka - Himera-stvor. angl nadaljevanka Drugi program 16.40 Sova - 18 00 Studio Koper - 19 00 Videolestvica - 19.30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Pan. tv-jgra - 20 30 O raku, angl serija - 21 30 Umetniški večer- Vino Taufer. portret HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šokki program - H.30 Smogu vci otroška serija - 12.00 Poročila - 12.05 Beverly Hill. amer, nanizanka 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14 50 Poročnik in njegov sodnik, serijski film - 16 00 Poročila - 16 10 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17 30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Iz sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19 1* Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Spekter - 20-45 Zabavnoglasbena oddaja - 21.30 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9.05 Devetkrat Avstrija - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Pustolovščine - 10.25 Čas v sliki v preteklosti - 10.30 Frederic in vlačuga, film - 12.00 Sadeži zemlje - 12 15 Klub za starejše - 13.00 Čas vsliki - 13.10 Mi - 13 35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14.45 Metulji - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črni blisk - 16.30 Strelovod 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 MacGyvcr- 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Ženska v najboljših letih - 21.15 Pogledi s strani - 21.30 Kriminalni film - 23 20 Čas v sliki - 23.25 Nashville, film s kantri glasbo -1.55 Poročila - 2.00 Tisoč mojstrovin. TV MADŽARSKA 5 40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Kratki film - 8 35 čez dan, informativni program - 9 00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Hannay. angleška serija - 11 00 Igra - 11 15 Letni kolobarji program za upokojence - 12.00 Poročila - 17 00 Popoldanski saldo - 17.10 Kupil bom to žensko. 86. det mehiške senje - 17 50 Svet denaija - 18 00 Magazin za menedžerje - 18 45 Čez dan - 19.05 Igre Metropolis - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport 20 40 Sose dje. 143. poglavje tv-romana - 21.15 Fri-derikusz šov. garantirano nepolitični talk šov - 22.40 Aktualno - 23.05 Slepi, dokumentarni film - 24 00 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Različne nadaljevanke - 11.00 Viva 11 30 Družinski dvoboj 12 00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfi-eldova zgodba - 15 00 Quincy - 16 00 Hans Meiser - 17 00 Tvegano - 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19 15 Eksplozivno - 19 45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Angel za Feliksa - 21 15 Klic v sili - 22 15 Kako, prosim? - 23.15 Gotschalkov šov - 0 00 Zakon 1 .00 Grozljivo prijetna družina - 1 30 Ouincy PETEK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.0(1 Druga jutranja kronika - 7 J5 Začenjamo nov dan 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8 00 Poročita - 8.10 Dopoldne na M V - 8.15 Mah oglasi - 9.00 Borzni utrip 9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10 00 Poročila - 10 30 Prireditve - 11 30 To hi moral biti kabarel - 12.00 Poročila (BBC) 12-30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve - 17 30 Alternativno - 18.00 21 232 - 18.30 Poročila (BBC) 19 .00 Vključujemo Radio Slovenija SOBOTA - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan — 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Ponudba v trgovinah - 9 00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10 30 Potepajte se z nami - 11 00 Sobotni gost - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13 00 Slovo - 16 00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila 17.00 Prireditve - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Naj lepše želje s čestitkami m pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija NEDELJA - 8 00 Začenjamo nov dan. - 8-30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9 30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi - 18.00 Panonski odmevi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PONEDELJEK - 5 40 Prebujajte se z nami • 7.00 Druga jutranja kronika 7 