MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Ur«dnlitwo in uprava: Maribor, Aleksandrova e*»t» it. 13 , Telefon 2440 In 3456 Uhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. uri « Velja mesečno prejeman v upravi ali pe poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din « Oglasi po ceniku « Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani > Poštni čekovni račun it. 11.400
JUTRA”
Dr. Pivko proti socialnim krivicam
VELIK GOVOR NAŠEGA POSLANCA V NARODNI SKUPŠČINI ZA URADNI-ŠTVO, INVALIDE, UPOKOJENCE IN ŽELEZNIČARJE.
V svojem govoru v narodni skupščini, v torek 1. t- m. je naš mariborski poslanec g dr. Ljudevit Pivko naglasil v prvi vrsti tri velike in nujne potrebe: ure-ditev priznanja vojnih let državnih uslužbencev, preskrbo invalidov in kronskih upokojencev, ter izboljšanje položaja že-'ezniških delavcev.
Pc uvodnih izvajanjih o političnih razmerah v Sloveniji je očrtal položaj, ki je nastal lansko leto v denarnem poslovanju ter naglasil, da se razmeje, sicer počasi, a vendar stalno boljšajo. Nato pa je toešei na § 270 uradniškega zakona in dejal:
/Gospodje narodni poslanci! .Znano 'toni je, da srno državljani po letih službe, katero je kdo opravil v vojski Srbije Črne gore, a drugi v vojski Avstro-°grske, razdeljeni v dve vrsti. Ta razliki jo mogla biti opravičljiva prva leta uašj države, danes pa, ko je popolno zedinjenje izvršeno dejansko in po imenu, bi se morala tudi določila § 270., ki govore o tej zadevi, temeljito spremeniti. Določila tega paragrafa ustvarjajo v odstavkih 4. 6 in 7 beneficije in privilegije glede priznanja službenih let osebam, ki so izpolnile pogoje za priznanje osebne Pokojnine. Točka 4. in 7. omenjenega zu-kona se nanaša na one osebe, ki so za časa vojne že bile v državni službi. Njim sc za vsako v vojni prebito leto pripozna eno kot beneficij, medtem ko se točka ? nanaša samo na one, ki so bili v vojnih letih aktivni ukazni uradniki kraljevine Srbije ali kraljevine Črne gore, a niso bili kot vojaki v vojaški službi. Tem se k vsakemu letu prišteje še 6 mesecev- Za °sebe, ki za časa vojne niso bile v držav-n'l službi, ampak so stopile vanjo šele Dotom, se pa izvajajo določila točke 5 in Točka 5. deli bivše avstrijskoogrske vejake na dve vrsti, na one, katerim se Pokojnino prizna v vojaški dobi efektivno odsluženi čas preko obveznega dveletnega roka in orožnih vaj; to so torej tisti, ki so stopili v državno službo po ^septembru 1. 1919., ko je bil srbski vo-biški zakonik razširjen na vso državo, 1,1 r.a one, ki so stopili v državno službo breči 6. septembrom 1. 1919. Tem drugim pc starejših določilih priznava za pokojnino tudi čas obveznega kadrskega roka, in sicer, če so stopili v državno s*«žbo pred dovršenim 32. letom. Po točki 6. se priznava osebam, ki so služile v srbski ali črnogorski vojski, v vojni prebiti čas dvojno, odbije se samo kadrska sl«žba, dočim priznava točka 5- bivšim v°iakoin avstrijskoogrske monarhije sa-ll*o enkratpo štetje, dasj so bile razmere povsod enake.
Princip vsake pravne države je enakopravnost državljanov pred zakoni, In sicer tako v dolžnostih, kakor v pravi-c9h. Odredba točke 6. priznava vojakom Srbije in črne gore ter dobrovolj-cern beneficije, katerih ne priznava av-■drijskoogrskem vojakom, Tako ustvar-to zakon prlviliglrane in zapostavljene državljane, kar povzroča nesoglasja in °hčutek neenakopravnosti. Prav je, da priznava srbskim in črnogorskim vojakom ter dobrovoljcem v volni preživljen cas dvojno, a priznavati bi se moral tudi Vsem ostalim, ki so stopili v državno službo od 1. septembra 1.1919. do 1.1923., k« ie b:i uveljavljen novi uradniški za-k(‘n. To bi bilo v skladu tudi z določili bivše Avstroogrske, ki so bila takrat še v veljavi. Paragraf 270. se mora torej Prei ali slej spremeniti. To bi se lahko
zgodilo že s tem, da bi se besede »v vojski Srbije in Črne gore« zamenjale z besedami »za časa vojne«. Gospoda,.mi do-brovoljci ne moremo biti zadovoljni, če se nam dajejo v tem oziru prednosti tudi še v kraljevini Jugoslaviji. Dobrovoljcem naj se dajo beneficiji v obliki zemlje in socialne pravičnosti.
Slično kakor z bivšimi vojaki, je tudi z invalidi. Ker bo o tem govoril obširneje tovariš Rape, bom zelo kratek. Na invalidskem občnem zboru 31. januarja 1.1. v Mariboru, je dejal beograjski delegat g. Nedič, da bo poprej rešena, svetovna kriza, kakor bo končno urejeno vprašanje naših invalidov. Izjavil je odkrito, da državi niti ni mogoče, da bi jim dala ekvivalent za njihovo trpljenje in izgube-Nobena država ni mogla popolnoma rešiti tega problema. Invalidi se tretirajo tako, da niti stoodstotni ne prejemajo zadostne podpore. Še slabše se godi onim, katerim ni bila priznana višjeodstotna invalidnost. Gospodje! Ta prognoza g. Nediča je točna, a kar je rekel o invalidih, velja tudi za naše stare, posebno kronske upokojence.
Kolikokrat so že prišli v narodno skup ščiuo in v razne urade in kolikokrat se jim je reklo: »Storili bomo vse, kar bomo mogli!« Odhajali so zadovoljni in nezadovoljni, a do danes se ni še prav nič storilo. Ta problem bo ostal tudi letos in zanaprej nerešen. Velik del upokojencev prejema še danes kronske pokojnine. To je za eksistenco, za današnji standard premalo. Ako torej ne morete pomagati vsem, pomagajte vsaj najbed-nejšim in prevedite kronske upokojence na dinarsko podlago. Razen tega jim dajte na železnicah enake ugodnosti, kakr šne Imajo aktivni uradniki. Prosim torej kraljevsko vlado, da to stori!
Gospodje narodni poslanci! Izvoljen sem v okraju in mestu Maribora, zato je moja dolžnost, da zastopam tudi delavstvo. V našem mestu je v delavnicah državnih železnic in drugod na tisoče delavcev. Zato vam hočem vsaj v krat kih potezah podati pravo sliko sedanje ga njihovega življenja. Naši delavci v delavnici so prejeli danes, 1. marca, po 2 8 največ 20 Din zaslužka za zadnjih 15 dni. Kako naj s tem žive? Profesioni-sti dobivajo po 4 do 5 Din na uro in zaslužijo tako na mesec 1000 do 1300 Din, a prišli so že tako daleč, da v gotovini sploh ničesar več ne prejmejo. 2e 1. aprila 1. 1931 jim je bilo odtrganih 50% akordnega zaslužka, dne 14. septembra se je zmanjšalo število ur od 8 na 6, dne 28. septembra se je sicer zvišalo na 7, dne 24. novembra jim je bil zopet vzet 1 Din od akordnega zaslužka na uro. Vse to pa še td bilo dovolj! Dne 1. oktobra so jim bili znižani celokupni dohod-ki za novih 6%. V enem samem letu so tako izgubili skupno 38 odstotkov zaslužka.
Uradništvo in regulirano osobje je tnalo na boljšem, ker more vsaj napredovati, delavcu pa je to onemogočeno Zaslužil bo vedno enako, pa še od tega Se mu neprestano odtrguje del za delom Pred dnevi pa se je pojavil na deskah direkcij nov razpis prometnega ministrstva, s katerim se delavstvu zopet jemlje 5 odstotkov dnevnega zaslužka, in sicer tudi za nazaj do 1. oktobra lani Razpis se nanaša na zakon o zmanjšanju prejemkov, toda v tem zakonu o de lavskih mezdah nikjer ni govora. Očit
Novi boii na ianghaiski fronti
JAPONCI SO ZNOVA NAPADLI KITAJCE. PRED ŠANGHAJEM JE BILO 23.000 MOŽ UBITIH IN RANJENIH. MATERIALNA ŠKODA ZNAŠA 60(1 MILIJONOV DOLARJEV. JAPONSKO TAK TIZIRANJE JE LE SLEPILO ZA DRUŠTVO NARODOV.
lic, v katere se je prostovoljno umaknil, da bi obvaroval Šanghaj nadaljnjih grozo!, brani! do zadnjega moža in do zad-
ŽENE.VA, 5. marca. Včeraj zvečer je japonski glavni delegat pri Društvu narodov izjavil francoski delegaciji, da japonska vlada pod dosedanjimi pogoji ne more pristati na -sklenitev premirja na šanghajski fronti. Zaradi tega so bile japonske čete prisiljene zopet preiti v napad.
