dnevnik NEDELJA, 25. OKTOBRA 2015 št. 249 (21.486) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , ovčja vas - Na 5. strani Odprli sedež združenja Cernet trst - Na 7. strani Mesečnik Dove o kraških okusih V reportaži tudi številni Slovenci tržič - Na 16. strani Trije tatovi ukradli za 1200 evrov hrane Karabinjerji so jih aretirali slovenija - »Če ne bo premika, bomo prisiljeni ukrepati sami,« svari predsednik Pahor Pričakovanje za vrh v Bruslju gimnastika - »Azzurra« Tea Ugrin Olimpijske igre niso več samo sanje ® združeni narodi Predjamski grad modro osvetljen ob 70-letnici ZN ÇW" ■■. - LpP »J -J D J - T ■ o j , WÊtFjÉÎ^k POSTOJNA - Predjamski grad so sinoči obarvali v modro. S tem se je tudi Slovenija pridružila praznovanju dneva OZN in 70 letnice delovanja Združenih narodov. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU Slavica Brankovič DOMAČA KRAŠKA KUHINJA TESTENINE EV MESNE JEDI SRBSKA KUHINJA MESO NA ŽARU CVRTIKALAMARI PROSEK 280 TEL. 040 225039 LJUBLJANA - Begunski val ne pojenja, včeraj je v Slovenijo prišlo več kot 8000 migrantov, v osmih dneh že okoli 61.000. Razmere na terenu si je ogledal tudi predsednik republike Borut Pahor in ocenil, da Slovenija dobro obvladuje položaj, vendar takšnega pritiska ne bo več dolgo zdržala. »Takšnega pritiska, kot ga imamo zdaj, ko prihaja 10.000 ali 13.000 mi-grantov na dan, ne moremo zdržati, še posebej če bi se kakorkoli spremenilo stališče Avstrije, Nemčije ali Švedske,« je povedal državni sekretar Boštjan Šefic. Temu je v izjavi za medije ob obisku na brežiškem območju pritrdil tudi predsednik republike Borut Pahor. Današnji mini vrh EU-Balkan v Bruslju bo odločilen za Slovenijo. Če bodo sprejeti zanjo neugodni sklepi, bo Slovenija ukrepala sama in ne bo čakala, da to prej storita Nemčija ali pa Avstrija, je poudaril. Na 3. strani trst - Posvet Meloni: Rim mora v vojno proti IS TRST - Vodja desničarske stranke Fratelli d'Italia Giorgia Meloni se je v včeraj Trstu udeležila posveta o vprašanju beguncev z naslovom Branimo evropske meje: FJK, zadnja meja. Povedala je, da mora biti premier Matteo Renzi pogumen in neposredno sodelovati v vojni proti Islamski državi. O tržaških občinskih volitvah pa je dejala, da mora desna sredina nastopiti enotno, pred izbiro županskega kandidata pa bo potrebno ugotoviti koalicijo. Na 6. strani breg - Po lanski katastrofalni letini Narava se je oddolžila oljkarjem it-®«1 W fritttffcèMgM Ï+Î&tù: A, ^■jgŠ^jfctS ►OiYl , ^ Y \ / 11 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. J pariz - FIAC Če bi radi kupili Picassa ali Warhola ••• PARIZ - Številke sejma likovne umetnosti Fiac v Parizu so impresivne: 173 galerij v Grand Palaisu, na začetku Elizejskih poljan, in 69 galerij na periferni lokaciji Les Docks - Cité de la Mode et du Design, prvi v celoti že-lezobetonski pariški stavbi, ki so jo po-drtja rešili tako, da so iz nje naredili (še en) muzej in kraj sodobnega ustvarjanja. Prav tako impresivna so imena umetnikov, ki so tu naprodaj Dubuf-fet, Warhol, Picasso, Calder, Chagall, Léger, Arp, Ernst, Miro, De Staël, Modigliani, Morandi, Giacometti ... Na 12. strani Rim: prometni kaos, Marino in lobiji Na 4. strani Naši v drugih okoljih: Andrej Balbi iz Moskve Na 8. strani Naš intervju: pevec Max Pezzali Na 12. strani V Sovodnjah kmalu nov prostorski načrt Na 16. strani Števerjan išče pot do internetne povezave Na 17. strani gledališče abonmajska kampanja do 8. novembra Večplastnost Jaz-a Nešteto nepozabnih zgodb v Vašem gledališču Blagajna je odprta vsak dan od 10.00 do 15.ure V ponedeljek, 26. in v torek, 27. oktobra bo blagajna izjemoma odprta tudi zvečer in sicer od 17.00 do 20.00. www.teaterssg.com 9771124666007 2 Nedelja, 25. oktobra 2015 AKTUALNO / pravna država marko.marincic@primorski.eu Tat, morilec in mrhovinarji Krvav dogodek v kraju Vaprio d'Adda pri Milanu, kjer je upokojenec s pištolo ubil 22-letnega albanskega tatiča, razdvaja italijansko javno mnenje. Zadeva še ni povsem jasna. Upokojenec trdi, da je ponoči slišal ropot v kuhinji, se znašel pred tatom in streljal. Ugotovitve policije so drugačne. Truplo so našli na zunanjem stopnišču, nikjer drugje sledov krvi ne znakov vloma. Tat sploh ni prišel do stanovanja, ampak ga je gospodar čakal vrh stopnišča in ga s strelom v srce ubil. Zato ga preiskujejo zaradi namernega umora. Kljub temu je za voditelje in aktiviste Severne lige in neofašistov, ki poveličujejo pravico do samoobram be, postaljunak. Tovrstni pozivi k samostojnemu obračunavanju pa so zelo nevarni. Prvi problem je že v tem, da spodbujajo neracionalen strah, ki je najbrž bil tudi v ozadju upokojenčeva streljanja. Še hujše pa je, da spodkopavajo eno temeljnih načel vsake omikane družbe. Na razliko od džungle, kjer vlada načelo moči in si vsak naredi pravico sam (če zmore, če ne pa podleže...), je v pravni državi uporaba sile in kaznovanje za prekrške prepuščeno državnim organom, policiji in sodstvu. Upravljanje pravice usmerjajo načela prava in omike. Kazen mora biti sorazmerna s prekrškom in kolikorje mogoče prevzgojna, da zlikovec v bodoče ne bi več grešil. Smrtna kazen ne pride v poštev. Italijanski razsvetljenec Cesare Beccaria je to razlagal že pred 251 leti, do danes je to načelo osvojila večina držav v svetu. Tudi tam, kjer ga še niso, pa je smrtna kazen predvidena za najhujše zločine. Gotovo ne za poskus kraje. Če tega ne počnejo države, zakaj neki naj bi hišni gospodar imel pravico ubijanja? Kam nas to privede? Bomo v družbi, kjer bo vsak upokojenec lahko streljal na vsakogar, ki brez dovoljenja vstopi na njegovo posest, varnejši kot smo danes? Gotovo ne, prej nasprotno. Toda po-pulistični desnici ni mar za to. Še ustreza jim. Več kot bo nasilja, bolj se bodo ljudje čutili ogroženi in več vode bo pritekalo na mlin poklicnim netilcem mržnje, ki prav iz vse bolj razširjenega neracionalnega občutka ogroženosti črpajo volilni konsenz. vatikan - Sinoda o družini Za en sam glas sprejeli odpiranje do razvezancev VATIKAN - Škofovska sinoda o družini se je včeraj sklenila z navidez zelo previdnimi znaki odpiranja do novosti, za katere se zavzema papež Frančišek skupaj z delom cerkvenih dostojanstvenikov, bolj tradicionalistični del pa se jim trdovratno upira. Skupščina škofov in kardinalov je s potrebno dvotretjinsko večino sprejela vseh 94 paragrafov zaključnega poročila. Najbolj so se kresala mnenja glede zakramentov razvezanim zakoncem. Skupina nemško govorečih sinodalnih očetov je predlagala kompromis, po katerem naj bi obhajilo za razvezance ne bilo več apriorno izključeno, vendar bodo du- hovniki odločali o vsakem posamičnem primeru. Kljub tako zmernemu kompromisu je bil ta paragraf sprejel le z enim glasom več od dvotretjinske večine (178), 80 glasov pa je bilo proti. Nobenega odprtja pa ni bilo do istospolnih. Sinoda ne sprejema nobene novosti, ki bi kakorkoli istospolne zveze približala tradicionalni družini. V zaključnem poročilu je le priporočilo, da je treba »pomagati« katoliškim družinam, v katerih je kak član istospolno usmerjen. Zaključno poročilo so predali papežu Frančišku, ki bo zdaj ocenil, ali naj na tej osnovi objavi dokument o družini. sirija - Po trditvah zunanjega ministra Lavrova zbližanje s stališči ZDA argentina - Volitve Rusija pripravljena jj pomagati zmernim za,i!,lN!de,!Vtv° Argentini bodo danes na predsed- J _ — I J ■ m m^^. mM m^^. S I ^ niških volitvah obrnili nov list. Po I WT fC I Iffl^ ^ J ^^ WT I 12 letih se bo končala vladavina za- koncev Kirchner, sedanje predsed- ® nice Cristine Kirchner in njenega pokojnega moža Nestorja Kirch-nerja, najbolj vplivnega para v državi od Juana in Evite Peron. Favorit je kandidat vladajoče stranke Daniel Scioli.Kirchnerjeva, ki je na položaju od leta 2007, po ustavi ne more kandidirati za tretji zaporedni mandat in je po prvotni zadržanosti podprla Sciolija, guvernerja največje province v državi Buenos Aires in podpredsednika v času njenega soproga Nestorja med letoma 2003 in 2007. Scioli, kandidat vladajoče pe-ronistične Fronte za zmago (FPV), je bolj sredinski od bolj levo usmerjenih Kirchnerjev, ki sta državo postavila na noge po uničujoči gospodarski krizi leta 2001, okrepila socialno varnost delavskega razreda in revnih ter zločince bivšega vojaškega režima privedla pred roko pravice. 58-letni Scioli, osemkratni svetovni prvak v tekmah z motornimi čolni, ki je v nesreči med tekmo leta 1989 izgubil desno roko, je favorit. V politiko je vstopil konec 90. let na podlagi svojih športnih uspehov. Leta 2007 je postal guverner politično vplivne province Buenos Aires, kjer živi 16 od skupno 43 milijonov prebivalcev Argentine. Kljub temu so mnogi v vladajoči stranki ostajajo sumničavi do njegove mlačne ideologije in se bojijo, da bo odstopil od levo usmerjene politike zakoncev Kirchner. Za zmago mora kandidat v prvem krogu volitev dobiti več kot 45 odstotkov glasov ali vsaj več kot 40 odstotkov z vodstvom najmanj desetih odstotnih točk pred najbližjim tekmecem. Javnomnenjske raziskave med šestimi kandidati Scio-liju napovedujejo skoraj 40-odstot-no podporo. S tem postavljajo pod vprašaj možnost, da bi župan prestolnice Buenos Aires Mauricio Ma-cri (56), poslovnež in kandidat des-nosredinske koalicije Spremenimo, dobil več kot 30 odstotkov glasov ter se tako pomeril s Sciolijem v drugem krogu volitev 22. novembra. 