15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slo venščini. nemščini m madžarščini - 8.00 Poročila — RIO Dopoldne na M V - 8 15 Mali oglasi - 9 00 Porabsko zvočno pismo 9 15 Zgodilo se je - 10.00 Poročila - 10.30 Spon - 12.00 Poročila (BBC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo in vključitev Radia Slovenija - 1600 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Evropa v enem tednu - 17 30 šport - 18 00 S kranščakum. cekron pn z ma-relof- lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini nemščini in madžarščini - 7 45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - kost oziroma gost dneva, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila) - 12 00 Poročila (BBC) 12.30 Novica dneva - 13 00 Slkovo - 16.00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Kost popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenja SREDA ~ 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V 8 15 Mali oglasi 9.00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (RRC) - 12 30 Novica dneva - 13 00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - L? 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika 7 15 Začenjamo nov dan - 7 30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastni h. kost oziroma gost dneva (ob 10 00 poročila) - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13 (X) Slovo - 16 00 Popoldne na MV - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Kost popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radia Slovenija KOVAŠTVO VVOLFCOMMERCE Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči Članom p.o. ZX7CD ZX EKONOMIKO IN URBANIZEM MURSKA SCBOM STANETA ROZMANA 5 TEI.069/25 3S0. FAX: 069>2S-312 objavlja prosto delovno mesto za vam omogoča na podlagi združevanja sredstev, pridobitev denarnih sredstev iz naslova vzajemne pomoči. Brezobrestno boste vlagali in vračali enake anuitetne zneske v razponu od najmanj 1.000 SIT do največ 16.666 SIT. Čakalna doba za pridobitev vzajemne pomoči je najmanj 6 mesecev. Pričakujemo vas v naših predstavništvih v: -v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ptuju in drugod po Sloveniji ... z 'Vami a doki in obilju ... PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA vas vabi na TREZINO SENJE, ki bo v četrtek, 15. oktobra 1992, na Slovenski ulici v Murski Soboti. Pestra in izvirna ponudba. ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 tel.: 42151 NOVO: Velika izbira posteljnine ____________________ CMT, d. o. o. Ugodna posojila, letna obrestna mera 2,5% Zastopstvo Mira Špiljak, stara šola v Črenšovcih, telefon: 70 156 NOVO, NOVO TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS s povračilom ZZZS Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj kot eni uri — s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9 do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 telefon: 21 703 Ugodno - keramične ploščice - orodje Bleck & Decker - kmetijska mehanizacija - mopedi Tomos (na 6 obrokov brez obresti) Telefon: 70-762 TORNAR, d.o.o., Juša ; Kramarja 33, črenšovci Q metalko * ■ »■ * SIEMENS inf tel (062) 513 698 od 19 do 20 ure KAKO ŽIVETI - GOVOR NA GORI V PRAKSI? KRISTUS NAS PO PREROŠKI BESED! UČI ABSLLLTNI ZAKON in nas ponovno vodi v notranji MIR. RADOST IN ŽIV1JENSK0 SREČO. LohtržaJno življenje, Trubarjeva 15, 62000 Maribor, ob pelkih ob 19J0. VESTNIK izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr Jože Bedernjak. Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag Dalibor Geder. Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balažič-Peče k. Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat. Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Slovenska 41 Telefoni-novinarji in odgovorni urednik 21-363, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403. računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064. GRS (trženje) 22-403. telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3, trimesečje 1992 je 750,00 SIT, za podjetja 1.500.00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005 Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št 1B/IB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje . Vodja agencije Renata Bakan - Ficko DA i Propagandisti Nataša Praprotnik, Franček Šlelanec. Ro-HN i beri Perš I Oblikovalec: Endre Gonter Dejavnost svetovanje, stiki z javnostjo in publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v medijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letak;), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje m prevajanje) grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob m posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije Slovenska 41. M Sobota Telefoni: 21 383, 21 064. 22403 Telefaks: 22419 urbanistično načrtovanje in planiranje v prostoru Poteg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo visokošolsko izobrazbo - dipl, inž arhitekture in dve leti delovnih izkušenj ali - da se zaposli kot pripravnik s končano FAGG, oddelek za arhitekturo. Kandidat bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjega udejstvovanja ter morebitne specializacije (strokovni izpit) naj pošljejo kandidati najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov Zavod za ekonomiko in urbanizem, Staneta Rozmana 5, Murska Sobota. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu odločitve pumn \ PRIHAJA »RIBOMATERIJAbSDINl ZASTOPNIK RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIC Glavni trg 14 69240 LJUTOMER tel.: 81 580 POSEBNA PONUDBA - SAT TV komplet sistem z montažo za sprejem satelitskih programov (HI-FI stereo), antena prem 90. CENA: 649 OEM plač1|lvo v sit garancija 1 leto Zadružno podjetje Mursko polje objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev Kombajn MK D B 1 kom izklicna cena ■ 8 000.000 SIT Kombajn Zmaj 161 1 kom izklicna cena 700 000 SIT Kombajn Zmaj 161 1 kom izklicna cena i ooo.ooo srr Kombajn Zmaj 162 1 kom izklicna cena 1.100.000 SIT Kombajn za peso Lifan 1 kom izklicna cena 7.000.000 sr Več plugov po ceni od 50.000 do 250.000 SIT Osebni avto Ftegata SlE izklicna cena 500.000 SIT Zastavo 750 LE. MS 585-31 izklicna cena 70,000 SIT Zastava 750 LE. MS 594-59 izklicna cena 65.000 SIT Zastava 750 LE, neregistr izklicna cena 25.000 SIT R4 TL, MS 606-41 izklicna cena 120.000 SIT R4 TL 60B-42 MS izklicna cena 130.000 sr R4 TL. MS 739-89 izklicna cena 240.000 SIT R4 GTL, MS 854-84 izklicna cena 300.000 SIT R4 GTL MS 785-98 izklicna cena 160.000 SIT Zastavo 126 P 85 izklicna cena 80.000 sr Zastavo 850 AK izklicna cena 110.000 SIT Zastavo GL 87 izklicna cena 90.000 SIT TAM 130 T 11 B MS 955-40, za prevoz piščancev izklicna cena 3 800 ooo sr TAM 5500. MS 710-94 izklicna cena 250.000 sr TAM 130 AS. MS 827-85, izklicna cena 1050 000 SIT TAM 170-14 za prevoz krmil izklicna cena 1.200.000 SIT TAM 5000 DK MS 683-08 izklicna cena 165 000 SIT Traktor Same 160 HE izklicna cena 2.200 ooo sr Trakfor IMT 558 izklicna cena 250 000 SIT Traktor IMT 567 izklicna cena 800.000 sr Traktor IMT 533 z nakladalnikom izklicna cena 150.000 SIT Traktor Zetor 604S izklicna cena 550.000 SIT Traktor Zetor 12075 izklicna cena 750 000 SIT Traktor Zetor 12045 izklicna cena 750 000 SIT Traktor Torpedo 7506 s kosilnico za bankine izklicna cena 1.100.000 sr Traktor Torpedo 7506 A izklicna cena 600 000 SIT Prikolica, dvovišinska, prekucna, PDV. 2 kom izkl. c. za kos 750 000 SIT Prikolica, dvovišinska. preklicna, PDU 10-20, 2 kosa, kom 550.000 SIT Prikolica za osebni avto - malice izklicna cena 20.000 sr Krtlčar, 2 kosa, cena za kos izklicna cena 20.000 ST Podrahljalnik. triredni izklicna cena 20.000 SIT Podrahljalnik, 3 kosi, cena za kos izklicna cena 25.000 SIT Medsetvenii kultivator, šestredm izklicna cena 80.000 SIT Rotokuttivator izklicna cena 300.000 SIT Kultivator, 10-redm izklicna cena 200.000 SIT Cisterna za gorivo izklicna cena 200.000 SIT Cisterna za pesticide. 4000 ! izklicna cena 200 000 SIT Cisterna. 3200 I, s kardanom izklicna cena 250 000 SIT Rovokopač izklicna cena 40 000 SIT Profitna žica KPS 3 izklicna cena 20 000 SIT Deska za pluženje. 