ŠANGHAJ, 5. marca. Sinoči so se na vsej fronti pri Nankjangu in Tacangu pričeli novi boji med Japonci in Kitajci, Najprej se je pričelo divje obstreljevanje artilerije, sledili pa so manjši spopadi. Japonci so razglasili, da so baje izzvali Kitajci, ki so nepričakovano pričeli obstreljevati njihove nove postojanke. ki še niso dograjene- To japonsko trditev je kitajski glavni stan odločilo zavrnil z uradnim komunikejem, v katerem ugotavlja, da so nove sovražnosti izzvali Japonci sami s svojo artilerijo. Obstreljevanje se je nadaljevalo tudi vso noč, dočim se bodo danes pričeli najbrže tudi večji spopadi pehote. Kitajski glavni
nje pedi zemlje.
LONDON, 5. marca. Po uradnem jjo-ročilu iz Šanghaja so imeli Japonci in Kitajci v teku enega meseca bojev zu Šanghaj 23.000 mrtvih In ranjenih. Število v Čapeju in Kijangvanu ubitih civilistov je zelo veliko in se natanko sploh ne da ugotoviti. Materialna škoda v obeh mestih presega vsoto 600 milijonov dolarjev. Mimo tega sta utrpeli tudi trgovina in industrija v Šanghaju ogromno škodo, ker je skoraj ves promet počival.
ŠANGHAJ, 5. marca,. Kitajski financ ,i minister Sun g je izjavil dopisniku »United Preše«, da so vsaka pogajanja pri »okrogli mizi« nemogoča, dokler se japonske čete ne umaknejo s kitajskega ozemlja, ki obsega 500 kvadratnih miT, Japonsko govorenje pripravljenosti za sklenitev miru je samo slepiio za Društvo narodov iu velesile. V resnici se pri-
stan izjavlja, da bo svoje nove postojan-1 pravliaio na nov e bojne operacije.
Načelno glasovanje o proračunu
VČERAJŠNJA IN DANAŠNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. ZA PROR A. ČUN JE GLASOVALO 268 POSLANCE V, PROTI 10, OSTALI SO SE ODSTRANILI ALI SO BILI ODSOTNI. PODROBNA DEBATA.
vstal s svojega sedeža, pokazati, ali je
BEOGRAD, 5. marca. Na današnji skupščinski seji je govoril najprej finančni ministeV dr. Djordjevič o finančni in gospodarski politiki države ter orisal smernice za bodoče delo. Med drugim je dejal, da bo vlada z veseljem o-svojila vsako dobro in iskreno zamišlje-
za proračun ali ne. Končni rezultat glasovanja je bil sledeči: Od 305 poslancev jih je glasovalo 268 za, 10 pa proti. Ostali so se pred glasovanjem deloma odstranili, deloma pa so sploh bili odsotni. -Izmed slovenskih poslancev je glasoval
no iniciativo narodne skupščine. Baza j proti proračunu poslanec Alojzij Pavlič, vsesedanje državne finančne politike mol Ob 11. uri sc je pričela podrobna de-ra biti proračunsko ravnotežje, ohrani-1 bata. Do 12. ure je bil pregledan in odo-tev stabilizacije dinarja in pametno in I bren proračun vrhovne državne uprave.
zdravo izvajanje davčne prakse.
Po ministrovem ekspozeju. ki ga je narodna skupščina sprejela z odobravanjem, se je izvršilo načelno glasovanje. Vsak poslanec je moral s tem, da je
Sledila je razprava o proračunu finančnega ministrstva. Ob času zakiiučitve uredništva govori pravosodni minister Boža Maksimovič o postavkah svojega resora.
OSIJEŠKA TOVARNA KEKSOV V PLAMENIH.
OSIJEK, 5. marca. Včeraj je iz še nepojasnjenega vzroka nastal ogenj v tukajšnji tovarni keksov »Karolina«, last banke »Union«, in jo skoraj popolnoma
uničil. Nastala škoda znaša 3,500.000 Din. Tovarna je bila zavarovana za 4 milijone.
Vreme.
Nobene bistvene spremembe.
no gre le za naknadno tolmačenje glavv ne kontrole in finančnega ministrstva. Toda to tolmačenje je krivično in se ne o-zira na ljudi, ki so že popolnoma na koncu in jedva še žive.
Pomislite, gospodje, kaj si misli delavec, ki dela luksuzna dela v delavnici, v pulmanih Itd., ko vidi, da stanejo ta dela milijone, da se porabi samo za pozla-čenje okovja 30.000 Din, a njemu, ki to delo opravlja, se zopet jemlje 5% beraškega zaslužka, da mu ostane I. marca le še 8 Din! Neki delavec mi je rekel: »Kako naj grem domov? Bojim se zopet prepira z ženo, ker moram plačati stanovanje in hrano, obleko in potrebščine za otroke, ki hodijo v šolo. Glejte, odbili so mi 140 Din za pokojninski sklad, 36 za bolniško blagajno, 27 za davek in organizacijo, toliko za kuluk, toliko za teh zadnjih 5%, za zadrugo itd.« Kam vodi to, gospodje?
In še nekaj. Železničarji v delavnicah bi morali prejeti razlike iz 1. 1923 in 1924, ko so bili prevedeni iz položaja name-
ščencev Južne železnice v položaj nameščencev državnih železnic. Te razlike .znašajo pri posameznih 2000 do 3000 Din, pri ostalih kategorijah nekaj več. Cela vsota znaša okoli 15,000.000 Din. Na Maribor odpade 2 do 3 milijone dinarjev. Država to vsoto dolguje, a jo je prevedla na partijo dolgov prejšnjih let, kar pomeni, da se v doglednem času še ne bo izplačala. Zato prosim, da. se ta razlika čimprej izplača. Pri zagrebškem ravna-nateljstvu se je to vprašanje že rešilo. Naši delavci so večinoma nacionalni, tudi oni, ki so bili organizirani pri socialistih. Dobri delavci so in dobri državljani. Zato zahtevam, da se delavstvu pomaga, da bo zopet z veseljem hodilo na delo in bo živelo tako kakor zasluži po svojih sposobnostih, marljivosti in strokovnem znanju!«
Ob koncu je govoril dr. Pivko še o nekaterih nejasnih postavkah proračuna in zaključil svoj govor z željo, da bi srečno prebrodili in premagali sedanje tako izredno težke ča&fe.
Komisar pri »Kmetijski eksp. zadrugi«.
Včeraj je banska uprava imenovala komisarja, ki bo začasno vodil posle Kmetijske eksportne zadruge«. V najkrajšem času bo sklican izreden občni zbor, na katerem bo padla končna odločitev, ali bo zadruga poslovala še nadalje ali pa bo likvidirala. Ko prevzame posle od banske uprave imenovani komisar, kar se bo zgodilo najbrže že danes, bodo izpuščeni iz preiskovalnega zapora aretirani voditelji Kenda, Žun-kovič in Krištofič, ter jih bo komisar potreboval pri urejevanju poslovnih knjig.
Akcija za znižanje najemnin.
Vse stanovske in strokovne organizacije državnih in privatnih nameščencev ter uslužbencev vabi pripravljalni akcijski odbor, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bo v torek 8. t. m. ob 20. uri v dvorani Nabav-ljalne zadruge na Rotovškem trgu. Na tem sestanku bo izvoljen akcijski odbor. ki bo sklical velik shod, na katerem bodo razpravljali o perečem vprašanju o znižanju stanovanjskih najemnin in najemnin za poslovne lokale.
Odlikovanje.
Zveza čehoslovaških gasilnih društev je odlikovala poveljnika tukajšnjega prostovoljnega in reševalnega drušva gosp. Ivana Vollerja s svojo častno kolajno. Čestitamo!
Zapiranje trgovskih lokalov.
Mestno načelstvo v Mariboru kot o-ortna oblast je obvestilo Gremij trgovcev, da bo z ozirom na mnoge pritožbe radi nereda v zapiranju trgovin v bodoče dalo nadzirati zapiranje po policiji in se bodo vsi prestopki kaznovali, nakar se trgovci opozarjajo. Zato prosi gremij kupujoče občinstvo, da si nabavlja svoje potrebščine pravočasno, ker bodo trgovci v izogib kazini primorani ob določenih urah lokale zapirati.