43-letni kandidat Sergio Massa, ki ga je Kirchnerjeva leta 2008 imenovala za vodjo svojega kabineta in je svoj program utemeljil na delnih spremembah z osredotočenjem na boj proti kriminalu, medtem med vse bolj polarizirano volilno kampanjo izgublja na podpori. Dobil naj bi manj kot 20 odstotkov glasov. Argentina, tretje največje la-tinskoameriško gospodarstvo, se sicer za razliko od svoje večje sosede Brazilije dokaj dobro spopada z globalnim padcem cen surovin. Argentina je globalna kmetijska velesila, ena glavnih izvoznic soje, koruze in pšenice in vodilna proizvajalka govedine. Prihodnji predsednik, ki bo položaj prevzel 10. decembra, se bo moral spopasti z inflacijo in nadzorom nad menjavo domače valute, ki sta privedla do cvetočega črnega trga ameriških dolarjev in prizadela rezerve centralne banke. Zanimivo je, da vsi trije vodilni kandidati prihajajo iz vplivnih družin italijanskih korenin in po ocenah politične analitičarke Mariel Fornoni razlike med njimi niso jasne. Na volitvah kandidirajo še levičarka Margarita Stolbizer, trockist Nicolas del Cano in bivši predsednik Adolfo Rodriguez Saa, ki je Argentino vodil samo sedem dni med vrhuncem gospodarske krize leta 2001. (STA) MOSKVA - Ruske zračne sile v Siriji so pripravljene podpreti Svobodno sirsko vojsko, skupino opozicijskih upornikov, ki se bori proti sirski vladi in jo podpira Zahod, pri njenem boju proti skrajni Islamski državi (IS), je včeraj povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Pripravljeni smo iz zraka podpreti domoljubno opozicijo, tudi tako imenovano Svobodno sirsko vojsko,« je Lavrov izjavil za rusko televizijo. Poudaril je tudi, da je sedaj pomembno povezovanje z »ljudmi, ki so v celoti odgovorni za predstavljanje teh ali onih skupin, ki se borijo proti terorizmu«. Lavrov je izrazil tudi upanje, da bo v Siriji prišlo do političnega napredka, in se zavzel za čim prejšnjo izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev. Ruski zunanji minister je prepričan, da se med zahodnimi politiki razvija "pravilno razumevanje" razmer v Siriji. Po njegovih besedah je k spremembi razmišljanja evropskih politikov pripomogla begunska kriza na stari celini. »Prepričan sem, da je večino resnih politikov izučilo in da se glede Sirije razvija pravilno razumevanje razmer kljub nadaljevanju protiasa-dovske retorike 'demokratizacije',« je dejal Lavrov. »To nas navdaja z upanjem, da se bo politični proces v bližnji prihodnosti premaknil naprej in bodo ob pomoči zunanjih igralcev vsi Sirci sedli za pogajalsko mizo,« je dodal. Lavrov se je v petek z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem na Dunaju pogovarjal o novih načinih poskusov doseganja politične rešitve sirske krize. Kerry je po srečanju dejal, da so se pojavile ideje, za katere upa, da bi lahko prinesle spremembo trenutne dinamike. Ruska stališča v zvezi s sirsko državljansko vojno se očitno spreminjajo, saj Moskva trdi, da je pripravljena vojaško in politično podpreti zmerne opozicijske skupine, ki se borijo proti IS, a istočasno nasprotujejo režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki ga podpira Rusija. V četrtek je Asada v Moskvi gostil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sirskega kolega po lastnih trditvah vprašal za mnenje o tem, da bi Rusija podprla opozicijo v boju proti džihadistom na enak način, kot podpira vladne sile. Asad se je po Putino-vih besedah na to odzval pozitivno, ruski predsednik pa je napovedal morebitno iskanje zaveznikov v vrstah sirske opozicije. mehika - Poplave in nekaj škode toda brez katastrofalnih posledic Orkan Patricia je nad kopnim oslabel v tropsko nevihto CIUDAD DE MEXICO - Orkan Patricia, ki je v petek zvečer po lokalnem času udaril ob obalo redko poseljenega območja mehiške zvezne države Jalisco, je nad Mehiko oslabel v tropsko nevihto. Patricia je bila na morju ocenjena za najmočnejši orkan v zgodovini ameriške celine, a po dosedanjih poročilih ni prinesla napovedanih katastrofalnih posledic. Po napovedi mehiških meteorologov se bodo zaradi Patri-cie nadaljevale močne padavine, predvsem v zveznih državah Michoacan, Guerrero, Colima in Jalisco ob tihomorski obali. Patricia je sicer na morju dosegala vetrove s hitrostjo do 400 kilometrov na uro. A ob mehiško tihomorsko obalo je v petek zvečer udarila s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Mehiški predsednik Enrique Pena Nieto je v petek zvečer sporočil, da prva poročila o posledicah orkana govorijo o manjši škodi, kot so jo pričakovali ob orkanu takšne moči. O morebitnih žrtvah še ni poročil. Več tisoč ljudi so sicer pred uda- Evakuacija prebivalcev iz poplavljenih hiš v mehiškem kraju Zoatlan rom na kopno evakuirali. Obrobje orkanskega območja pa je ponagajalo tudi organizatorjem velike na- združeni narodi - Jubilej Včeraj praznovali 70 let obstoja ZN NEW YORK - Včeraj je minilo 70 let od uradne ustanovitve Organizacije združenih narodov (OZN). 24. oktobra 1945 je ustanovno listino ZN ratificirala večina ustanovnih članic na čelu z vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta (ZDA, Sovjetska zveza, Kitajska, Velika Britanija, Francija), zato ta dan velja za rojstni dan ZN. Ustanovno listino ZN so 26. junija 1945 v San Fran-ciscu podpisali predstavniki 50 držav udeleženk Konference ZN o mednarodni organizaciji. Ustanovna listina ZN je temeljna pogodba, ki danes združuje 190 držav članic ZN in dve opazovalki (Vatikan, Palestina). Ustanovna listina zavezuje vse članice ZN, njen 103. člen pa posebej določa, da so obveznosti, ki iz- narodnimi pogodbami. hajajo iz nje, nad vsemi drugimi med- Po drugi svetovni vojni ustano- vljeni ZN so naslednik Društva narodov, podobne organizacije, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni z namenom, da ne pride več do spopada tako velikih globalnih razsežnosti. Društvo narodov svoje naloge ni opravilo, ZN pa so pomagali obvarovati svet pred ponovitvijo velike vojne, čeprav je svetovni mir še vedno pobožna želja človeštva. Ne glede na to pa ZN ostajajo nepogrešljiva organizacija za iskanje soglasja med državami in brez njih bi bil svet veliko slabši, kot je sedaj. Zaradi tega so številne države sprejele pobudo oddelka za javno informiranje ZN, da države svoje velike nacionalne spomenike na obletnico ZN osvetlijo z modro barvo, ki je simbol svetovne organizacije. Tako so včeraj pomodrele piramide v Gizi, Empire State Building v New Yorku, Alhambra v Španiji, operna hiša v Sydneyju, kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, ruski muzej Ermitaž, jordansko mesto Petra, poševni stolp v Pi-si, palača Westmister v Veliki Britaniji in še 200 spomenikov in drugih znamenitosti, kar je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon označil za osvetlitev poti v boljšo prihodnost. Med svetovnimi zna-menitstmi, ki so bile izbrane za simbolično obarvanje v soj modre barve, je pri nas bil tudi Predjamski grad pri Postojnski jami. ansa grade avtomobilske formule 1 v Austinu v Texasu, kjer so morali zaradi vetra in naliva odpovedati del predtekmovanja. / AKTUALNO Nedelja, 25. oktobra 2015 3 slovenija - Položaj še obvladujejo, toda beguncev je vse več Takšnega pritiska ne bodo dolgo zdržali Pahor: Če danes v Bruslju ne bo premika, bo Slovenija ukrepala sama Danes mini vrh EU in Balkana BRUSELJ - Deset voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana se bo danes sestalo v Bruslju v odziv na poziv Slovenije k evropski solidarnosti pri soočanju z begunsko krizo. Namen srečanja je izboljšati medsebojno obveščanje držav na balkanski migracijski poti ter vzpostaviti red, kjer sedaj vlada kaos. Slovenija je članicam in institucijam unije sporočila, da se ne more sama soočati z izjemnim pritokom prebež-nikov, ki ga je sprožila odločitev Madžarske za zaprtje zelene meje s Hrvaško. V enem tednu je v Slovenijo vstopilo več kot 50.000 beguncev, v prihodnjih mesecih pa naj bi jih v Slovenijo prihajalo v povprečju 8000 na dan. Poleg slovenskega premierja Mira Cerarja se bodo vrha udeležili še voditelji devetih držav - Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Nemčije, Romunije, Madžarske, Srbije in Makedonije. Na njem bodo sodelovali tudi Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres ter vodstvo evropske agencije za zunanje meje Frontex in azil-nega urada EASO. »Države bi morale ne le govoriti druga o drugi in druga drugi, temveč tudi druga z drugo. Sosedje morajo sodelovati, ne delovati drug proti drugemu,« piše v osnutku Junckerjeve-ga načrta v 16 točkah, ki ga je pripravil kot izhodišče za razpravo. Junckerjev načrt v prvi točki predvideva, da voditelji v 24 urah imenujejo kontaktne osebe v svojih kabinetih za olajšanje dnevne izmenjave informacij in nadzorovanega gibanja ljudi na balkanski migracijski poti. Voditelji naj bi se zavezali tudi k povečanju zmogljivosti za zagotavljanje začasnih zavetišč, hrane, vode, zdravstvene in sanitarne oskrbe ter k sprožitvi mehanizma za civilno zaščito v primeru potrebe po dodatni pomoči. Zavezali naj bi se tudi k takojšnji izmenjavi informacij o zmogljivostih za zagotovitev njihove optimalne skupne uporabe v sodelovanju z Uradom visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR). Junckerjev načrt predvideva tudi zavezo voditeljev za registracijo prebež-nikov ob njihovem prvem vstopu v unijo, ter takojšnjo izmenjavo informacij o obsegu tokov ter po potrebi o vseh beguncih in migrantih na njihovem ozemlju. Predvidena je tudi zaveza voditeljev, da ne bodo lajšali gibanja beguncev ali migrantov proti mejam druge države v regiji brez predhodnega dogovora s to državo. Junckerjeva izhodišča predvidevajo tudi namestitev400 varuhov meje in ključne opreme v Sloveniji do srede v okviru sprožitve Frontexovih sil za hitro posredovanje na meji (RABIT). Slovenija, ki potrebuje najprej 400, dolgoročneje pa do 2000 policistov za pomoč pri obravnavi prebežnikov na meji, sicer namestitev Frontexovih sil na svoji meji zavrača ter poziva k njihovi napotitvi na grško-turško in hrvaško-srbsko mejo. Voditelji naj bi se zavezali tudi h krepitvi ukrepanja proti tihotapcem z mi-granti ter dogovorili, da je treba izvajanje teh zavez redno spremljati na tedenski ravni. Migranti so se na livadi pri Rigoncah za silo greli okrog ognja ansa LJUBLJANA - Begunski val