2 kosa, cena za kos izklicna cena 15000 sr Transporter, tračni izklicna cena 110000 sr Transporter, polžm izklicna cena 80.000 ST Sejalnica ETA zklicna cena 650.000 SIT Sejalnica MSK 6 Oh izklicna cena 270.000 SIT Sejalnica TEROMAT izklicna cena 950.000 ST Okcpalnik za peso izklicna cena 40.000 sr Okopalnik za koruzo izklicna cena 70.000 ST Mulčer Zmai izklicna cena 150 000 SIT Bager RD 88 izklicna cena 1100 ooo sr Bager G-700 izklicna cena 600.000 SIT Več dvoosnih prikolic cena od 120.000 do 300.000 SIT Na dražbi bo še več raznih priključkov m strojev za kmetijstvo po ugodni ceni Javna dražba bo 11. oktobra ob 9. un na dvorišču PE Kmetijstvo v Veržeju. Ogled je možen uro pred dražbo Pred dražbo se plača 10% varščina. Kurjeno osnovno sredstvo je potrebno plačati in prevzeti v 8 dneh Nakup je po načinu videno - prodano. IN IZDELAVA KMETIJSKIH STROJEV FRANC ROŠKER Telefon: 062/621233. poklic«« nas ali nas obiščite v Rašpohu 76 b, Kamnica Mulčerje raznih vrst izdelujemo po vaših potrebah m tjan. mulCerza MULČENJE KORUZNICE, širine 1,30,1,40 in 1,50 m, Kovaitvo Rošker vam priporoča še stiskalnico za veftkoati 3201 - aislem VASLIN. Stiskalnice so P°!a^0lj? ske in jvtomatske izvedbe, izdelane iz nerjaveče P VABIMO VAS V ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE _ /IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Storite kaj zase in za svoje zdravi^ ZA ZENSKE: vsak ponedeljek in četrtek aerchik« gimnastika in žvrkljajoče kopeli_^^^^ Dodatne informacije po telefonu št 48210. interna - PREKINEMO motorna vozila HONDO, 250cm. cross letnik 1987. prodam Tel 42311. - m-robi ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE m kmetijske stroje Antolič. Žerovinci, delovni čas od 11. do 16. ure. tel (062) 714113 - m390t> DAIHATSU CHARADE, (urbo di esel. letnik junij 1990. kovinsko črne barve. 5 vrat, brez vsake okvare, poraba gonva pri 90 km (okrog 41). prodam 30% ceneje od novega avtomobila Ogled po 15. uri. Graj, Srednja Bistrica 50c. - m-jog ZASTAVO 128, letnik 1984. odlično ohranjeno, prodam Tel 41230 - m2114 KOMBI DIZEL, 1 tona letnik 1981. vozen in Škodo 120 LS. registrirano eno leto, zelo fioceni prodam Tel.. 48400 -m2146 GOLF JGL, letnik 1983/8. ohranjen, registriran do 25. 9. 1993. prevoženih 15.000km. po generalki, cena po dogovoru. prodam Matej Hajdinjak, Cankova 82. - m2L49 126P, letnik 1980 prodam Beltinci. Cankarjeva 9a. - m2l5O JUGO KORAL 55, letnik 1989, ka-ramboliran. prodam Cena po dogovoru Anica Horvat. Grad 194 - m2122 DVE MOTORNI KOLESI APN 6 in puch pony ekspres prodam Tel 82 994 - M2124 FORD ESCORD CLX, star leto m pol. prodam ali menjam za manjSega Tel 76316. - m2128 OPEL KADETT, letnik 1987. prodam. Tel.: 57 046. - m2142 MLADEGA .., (06»’ MUCA prodam »•popoldan. - mpp Ju TELICO, brejo ? ,7 j,- A. prodam_Satah^- NESNICE. mlad« I sez. rjave, uk pr* " j,, ce”, prodajamo po « f, gupi tf> ska prodaja- Vs”‘ hlji,e z dobi eno zastonj- P lfp bomo prodajo Z« 1^^ vr Naročila sprejemajo in ^.jis. mačje v gostil«, čavci. tel- 243’-* ^fčice-" ■ A NESNICE, in,a, sez, rjave. t.k pred prodajamo po . k«P' , ska prodaja ^hitite« dobi eno zastonj- rd X -m - s pr.ešiP , -agr' ,I>' KOKU f«* se cev. 2 rodovm 65093 -mgk VISOKOIZOB^^f KONSKI PABd..7al''f’^l( v Murski Sobot & vanje za najve. P . js[S - .^4 formacije Jf% no*' , d»; parcelo, e* h,Sa trika, asfalt z ,r-r'-2169 »fk" "»s. -m2169 s prodaia v'de h *«vov z goilom Ml VU ^er videokamero Saba M|| TOO-ptof. Te| 42 340 "''h;t » u tel J29rald prodam Siru ^ko^194 -m2i™ S Tel ŽGANJEKUHO SL?710- - m2l27 rol/,?’ 'n dvodelna- i,"11'prodam, Domjan. V ' Krog. (ej 26154 ■-■u .GRozt>JE ali mošt. prodam Tel .. NBr|0 ^O, slaro |el0 in ppl r, DENARNICO, ’n vsem: dokumenti Ul, "lu ? mi 1° za nagrado Zohar Brezovci 40 J’ a »TJ^A 8456. catv star upJ" 55 ™ na dal)>nsko * prodam Miloš, 5 “Pv 18. uri ~m2l53 2 X 12-STEZNI equaiizer ojačevalec 3400 W. B-klarinci mikrofon Shure. prodani Štefan Nerad. Juša Kramarja 22. 