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden bo imela nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna, pri »Sv. Antonu« v Frankopanski ulici.
Razne nezgode.
Včeraj popoldne je padel na zaledenelih tleh v Kacijanerjevi ulici železniški uradnik Simon Jančar in si močno poškodoval levo nogo. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Tja so pripeljali včeraj popoldne tudi že priletno delavko Marijo Ačkovo, ki si je pri padcu zlomila desnico v zapestju in hlapca Josipa Lapornika Iz Slivnice, ki je dobil pri nakladanju hlodov težke notranje poškodbe.
Gasilno in reševalno društvo.
Od nedelje 6. t. m. do prihodnje nedelje bo v pripravljenosti 3. četa. Četnik Henrik Egger. V primeru požara in nesreče kličite telef. št. 2224 in 2336.
Skioptične slike o upepeljevanju mrličev.
Pri današnjem predavanju »Ognja« o upepeljevanju mrličev, ki bo točno ob 20. uri v kinu »Apolo«, se bodo predvajale tudi skioptične slike, na katerih bo videti zlasti najmodernejše evropske krematorije. Vstop je vsakomur prost.
Veliko tombolo
priredi Sokol Maribor - matica na Belo nedeljo 3. aprila. Tombola bo v prid zgraditve sokolskega doma v Mariboru, ki naj bo ponos Maribora in naše severne meje. Maribor bi pridobil z njim tudi nai-višjo telovadno šolo v državi, stalno prednjaško šolo s 50 slušatelji. Z velikihi trudom so zbrana že precejšnja sredstva in bi še s podporo vseh zavednih Mariborčanov dal uresničiti dom v najkrajšem času. Prošnje za prispevke so že razposlane in je bil odziv že v prvih dneh jako razveseljiv, posebno s strani mariborskih tvrdk. Naprošeni so vsi, ki se še niso odzvali, da oddajo prispevke v trgovini Bureš ali javijo tvrdki Rosina (tel. 2090), kje naj se darila za tombolo prevzamejo.
Postrvne mladice.
Odjemalci postrvnih mladic naj izvolijo do, 10. marca t. 1. prijaviti nujno potrebno število pri društvenem blagajniku g. J. Greinerju v Mariboru, Gosposka ul. 2. — Ribarsko društvo, Maribor.
Svobodna žitna trgovina
VAŽEN ZAKONSKI OSNUTEK MINISTRA Dr. KRAMERJA.
Na predlog trgovinskega ministra dr. Alberta Kramerja je sklenil ministrski svet na svoji včerajšnji seji ukiniti notranji žitni režim. Načrt zakona o tej ukinitvi bo predložen narodni skupščini in senatu čim bo dobil kraljevo pred-sankcijo.
Po novem zakonskem osnutku se bo v notranjosti države uvedla zopet popolnoma svobodna trgovina z žitom in moko. Priviligirana izvozna družba bo v bodoče poslovala samo kot organizacija za izvoz v tujino in bo kupovala v ta namen žito po določeni ceni. Namesto dosedanjega mlinskega doplačila se
uvede poseben mlinski doprinos, izračunan na podlagi dejanske kapacitete mii-nov. Vse razlike med mlini se odpravijo in kmečki mlini bodo oproščeni vseh dajatev. Z ozirom na načelo, da se notranja trgovina z žitom ne more podvreči nobeni omejitvi, bo tudi mlinski doprinos zelo nizek in ne bo vplival na ceno moke.
Pričakovati je, da bodo po uvedbi novega zakona cene moke znatno padle, kar bomo zlasti pri nas v Sloveniji, ki je od sedanjega žitnega režima težko prizadeta, vsi pozdravili.
V nedeljo popoldanska predstava, zvečer Rumba konkurenca v Veliki kavarni.
Proslava na drž. gimnaziji
60-letnice ravnatelja dr. Tominška
Včeraj ob 10. uti je začela ta mala, intimna slavnost: dvorano so napolnili dijaki, od katerih je po petero zastopalo vsak razred (ker bi bila sicer dvorana prepolna) in profesorski zbor z jubilantom v svoji sredi.
Za uvod je domači orkester pod taktirko osmošolca Haasa zaigral koračnico. Nato je stopil pred zbrane profesor dr. Anton Dolar, ki je v daljšem govoru očrtal požrtvovalno delo dr. Tominška za prospeh in napredek našega šolstva, nakar je v imenu profesorskega zbora izročil slavljencu lep kadilni servis kot trajen spomin na ta dan. Vsi navzoči so priredili g. ravnatelju prisrčne ovacije. — Nato je nastopil pevski zbor pod vod stvom osmošolca Miheliča, ki je zapel prigodnico in pa pesem »Zabučale gore ...« Zatem je sedmošolec v imenu di-jaštva nagovoril jubilanta v lepih, izbranih besedah.
Končno se je ob ponovnih ovacijah dvignil slavljenec, ki je v daljšem govoru opisal vse svoje desetletnice, od prve, ko je vstopil v gimnazijo pa zdaj do te šeste, ki jo prazmfje kdF dolgoleten gimnazijski ravnatelj in izrekel toplo zahvalo profesorskemu zboru in dijaštvu za vse izkazane simpatije.
Vesela koračnica, zaigrana od dijaškega orkestra, je zaključila slavnost.
Večer Erne Kovačeve.
Naša znana in priljubljena plesalka in gimnastka gdč. Ema Kovačeva priredi prihodnje dni v Narodnem gledališču svoj plesni in gimnastični večer, na katerem bodo nastopile tudi njene učenke. Na sporedu bodo klasični in moderni plesi ter ritmični nastopi.
Spominska proslava škofa Dobrile.
Da poleg ostalih jugoslovanskih mest proslavi tudi Maribor na skromen. način spomin tega probuditelja tužne Istre, priredi društvo »Nanos« v četrtek 10. t. m. ob 20. url v mali dvorani Narodnega doma predavanje o delovanju in življenju škofa Dobrile. Predaval bo dobro znani župnik-begunec g. Jakob Soklič. Dolžnost vseh mariborskih Primorcev je, da se predavanja udeležijo. Vstop brezplačen.
Na proslavo Tyrševe 1 Obletnice!
Pozivamo vse naše sokolske pripadnike, da smatrajo za dolžnost udeležiti se proslave, ki bo jutri dopoldan z začetkom ob 10. uri. v veliki dvorani Narodnega doma. Ostalo Sokolstvu naklonjeno občinstvo je najiskremeje vabljeno! Vstop prost. — Zdravo!
Skrb za reducirano delavstvo.
Včeraj je upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani pretresal vprašanje o položaju, nastalem po velikih redukcijah v naših rudarskih in industrijskih podjetjih. Delavska zbornica bo sestavila resolucijo, katero bo poslala socialnopolitičnemu odboru narodnega predstavništva in na druga merodajna mesta. Tu« di mariborsko delavstvo bo kakor do-znavamo, v kratkem doletel ta najhujši udarec, ker so na vidiku velike redukcije.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 5. marca ob 20. uri »Trije vaški
svetniki«. Premijera. Ab. C.
Nedelja, 6. marca ob 15. uri: »Trije vaški svetniki«. — Ob 20. uri: »Dijak-
prosjak«.
Jutri v nedeljo bosta dve predstavi. Popoldne ob 15. uri repriza velezabavne kmečke veseloigre »Trije vaški svetniki«, katere premijera je nocoj v soboto. — Zvečer ob 20. uri Millockerjeva klasična opereta »Dijak-prosjak«, polna krasne muzike in zabavnega dejanja.
Ljudska univerza v Maribor«.
V pondeljek ob 8. uri zvečer nadaljevanje slovenskega cikla. Predava po dolgem čašu spet pionir slovenskega pla ninstva g. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane na podlagi izbranih projekcijskih slik o onem delu naših zapadnih Julijskih Alp. ki.nam jih je nemila usoda iztrgala.
V petek 11. marca francosko-p reda vanje pisatelja. Rene Courdiata o_ »Madame Pompadour«.
Koncert mladine.
Prof. Emil Adamič, najboljši slovenski komponist mladinskih zborov, pride nocoj na generalno vajo agilnega dijaškega pevskega zbora Ferijalnega sftveza 'tn se odpelje s pevci jutri zjutraj v Mursko Soboto, kjer priredijo koncert slovenske narodne pesmi. Na tem, kakor tudi na mariborskem koncertu se bodo izvajali Adamičevi največji zbori s spremljevalnem klavirja, ki so izšli v posebni izdaji meseca januarja t. 1. Skladbe so zelo efektne, karakterizirane na svojevrsten in prikupen način.