ne pojenja, včeraj je v Slovenijo prišlo več kot 8000 migrantov, v osmih dneh že okoli 61.000. Razmere na terenu so si ogledali predsednik republike Borut Pahor, državni sekretar Boštjan Šefic in poslanec Žan Mahnič. Skupna ocena je, da Slovenija dobro obvladuje položaj, vendar takšnega pritiska ne bo več dolgo zdržala. »Takšnega pritiska, kot ga imamo zdaj, ko prihaja 10.000 ali 13.000 migrantov na dan, ne moremo zdržati, še posebej če bi se kakorkoli spremenilo stališče Avstrije, Nemčije ali Švedske. V tem primeru bi bila Slovenija v neznosnem položaju, tega pa ne smemo dovoliti, ker smo odgovorni, v prvi vrsti za RS,« je dejal Šefic. Po njegovih besedah je predsednik vlade Miro Cerar zelo jasno povedal, da če danes na konferenci v Bruslju ne bo bistvenega premika, bo Slovenija morala sprejemati določene ukrepe. Temu je v izjavi za medije ob obisku na brežiškem območju pritrdil tudi predsednik republike Borut Pahor. Mini vrh EU-Balkan bo odločilen za Slovenijo. Če bodo sprejeti zanjo neugodni sklepi, bo Slovenija ukrepala sama in ne bo čakala, da to prej storita Nemčija ali pa Avstrija, je poudaril. Če bruseljski vrh ne bi prinesel potrebnih dogovorov, da bi se prihod beguncev ustavil že v Grčiji, bo kot predsednik republike predlagal, da Slovenija sprejme potrebne nove ukrepe. Pahor se je na povabilo brežiškega župana Ivana Molana seznanil z begunsko problematiko na brežiškem območju. S helikopterjem je poletel v Rigon-ce, nato pa si je ogledal še sprejemni center pri Dobovi, kjer se mu je pridružil tudi državni sekretar Šefic. Šefic je ob obisku namestitvenega centra v Šentilju, kamor so tudi danes ves dan z avtobusi in vlaki dovažali begunce iz drugih delov Slovenije, ocenil, da Slovenija zaenkrat dobro obvladuje položaj. »Tudi sami mi-granti priznavajo, da v Sloveniji spodobno poskrbimo zanje,« je dejal. Na področju prehajanja slovenske meje s Hrvaško ne vidi večjih sprememb. »Danes bomo še tekom dneva dali neke nove predloge, da vendarle vzpostavimo konstruktivno sodelovanje s Hrvaško« po vzoru sodelovanja z Avstrijo. »Z avstrijsko stranjo sproti usklajujemo in urejujemo vse aktivnosti,« je dejal. Šefic je obiskal tudi namestitveni center v Gornji Radgoni, od koder je prav tako odšel z dobrim vtisom. Predsednik odbora za obrambo in poslanec SDS Žan Mahnič je po obisku brežiške občine opozoril, da bi morali poslanci obseg begunske krize spoznati neposredno na meji in v prebežniških centrih. Za obvladovanje migrantskih tokov pa je predlagal rešitev po madžarskem vzorcu. Mahnič je tudi dejal, da bi morala Slovenija čim prej sprejeti pomoč držav više- grajske skupine ter Nemčija in Avstrija, oz. pomoč, ki jo je vlada v preteklosti nespametno zavrnila. Na to se je že odzvala notranja ministrica Vesna Gyórkós Žnidar in poudarila, da Slovenija ni nikoli zavrnila pomoči drugih držav članic ob soočanju z migrantskim valom. Po podatkih policije je včeraj zeleno mejo v Rigoncah prestopilo 7000 prebežnikov, skupaj pa jih je v Slovenijo prišlo več kot 8000. Iz nastanitvenih centrov v Šentilju in Gornji Radgoni je v Avstrijo odšlo okoli 6000 prebežnikov, še 600jih je iz Do-bove z vlakom odšlo proti Jesenicam, kjer jih je prevzela avstrijska stran. Vodja sektorja za operativo na upravi za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič je povedal, da so nekaj tuje pomoči že dobili. Madžarska je poslala zaščitne obleke in maske, Češka 22 opremljenih družinskih šotorov s 110 posteljami in ogrevanjem. Nizozemska je ponudila ležišča ter zaščitna oblačila ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Po Lotričevih besedah se glede slednjega še odločajo, saj za zdaj tovrstne opreme ne potrebujejo. Dnevno po podatkih Slovenske filan-tropije pomaga okoli 500 prostovoljcev, poleg njih pa še prostovoljci iz tujine. V obvladovanje begunskega vala je aktivno vključenih okrog 600 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, pri logistični podpori pa jih v vojašnicah sodeluje še okrog 100 dodatnih. Vojaki razmere spremljajo tudi z helikopterjem bell 206. V osmih dneh prišlo že 61.000 beguncev LJUBLJANA - V Slovenijo je včeraj do 12. ure vstopilo 5592 beguncev, v osmih dneh skupaj že skoraj 58.000. Do večera se je dnevni obračun povzpel na več kot 8000, skupni pa na 61.000. V sprejemnih in namestitvenih centrih je bilo ob 12. uri še 9013 beguncev, v Avstrijo pa jih je včeraj odšlo 1681. V zadnjih petih dneh je Slovenija predala avstrijskim varnostnim organom 32.598 beguncev. Vse navedene številke so se do večera spreminjale, saj se je nadaljeval tako priliv kot predaja beguncev Avstriji. Včeraj ob 12. uri je na prehod v Avstrijo v šotorišču na Šentilju čakalo 2083 ljudi. V sprejemnih centrih jih je največ bilo v Brežicah (4500) in Rigoncah (1400), preostali pa so bili razporejeni v centrih Gruškovje (286), Petišovci (78), Dobova (500), Središče ob Dravi (150) in Postojna (16). avstrija - Kako sprejemajo prebežnike Naval povzroča veliko preglavic CELOVEC/DUNAJ - Neprekinjen val prebežnikov iz Sirije in Bližjega vzhoda v Nemčijo in na sever Evrope, ki se od poletja dalje vali skozi Avstrijo, tudi alpski republiki dela vse več preglavic. Žarišče dogajanja se je sicer iz Nickelsdorfa na avstrijsko-madžarski v zadnjih dneh selilo na avstrijsko-slovensko meji pri Šentilju, od koder so pošiljali skupine prebežnikov tudi v zbirna centra v Celovcu in Beljaku. V noči na petek pa je skozi karavanški predor v Podrožco prispelo 609 beguncev - prvič, da so prebežniki prišli direktno na Koroško. Izredni vlak je prišel z Dobo-ve v organiziranem spremstvu slovenske policije z vednostjo in odobritvijo avstrijskih organov. Pre-bežnike, med njimi je mnogo družin, so nato z avtobusi avstrijske vojske odpeljali na zbirališča, kjer je koroška policija prvič izvedla tudi množično registracijo prebežnikov. Po poročanju avstrijske policije je pričakovati nove prebežnike v vlakih šele takrat, ko bo v bivališčih v Celovcu in Beljaku spet dovolj prostora. Kot je policija še sporočila, je Koroško na poti proti Nemčiji do zdaj prečkalo približno 13.400 ljudi, prosilcev za azil na Koroškem pa je bilo vsega 123. Medtem ko so na Koroškem vsekakor še kos razmeroma preglednemu valu prebežnikov, čeprav predstavnik Rdečega križa na Koroškem že opozarja na skorajšnje pomanjkanje prostorov za prebež-nike, se je situacija v zvezni deželi Štajerska v zadnjih dneh dramatično poslabšala. Najbolj obremenjena točka na meji s Slovenijo je slej ko prej Šentilj, kjer je že prišlo tudi do nekaj incidentov. Tako so begunci večkrat prebili ograjo in nenadzorovano prišli v Avstrijo. Vse bolj živčni so ob neprekinjeni reki prebežnikov po »balkanski poti« avstrijski lokalni, deželni in tudi zvezni politiki. Tako je deželni glavar Štajerske Hermann Schut-zenhofer (ljudska stranka - OVP) pozval zvezno vlado, naj končno ukrepa. »Ena izmed glavnih nalog države je, da varuje meje za državljane - to pa ni več tako«, je menil. Dodal je še, da je situacija nevzdržna, zato da morata zvezna vlada in tudi EU hitro ukrepati, če ne želijo, da bo prišlo do »eksplozije« v deželi. Živce je očitno izgubila tudi avstrijska ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner (OVP), ki je sredi tedna ob svojem obisku v Šentilju poudarila, da bo treba graditi »trdnjavo Evropo«. Evropska unija da bo morala končno in učinkovito varovati svoje zunanje meje in v najkrajšem času urediti tako imenovane »vroče točke« na zunanjih mejah EU-ja, kjer bodo v unijo pustili le še vojne prebežnike. Vse ostale migrante pa da je treba na licu mesta zavrniti, je dejala avstrijska ministrica za notranje zadeve. Posebej je Mikl-Leitner pohvalila sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo v begunski krizi. To je potrdil tudi slovenski državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki je med drugim tudi sporočil, da si Slovenija prizadeva, da se bi z Avstrijo dogovorili o vzpostavitvi nadaljnje vstopne točke beguncev - očitno na Jesenicah, kot se je pokazalo v noči na petek. Na avstrijsko-nemški meji oz. meji z Bavarsko v teh dneh ni večjih težav. Nemčija sicer nadzira mejo, hkrati pa še naprej spušča v državo na tisoče prebežnikov na dan in jih nato razdeli po vsej državi. Znakov, da bi Nemčija v prihodnjih dneh ali tednih zaprla mejo, ni opaziti. Samo v zadnjih treh mesecih je skozi Avstrijo šlo v Nemčijo in na sever Evrope skoraj 400.000 pre-bežnikov, za azil v Avstriji pa je zaprosilo le nekaj tisoč migrantov. Kot v Nemčiji tudi v Avstriji nosijo glavno breme pri obvladanju begunske krize nevladne organizacije kot so Rdeči križ, Caritas, Zdravniki brez meja ter prostovoljci-posamezniki. Brez njih bi se pomoč prebežnikom že zdavnaj podrla, poudarjajo tudi politiki. Kancler Faymann je s tem v zvezi napovedal, da bo vlada že v naslednjih dneh nevladnim organizacijam za pomoč prebežnikom nakazala prvi finančni obrok v višini okoli 15 milijonov evrov. Ob tem se je zahvalil tudi avstrijskemu prebivalstvu, ki omenjenim organizacijam pomaga s tem, da darujejo zimsko obleko, živila, denar in pomagajo v sprejemnih centrih. So pa tudi ljudje, ki javno nasprotujejo pomoči, ki jo Avstrija nudi prebežnikom. So sicer v manjšini, toda njihovo število raste iz dneva v dan - tudi po zaslugi v Avstriji tradicionalno močnega desničarskega tabora, ki je - po smrti Jorga Haiderja - dobil novega voditelja v osebi Heinz-Christiana Stracheja, vodje svobodnjaške stranke (FPO). Ivan Lukan Reka beguncev na Šentilju v spremstvu slovenske policije ansa 4 Nedelja, 25. oktobra 2015 AKTUALNO / rim, mesto nasprotij Prometni kaos, Marino in lobiji RIM - Leta 2005 sem bil v Rimu le nekaj dni po pogrebu Janeza Pavla II. Spominjam se, da sem vprašal taksista, kako je bilo takrat s prometno gnečo. «Ao*, v Rimu je promet vedno problematičen. Ko umre papež, ko dežuje