69232 Črenšovci - m2I64 PEC, kaminsko, nove, zelo ugodno predam Tei 22534 -m2l21 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3.5 kw. rabljeno eno sezono, prodam. Tel 82 142. - m39fi2 GROZDJE z brajd prodam Franc Štuhec sodar Vučja vas42. tel.: 87 255 - m2129 JABOLKA, kakovostna. neSkrop-Ijena prodam Štefan Zorko. Bevkova I M. Sobota, tel 25537. - m2154 MAČEHE, želu lepe, naprodaj v Se. beborcih 94. - m2I55 Zaspala. draga mama ii, zaprla ir ud n e si oči. bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 90 letu je prenehalo hiti plemenito srce naše drage mame, babice in prababice Barbare Raščan roj. Fifonja iz Male Polane 81 v SPOMIN storitve EMAJLIRAMO obrabljene kopalne kadi v vseh barvnih odtenkih garancija. Tel : (069) 69 152 - ml852 INŠTRUIRAM MATEMATIKO ZA PRVI LETNIK SREDNJIH IN POKLICNIH ŠOL Cena po dogovoru Bojan Vukan Slomškova ulica 68. (prej Kidričeva X M Sobota. - m2l61 MONTIRANJE CENTRALNIH KURJAV, vodovodnih inštalacij Priporočamo sel Informacije po telefonu št.; 89 179 - m390I delo KOLOMETL D .0.0.. sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas dve trgovki, dva sli k opleska rja. dva NK-delavca. dva KV-zidarja OD zelo dober. Stanovanje in prevoz na delo brezplačna. Tel. (062) 24994 ali pisno na naslov Kolometi, d.o.o . Krčevinska 45. 62000 Maribor. - m2154 HONORARNO ZAPOSLIMO AMBICIOZNO ZASTOPNICO ali zastopnika za delo na finančnem področju (posojila). Tel (062) 671053. zvečer - mnpl V SPOMIN ■nineva pet let bolečine in žalosti, odkar nas Je zapustil naš dragi oče in stari oče Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si. ki so te imeli radi Ir V SPOMIN 4. oktobra je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga žena. mama, tašča in stara mama Franc Hrvatin iz Dobrovnika 86,11 ■ ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi Frančiška Baler iz Košarovec ,ei”hvala grN Vsem' ktsejc še spominjate, postojitepri njenem j’ prinašate cvetje in prižigate sveče. kujoči: vsi tvoji, ki so te imeli radi ir Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na rožna tla, čakala bo, da prideš Ti, jokala bo, ker Tebe ni. ZAHVALA V 82 letu starosti nas je po hudi m težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena. mama, tašča, stara mama m prababica ir r iS. " ’''Kuti! Jožefa Sinko roj. Mencigar iz Domajinec 34 šii hi Prisfčno zahvaljujemo vsem ki ste jo med č N),*^8vstv. “00 obiskovali in jo tolažili. Iskrena hvala * , % dL pT?etniJ osebju internega m kirurškega oddelka. *ahv'\CV- ln vsem. ki so ji pomagali lajšati bolečine • Jujcm° vsem sorodnikom, dobrim sosedom, h ,n sem. ki ste nam v teh težkih trenutkih I f "kh einRovh Za.PrelcP pogrebni obred, pevcem za odpete ePrehr ''n'' 8 Mariji Šnurer Iskrena hvala kolektivu ^evij10 Sobota lervsem. ki ste jov tako velikem 1 9 spremljali na njem zadnji poti ^setn še enkrat prisrčna hvala! k< smo jo imeli neizmerno radi Oh boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom botrini sosedom in znancem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vencem za sv maše ter jo pospremili k zadnjemu počil k u Posebna hvala g dekanu za pogrebni obred m pevcem za odpele žalosti n ke Še enkrat - vsem iskrena hvala! Mala Polana. 29 septembra 1992 Žalujoči: sin Štefan z zenu Marijo, vnuka Slavko in Jožef z družinama, snaha Katarina ter vnukinji Slavica z družinama iz Ljubljane Kolomana Vratarica iz Černelavec, 1982-1992 Karoline Vrataric iz Černelavec, 1989-1992 Hvala vsem, ki se ustavite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče ali se vsaj z lepo mislijo spomnite nanju Žalujoča hčerka Olga in sin Koloman z družinama ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po dolgi bolezni v tihem jesenskem jutru zapustila naša draga mama, babica in prababica Veronika Sanca iz Središča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in prelepo cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi V SPOMIN 3, decembra bodo minila 3 žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče Štefan Šanca iz Središča Iskrena hvala vsem, ki se i lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 63 ietu je umrla draga žena, mama in babica Angela Mandič roj. Zorger, iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, i- sosedom, prijateljem m znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala zdravnikom in strežnemu osebju mariborske bolnišnice v 15. nadstropju za ves trud in nego med njeno boleznijo. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Minila žalostna so leta tri, zapustil dom m svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi, in svečka v spomin gon V SPOMIN 6 oktobra minevajo tri žalostna leta, odkar naš je za vedno zapusti! naš dragi mož, oče. tast in dedek Štefan Copot iz Odranec, Sevranska 12 Prisrčna hvala vsem, ki mu zadnji dom krasite, in z dobro mislijo v srcu ob njegovem grobu postojite , ,1L 6 . t , .1 -s • J z • - • . . Žalujoči vsi njegovi Mri zbogom nisi rekel niti roke stisnil nam, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek m svak Aleksander Novak iz Kuštanovec 43 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na zadnji poti Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Koscu za poslovilne besede. Hvala domačim gasilcem in dr. Brozoviču za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala kolektivom Jeklotehne Murska Sobota, kolektivu Univerzala Marketa Lendava, VVO enota Gregorčičeva Murska Sobota. Kuštanovci, 27. septembra 1992 Žalujoči: žena Karolina in vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata Karla Langa iz Nuskove 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje Posebna hvala g. župniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in g. Kranjcu za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala GD Nuskova za pomoč in vsem drugim gasilcem za spremstvo. Žalujoči: žena Marija, sin Drago in hči Majda z družinama, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo Življenje tvoje bilo je težko, za vse si skrbel, le zase Časa nisi imel, a v naših srcih boš večno živel. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustil dragi mož, tast, dedek in pradedek Kolman Časar upokojeni kovaški mojster iz Odnnec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence m cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornici krajevne skupnosti in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskiena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Nasmeh in tvoja dobra volja vsakogar osrečiti sta znala Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin m trpljenje. V SPOMIN 9 oktobra 1992 mineva deset žalostnih let. ko si nas tako nenadoma in mnogo prerano zapustil, naš najdražji >n dobri mož. oče. sin, brat, stari oče in zet Alojz Krpič iz Gor. Slaveč 78 Leta minevajo, a neizprosna žalost, bolečina, praznina in misel nate so ostali v naših srcih Nikoli ne boš pozabljen, saj živiš v spominu dragih Hvala vsem, ki obiščete njegov prerani grob in mu prižigate svečke? ' " Z bolečino v srcu vsi njegovi najdražji CRENSOVCI Lendavski pereči stara šola - Prekmurske čete 20 VSE NA ENEM MESTU Prleški in prekmurski nacionalisti so v imenu krvi in zemlje upravičeno nezadovoljni z novim slovenskim denarjem. Nezadovoljni so, ker je bila menjava za bone izvedena k razmerju ena proti ena. zaradi česar kovanega denarja še dolgo ne bo na spregled, saj zanj ne bi bilo mogoče ničesar kupiti. Prekmurec in Prlek pa imata pravi občutek veljave šele tedaj, če jima med hojo ali praskanjem po jajcih v Žepu cinglja. To je prvi razlog nezadovoljstvu. Drugi razlog je svetovno-potovalne in božjepome narave Vsi državljani pravih držav. ki potujejo po svetit, bodisi kot turisti, bodisi koi romarji. se radi postavijo oh kak vodnjak in vanj zn izpolnitev želja mečejo kovance svoje države. Prekmurski in prleški popotniki, ki se vsekakor hočejo vedno in povsod pokazali kot kavalirji, so že doslej nosili S seboj kamenje, ki so ga privezovali nu svoj papirnat denar, da se je njihovo darilo za srečo potopilo Zamenjava denarja jim pri tem nadležnem opravilu ne bo nič pomagala. Razočarani so uidi soboški nasprotniki Spomenika zmage, ki bi na njegovem prostoru raje videli fontano Kovancev. ki bi jih ljudje vanje metali pa ni Posebno tehten razlog imajo vsi tisti, ki se radi hranijo s srbskim ajvarjem in drugimi v steklene kozarce vloženimi dobrotami na katerih se pokrov odpira s pomočjo kovancev Ker ni kovancev, morajo ajvar uživati tako, da od zunuj ližejo kozarec Prekmurski nacionalisti so si zato ,- jezo v domačem srcu ogledati bankovce na katerih ni nikogar domače krvi, ne Tkalca, ne Kuzmičev in ne hanocija, m rekli. da jih bodo imenovali takole - mojzes