Preselitev OUZD v Mariboru.
Ekspozitura OUZD okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru objavlja, da se 14. t. m. preseli s svojim u-radoni rin ambulatoriji v novo palačo v Marijini ulici št. 13. Vsled selitve ostane urad 11. in 12. t. m. za stranke zaprt, poslovanje v novih prostorih pa se prične 14. trn. V dneh selitve, ko bo zaprt am-bulatorU, bodo zavarovance sprejemali uradni zdravniki v ordinacijo na svojem stanovanju. Naslovi zdravnikov in njihove ordinacijske ure bodo nabiti ob vhodih novega in starega sedeža urada.
Dobrodelna tombola.
Mariborsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo naznanja, da bo priredilo 5. junija t. 1. veliko dobrodelno tombolo, kar naj blagovolijo druga društva upoštevati.
Akademija Nanosa.
. Prihodnjo soboto 12. t. m. bo v tukaj-šnem Narodnem domu velika akademija društva »Nanos«, katere čisti dobiček je namenjen za podporni fond brezposelnih brezdomovincev. Na akademiji bodo sodelovali naši odlični igralci gg. Sancin in Rasberger ter gdč. Udovičeva in Kraljeva. Akademija je pod pokroviteljstvom mestnega podžupana g. Golouha.
Iz policijske shrambe.
V mesecu februarju je bilo oddanih odnosno prijavljenih več najdenih predmetov med njimi srebrna doza, dva zlata poročna prstana, nov svileni šal, 100 Din gotovine, dve denarnici z manjšimi vsotami in pa mlad pes volčjak.
Današnji trg.
Današnji trg je bil prav živahen. Blaga je bilo v izobilju. Cene primerne in kupčija dobra. Bogato so bile založene mesarske in slaninarske stojnice. Slaninarji so pripeljali 163 zaklanih prašičev in prodajali slanino po 9—12, svinjino s kostmi 1CJ—12, izluščeno svinjino 12—14, ribo 14—16, in salo po 12—13 Din za kg. Mesarji na Glavnem trgu so imeli bolj slabo govedino. Cene: govedina 4—10, teletina 8—12 in ovčina po 8—10 Din za kg. Na perutninarskem trgu pa so imele mariborske gospodinje bogato izbiro. Skupno so prinesle okoliške kmetice nad 700 kljunov.' Prodajale so kokoši po 25— 40, par piščancev po 30—65 in purane po 50—SO Din. Mleka je bilo v izobilju« liter 2—3, smetana 10—12. (Tržno nadzorstvo vrši strogo kontrolo nad mbkorn in mlečnimi izdelki in je našlo že več nedostatkov.) Cena jajcem je bila 0.60 'I Din. Krompirja so pripeljali le dva voza in 58 vreč; cena je nekoliko poskočila: kg 1.50—1.75 Din. Sadja je bilo malo. Bogata izbira pa je bila v južnem sadim sočivju in-zelenjavi. Na sene-^m trm >e bilo 10 voz sena, 2 voza otave in 2 voza slame. Cene: seno 70—95. otava 75—85 in slama 70—78 Din za n.
Svinjski sejem.
Na včerajšhji svinjski sejem je bilo pripeljanih 84 prašičev. Kupčija je bila slaba. pa tudi cene prašičem so padle. Prodajali so mlade prašiče stare 7 do 9 tednov po 100—120, 3 do 4 mesece stare V° 150—200, 5 do 7 mesecev po 300—350 h' od 8 do 10 mesecev stare po 400—450 Din. Kupci so ponujali za kilogram žive teže 5—6.50. za kg mrtve teže pa 7—3 Din. Prodanih je bilo 37 prašičev.
Licitacija.
Poveljstvo inženjerske podčastniške šole v Mariboru (Vojašnica Kralja Petra I.) razglaša, da bo 12. marca ob Iliri dopoldne javna ustmena licitacija za prodajo kosti. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa ki ie izvešen na občinskih uradni deski	_
MADŽARSKA VELEPOSESTVA ZA DOLGOVE.
BUDIMPEŠTA. 5 marca. Pogajanja med angleškimi upniki m madžarskimi dolžniki zaradi olajšav in odgoditve plačevanja dolgov, niso uspela Angleži so :zjavili, da so pripravljeni storiti le to, da prevzamejo namesto denarja nekatera madžarska veleposestva.
L-APOVSKA REVOLUCIJA JE PROPADLA.
HELSINGSFORS, 5. marca. Lapovska revolucija, pričeta s prvotnimi uspehi, se je popolnoma ponesrečila. Po uradmli poročilih finske vlade, se je vojaštvu posrečilo revolucionarje razgnati. Več tisoč upornikov je pobegnilo še pred prihodom vojaštva* Voditelji Kosola, VaHenius in drugi so bili aretirani.
VELIKO ZNIŽANJE ANGLEŠKEGA VOJNEGA PRORAČUNA.
LONDON, 4. marca. Proračun za narodno obrambo je znatno znižan. Postavka za vojsko je za 5,270.700 funtov, za mornarico pa za 1,128 700 funtov nižja kakor lani. Izdatki za mornarico znašajo sedaj 50,476,300 funtov, za vojsko na kopnem 36,488.000 funtov, za letalstvo pa 17,400.000 funtov štčrlingov. Razen tega so znižane nekatere druge postavke, tako, da bo izdala letos Anglija 12,857.360 funtov šterlingov manj za svojo varnost kakor lani.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje .črevesa, kar često u« činkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so u-godno učinkovanje »Franz Josefove* vode ugotovili z lastnimi preiskovanji-»Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zaprtje. Dolgoletne izkušnje v bolnicah povejo, da uporaba naravne Franz-Josefove grenčice prebavo odlično ureja.	.	,
Drevi ob 20. uri
TTRŠEVA PROSLAVA združena z LETNO AKA DEMIDO SOKOLA I. U
Šport
Jutri na nedeljo bo
... na Klopnem vrhu zadnja letošnja
smučarska tekma. SPD-ZSO bo dalo nekaj skupin, smučarski klub tudi, drugi klubi pa vsaj po eno. Tudi vojska bo sodelovala, v posebni skupini seveda, pa še celo v vojni opremi. Ta tekma bo menda po svojem obeležju še najbolj zanimiva izmed vseh letošnjih.
...Zanimiva nogometna tekma. Ob
14.30 na igrišču ISSK Maribora se po-PTime.ta prvak Maribora in Ljubljane. Ljubljansko Svobodo smo dosedaj precej podcenjevali, pa je na zadnjih tekmah dokazala, da se ne da ž njo kar tako igrati. Publika bo imela priliko gledati boj med menda najbolj boroenim moštvom in starim, rutiniranim igralcem Maribora. V predtekmi igrata mladini Maribora in Svobode. Obe tekmi bodo ob vsakem vremenu.
Poročila s Pohorja.
Povsod je snega, 9nega; smuka okoli vseh koč idealna, na stari podlagi kra-sen pršič. Mariborska in Ruška koča, Klopni vrh in Pesek ter. Ribniška koča — vsaka pričakuje svoje zveste. Pa tudi timski vrelec ne bo brez smučarjev. Posebno Zagrebčani se zadnji čas jako zanimajo za ta smučarski raj. ;
Beseda o slikah;
SPD-ZSO je razstavilo v svoji omarici v Slovenski ulici fotografije z zadnjih smučarskih tekem. To je dobro in lepo. Samo bi pri teh omaricah izrekli željo: tnalo več spremembe! MSK ima svoje slike že mesec dni, SPD v omarici na Aleksandrovi cesti že skoraj pol leta in to iste, ki so prej bile v Slovenski ulici. Tudi Sokol bi stare lahko zamenjal z novimi. SK Rapid pa ima v svoji omarici v Ulici 10. oktobra samo fotografije nemških planin! Prava ironija, ulica 10. oktobra pa nemške planine. Kort ne bi
Sokolstvo
Telovadna akademija.
Sokol Maribor I. ponovi telovadno akademijo jutri v nedeljo ob pol 5. uri. — Akademija se ponovi v polnem obsegu. Vstopnina globoko znižana!
Sokol Maribor I.
Skoraj neopaženo od širše javnosti vrši veliko nacionalno delo v V. okraju Sokol Maribor I. V kratki dobi svojega obstoja je razpelo društvo korenine po vsem V. okraju, ki je bil do nedavna še docela indiferenten napram sokolstvu. Sposobno vodstvo je znalo društvo utrditi na zunaj, v notranjosti pa je društvo napredovalo tako, da je danes med najboljšimi v župi! Rezultate tega dela pokaže društvo pri svojih javnih nastopih. Že dosedanje predstave, javni nastopi in akademije so pokazale izredno kvaliteto nastopajočih. Nocojšnja akademija, pa bo dosegla v tem pogledu višek. Kdor se je udeleži, temu gotovo ne bo žal. Pričetek ob 20. uri. Občinstvo se naproša, da pride točno!