ali ko sije sonce. Vedno je kaos,« je bil njegov rezek odgovor. V Rimu sem bil tudi pred tednom dni. V teku nekaj ur sem v centru mesta naletel kar na dve manifestaciji. Obe so nadzorovali številni policisti in orožniki v popolni bojni opremi. Promet je bil zaradi tega popolnoma ohromljen. Promet je očitno glavni problem italijanske prestolnice. Mesto ima podzemsko železnico, ampak v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami je le ta malo razvita. Rimski metro ima tri linije in 74 postaj. Skupna dolžina linij je okoli 60 kilometrov. Londonski metro ima 11 linij, ki skupno merijo več kot 460 kilometrov, odprtih pa je 382 postaj. Rimsko podzemsko železnico so odprli leta 1955, londonsko pa leta 1863! Razlog za tako skromen podzemski sistem je enostaven: vsakokrat ko pričnejo izkopavanja za novo traso, pridejo na dan antični ostanki in dela se ustavijo. Tudi obstoječe linije ne delujejo najbolje. Pred tednom dni se je nenadoma pripetila okvara na liniji A. Potniki so morali izstopiti iz vagonov in prehoditi okoli 200 metrov po tunelu. Žal je to bolj stalnica kot izjema. V teh dneh pa je promet še bolj ICbFPE Sklad I Fondazione Upravni odbor sklada obvešča, da je na spletni strani sklada www.skladsardoc.it objavljen razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2015/2016. V letošnjem letu je razpisanih pet štipendij v znesku petsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru, pet štipendij v znesku tisoč štiristo evrov za univerzitetne študente in štipendija v znesku dva tisoč petsto evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. ohromljen, saj potekajo izredna dela za Jubilej, ki se bo pričel 8. decembra. Domačini so navajeni cestnih del in zapor, turisti se morajo, hočeš nočeš, s tem hitro sprijazniti. Na veliko razočaranje turistov pa obnavljajo tudi najbolj znamenite rimske spomenike. Pred Fontano di Trevi je gradbišče. Stopnišče Trinita dei Monti je zaprto. Obelisk na trgu del Popolo popravljajo. Domačini in turisti upajo, da se bodo dela zaključila čim prej oz. pred pričetkom Jubileja. Prav dela za Jubilej so eden izmed razlogov za padec župana Rima Ignazia Marina. Več rimskih prijateljev (nekateri niso volili za Marina) mi je povedalo, da je župan vnesel nov, svež zrak v mesto, vendar je stopil na prste marsikateremu lob-byju ali bolje rečeno mafiji. Ne smemo pozabiti, da je prav v obdobju Marinovega vladanja prišla na dan afera »mafia capi-tale«, ki je razkrila korupcijski sistem v prestolnici. Marino je skušal prenoviti vrh občinskega prevoznega sistema Atac, toda brez uspeha. Pričel je z rotacijo mestnih redarjev. Posledica je bil pravi upor redarjev med božičnimi prazniki, saj so mnogi ostali doma, ker naj bi bili bolni. Hotel je urediti smetarsko službo Ama, ampak mesto ostaja še vedno umazano. Marino se je zameril pouličnim prodajalcem hrane, ki s svojimi kombiji zasedajo najbolj turistične točke. Odredil je, naj gredo iz središča mesta. Uvedel je nov sistem dodeljevanja javnih del za Jubilej. To pa ni bilo po godu nekaterim izvajalcem, ki so bili navajeni pridobiti dela na »lahek« način. Poleg tega se v Rimu šušlja, da je Vatikan namerno naznanil Jubilej le pred nekaj meseci, tako da bi spravil v težave Marina. V državi na drugi strani Tibere zelo nasprotujejo županovi odprtosti do isto-spolnih zvez. Zaplet, da Vatikan župana ni povabil na uradni sprejem, zato ni naključen. Povedati pa je treba, da ni bil Marino nikoli priljubljen med Rimljani. Očitali so mu, da ni Rimljan. To so mi prijatelji priznali takoj po njegovi izvolitvi pred dvema letoma in pol. Rodil se je namreč v Genovi pred šestdesetimi leti. V Rim pa se je preselil, ko mu je bilo štirinajst let. Marino, po poklicu kirurg, je več let delal in živel v ZDA. Po vsej verjetnosti je nekaj ameriške mentalitete hotel prenesti tudi v Rim. Ena izmed prvih potez je bilo zaprtje ceste Fori Imperiali, ki od Kolose-ja pelje do trga Venezia pred spomenikom Altare della Patria. Mnogi so temu nasprotovali. Osebno se mi zdi ideja posre- ; f I 5 i f, J •".i1 f IV^ Rim + ■ Sprehajati se po rimskih ulicah je kot preživeti čas v muzeju. ■ Kulinarična ponudba je zelo raznolika in odlična. Vendar »codo alla vaccinara« nisem še poizkusil. ■ Po celem Rimu je polno studencev, ki jim Rimljani pravijo »nasoni«. Voda je povsod pitna. Rim - (poleg prometa!) ■ Zelo visoke cene za zelo majhne hotelske sobe. ■ Romanzo criminale in Suburra nista žal sad domišljije, temveč prikazujeta resnično stanje. ■ Kogar motijo sirene, hupanje avtomobilov in glasno govorjenje ... je bolje, da si nabavi za-maške za ušesa. čena, vendar bi morali prej bolje preštudirati alternativne poti za avtomobile in mestne avtobuse. Rim sem boljše spoznal leta 1999, ko sem v njem preživel nekaj mesecev. Odtlej redno zahajam tja vsaj enkrat letno. Priznam, da sem v vseh teh letih opazil več pozitivnih sprememb, tako da lahko zatrdim, da se stvari v prestolnici spreminjajo, toda zelo, zelo počasi. Naj navedem nekaj primerov, vezanih na prevoze. Dobro se spominjam, kako sem se leta 1999 vedno pripel, ko sem se usedel v avto. Rimski prijatelji so me gledali z velikim začudenjem in vprašali: »Kaj za vraga počneš?«. Pretekli teden sem opazil, da se zdaj pripenjajo tudi taksisti (ne vsi). Trditev, da Rimljani ne plačujejo vo- zovnic za metro ali avtobus, ni povsem resnična. Vstopiti na metro brez vstopnice je precej težko. Če nekomu vendar uspe na vlak brez potnega dokumenta, mora biti ob izhodu oprezen. Sam sem že nekaj krat trčil v živ zid kontrolorjev, ki niso spustili nikogar brez listka. Na avtobusih nisem do sedaj nikoli opazil nadzora. Pred leti v metrojih ni bilo mogoče uporabljati mobilnih telefonov. Zdaj je (žal) signal dosegljiv in včasih lahko prisluhnemo celemu pogovoru glasnih potnikov. Med raznimi ukrepi, ki jih je Marino sprejel, je tudi ureditev dostopa do vlakov na glavni železniški postaji Termini. Na začetku peronov so bile postavljene zapreke, tako, da lahko gredo do vlakov le tisti z veljavno vozovnico. Drugi pereči problem Rima je čistoča cest. Nekaj pa se le spreminja, saj vedno več prebivalcev ločeno zbira odpadke. Ali se bo življenje v Rimu v naslednjih letih izboljšalo? To bo odvisno od naslednjega župana, ki bo izvoljen naslednjo spomlad. Še prej pa bo Rim pod drobnogledom celotne svetovne javnosti zaradi Jubileja. Dolgoročno pa čaka Rim izziv o organizaciji olimpijskih iger leta 2024. Odločitev bo padla septembra 2017. Edvin Bevk * Rimljani pričnejo skoraj vsak stavek in vsak telefonski pogovor s to kratko besedo. J ANI lllllllllllllllll IDO CONCOR» DI IDEE -STARTI' \ T ? it Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina objavlja nagradni idejni razpis »START!«, s katerim namerava spodbuditi in podpreti ustanavljanje novih, INOVATIVNIH START UP podjetij, širjenje storitev za coworking (delo v skupni pisarni), zagon podjetij mladih in novih oblik razvoja podjetništva. Razpis je namenjen mladim do 35. leta starosti, kreativne predloge pa je treba vložiti do 4. novembra 2015. Razpisna dokumentacija je na voljo na uradni spletni strani Dežele Furlanije Julijske krajine www.regione.fvg.it pod razdelkom Razpisi in obvestila - Bandi e Avvisi. ZAPADLOST 4.11.2015 D.Z. ŠT. 3 Z DNE 20. FEBRUARJA 2015, RILANCIM-PRESAFVG - REFORMA INDUSTRIJSKIH POLITIK REGI9NE AUTON9MA FRIULI VeNEZIA GIUUA IDEJNI RAZPIS-1 START! / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. oktobra 2015 5 ovčja vas - Včeraj odprli nov sedež Združenja don Mario Cernet Pomembna postojanka slovenske prisotnosti OVČJA VAS - Za Ovčjo vas, naselje, ki je nekoč veljajo za najbolj slovensko v Kanalski dolini in v katerem zdaj pozna slovensko narečje samo še približno šestina prebivalcev, je bil včeraj prazničen dan. V prostorih bivšega župnišča so namreč uradno odprli nov sedež Združenja don Mario Cernet. In čeprav je marsikdo v obdobju, ko so obnavljali in preurejali prostore, dejal, da je prava utopija odpirati sedež slovenskega društva v Ovčji vasi, so predstavniki Združenja Cernet prepričani, da je treba tu ohraniti pomembno slovensko jezikovno in kulturno dediščino v simbiozi z drugimi krajevnimi jezikovnimi skupnostmi in v sodelovanju z njimi ter na podlagi načel italijanske ustave. Združenje don Mario Cernet je poimenovano po dolgoletnem žabni-škemu župniku, ki se je boril za ohranjanje slovenskega jezika v Kanalski dolini in je stalno poučeval nauk v slovenščini. Izredno pomemben je bil njegov doprinos tudi na Višarjah. Februarja naslednje leto bodo slavili stoletnico njegovega rojstva. Združenje so ustanovili leta 1997, v zadnjih letih pa so spet obudili njegovo delovanje. Kot sta včeraj poudarila predsednik Združenja Anton Sivec in Anna Wedam v pogovoru z Julijanom Čavdkom, bodo lahko zdaj delovanje še okrepili in obogatili, med ambiciozne cilje pa sodi tudi odprtje slovenske knjižnice. Za nov sedež, ki bo odprt za vse, Slovence in Neslovence, in bo omogočil boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje, gre zahvala župniku Mariu Gariupu, ki je dal na razpolago prostore v župnišču. Skrb Združenja pa bo še naprej to, da predvsem najmlajši spoznajo, kako so nekoč živeli in govorili v teh krajih, zato da se bodo lahko navade in narečje prenašali tudi na naslednje generacije. Med gosti na slovesnosti ob odprtju društvenega sedeža naj posebej omenimo župana Občine Naborjet-Ovčja vas Borisa Prescherna, funkcionarja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije Rudija Merljaka, podpredsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine in deželnega svetnika Ssk Igorja Gabrovca, predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja, pokrajinskega predsednika Sso in podpredsednika Združenja don Eugenio Blanchini Riccarda Ruttarja ter predstavnika nemškega društva Kanaltaler Kulturverain