bodo, rekli stotaku. ker je Rihard Jakopič nu njem tak kot starozavezni Mojzes; - kerec bodo imenovali petsto taka, ker jih Plečnik na njem spominja na misijonarja Kereca s skrajšano brado; zmagala je milejša verzija pridevka. kajti predlagali so tudi, da bi temu bankovcu rekli »kozji bak”. ker jih Plečnikova senca spominja na kozoroga; - kriglin bo ime tisočaku, ker je Prešeren na njem tak kor da bi pravkar odložit ček piva in se obrisal bradi po Ko je agencija Venera na zadnji Vestnikov! redakciji sporočila, da bo začela organizirati izlete na Venerino hribovje. so se Jote Graj, Stefan Sobočan, Milan Jerše in Stefan Smej takoj prijavili. Lajči Kovač pa je izrekel znane zgodovinske besede »Nismo mi krava muzara*. Janko Volek ni reke! nič, ker je stiskal pipo med zobmi METROPOL Naša zvesta bralca A.leŠ Časar in Robert Meolic se v teh dneh mudita v hotelu Metropol v Portorožu na jugoslovanski obali od koder sta nam poslala pozdrave. EESEMrt KOHJ trgovina ELA - tekstil - drogerija - športna oprema cvetličarna FERENČAK: - rezano cvetje, lončnice - nagrobno cvetje, venci, ikebane - pogrebne storitve knjigarna HORVAT: - šolske potrebščine - pisarniški material - poslovna darila trgovina Mc: - zlato ’ - kristal - ekonomske storitve - veleprodaja kock za podkurjanje ŽIGA - veleprodaja ANTIFRIZA iz Madžarske, koncentrat - darila za prihajajoče novo leto gradbeno podjetje IGMA, d.o. o.: gradnja, adaptacije, saniranje stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov; izdelava predračunov za posojila foto GYURICA: - izdelava fotografij za dokumente - razvijanje filmov - fotografiranje ob vseh priložnostih NK Potrošnik Beltinci Odstopila Maucec in Tkalčec Pri beltinskem prvoligašu Potrošniku, ki se je po treh zaporednih porazih znašel v nezavidnem položaju, saj je s tremi točkami na zadnjem mestu, je prišlo do sprememb v strokovnem vodstvu. Odstopila sta trener Stanko Maučec in tehnični vodja Zlatko Tkalčec. Upravni odbor kluba je njuna odstopa sprejel, s tem da bo Tkalčec še naprej delal v klubu. Trenerske posle je prevzel mladinski trener Jože Sečkar, ki je že tudi vodil Potrošnik na tekmi v Izoli. Vodstvo kluba pa bo v najkrajšem možnem času angažiralo novega trenerja in tehničnega vodjo, ki bosta beltinskega prvoligaša vodila v nadaljnjem tekmovanju. F.M. Najamemo poslovne prostore, pribl. 80 m2, v Slovenski ulici (prej Titova) v Murski Soboti za opravljanje komercialne dejavnosti. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika, Slovenska 41, telefon 21 383. Priporočamo se! mmis 1 Cene sadja in zelenjave ' VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POMURKA Jabolka 90,00 60-00 Hruške 120,00 80.00 Slive 130,00 Banane 120,00 65,00 Limone 180,00 220,00 Nektarine 180,00 Grozdje 120,00 130,00 Solata 220,00 170,00 Paradižnik 160,00 120,00 Čebula 60,00 50,00 Česen 250,00 340,00 Krompir 35,00 25,00 Zelje 50,00 50,00 Korenje 100,00 60,00 JUc* 11,00 10,00 Radgonski mehurčki Če verjamete ah ne, ne potrebujem nobenega koledarja, niti uradne napovedi, pa bom vedel, kdaj je v Radgonsko-Kapelskih goricah trgatev. Ti dnevi imajo svoj vonj, svojo barvo, zvok harmonijo in. če hočete, tudi svoj okus In zadnji konec tedna je imel prav zares vse te lastnosti Že v soboto zgodaj zjutraj seje v Gornji Radgoni čutilo, da se pripravlja trgatev Vsi so nekam hiteli, prihajali iz trgovin s predmeti, ki so jih potrebovali - vedra, »piite«. škarje in še marsikaj je bilo treba dokupiti. Morebiti so jih kam založili, zlomili, ali pa - tako kot moj sosed - posodili nekemu dobremu znancu, katerega imena m podobe pa se letos ne spomnijo Gospodinje so kupovale klobase, kruh m naj lepše kose svežega mesa. Ne. ko je trgatev, se pa res ne skopan' Avti s prikolicami, naloženi s »piitami«. sodi in drugim, traktorji s polivinilastimi prevlekami na prikolicah in nato še odhod trgačev, ki se vsi zaskrbljeno ozirajo v nebo, čeprav so skoraj prepričani. da ne bo deževalo. In resje sijalo sonce, nebo so sicer prekrili dežni oblaki, toda večina je trgatev opravila Še v zlato rumem bleščavi. Mesto je bilo to soboto skorajda opuščeno - pravi Prlek in Štajerc pač morata