Sok. društvi Maribor - matica in Tezno. Dramski odsek Sokola I.
uprizori prihodnjo soboto, 12. marca v kadetnici Nušidevo šaloigro -Navaden človek«. Po predstavi bo družabni večer.
Lutkovno gledališče Sokola Studenci
vprizori prihodnjo soboto, 12. marca v »Obuti maček« v 8 slikah. Dobrodošli!
Sokol Slov. Bistrica
proslavi jutri v nedeljo zvečer ob 8. uri stoletnico Tyrševega rojstva v dvorani Okrajne hranilnice s slavnostno akademijo, pri kateri sodelujejo vsi oddelki telovadcev z izbranimi vajami, in sokolski salonski orkester pod vodstvom br. Ziv-kota. Telovadne točke je izbral pred-njački zbor, ki ga vodi načelnik br. Stopar. Začetek akademije točno ob 20. (8.) uri.
Sokol Ruše
priredi jutri v nedeljo, ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu Tyrševo proslavo in kino-predstavo Vsesokolskl zlet v Beogradu. Ta fihn bo nudil onim, ki so se zleta udeležili, ponovni užitek, drugi, ki niso mogK v BeogTad, bodo pa videli v živi sliki veličino tega zleta. Vabljeno vse narodno občinstvo!
Sokol Selnica ob Dravi
priredi v nedeljo 6. trn. v dvorani gostilne Dopler Tyrševo proslavo z akademijo in predstavo Ganglove igre »Dedšči-na«. Prihodnjo nedeljo 13. t. m. ob 3. uri zvečer bo ponovitev priljubljene Finž-garjeve ljudske igra »Divji lovec«.
Sokol Slivnica
proslavi Tyrševo stoletnico rojstva m 70-Ietnico Sokolstva v nedeljo 6. trn. v slivniški sokolski dvorani. Na sporedu so deklamacije, govor, rajalni nastop ženske dece s cvetnimi loki, sokolska igra »Krst Jugovičev« in za nameček burka »Stražar in postopač«.
Tragedija velikega nacionalista.
V Šibeniku je v torek umrl veliki nacionalni borec in pisatelj Vladimir Čerina. V vrstah:, predvojne jugoslovanske res olucionaroe mladine, je bilo njegovo ime splošno znano. Ob začetku vojne je pobegnil pred avstrijsko osverto v Italijo in stopil kot publicist v službo Jugoslovanskega odbora, kateremu je napravil neprecenljive usluge. Potovanje po Ev
vn.uuu«	...—	—	rop; j„ Ameriki, kjer je deloval za osvo-
Imeli doma mnogo lepih planin. Kugy, bo)enje do j. 1919., mu je zrahljafo živce
PortvrtViorf-fi iti rlrnori ii Vi rvnpva in na Si ma. . «	.	...	_i	_t„: ~ _ 1. • _ 
Baumbach in drugi jih opevajo, naši ma riborski Nemci pa jih menda niti po imenu ne poznajo.
Smuški tečaji na Mozirski planlal.
Smučarski klub Celje priredi od 13. do 20. marca t. 1. na Mozirski planini smučarski tečaj za tzvežbane smučarje. Tečaj bo vodil priznano dober smučar po novi in moderni metodi Arlberg. Tečajema znaša 30 Din za osebo, in se je treba prijaviti na naslov: Smučarski klub Celje, g. Er. Gračner, Celje, do 12. marca t 1. Skupni odhod je določen za 13. t-.m. z savinjskim vlakom ob 7.30 zjutraj. Celodnevna oskrba stane v oskrbovani Mozirski koči od 40 do 50 Din. Snega je Še zadosti in je smuka naravnost idealna, saj je skoraj povsod" pršič razen na. solnčnlh straneh, kjer se že med dne v0tn pokaže izvrsten sKčŽ
in 1.1922. je moral v bolnico, kjer ga je sedaj smrt rešila trpljenja. Domovina mu bo ohranila hvaležen spomin!
Grob brez mrliča.
Dne 24. juljip 1918 je na francosko-nerr.škem bojišču padel ameriški vojak Jeffe F. Buttler in bil pokopan skupaj z drugimi tovariši. Njegova mati je takoj po obvestilu, da je sin padel, pripravila na domačem' pokopališču grobnico s prazno krsto in krasnim- spomenikom,-da bi po končani vojni prepeljala tjakaj sinovo truplo. Buttlerja niso našli in grob je ostal brez mrliča- Kljub temu je nesrečna mati vsak dan hodila na grob, dokler ni predlanskim tudi ona umrla. Sedaj pa so le našli Buttlerjevo truplo, katero bodo te ,dni prepdjaU v Ameriko, v grob, ki je Štirinajst let čakal nanj.
potrebno tudi to, da pripadnik tega nauka, ako hoče priji v mir odrešenih, v Nirvano, odpušča krivico m očituje miroljubnost?
To so čudna nasprotja — Budin nauk in borbenost njegove cerkve, in to ntti ne zavoljo širjenja vere, ampak v cilju politične oblasti. Budizem pač ni povsod enak in vsekakor je budizem, kakor obstoja danes na Kitajskem, le dokaj iz-kajti carstvo sredine ga je bilo
noverske naravne religije. Tibet ie na čisto duhovni vsebini Budinega nauka zgradi! cerkveno organizacijo, lamaizem.
Krvavi masakri na Dnjestru.
iz Bukarešte poročajo: Zadnji dan februarja se je zopet — in to v tretjič v zadnjih desetih dneh — na Dnjestru med Rusijo in,Romunijo odigrala štrašna moritev, katere žrtev je postalo tokrat 12 oseb. V bližini kraja Pojana je hotelo osem družin, skupaj 27 oseb, priti preko zamrznjene reke na romunsko stran. V zadnjem trenutku, ko so bili že na ledu. pa je begunce opazila sovjetska obmejna straža in takoj oivorila nanje ogenj iz strojne puške. Dvanajst oseb je obležalo mrtvih, ostali so se zdravi ali pa le lahko ranjeni mogli rešiti na romunski breg Razburjenje med prebivalstvom ob romunsko-ruski meji je silno.
Proslava stoletnega zdravnika.
Francoska zdravniška akademija se pripravlja letos na nenavadno proslavo. Priredila jo bo v počaščenje sVojega častnega predsednika prof. dr. Gueniota, ki bo dne 15. novembra obhajal stoto letnico svojega rojstva. Df. Guetilot je kljub svoji visoki starosti še silno čil in živahen in se redno udeležuje vseh sej akademije. Želeli bi le, da bi 15. november tudi zares še dočakal.
Zadnji februar v Angliji.
S 1. marcem je bila v Angliji ukinjena svobodna trgovina. Spričo tega je zadnji dan svobodne trgovine, na 29. februarja, vladalo v vseh angleških pristaniščih silno živahno vrvenje. V trdovratni borbi proti snežnemu viharju in mrazu so ladje, prihajajoče z vseh strani sveta, priredile takorekoč tekmo s časom, da bi še pred 1. marcem — pričetkom novega sistema zaščitne carine — dospele v kak angleški pristan. Samo na Temzi so iztovorili ta dan 127 ladij. Kljubu temu je vihar, ki že tri dni divja v kanalu in Severnem morju, britskemu državnemu zakladu prinesel stotisoče funtov, kajti ostalo je še vedno dovolj ladij na odprtem morju, ki niso pravočasno mogle dospeti na cilj.
Eskimska ljubezenska romantika.
Pravijo, da dandanašnji časi ne poznajo Več romantike, v resnici pa je je še veliko več, kakor bi se komu zdelo in vdomačuje se celo na skrajnem mrzlem severu pri Eskimih. Tam gori na daljnem kanadskem severu, v ledeni puščavi ob Hudsondvem zalivu sta živela in rastla mlad Eskim in lepa Eskimka. Imela sta se rada, a vzeti se le nista mogla, ker so starši nasprotovali njuni zvezi. Starši so pač povsod čudni, tudi eskimski. Vedno radi pozabijo, da so bili tudi oni nekoč mladi. Pa sta mlada zaljubljenca sklenila skupaj pobegniti v široki svet. Mladenič je, ko je pričelo zopet lepo snežiti in je sneg sproti brisal vsako sled, pripravil svoje sani, vpregel vanje psa in na določenem kraju počakal na svojo izvoljenko. Ko je prišla, sta se odpravila na 800 km dolgo pot proti novemu kanadskemu pristanišču Churchillu. Toda imela sta smolo. Navadni metež se je spremenil v strahovit snežni vihar, s katerim sta se borila dva cela tedna. Svoj cilj, Churchill, sta pa le dosegla, četudi napol mrtva od naporov, mraza in lakote. Ljubezen je bila močnejša kakor strašni snežni vihar.