Raimonda Domeniga. V svojih pozdravnih nagovorih so izpostavili pomen ohranitve slovenskega življa in sodelovanja med tu živečimi jezikovnimi skupnostmi, ki so s svojimi kulturami in navadami bogastvo tega prostora. Ponovno je bila nagla-šena tudi potreba po trojezični šoli. Kulturni program so sooblikovali Višarski oktet pod vodstvom Anne Marie Missoni, Cerkveni pevski zbor iz Ukev, ki ga vodi Oswald Errath, in deklice iz Ukev, ki so skupaj z Errat-hom prebrale nekaj odlomkov v ukov-škem narečju. Naj še omenimo, da je Združenje Cernet ob koncu otvoritve, ki je bila sad sodelovanja z Združenjem don Eugenio Blanchini iz Čedada in Zvezo slovenske katoliške pro-svete iz Gorice, izročilo posebna priznanja Thomasu Della Mei, Osvaldu Schermannu, Valeriu Listerju, Pavlu Pivku, Adolfu Kandutschu in Francu Lorenzetti, ki so pomagali pri urejanju novega sedeža. (T.G./NM) Predsednik Anton Sivec in župnik Mario Gariup ob odprtju sedeža Združenja don Mario Cernet tg/nm kmetijstvo - Sestanek na deželi Ukmar s Shaurlijem tudi o vprašanju terana TRST - Slovenski deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar se je v spremstvu odvetnika in gozdnega tehnika srečal z deželnim odbornikom za kmetijstvo in gozdarstvo Cristianom Shaurlijem. Na srečanju, na katerem so sodelovali tudi drugi deželni funkcionarji, so vzeli v pretres več odprtih vprašanj s področja kmetijstva, ki povzročajo težave kmetom na kraškem območju. Ukmar je kot prvega izpostavil pereč problem različnega in zelo restriktivnega tolmačenja deželne zakonodaje s strani tržaške gozdne uprave v primerjavi z ostalim dežel- nim območjem, kar povzroča precej preglavic in škode tržaškim kmetovalcem in srenjam. Udeleženci srečanja, piše Uk-mar v sporočilu za tisk, so si bili enotnega mnenja, da je zadeva precej žgoča in terja poglobljene in preudarne rešitve. Na srečanju se je Ukmar seznanil tudi z zadnjimi koraki deželne uprave v zvezi zapleteno in preveč časa zamolčano problematiko zaščite terana. Nazadnje je bil govor še o planu za razvoj podeželja (PSR), ki ga bo deželna uprava v kratkem z nizom srečanj predstavila interesentom na teritorjiu. luka koper Poslovna predstavitev v Tel Avivu TEL AVIV - Luka Koper je minuli teden v Tel Avivu v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Izraelu organizirala poslovni dogodek za izraelske logiste, prevoznike in izvoznike, na katerem so pre-rešetali možnosti za povečanje sodelovanja. »Kljub dobremu sodelovanju obstajajo še veliki potenciali, predvsem zaradi ugodnih kontej-nerskih povezav z izraelskimi lukami, ki nudijo kratke tranzitne čase,« je poudaril predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matic. V Luki Koper so prepričani, da največ neizkoriščenih možnosti za sodelovanje predstavljajo Balkan in posamezni trgi srednje Evrope, kjer bi lahko povečali predvsem promet za zbirne kontejnerje in projektne tovore. Dogodka se je udeležilo približno 100 izraelskih poslovnežev ter delegacija koprske pristaniške skupnosti. Med drugim so se udeleženci spomnili direktnega vlaka, ki je vozil pomaranče Jaffa, na relaciji Koper-Munchen, dotaknili pa so se tudi sedanjosti, ko preko koprskega pristanišča potuje razno hitropokvarljivo blago, med drugim sveže cvetje na borzo cvetja na Nizozemskem. Koper je eno pomembnejših pristanišč za izraelsko blago, predvsem za sadje in zelenjavo, namenjeno v Evropo. Lani je pretovor izraelskega blaga znašal 600.000 ton, z dokaj uravnoteženim razmerjem med uvozom in izvozom. Poleg hi-tropokvarljivega blaga predstavljajo velik delež še avtomobili, les in papir. Obzornik o Videmskem in Osimskih sporazumih TRST - Radio Trst A bo danes ob 12.00 predvajal oddajo Obzornik, v kateri bo govor o 60-letnici podpisa Videmskega sporazuma in 40-letnici Osimskih sporazumov. Gostje v studiu bodo: upokojeni diplomat in nekdanji generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, publicist in politični delavec dr. Rafko Dolhar in profesorica zgodovine na Gimnaziji Bežigrad dr. Viljena Škorjanec, avtorica knjige Osimska pogajanja. Pogovor bo Ivo Jev-nikar, uredništvo oddaje Ines Ška-bar. Ponovitev Obzornika bo na sporedu jutri ob 14.10. Videmska listina za raziskovalne dejavnosti VIDEM - Včeraj so predstavili ti. Vi-demsko listino za promocijo univerzitetnih in raziskovalnih dejavnosti v Italiji. V njej so zbrani predlogi predstavnikov stroke z raznih italijanskih univerz, ki jih nameravajo predložiti vladi za ukrepanje na tem področju, je poudarila senatorka DS Francesca Puglisi, ki je dokument predstavila ob koncu dvodnevnega posveta na Videmski univerzi. Na njem so sodelovali rektorji, profesorji in raziskovalci, študentje in predstavniki javnih in-štitucij. Univerza mora več vlagati v človeški kapital in se tesneje povezovati s podjetji, so med drugim poudarili. Praznik Civilne zaščite FJK RIVOLTO - Na letališču, kjer ima sedež akrobatska skupina Frecce Tricolori, so se včeraj zbrali na vsakoletnem praznovanju prostovoljci Civilne zaščite FJK. Predsednica dežele Serracchiani-jeva je poudarila, da se kljub reformi na državni ravni, ki poudarja pristojnost centralne vlade za civilno zaščito, ni bati za samostojnost te službe v FJK. Dežele s posebnim statutom bodo namreč ohranile svoje pristojnosti in posebej FJK svojo civilno zaščito, ki je vzor za marsikoga. Za narečja 40 tisoč evrov TRST - Deželna uprava FJK je objavila razpis za dodelitev 40 tisoč evrov za promocijo narečij istrskega in venetskega porekla, ki se govorijo v obalnem pasu in nekaterih drugih področij dežele. Denar je namenjen za raziskovalne in druge kulturne dejavnosti. Rok za prošnje poteče 25. novembra. kobarid - Pri kostnici včeraj tudi slovesnost ob 98. obletnici kobariške bitke Praznovali 25 letnico muzeja KOBARID - V Kobariškem muzeju so včeraj ob 25-letnici delovanja muzeja odprli razstavo z naslovom Italijanska vojska v Zgornjem Posočju 25. 5. 1915-23. 10. 1917. Del ponudbe muzeja je sicer tudi italijanska kostnica pri Kobaridu, kjer je včeraj potekala slovesnost ob 98. obletnici kobariške bitke in v spomin na padle med prvo svetovno vojno. Kobariški muzej se je razvil iz muzejske zbirke, ki so jo leta 1990 uredili domačini. Sprva je deloval v okviru Turističnega društva Kobarid, po petih letih pa so ustanovitelji v soglasju z ministrstvom za kulturo prenesli upravljanje na neprofitno družbo z omejeno odgovornostjo, ki z muzejem upravlja še danes. V letu 2011 se je muzej vpisal v razvid slovenskih muzejev. Za svoje delovanje je prejel najvišjo državno priznanje v muzealstvu - Valvasorjevo nagrado. Bil je nominiran za EMYA in prejel nagrado Sveta Evrope. Doslej so ga obiskale številne visoke osebnosti od monarhov, treh predsednikov Evropskega parlamenta, številnih predsednikov držav, vlad, ministrov, cerkva in Nobelovih nagrajencev. V času svojega delovanja je organiziral več kot 40 razstav doma in v tujini, pri čemer so v muzeju še posebej ponosni na cikel predstavitve evropskih narodov v kobariški bitki, do odmevnih razstav v evropskih prestolnicah v času predsedovanja Slovenije EU. V ciklu muzejskih večerov je pripravil tudi 200 različnih kulturnih dogodkov. Muzej je odprt vse dni v letu, njegov obisk pa Italijanska kostnica nad Kobaridom, kjer so se včeraj spomnili znamenite bitke izpred 98 let arhiv dopolnjujejo z obiskom muzejev na prostem. Eden izmed njih je italijanska kostnica, zgrajena na Gradiču okoli cerkve sv. Antona, ki jo septembra 1938 odprl Benito Mussolini. V njo so bili z okoliških vojaških pokopališč preneseni posmrtni ostanki 7014 znanih in neznanih italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Ravno včeraj je pri kostnici potekala tradicio- nalna spominska slovesnost, ki jo ob 98. obletnici ko-bariške bitke in v spomin na padle med prvo svetovno vojno organiziralo italijansko veleposlaništvo v Sloveniji. Nagovora sta imela državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak in veleposlanica Italije v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis. Sledil je obisk kobariškega pokopališča pred dnevom spomina na mrtve, kjer so položili vence. 6 Nedelja, 25. oktobra 2015 TRST / BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu politika Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@email.it Slovenski majhni tanki Informiranje je eno, politična zloraba človeških tragedij in ceneno zafrkavanje sosedne države pa čisto nekaj drugega. Dotok beguncev na Balkan je pojav, ki bo trajal in zaznamoval prihodnost mnogih ljudi in držav. Predvsem pa bo to preizkušnja za politiko in politike. Rešitve nima seveda nihče v žepu, vendar se načelno vsi trudijo, da bi usklajevali pomoč beguncem in zagotavljanje varnosti. Mnoge evropske države se skušajo držati agende, ki jo je narekoval predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vendar pa lahko nacionalni interesi pred-vladajo nad skupnimi. Vitaliji je bilo po 20 letih Berlusconijeve vlade že kar običajno, da je v predvolilnem obdobju skoraj vse dovoljeno. Toda časi so se k sreči vseeno malce spremenili, saj kaže, da je trohica etike vsaj na papirju vendarle proni-cnila v politiko. Vodja desničarske stranke Fra-telli dltalia Giorgia Meloni, kije prišla včeraj v Trst pomagat tukajšnjim predstavnikom stranke, da se bolje pripravijo na občinske volitve, je prekaljena političarka, ki zna na državni ravni in v državnih TV oddajah prodorno nagovarjati ljudi. A tržaška desnica, ki še kar vztraja pri skrajnih stališčih, je druga stvar. Giorgia Meloni je bila na tržaškem shodu »zmerna« (francoski veljak stranke Fron t Nacional Louis Aliot je bil ostrejši); govorila je o mednarodni politiki ter o Renzije-vi (ne)vladi, ki da bi morala neposredno sodelovati v vojni proti IS. Kar zadeva begunce, pa bo treba v primeru navala po njenem zapreti mejo med Slovenijo in Italijo. Zato