biti kje na trgatvi, čeprav le za pol ure! Po mestnih ulicah so vozili - ne vozili, kar divjali so - traktoristi s polnimi prikoti- cami grozdja. Ne vem, zakaj so tako hiteli - morebiti so bili plačani po tem, koliko voženj bodo opravili ali pa so se bali, da bi jim grozdni sok odtekel v kanalizacijo Kakorkoli - meni se zdi tako divjanje z darovi narave (kljub suši, so vinogradniki zadovoljni z letino) bogoskrunsko. Ko sem tako gledal vso to vzhičenost ob trgatvi, sem si tudi jaz zaželel kozarček mošta. Kaj hočete, vsi pač r.imamo vinograda. Veste, koliko stane? Liter mošta stane v gostilni 400 novih tolarjev Pa sem si raje v trgovini kupil liter dobrega vina lanske letine. Najpomembnejši del trgatve pa se je začel pozno zvečer ali ponoči, ko so se močno »utrujeni« trgači vračali iz vinogradov. »En hribček bom kupil Sem fantič zelenega Staje rja .. Prijatli, obrodile so trte ...« vse to m še marsikaj drugega sem imel čast poslušati. Naj jim bo ... samo da bo vino dobro m predvsem poceni, o tem pa močno dvomim. Sicer pa, če nameravale te dni priii v Gornjo Radgono, vam predlagam, da pridete kar peš. Zaradi semaforjev na cestnem gradbišču, ki povzročajo čedalje večjo zmedo in celo nesreče, boste izgubili pol živcev. Drugo polovico živcev pa takrat ko boste iskali parkirni prostor. »RADGONČAN« Želja vinogradnikov, da ob koncu tedna ja ne bi zmanjkalo vode v ceveh, ki so razpredene po vinogradniških vrhovih in pobočjih, se je uresničita: vode je bilo dovolj! Se več: v nedeljo so bile izdatne padavine, zato so prišli do te dragocene življenjske tekočine tudi tisti, ki nimajo vodovodov, ampak zbirajo v cisternah deževnico. In zakaj je bila tako pomembna dobra oskrba z vodo prav ob trgatvi? Delno zato, da so kletarji temeljito oprali posodo pretežno pa zato, da so (nekateri) lahko dobili dodatne količite »mošta«. Seveda pa do tega niso prišli s pomočjo čudeža (da bi vodo spremenili v vino z blagoslovom), ampak s kvašenjem tropin, dodajanjem sladkorja, vode... Slutim. da je bilo tokrat »čudežni-kov« nekaj več kot lam, saj je bila letošnja letina v primerjavi z lansko slabša Do tega sklepa sem prišel tudi zato ker so po tej trgatvi ostali v vinskih kle teh mnogi gospodarji, medtem ko so v prejšnjih letih šli domov hkrati s trgači. Tudi moj znanec Janči je pridobil na ta način nekaj več mošta. Sicer pa so nekateri že taki strokovnjaki, da kupci večkrat ne ločijo med naravnim in »delanim« vinom. Za letošnji slabši pridelek v vinogradih naj bi bilo krivo (poleg suše m trtnih škodljivcev) neprimerno gnojenje. Trta pogreša hlevski gnoj! In kako ga dobiti, ko pa je po vaseh vse manj krav in bikov? Franc se je spomnil govedorejske farme v Ginjevcu pri Nedelici. kamor je vložila država večjo vsoto denarja. hlevi so na tako imenovani globok nastilj. gnoj odstra- njujejo, ko se enega metra... »Nagoto dobim!« je potolažili«^ Pa je bil to račun brez * marja! Gnoj je že P° « • ki so stali toliko in lol'^" ionov, so prazni že dva in sam ljubi še kdaj napolnili? Mar J zato, ker m telet? Da J» bilo, močno dvomim . , Nimam pa več po«^ o napovedih gradnje Rakičana proti Ju« stroj, so končno Ponekod so si Xer I mili zobe, drugod. na P v močvirju pn Treb a, šlo gladko. Tako so . ^jto-vali z lahkoto ker rov. nastale pa «> ’ hcr jih lastniki gozdičko " (0 tare h odpeljati. Mart L ^0 kole pokritiziral- » hodili sekat drevje gozd, da bi si P^ pasoU«' čili zastonj štor, zd J F se dje tako gosposki1. Jtorin 1 niti ne da. da bi ra* prav- , z njim kurili!« V. pa le mso uki p^ da bo neki »ZiSKanj hci:e kupit, eksploav- « -•razstaviti« vse što oZJ1*. je navozil zet avtop«” To bo pokalo! ,iw(1ed4* Života je bilo na igrišču Nafte. t golov, žal pa so d dva Vzrok: denar! P* ( Cern (in tudi na njem*J jWr»* reklamnih sporočil-P K r! nova se ne manjka, V blagajni pos^" d0„o | več cvenka Inko £“>0 . bomo kupi । "^adoito-bodo kosah z MaraOf lej pa roke kvišku Cene rabljenih avtomobil®* V nedeljo so lastniki rabljenih avtomobilov na zarMClj” n zaradi slabega vremena pripeljali le 17 vozil- Lastnik uiom’ a avtomobili: R4 TL, letnik [982, s prevoženimi I-1' . 2.000DEM. Lada (2* 3.13* z z?