21 milijonov brezposelnih.
Po hšjnoveiši statistiki mednarodnega uiada dela v Ženevi znaša skupno število brezposelnih v 22 glavnih industrijskih državah danes okroglo 21 milijonov. Kakor pa poudarja urad dela, zaostaja to število daleč za dejanskim stanjem brezposelnosti.
Razstava civilizacije.
Kakor poročajo pariški listi, se francoska vlada marljivo bavi s projektom, da bi se priredila 1.1937 v Parizu velika mednarodna razstava civilizacije dvajsetega stoletja.
"9"
V samostanih
Tibeta
Oborožena armada menihov.
Od pol milijona budističnih menihov, živijo v deželi smehljaja, se jih je, kakor smo brali pred kratkim v poročilih
iz čarovniškega kotla Daljnega vzhoda, _
nič manj ko 200.000 slovesno zaobljubilo prfje Dri jeti za orožje, čim bi j* Japonci pre- s pr' drznili nadaljevati svoje* prodirthje tudfffJeg breko velikega kitajskega zidu. In ko Je bivši angleški guverner Burme imel nedavno v Londonu predavanje e tej Ev«	______ __________
r&pejcem še povsem neznani deželi, je Od njegovih vrhovntlf poglavarfev Tašl-
opozarjal na resno nevarnost, ki preti an Sdeškemu gospodarstvu od 80-000 budističnih menihov, ki jitn najmanje ni mar bbega in pobožnega samostanskega življenja, ampak se rajši urijo v orožju, s katerim so angleške čete v ustaških bojih že tolikokrat prišle v kaj neljubo do-tiko.
Pa se moramo vprašati: Kako se vje-tna ta borbenost z budizmom, kakor ga »oznamo? Ali ni Buda učil, da ie človeško življenje samo trpljenje, in ali ni v svojih »štirih svetih resnicah« pokazal Potov, kako se človek more rešiti tega trpljenja, k čemur je poleg drugih zapovedi nravstvenega življenja in neomejenega samožrtvovanja v blagor soljudi
Lame in Dalai-Lame v Lhasi ni odvisen
samo Tibet, ampak v?e himalajske dežele s svojimi plemeni in tudi sibirski Kal-miki in Burjeti in pokrajina Nepal in Širni deli Kitajske, zlasti Mandžurija in Mongolska, so členi te velike cerkve, ki je bila osnovana v osmem stoletja po Kri-stu in ki je po mnogih spremembah v 15. stoletju od velikega reformatorja Tsong-lcapa zadobila svojo konečno obliko.
Evropa ima le malo pojtp* 9 tei n10* gočni teokraciji. Dalai Lama ni duhovni poglavar lamaizma, ampak Je, čeprav Je duhovnik, posvetni vladar Tibeta, faktični cerkveni poglavar pa je TaŠi-Lama, imenovan tudi Pančen-Lama, ki ga častijo kakor boga. Pokrajinski dostojanstve-
Daru te za
pomožno akctlol
niki, Hutukti, po naše škofje, ki imajo poglavitne sedeže; v Pekingu in v mongolskem mestu Urga, ti izvršujejo enako kakor so jo pri nas škofje v srednjem stoletju, tudi posvetno oblast. Tako je lamaizem Azije mogočna sila, ki igra glavno vlogo v azijski politiki in do najnovejšega časa so se meniški samostani v nottanji Aziji pokazali kot močni fak-rjfc s katerimi so morali računati vse e. Zato pa tudi polaga Kitajska, ki _ tovo nima osvojevalnih skomin, baš na posest Tibeta ali pa vsaj na nadvlado tam od nekdaj toliko važnost, v jasnem spoznanju, da bi odpad te duhovniške držar
ve naredil uporne tudi pripadnikeTama- hrabrejši med vsemi.
Izma v Kitajski sami.
'% So borbeni možje, ti menihi! In pomisliti treba, da njih število predstavlja naj-ttjanj sedem desetink celokupnega tibetanskega prebivalstva. Živijo ti menihi, po več tisoč skupaj, v svojih gorskih samostanih, ki so podobni trdnjavam, orlovskim gnezdom prilepljenim na skalovje in dobro založeni z orožjem. A ne gojijo miroljubnega duha tihega samostanskega življenja, ampak tradicije boja, saj so bili lame v prejšnjih časih po navadi tudi roparji, pred katerimi ni bila varna nobena karavana in ki so često pustošili okolico.
So se pa ti menihi često tudi vojskovali. Za časa rusko-japonske vojne je bil v Tibetu izbruhnil upor proti Kftaj-
škotski kavalir.
Stari Škot je hud na sina, ker je bi! s svojim dekletom na veselici. »Si gotovo veliko zapravili* mu očita oče.
»Samo dva šilinga, oče!« se namuzne Sin. »Več ona ni imela pri sebi «
cem, čegar duše so bili samostani. Takrat JU Kitajska odpošiljala kazenske ekspedicije v Tibet in marsikak samostan Je bil takrat porušen. Strašna je bila takrat tudi usoda gorskega samostana Sangpiling oh Jangtsekiangu, ki je stal 4500 m visoko na skoro nepristopnem skalovju. Tja so se zatekli begunci od bli zu in daleč, ker je bilo vse prepričano, da te trdnjave ne more zavzeti noben sovražnik. Mesec dni je ta samostan oblegal kitajski general s svojo vojsko in slednjič se mu je le z. zvijačo posrečilo ga zavzeti. Do zadnjega moža so se borili menihi in poslednji je padel opgt, naj-
Take krvi so budistični menihi osrednje Azije In če so Japonski zažugali s svo
jo vojno, tedaj vedo Japonci dobro, da se z njimi rji šaliti. ..	________
Kritika. -
»Kako Vam je kaj všeč drama mojega sina, gospod doktor?«
»Izredno. Lopovi so v drami imenitno orisani. Celo to, kar govorijo, je ukradeno.«
Znani obraz.
»Oprostite, gospod, tako se mi zdite znani! Moral sem že nekje videti Vaš obraz.«
»Že mogoče, saj hodim že nekaj let z njim okoli.«	'	1
V MariBet D,
KSV ■■■.*
Skavikem
Svarunova (II.) četa
stega Maribor I. ima obvezen četni sestanek v nedeljo ob 9. uri v stegovi sobi v realni gimnaziji. Členi II. čete vsi in točno! — Četovodja.
Plakat za zagrebški tabor.
»Odbor za II. savezni tabor skavtov kraljevine Jugoslavije« razpisuje natečaj za načrte velikega plakata za ta tabor. Pravica do natečaja je neomejena. Velikost plakata je 90x120 cm. Načrte je tre ba poslati v naravni velikosti; tiskani bodo v 1—4 barvah. Ideja prosta. Bese dilo: II. savezni tabor skavtov kraljevine Jugoslavije, Zagreb, 1. do 6. VII. 1932 Nagrade: I. 250.—, II. 150— Din; odkupnina po predlogu razsodišča. Nagrajena in odkupljena dela postanejo last odbo ra. Rok natečaja: 15. marec 1932. Raz sodišče: univ. prof. ing. Gjuro Stipetič, akad. slikar Tomislav Križman, akad. slikar Bogomil Car. Dela naj se pošljejo odboru, priporočena v zaprti kuverti. Na levem oglu kuverte mora biti zapisano: Natečaj. Dela ne smejo biti opremljena z imenom, ampak s šifro ali znakom. V to kuverto naj se priloži še ena, na kateri je zopet šifra, notri pa ime izdelova-telja.
Propagandne znamke.
»Odbor za drugi savezni tabor v Zagrebu« razpošilja te dni propandne znam ke. Znamke predstavljajo skavta trobentača z jugoslovansko trobojnico v rokah, v ozadju stoji več tee-peejev. Cena komadu je 10 par, odbor pa pripominja pri vsaki pošiljki, naj se znamke uporabijo, četudi ne bi mogla edinica plačati te sicer tako nizke cene. Zato naj ne gre nobeno pismo iz naših rok, ki ne bi bilo o-premljeno s to propagandno znamko!
Dnevi taborenja.
Kakor javlja odbor, se je datum taborenja preložil za en dan, tako da bo tabor od 1. do 6. julija in ne od 30. VI. do 5. VII. Dne 30. junija je prihod skavtov v Zagreb.
Iz kluba Bobrov.