čudi, da je organizacijo posveta prepustila krajevnim aktivistom. Zbrane je na začetku nagovoril novinar Marco Valle: že takoj je bilo jasno, da mu ne-Italijani niso všeč, glede »problema« beguncev paje povedal, da Slovenija »namešča na meji svoje majhne tanke«. Ali je to bila novinarska dezinformacija aliskrajnodesničarskaponiževalna ocena soseda, ni bilo dano razumeti. Množica ljudi je bila vsekakor na mah prepričana, da se nekaj kilometrov stran dogaja kaj hudega. politika - Vodja stranke Fratelli d'Italia na posvetu o vprašanju beguncev Giorgia Meloni: Italija mora v vojno proti Islamski državi Na tržaških občinskih volitvah mora desna sredina nastopiti enotno - Prej koalicija, šele nato kandidat Italijanski premier Matteo Renzi mora biti pogumen in neposredno sodelovati v vojni proti Islamski državi. Glavni razlog za val beguncev, ki prihajajo dnevno v Evropo prek Balkana, je namreč v tem, da ljudje bežijo pred IS, veliko odgovornost pa nosi Turčija. Če se torej ne reši problema na izvoru, se pojav beguncev ne bo ustavil, Italija in druge evropske države pa bodo v hudih težavah. To je povedala vodja desničarske stranke Fratelli d'Italia Giorgia Meloni, ki se je včeraj na Pomorski postaji udeležila posveta o vprašanju beguncev z naslovom Branimo evropske meje: Furlanija-Julijska krajina, zadnja meja. Srečanja se je udeležil tudi evropski poslanec in podpredsednik stranke Front National Louis Aliot, sicer življenjski partner voditeljice FN Marie Le Pen. Srečanje je priredila svetniška skupina Fratelli d'Italia-Nacionalno zavezništvo v deželnem svetu FJK. Po pozdravu glasnika stranke Fabia Scoccimarra sta udeležence pozdravila deželni svetnik Luca Ciriani in pokrajinski koordinator Claudio Giacomelli. Posvet je uvedel in povezoval novinar Marco Valle (urednik spletne strani www.de-stra.it), ki je bil v preteklosti aktiven član desničarske stranke MSI in še prej mladinske fašistične organizacije Fronte della Gioventu. Tako Melonijeva kot Aliot sta na javnem srečanju govorila o problematiki pri-seljeništva in skušala analizirati vzroke za ta epohalen pojav. Če se je Melonijeva osredotočila bolj na obrambo domačih oziroma evropskih meja, se je Aliot (ki je ravno tako govoril v okviru lastne volilne kampanje v Franciji) poudaril problem priseljeni-štva, ki ga francoska vlada spodbuja iz gospodarskih razlogov že več desetletij. Sicer je Giorgia Meloni ob robu posveta odgovarjala na vprašanja novinarjev tudi glede tržaških občinskih volitev in povedala, da mora desna sredina nastopiti enotno, pred izbiro županskega kandidata pa bo potrebno ugotoviti koalicijo oziroma »zastavo, ki jo bo nato nosil zastavonoša«. Dodati velja, da se je Giorgia Meloni pred vhodom na Pomorsko postajo rokovala s poslancem Severne lige Massimilianom Fe-drigo, posveta pa se je kasneje udeležil ligaški županski kandidat Pierpaolo Roberti. A.G. lega nazionale - Na Griču sv. Justa Nostalgiki proti Furlaniču in Titu Skrajno desničarske organizacije Lega Nazionale, Pro Patria in Essere italo-foni so sinoči priredile shod na Griču sv. Justa, s katerim so proslavili 61-letnico vrnitve Trsta Italiji. Udeležilo se ga je kakih sto ljudi, med njimi več obritoglavcev, ki so vzklikali običajna nostalgična gesla. Tokrat pa so tudi vzklikali geslo, s katerim so Iztoka Furlaniča označili kot bandita ter ga enačili z »barabo« Titom (»Fur-lanič bandito, bastardo come Tito«). Louis Aliot, Marco Valle in Giorgia Meloni (z leve, FotoDamj@n) med petjem italijanske himne na Pomorski postaji. Aliot je partner voditeljice Front National Marine Le Pen: zgoraj poljub, ki ga je ona objavila na svojem profilu na Twitterju iztok furlanič »Štejem si v čast, da me zmerjajo taki ljudje« Iztoka Furlaniča si-nočnji vzkliki na desničarskem shodu pri Svetem Justu ne vznemirjajo. Po njegovih informacijah niti ni prvič, da se to dogaja. »Jemljem na znanje, smo v demokratični državi in vsakdo naj kriči, kakor hoče. Dokler me zmerjajo te osebe, me ne moti, še več: to si štejem v čast,« je komentiral, ko smo mu sporočili novico. Furlanič je prepričan, da je kot predsednik tržaškega občinskega sveta dokazal, da spoštuje vse in da pravično vodi seje, kar so potrdili tudi predstavniki opozicije. Na vprašanje, ali ga taki izpadi skrbijo, je odgovoril s »sploh ne«. »Vsakdo ima pravico, da izrazi svoje mnenje. Moji pogledi in stališča so znani. Gotovo jih ne bom spremenil zaradi nekaj obrito-glavcev, ki tako vpijejo,« je še dejal. (af) Iztok Furlanič črna kronika - V središču Sesljana Zalotil vlomilca Policija po zaslugi očividca prijela in ovadila moškega, ki je bil splezal čez ograjo sesljanske hiše Nek moški je prejšnji večer v središču Sesljana stopil iz parkiranega avtomobila s hrvaško registrsko tablico in se peš napotil v v ozko ulico, v kateri je več hiš z vrtom. Pri tem ni opazil, da ga je zagledal mimoidoč pešec. Slednjemu se je neznanec zdel sumljiv, zato ga je začel previdno zasledovati. Očividec je videl sumljivega moškega splezati čez vrtno ograjo ene od tamkajšnjih hiš: ko je domnevni tat na vrtu izginil v temi, je njegov zasledovalec poklical policijo. Policisti iz sesljanskega komisariata so nepovabljenega gosta pričakali v bližini, ko je spet sedel v avto in skušal odpeljati, pa so ga presenetili iz zasede. Legitimirali so ga, ga odvedli na kvesturo in ob koncu postopka kazensko ovadili. Med preverjanjem njegovih osebnih podatkov so ugotovili, da je imel 58-letni hrvaški državljan V.M. v preteklosti prav zaradi tatvin že opravka s sodstvom. Naslednjega dne so policisti pri belem dnevu pregledali območje in med listjem v bližini omenjene ograje našli velik izvijač ter ga zasegli, saj je lastnik hiše potrdil, da orodje ni njegovo. Sum poskusa vloma je bil torej utemeljen, policija in predvsem stanovalec pa se morata v prvi vrsti zahvaliti prisebnemu očividcu. Pijan razgrajal in tepel V noči na soboto so policisti ovadili mladega moškega, ki je pregloboko pogledal v kozarec in razgrajal v Drevoredu XX. septembra. 27-letni italijanski državljan T.F., doma iz Rima, je pred picerijo poškodoval oglasno desko in zmetal na tla ter razbil nekaj vaz. Mimoidoči ga je hotel ustaviti, T.F. pa ga je poskusil udariti z nogami in s pestmi ter mu pri tem izpulil nekaj las. Pijani moški je zbežal, na tla pa mu je padel mobilni telefon. Ko se je T.F. vrnil po telefon, je spet napadel svojega nasprotnika, a so ga policisti, ki so bili prejeli klic, ustavili. Med postopkom je spet poskusil pobegniti: prijeli so ga in ovadili. Več ljudi pa je policijo obvestilo, da je na nabrežju Ottaviano Augusto močno pijan mlad moški. Na kraj se je odpravila izvidnica policije, ki je 25-letnemu italijanskemu državljanu A.C. iz Doline napisala globo. trgovinska zbornica - Srečanje zbornic v tujini »Vloga trgovinskih zbornic ključna za italijansko rast« Italijanske trgovinske zbornice morajo biti skupaj z italijanskimi trgovinskimi zbornicami v tujini protagonist ponovnega zagona italijanskega gospodarstva, ki bo mogoč samo z osvajanjem novih trgov in poslovanjem na mednarodni ravni. To je povedal predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je včeraj na tiskovni konferenci predstavil 24. svetovno srečanje italijanskih trgovinskih zbornic v tujini. Palača s sedežem stanovske organizacije bo do torka, 27. oktobra, postala središče teh zbornic in bo privabila več sto delegatov iz vsega sveta, točneje iz 54 držav. Ti se bodo še danes sestajali na zasebnih srečanjih v okviru prireditve As-socamerestero, medtem ko bo jutri javno srečanje z naslovom Exportare: nuovi scenari per il Made in Italy. To bo med drugim priložnost za spoznavna in poslovna srečanja med mnogimi podjetji. V središču pozornosti bo sonaravno pridelovanje hrane, kar bo tudi način za nekakšen »podaljšek« milanske svetovne razstave Expo 2015. Svetovno srečanje prireja tržaška Trgovinska zbornica v sodelovanju posebnim podjetjem TZ Aries, s prispevkom zveze italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere, zveze Infocamere in Fundacije CRTrieste ter pod pokroviteljstvom Dežele Fur-lanije-Julijske krajine, Občine Trst in milanskega expa. Antonio Paoletti / TRST Nedelja, 25. oktobra 2015 7 trgovinska zbornica - Celodnevna razprava o prihodnosti mesta kras - Članek izpostavlja zlasti okuse V Trstu odprli okna, vprašanje pa je, koliko je svežega zraka Revija Dove vabi na tržaški in goriški Kras »Katerokoli mesto odraža lepoto le, če je uspešno v prepoznavanju identitete posameznih krajev, ki ga sestavljajo. V nasprotnem primeru pa postane žalostno, včasih celo strašno.« S temi besedami je milanski arhitekt Antonio Monestiroli uvedel petkov posvet o prihodnosti Trsta, na katerem so se udeleženci vprašali, kakšna je tržaška identiteta, kaj sporoča tržaška kulturnozgodovinska ponudba ter kakšno identiteto razkrivajo javni prostori in javne površine Trsta. Vsa vprašanja ponujajo veliko možnosti za poglobitev. Združenje Postaja Rogers je s številnimi izvedenci in javnimi osebnostmi iskalo tržaško mestno identiteto na celodnevnem posvetu Obzorja smisla in prihodnost nekega mesta, ki je potekalo v petek v Veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice. Posvet so sestavljali trije sklopi pogovorov na teme infrastrukture in ur-banistike, družbeno-ekonomskega in znanstvenega razvoja ter kulturne produkcije. Nastopilo je več kot dvajset osebnosti, med temi tržaška občinska odbornika Paolo Tassinari in Andrea Dapretto, rektor Univerze v Trstu Mau-rizio Fermeglia, izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino in drugi. Posvet je povezoval novinar Pierluigi Sa-batti. Po uvodnih besedah arhitekta Mo-nestirolija je navzočim močan vtis pustil ljubljanski arhitekt Miha Dešman, ki je opisal vse urbanistične spremembe, ki jih je Ljubljana izvedla v sklopu programa Ljubljana 2025. »V Trstu so potrebe trgovcev prehitevale pozornost do javnih krajev,« je izjavil tržaški občinski odbornik Dapretto, »danes si prizadevamo za trajnostno ureditev in lepoto mesta,« je zaključil in napovedal preureditev bregov tržaškega kanala. V drugem sklopu je tekla beseda v glavnem o konfliktualnem odnosu med znanstvenimi ustanovami, ki so raz-prešene na obrobju, in mestnim jedrom. Uvodoma je odgovorni urednik Picco-la Paolo Possamai navrgel nekaj provo-kacij: »Na tablah ob vhodu v mesto piše, da je Trst mesto Barcolane in kave: nočem verjeti, da je Trst samo to. V Trstu je trideset nedostojnih muzejev, ki naj bi v skupni podobi sporočali identiteto mesta, pa je ne. Gre za problem civilne zavesti, nepremične mase, ki se ne vključuje. V središču stoji ogromno praznih prostorov, znanstvene ustanove pa so nekje daleč.« Maurizio Ferme-glia je bil bolj konstruktiven in je, podobno kot filozof Pier Aldo Rovatti, odklonil svojo pripadnost nepremični masi: »Barcolana poteka enajst dni, mi pa proizvajamo znanost 356 dni na leto.« Kulturniki so se poglobili v primere dobrih praks. Ravnateljica sklada Pordenonelegge Michela Zin je navzoče očarala z rezultati raziskave o izjemno pozitivnem finančnem in psihološkem učinku knjižnega festivala na Por-denon. Zadnjo besedo je imel Miloš Budin: »Imamo dovolj izkušenj, da bi v Trstu postavili muzej 20. stoletja.« Pred zaključki posveta se je odbornik Dapretto med kratko razpravo dokaj ihtavo zgrozil nad vsemi kritikami nad trenutnim stanjem in pozval prisotne, naj končno spoznajo, koliko se je Trst v zadnjih letih spremenil. Possamai mu je odgovoril neomajno: »Vsem je jasno, da smo odprli okna svojega mesta. O količini svežega zraka, ki je vstopila vanj, pa bi se pogovarjal bolj previdno.« Na okrogli mizi je sodeloval tudi arhitekt Luciano Semerani, ki je dal pobudo za srečanje v obliki multidiscipli-narnega dialoga. Semerani je pred tri- Srečanje je uvedel milanski arhitekt Antonio Monestiroli (prvi z desne) fotodamj@n Arhitekt Miha Dešman fotodamj@n desetimi leti uredil tržaško razstavo v Parizu: edinstveni in žal edini primer, ko se je Trst v celoti predstavljal zunaj zaliva. Takrat so bili Tržačani prisiljeni, da razmislijo o podobi svojega mesta. Mogoče bi morali tudi zdaj na izlet v Pariz, da bi iz Ville Lumière preverili in razmislili, ali se Trst je in bo spremenil in da bi se še zlasti odločili, kakšna je njegova duša. Martin Lissiach Katedrale kulture Cappella Underground v sodelovanju z združenjem Postaja Rogers predstavlja danes pobudo v sklopu dialogov med arhitekturo, kulturo in politiko (in v nizu Cinem@Teatro). Ob 17.30 bodo v gledališču Miela predvajali film Katedrale kulture (Nemčija, 2014, 165 minut). Gre za raziskovanje šestih za človeka izjemno pomembnih objektov po zamisli Wima Wendersa, ki opiše Berlinsko filharmonijo; Michael Gla-wogger obišče Rusko narodno knjižnico; Michael Madsen predstavi zapor v norveškem Haldnu; Robert Redford si ogleda kalifornijski »samostan znanosti« Salk Institute; Margreth Olin občuduje futuristično Opero v Oslu; Karim Ainouz pa predstavi Centre Pompidou. Oktober je idealen mesec za obisk kraške planote, ki se razprostira med Trstom in Gorico. Tako je prepričana Elena Bianco, ki je v oktobrski številki revije Dove objavila reportažo iz naših krajev. Na treh straneh milanskega mesečnika, ki ga izdaja založniška grupa RCS, bralce popelje na pravo popotovanje od Doline Glinščice do Zagraja. Že v prvi vrstici jim pojasni, da ima italijanski »carso« tudi slovensko ime in jih pouči, da gre za »kamniti svet spremenljivih mej, zemljo različnih zgodovinskih spominov in kultur, ki si jo delita Italija in Slovenija«. Tudi sicer je njena reportaža pozorna do slovenske prisotnosti, imen in njihovega pravilnega zapisovanja. Leta 2015 tega ne bi bilo potrebno posebej izpostavljati, ko ne bi bili vsakodnevno priča opuščanju strešic in »spakedranemu« zapisovanju slovenskih imen. V članku revije Dove pa se hiša piše hiša, kulinarična prireditev Sapori del Carso se imenuje tudi Okusi Krasa, repenski hotel Križman nosi strešico .... Če to zmore milanska revija ostaja skrivnost, zakaj tega niso sposobni krajevni mediji in javni upravitelji. Članek je osredotočen predvsem na kulinarično in vinarsko ponudbo naših krajev. Bralci dobijo v njem telefonske številke in spletne strani številnih restavracij, gostiln, turističnih kmetij, od Locande Mario v Dragi in oljčnih proizvodov Starec v Boljuncu (na vzhodu) do vrhov-ske Lokande Devetak na zahodnem robu Krasa. Med njimi je dovolj prostora tudi za omembo Praprota in njegovih priznanih vinarjev in sirar-jev, ki sir, kot znano, hranijo celo v kraških jamah, ter zgoniškega območja, kjer je mogoče obiskati tudi Paola Hrovatina, obrtnika, ki umetniško obdeluje kraški kamen. Tu so še naslovi nekaterih osmičarjev in vabilo v kraško podzemlje - na primer v jamo pri Briščikih, do katere se spustimo po 500 stopnicah, a nas na dnu baje pričaka celo brezžična in-ternetna povezava. (pd) šolstvo Sindikati protestirali za boljšo šolo Panožni sindikati Flc-Cgil, Cisl Scuola, Uil Scuola, Snals-Confsal in Gilda-Unams so včeraj tudi v Trstu priredili demonstracijo, s katero so odločno protestirali proti t.i. zakonu o dobri šoli (zakon št. 207). Obenem so zahtevali obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla pred šestimi leti. Demonstracije in proteste so v okviru pobude Protesta day priredili v več italijanskih mestih; v Trstu je bil protest na Velikem trgu in so ga priredila deželna tajništva omenjenih sindikatov. Številne učitelje, profesorje in vzgojitelje so med ostalimi nagovorili sindikalisti Adriano Zonta (Cgil), Donato Lamorte (Cisl), Ugo Previti (Uil), Giovanni Zanuttini (Snals) in Massimo Vascotto (Gilda). Kot so povedali, je potrebno zakon o dobri šoli koreniti spremeniti, ker bodo po reformi nastale prvorazredne in drugorazredne šole. Če so po eni strani nujne spremembe zakona o dobri šoli, je po drugi potrebno tudi nuditi pravične plače za uslužbence, obenem pa urediti položaj številnih prekarnih ljudi, so poudarili sindikati, ki so tudi opozorili, da je nujno zaposliti nove ljudi. dsi - Jutri okrogla miza v Peterlinovi dvorani Papež Frančišek: božji človek ali pa populist? Društvo slovenskih izobražencev bo jutrišnji večer posvetil liku in delu papeža Frančiška, ki je že ob svojem nastopu pred poltretjim letom presenetil vernike in svetovno javnost z besedami in gestami, ki močno odstopajo ne samo od protokola rimske kurije, pač pa tudi od tradicionalnega obnašanja dosedanjih voditeljev katoliške Cerkve. Brez odlašanja je zavrnil mnogo tistega ustaljenega, ki se je nabralo v stoletjih in je v marsičem iznakazilo podobo ter delo Cerkve in preprečevalo njeno uspešnost. Že od samega začetka je papež Frančišek torej poudaril, da hoče temeljito reformirati ustroj in delovanje rimske kurije ter zaupati škofijam večjo avtonomijo na področu pastorale. Dal je tudi jasno razumeti, da Cerkev doslej ni znala odgovoriti na družbena in moralna vprašanja, ki jih postavlja naglo spreminjajoči se svet. Pozval je sobrate, škofe in kardinale, da sprejmejo izzive sodobne družbe, se z njimi soočijo in ustrezno odgovarjajo v duhu Evangelija. S svojimi pogledi je Frančišek zelo presenetil svet vernikov, ki so v njem prepoznali dobrega in razumnega voditelja Cerkve, medtem ko je s svojimi večkrat izzivalnimi besedami povzročil preplah v vrstah konservativnih cerkvenih krogov. Že nekaj mesecev po njegovi izvolitvi so se začele pojavljati kritike nad njegovim obnašanjem, kakor da bi hotel spreobrniti nauk Cerkve in njene ustaljene vrednote. Kritike so postale vse bolj očtine, potem ko je papež la- ni sklical sinodo, posvečeno družini ter pozval vse vernike, naj sodelujo s svojimi pogledi in nasveti. Sinoda je pravkar končala svoje delo, kaže da brez tistega soglasja, ki bi ga lahko pričakovali. Odločiti bo verjetno moral sam papež. Glede na to, da so nekatere kritike, ki so se lani pojavile v italijanski pu- blicistiki, našle odmeve tudi v slovenskem tisku v matici, je Društvo slovenskih izobražencev sklenilo organizirati okroglo mizo na temo »Papež Frančišek božji človek ali populist«. V Peterlinovi dvorani bodo jutri ob 20.30 nastopili Igor Škamperle, Aleš Maver, Edvard Kovač in Tomaž Simčič. 8 Nedelja, 25. oktobra 2015 TRST NASI V DRUGIH OKOLJIH Po skoraj treh desetletjih se še vedno ima za gosta Andrej Balbi, Moskva (Rusija) Nekateri najdejo Ameriko v Rusiji. To je primer Tržačana Andreja Balbija, ki je svojo življenjsko in poslovno priložnost našel v tej širni državi, kjer živi in dela že 27 let, trenutno kot zastopnik italijanske skupine Cogefrin. Andrej prebiva v Moskvi, kjer živi tudi njegova hčerka z vnučkom, tam namerava tudi preživeti svojo preostalo delovno dobo. Kljub tesnim vezem, ki so se spletle v teku let in ga vežejo na Rusijo, pa ostaja vsekakor navezan na Trst in Slovenijo, ki mu predstavljata oporno točko, tako da se njegov dan ne začne brez obiska spletnih strani Primorskega dnevnika in Piccola, ravno tako gleda oz. posluša oddaje RAI in TV Koper-Capodistria. Andrej se v teh dneh mudi v Trstu (v Rusijo se bo vrnil v začetku novembra) in prav rad je pristal na pogovor za Primorski dnevnik, v katerem je orisal svojo izkušnjo. Andrejeva ruska zgodba se je začela leta 1987, ko je, potem ko je diplomiral na zavodu Volta, prejel ponudbo za delo v uradih podjetja Olivetti v Moskvi, kjer je zastopal vsa komercialna podjetja skupine De Benedetti. Kot sam pravi, so bili sovjetski sogovorniki profesionalno zelo pripravljeni, poleg tega je bilo plačilo zagotovljeno vse do padca sovjetskega režima in razpada Sovjetske zveze leta 1991. Takrat je Olivetti izgubil monopol na področju prodaje računalnikov in zaprl svoje predstavništvo, Balbi pa je z ruskima prijateljema