Klub Bobrov javlja, da so redno vsak četrtek debatni večeri in sicer v IV. razredu realne gimnazije (pritličje). V četrtek se bo nadaljevala debata o temi »Ljubezen skavta do bližnjega«, ker zadnjič vsled pozne ure ni bila še zaključena.
Srečno naključje.
Šef (prosilcu za mesto blagajnika): Pravzaprav sem hotel namestiti kakega oženjenega.
Prosilec: O, to je pa kakor nalašč. Saj sem Vas itak hotel zaprositi za roko /a-še hčerke.
Z Dravskega polja
Novi grobovi. V Hočah je minuli četrtek po dolgotrajni mučni bolezni za vedno zatisnila svoje blage oči v 64. letu starosti obče znana in priljubljena gostilničarka v Hočah ga. Julijana Verglez. — Istotam je preminula dobra gospodinja in blaga mati ga. Gradišnikova. Pokojnicama lahka zemljica domača, a preostalim naše sožalje!
Tovarna kvasa v Hočah, katero je pred leti ustavila svoj obrat, je pred tedni ponovno začela obratovati, a ne Izdeluje več kvasa, ampak terpentinovo olje In kolomaz. . Smolo za izdelovanje olja pridobiva iz svojih borovih gozdov na veleposestvu E. Bachlerja v Hočah. Tovarna zaposluje začasno le nekaj delovnih moči.
Odhod jugoslovanskih delavcev v Turčijo.
V torek je odšlo iz Zagreba v Turčijo 50 gozdnih delavcev, katere je preko Izseljenskega urada najela turška lesna družba »Zingali« iz Ajančila v Mali Aziji. Delavci bodo zaslužili eden do dva dolarja na dan, poleg tega pa bodo imeli tudi brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo. Zaposleni bodo pri delu v gozdu in na žagah. To so prvi naši delavci ki odhajajo za kruhom v ono Turčijo, proti kateri smo še stoletja borili.
Vozne olajšave
Jadranska obala, zdravilišča in objezerska mesta, po desetdnevnem bivanju v • mesecih marc, april in maj 75% popusta na železnici pri povratku.
Beograd, izvanredni letni zboT Jug. kirurškega društva. 6. marca, polovična vožnja samo za člane.
Leipzig, sejem, od 6.—16. marca, 25% znižana vožnja, legitimacija Din 70.—
WIen, spomladanski sejem, od 13.—20. marca, 25% znižana vožnja, vizum prost, legitimacija Din 50.—.
Praha, spomladanski sejem, od 13.—20. marca, 30% znižam vožnja, legitimacija Din 22.—.
Budapest, sejem, od 17.—21. marca, polovična vožnja, znižani vizum, legitimacija Din 60—.
Rim, slikarska izložba do 10. aprila, polovična vožnja na italijanskih železnicah.
Birmingham (London), industrijski sejem, od 22. II. do 5. III., znižana vožnja.
Prlmavera siciliana (spomlad v Siciliji) do 30. junija polovična vožnja na italijanskih železnicah, legitimacija Din 90—
Vse informacije daje prometna pisarna
»Potnik« (Tourist-Office). Malribor, Aleksandrova c. 35.. telefon 21—22.
odpiraite domačo obrt in s tem tudi domačega delavca!
_	T'	.*•	•	'•	•*	-	'	•’	'f	’	.....	«"?	.	..	■	.	v.-	•	> •
Cenj. občinstvu vljudno nazraniam, da sem z današnjim dnem nanovo preuredil svojo Čevljarsko delavnico in popravljalnico po najnovejšem sistemu.
Da Vam prihranim skrbi, Vas bo moj pomoCnik obiskal na Vašem domu, strokovno pregledal Vaše obuvalo in prevzel v popravilo.
Obuvalo popravim in dostavim na dom v 24. urah —- Z najboljšim materijaiom, solidnim ročnim delom in z nizkimi cenami hočem cenj. občinstvo zadovoljiti.
Mele can« so: ženske pete Din 6‘— moške pete Din 12'— ženski toplend „ 28*— meški topland „ 36*—
Ker se popravila izvršujejo le ročno, zaposlim lahko več delavcev. — Z Vašimi naročili pa mi bo mogoče omiliti današnje zlo brezposelnosti !
Za prvovrstni materijal in izdelavo jamčim! — Prosim za zaupanje in se priporočam	m
VILKO BLATNIK, MARIBOR
MELJSKA CESTA 2
Sobo za pisarno v I. nadstropju oddam s 1. marcem na Aleksandrovi cesti 19. Vprašati istotam pri Prometni bančni družbi. 726	Stanovanje, 2 veliki sobi, ena pripravljena za kuhinjo, oddam takoj. Tabor* ska ulica 7, tovarna olja. Cena 400 Din. 764	Velecenjene dame! Prvovrstna frizerka v tej stroki je pri* šla iz Zagreba. Ondulira sama za 6.— Din. Se priporoča Pirc RadlvoJ, za dame in gospode, paviljon Cvetlična ul. poleg Aleksandrove ceste 19. 787 Perilo vzamem na dom. Principova ul. 1., vrata 1.	Dobro vino od S litrov naprej PO Din 6.— dobite pri Millnkoviču, Meljski hrib, za carinskim skladiščem. Melje. 756
Sobo (sohtčna lega) z uporabo kopalnice in separiranim vhodom oddam. Vprašati pri portirju hotela »Mariborski dvor«. 742 Opremlleao solnčno sobo v prvem nadstropju s posebnim vhodom oddam gospodu. Vprašati v trgovini Klanjšek. Glavni trg. 674	Trgovskega pomočnika 1 treznega, mlajšega sprejmem v trgovino z mešanim blagom z 1. aprilom v službo. Pismena garancija - potrebna* istotako nekoliko obvladanje nemškega jezika. Na deželi izučeni — ima prednost Slavko Geratič, Sv. Lovrenc na Poh. 783		cgoana prilika. Poceni na prodaj hiša in 5 do 6 tisoč m dobro obdelane zemlje ter sadonosnik 20 minut od Glavnega trga. Tržaška cesta 82. 769
		Dobroidočo branjarijo s stanovanjem ta-, koj oddam. Naslov v upravi Večerni ka. 743	Zajutrek! Hrenovka ali golaš, kruh indeci traminca — Schmitzbergerla — za 4.50 Din. Kosilo 6.—, večerja 5— Din. dobite v restavraciji Senica, Tattea* bachova.
Lokal na najlepšl točki Maribora pripraven za vsako podjetje oddam v najem. Ponudbe pod »Prvovrsten« na upravo »Večernika«. 754	Prvovrsten zaslužek nudimo vsem , potnikom (cam) z začetnim kapitalom 100 Din. V. Primc, Trubarjeva 7. vrata 2. 786	9 mesecev starega otroka dam v rejo v bližnjo okolico Maribora- Naslov v uoravi.	
mm Mecen
i zgleda! e po kemični čistilnici tvrdke
IDEAL
Frankooanova ulrca 9 ♦ Gosooska ulica 12
Pritožujete se o slabih časih
obenem pa mačete denar proč,
ker kupujete perilo
predrto ate zvedeli za naše nove
| neverjetno nizke cene.
\ Sami ae lahko brez nadaljnega prepri« \ čate ter okonstito
l z ogledom naših iz-\ ložb, cen in ogromne V tovarniške zaloge \ perila
T. SOKLIČ Maribor
dr
samo reklama naf ne bo merodajna
kvaliteto, izdelavo in ceno,
Videli boste
boljšo.a iste alfMe nižje cene, -
Inserirajte!
za Vas je, da kupite najbolješe blago za najnižjo ceno. Za Veliko noč smo pripravili nad 60 vrst raznih modelov.
JAVNA
DRAŽBA
najdenih prodni tov
se bo vršila na postaji Maribor gl, kol. v pon-deljek, torek; srčdo in Četrtek, dne 7., 8., 9. in 10. marca t. 1„ vsakokrat od 9. do 12. ure. dl 774
Staniča Maribor g? kol,
urad za najdene predmete
■'iilllllllflHliiiiiiiiiiHijiiBiteiiM'''"
Cene damskihčevijevDin 130 dO 225, moških Din HH(l245
KoroSka cesta 19
J os. Karničnik,
Glavni trg št. 11
Ob]ava prodale. Upravitelj konkurza dr. Filip Kumbatovič, odvetnik v Mariboru. Kralja Petra trg-št. 1 ..prodaja premičnine konkurznih dolžnikov zapuščine Martina Cvilaka in njegove soproge Josipine Cvilak, posestnikov in gostilničarjev v Jarenini. Proda se 8 malih sodov za vino in52 maja, soda za 7 žganje, ;:okrog 528 litrov vina,, cirka 300 litrov sadjevca ter 100 litrov žganja, Navedene stvari se nahajajo v gostilniški kleti v Jarenini, kjer se lahko ogledajo. Pismene ponudbe je poslati na konkiirznega upravitelja do 15. marca 1923, kjer še dobijo-tudi potrebne - informacije o pogojih prodaje. —» V Mariboru, dne 3. marca 1932. — Upravitelj konkurza dr. Filip Kumbatovič.	752
Sprejmem abonente
dnevno 11.— Din. Prvovrstna hrana. Aleksandrova cesta, restavracija pri Stari pošti«	789
Dva aparata za trajne kodre poceni na
piodaj. Maly, Sesalni salon, Aleksandrova cesta 22.	767
vsak dan in ob Vsaki grl na različne Včine’ pripravljene. Posebnost: bran-zini, orade, dehtalk st. Piefo, barboni, moli, kalamari, azialj (zreški) po najnižji ceni dobite pri Jos. Povodnik. Rotovški trg - ...., ..v ,	746"
Sobo in črkošlikante,
vedno najnovejš) vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Za dober- odgovor pri nagradni ..tekmi o
dobite lahko l kompletno obleko brezplačno kot pagrado. — Podatki v izložbi; tiskovine in pojasnila dobiti v trgovini
Kovčeke,
aktovke, ročne .torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po nhjhiž ih cehah. priporoča J Kravos. Aleksandrova 13	15
Na posteljah, vložkah, madracah in bla-zinalf tvrdke Novak se res prav sladko spi, ne bo Vam škodovalo, .če poskusite še tudrVi: . — Slovenska 24.
750
cenko sprejmem.
Atelje Eva, Aleksandrova 39, Ih n
Opremljeno zračna in prostorno sobo
•za eno ali dve osebi takoj oddam. Na slov v upravi »Večernika«.	711
Lokal pripraven za vsako obrt J ■ ■< <
takoj oddam. Benet, Dravska "1. 10
»Ali ste se že namerili na	tak značaj,	sir? -Ali	nalog, ki sem ga poslal svojemu bankirju. A ti me še
te kdaj že ljubili tako ženo?«	nisi ničesar prosila; zahtevala si le. da ti vzamem dar.
»Zdaj jo ljubim.«	.Poskusi še enkrat!«
»Ne vem, če sem kaj podobna Vašemu . idealu.	»Dobro torej, sir. Bodite tako dobri in potolažite
li pred menoj?«	mojo radovednost! Nekaj bi rada dognala.«
»Nikoli nisem naletel na. ženo,	ki bi ti bila podob-	Bil ie v zadregi. »Kaj, kaj?« je hitel. »Radoved-
Njegovim besedam šem se prav od srca sme- • n^; Ti se trii na videz podrejaš, a ko vijem mehko svilo bost je nevarna prosilka. Dobro je, da nisem prisegel, iala. »Nisem angel,« sem ga posvarila, »in tudi ne bom, okoli prsta, mi prešinja čudna sila roko in srce-1 'Tako da ti izpolnim vsako željo —.« dokler bom živela. Hočem biti to, kar sem. Ne pri-	vplivaš name in mi nalagaš jarem;	in ta-vpliv je §igjši	»Nobene nevarnosti ne bo, če mi jo izpolnite, sir.«
čakujt'2 in ne	zahtevajte nič nebeškega od	mene; tega	nego moreth' povedati; in ta jarem	ima zame več čara	»Izreci jo, Jana. A rajši bi videl, da me prosiš pobi r.sšli	pri	meni	tako	malo	kot	jaz	pri Vas- Sicer pa kot vsako zmagoslavje. Zakaj se smeješ, Jana?-Kaj	lovice mojega imetja, kot da se mi vtikaš v kako
kaj	takega	tudi	od	Vas	ne	pričakujem.«	pomeni ta nepojmljiva, nelepa	sprememba	obličja?«	tajno.«
v, »Cesar ne. pričakuješ od mene?«	»Snomnila Sem se Herkula in Samsona in njiju ča-	»No,, kralj Herod? Kaj bi naj s polovico Vašega
, , »Nekaj časa ostanete, nemara takšni, kakršni ste, rovnjC	premoženja?	Ali	mislite, da sem židovska oderuhinja,
» a le nekaj čaša. Potem postanete hladni, kmalu nato »Misliš torej,, ti vilinska—.«	•	!	^	ki se hoče obogatiti z zemljo? Mnogo rajši bi imela
.muhasti, nazadnje sitni, in prav težko mi bo Vam ugo- ... C »Tiho, sir! Pravkar niste nič pametneje govorili, Vaše popolno zaupanje. Saj mi menda ne boste kratili biti. A če bom dobra, me boste pozneje spet radi'imeli, kot sta tista dva junaka postopala. Seveda, da sta se zaupanja, če mi darujete svoje srce?« radi imeli, pravim, ne ljubili. Vaša ljubezen bo namreč oženila, bi soprog bržkone popravil, kar je nežni snu- »Vse tajne ti zaupam, ki so vredne, da se zanimaš ugasnila v šestih mesecih ali pa še prej. Našla sem v beri zagrešil. Bojim se, da boste tako tudi Vi storili, za nje, Jana, a za Boga. ne želi si nepotrebnega bre-krjigah, ki so jih napisali možje, da moška liubav traja Radovedna sem, kako mi boste čez leto dni odgovorili, mena! Ne hlepi po strupu, ne jazvij se v popolno Evo največ toliko	časa. Sicer pa upam, da ne	bom nikoli	kadar Vas bora prosila kake usluge, ki Vam- bo ne- pod mojimi rokami!«
Povsem brez	pomena, za svojega dragega	gospodarja,	vščečna.«	»Zakaj ne, sir? Pravkar ste mi pravili, kako radi
Currer Bell
Velika prodaja ostankov!
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica 49	Telefon 2S58
Lastnik in vodja
kirurg dr. Mirko Černič
(Amiesde la jeune Filie) v Zagrebu Gajeva 28 I., dobijo dijakinje, državne in privatne namščenke in druge potujoče intelektualke, dekleta in žene za kratko ali trajno bivanje v Zagrebu proti umerjeni ceni stanovanje in zajutrek.	757
Predno si nakupite blago za spomlad
oglejte si oddelek
ostankov
Dolček & Marini
manufaktura
Maribor, Gosposka ul, 27
Naj modernejše urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija. tonizator, žarnica »Hala« Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cehe zmerne!	2-a
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Zahtevajte povsod „Večernik
K nakupu s* ne smI i*.
3čja izbira dražestnih pomladanskih klobukov
|| po brezkonkurenčnih cenah v Ji	Damskem modnem salonu
„ELE GANCE"
j	Aleksandrova	cesta	štev,	13
Prevzemajo se vsakovrstna popravila. I katera izvršujem skrbno in točno P° ji reklamtiih cenah!	779
Občni zbor
Glavne hranilnice pri Sv. Lenartu
v Slov. gor. reg. z. z n. z.
se bo vršil dne 18. III. 1932. ob 18. uri v lastni pisarni pri Sv. Lenartu s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1. potrditev računskega zaključka za leto 1931.
2. volitev nadzorstva.
___________785_________________ NAČELSTVO-
Gostilna pri „Veverici“
Pristne domače klobase, kakor prvovrstni risling in muškotelec. Mrzla in topla jedila vsaki čas, dnevno radio koti-/ . n« vCert.	784
ležečih kartotek na krogljičtji ležaj. Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510.
ter obleke, čevlje.
perHo, kravate, klo
buke, 1.t. d. kupite
Papirnica Uudtke tiskarne
Maribor, Slomškov trg štev. 6.
naiugodneje v kon
fekcijski trgovini
kakor naravne za naše bolnike.
F. AD. MULLER SČHNE. Wiesbaden V MARIBORU HOTEL »ZAMOREC«, Gosposka ul., 14. in 15. marca 1932.
Glavni trg 2
Vašo garderobo kemično najlepše čisti in barva po vzorcu
fravel Nedog, Gosposka ul. „ iS>rtUmpn Razlagova ul. 22, Tel. 2127 33
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajate-ja in urednik: JOSIP ER KNAELIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
CENENA PRODAJA PLETENIN
bo nepreklicno samo še do sobote, 12. marca. — Hitite, sedaj je prilika, nabavite si pletene telovnike, puloverje, otroške oblekce itd.	j
GLOBOKO POD NAKUPNO CENO!
‘.v	/	■	«
Popraševanje je veliko, kajti tako poceni še niste nikdar kupili! 776	*
C. BUDEFELDT, GOSPOSKA UL. 4