ustanovil zadrugo, ki je iz Rusije sveže goveje kože izvažala v Italijo, kjer so jih stroji-li. V nadaljevanju je nastala tudi mešana družba, ki pa ni bila uspešna, zato se je leta 1994 zaposlil kot zastopnik italijanske skupine Cogefrin, ki se ukvarja s transportom in logistiko, podeljevanjem certifikatov in pripravo mednarodnih sejmov. Sprva so skrbeli za dobavo blaga po morski poti med Savono in ukrajinskim pristaniščem Mariupol, zatem pa so organizirali prevoz z vlakom iz Padove v Moskvo. Ob prihodu v Rusijo (takrat še Sovjetsko zvezo), se je moral prilagoditi novi stvarnosti, zlasti sovjetski birokraciji, Andrej Balbi v našem uredništvu po drugi strani pa je moral izpolniti zahteve delodajalca. To pomeni, da v službi ni bilo urnikov, poleg tega si veliko časa izgubil že za prihod na delovno mesto ter za iskanje ruskih sogovornikov in izpolnjevanje zahtev birokracije. V sovjetskem obdobju so namreč ljudje v službo prihajali okoli 10. ure, potem so si skuhali tudi čaj in se malo uredili, tako da se je delo začelo okoli 10.30. Okoli 12.13. ure je bil čas za kosilo, ki je trajalo kako uro ali uro in pol, ob 17.30 oz. 18. uri pa v uradih že ni bilo več nikogar. Tuji predstavniki so se lahko zadrževali le v Moskvi, stik s Trstom pa je bil možen le preko teleksa. Domače osebje je nudila pristojna sovjetska ustanova: šlo je za zelo pridne in sposobne osebe z odličnim znanjem italijanščine, ki pa so imele tudi nalogo te nadzorovati, pravi Balbi. Nadzor je trajal do leta 1991, ko se je sistem s povezavami vred sprostil, nekatere navade pa so ostale. Spremenilo pa se je to, da se zdaj lahko prosto giblješ po celotnem ozemlju Ruske federacije. Balbijev delovni dan je še vedno precej stresen zaradi dve do triurne vožnje od doma do delovnega mesta, pred katero na posebni spletni strani preveri podatke o prometu (v Moskvo privozi fotodamj@n / dnevno pet milijonov avtomobilov) in se odloči za najbolj primerno pot. V središču Moskve pa prav pride novi sistem parkiranja, ki omogoča tudi plačevanje preko pametnega telefona (najdražja parkirnina znaša evro na uro). Drugače se je Moskva zelo spremenila, postala je mul-tietnično mesto, pravih Moskov-čanov je malo. Vsi želijo priti v Moskvo, da bi delali in zaslužili, nešteto (pravzaprav preveč) je trgovskih središč, veliko se prodaja tudi preko interneta. V Moskvi pa vsak misli zase, medtem ko je v drugih mestih odnos do tujcev pristnej-ši. Kot italijanski državljan ni nikoli imel težav, vsekakor se tudi danes, po 27 letih bivanja v Rusiji, še vedno ima za gosta ter skuša ne preveč izstopati, saj Rusi nimajo preveč radi drugačnosti: kdor samega sebe ne pojmuje kot gosta, postane v njihovih očeh nadut. Za Rusijo so značilne tudi velikanske razdalje: ko je Andrej nekoč potoval z vlakom onstran Urala, cele štiri ure ni opazil niti kake osamljene postaje, kaj šele naselij. Evropska Rusija je bolj obljudena, vendar se podeželje prazni, veliko je opuščenih vasi, katerih prebivalci so se odselili v mesta. Če bi hoteli Andreja Balbija obiskati na njegovem domu, bi vam trda predla. Živi namreč kakih 35 kilometrov zunaj Moskve v ulici brez imena v četrti oz. »korpusu«, ki je označen s številko, ki velja tudi za hišno številko. Blok ima več vhodov, skozi katere je mogoče iti samo s pomočjo elektronskega ključa ali vtipkanja posebne kode. Ob vsto- pu v blok greš mimo vratarja in stopiš v dvigalo ter izbereš nadstropje, kjer je tvoje stanovanje, ob izstopu iz dvigala pa se znajdeš pred novimi vrati, kjer sta potrebna nov elektronski ključ oz. koda. Tako končno prispeš do vrat svojega stanovanja, na katerih pa ni imena lastnika, ampak samo številka. Tekoča voda iz pipe ni najbolj kakovostna, stanovanja pa so dobro ogrevana, tako da je v njih celo pretoplo in zelo suho, zato za prezračevanje služi posebno okno, imenovano »fortučka«. Vsekakor slavne ruske zime niso več tako ostre kot nekoč: milejše so, poletja pa so postala skoraj tropska in bolj deževna. Na vrnitev domov za zdaj Andrej Balbi ne razmišlja, saj skuša čim bolj izkoristiti svoje delovne izkušnje, pri čemer upa, da se politična in gospodarska situacija spremenita, saj predstavljajo sankcije proti Rusiji zaradi ukrajinske krize velik problem, nova hladna vojna pa ne pelje nikamor. Kot italijanskega državljana ga ruski sogovorniki večkrat sprašujejo za mnenje. Na probleme v Evropi gleda na drugačen način, saj ima možnost primerjati dve realnosti, pri čemer ugotavlja, da je v zadnjih letih kakovost informiranja zahodnih medijev upadla, saj ni več resnih in verodostojnih virov, kar je čutiti pri spremljanju ukrajinske krize in vojne v Siriji, po drugi strani pa je Rus že nekaj generacij vajen interpretirati vesti, ki jih prebira oz. posluša, saj se za deklariranimi večkrat skrivajo drugi razlogi. Če se zaustavimo pri gospodarstvu, pa je treba reči, da Rusija v glavnem uvaža, medtem ko izvaža le surovine, prav tako Rus v lastno domovino ne vlaga, ne skuša ustvariti nekaj za lastne otroke, ampak raje služi v tujini. Zelo je razširjena korupcija in politik, ki bi tako stanje spremenile, trenutno ni. Kljub temu pa Balbi v Rusiji vztraja že 27 let, saj zanj znani tržaški rek »no se pol« ne obstaja (»če bi ga upošteval, bi bil že mrtev,« pravi). »Dovolj je biti navdušeni in držati skupaj, saj v slogi je moč. Zgleda, da ni tako, a to drži - za vsako stvar,« pravi. Ivan Žerjal Godbe na Verdijevem trgu Italijansko državno združenje godb Anbima vabi danes na Verdijev trg v Trst, kjer bodo nastopile tri godbe: ob 10. uri bo led prebila godba od Korošcev, ob 11. uri bo sledila proseška, opoldne pa še ri-cmanjska godba. Ob 16. uri bo še koncert v cerkvi Marije rožnega venca na Starem trgu s skavtskim pevskim zborom ter zborom Citta di Trieste v priredbi glasbenega društva Serenade Ensemble. Abonmaji SSG tudi zvečer Abonmajska kampanja Slovenskega stalnega gledališča se bo zaključila 8. novembra z zadnjo ponovitvijo odmevne koprodukcije z Mestnim gledališčem ljubljanskim Peer Gynt Henrika Ibsena v režiji Eduarda Milerja. Za nakup abonmajev in informacije je blagajna SSG odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure, izjemoma bo možen nakup abonmajev tudi ob večernih urah jutri in v torek, 27. oktobra, ko bo gledališka blagajna odprta od 17. do 20. ure. Dobrodelna komedija Kulturni dom v Ul. Petronio bo danes ob 16. uri gostil komedijo v tržaškem italijanskem narečju Come liberarse de la moglie e esserfelici co' unaltra dona. Režiser je Luciano Volpi, gre za dobrodelno pobudo za tržaško prostovoljno društvo La strada dell'amore onlus. Sanjati Schönbrunn Ob priložnosti jutrišnjega avstrijskega državnega praznika prireja društvo Friedrich Schiller plesni koncert So-gnando Schönbrunn (Sanjati Schönbrunn) v sodelovanju s Fundacijo Casali in germanskim dobrodelnim društvom v Trstu. Kocnert v izvedbi društva Trieste ottocento bo danes ob 18. uri v Beethovnovi dvorani (Ul. Coroneo 15, 2. nadstropje) s skladbami Straussa, Wald-teufla, Ziehrerja, Wagnerja in drugih avtorjev. Emergency v Cavani Organizacija Emergency že 21 let ponuja brezplačno zdravstveno nego žrtvam vojn in revščine po vsem svetu. Tržaški prostovoljci bodo danes od 10.30 do 18. ure na Trgu Cavana, kjer bodo delili informativno gradivo, pri njih bo potekalo tudi včlanjevanje. Na voljo bo tudi koledar za leto 2016 in drugi predmeti: izkupiček bo namenjen porodnišnici v afganistanskemu Anabahu. deželno gledališče rossetti - Od torka V novo sezono z domačima produkcijama in novim ansamblom Deželno stalno gledališče Rossetti vstopa v novo sezono z dvema domačima produkcijama. Obe sta premie-ro že doživeli na poletnih festivalih, v prihodnjih tednih pa bosta na sporedu tudi na Drevoredu 20. septembra v dvoranah Generali in Bartoli. Včeraj je o njiju tekel pogovor v kavarni San Marco, kjer so tržaškemu občinstvu predstavili tudi člane novega stalnega gledališkega ansambla. Kot je bilo slišati z več strani, je stalni igralski ansambel pravi unikum v italijanskem gledališkem svetu, medtem ko je na primer v slovenskem in nemškem tradicionalna danost. Zato so v Rossettiju nanj posebno ponosni. Sezono 2015/2016 bo v torek ob 20.30 uvedla uprizoritev Scandalo, ki jo je na podlagi dramskega besedila Arthurja Schnitzlerja režiral direktor gledališča Franco Pero. V nosilnih vlogah nastopata Stefania Rocca in Franco Castellano, ob njiju pa člani novega ansambla (med njimi je tudi dosedanja članica Slovenskega stalnega gledališča Lara Komar). Marsikateri od nastopajočih je izpostavil aktualnost zgodbe o buržujski dunajski družini, saj smo podobnim priča tudi 120 let kasneje: soočanje z drugačnim, s tujim elementom, je tako danes kot nekoč problematično ... pa naj bo drugačnost sinonim za nižji družbeni sloj ali za begunce, ki neutrudno trkajo na naša vrat. Ponovitve bodo v veliki dvorani na sporedu do nedelje, 1. novembra. Režiser Igor Pison meni, da si morajo gledališki junaki v današnjem z besedami pre nasičenem svetu »zaslužiti« pravico do dialoga. Predstavo Rosso Venerdi, ki bo v mali dvorani na ogled od 3. do 22. novembra, si je njen avtor Roberto Cavosi zamislil kot »večglasni mo- V nosilni vlogi nastopa Stefania Rocca (desno) rossetti nolog«: v njem nastopajo člani družine, vsak s svojimi težavami, pomisleki in željami - posamezniki, ki med sabo nikoli ne spletejo pravega dialoga. Režiser Pison jih je s pomočjo scenaristke in kostumografinje Petre Veber postavil na smetišče ... To ni avantgardna predstava, ki bi bila namenjena samo ozki skupini gledaliških ljubiteljev, je gledalce »pomiril« Pison, je pa predstava, ki gledalce jemlje zelo resno ... (pd) jubilej - V sredo zvečer na Trgu Oberdan V TKS praznovanje s Cirilom Zlobcem Danes bo sodeloval na odprtju razstave Partizani druge Evrope Ciril Zlobec je letos poleti praznoval visok življenjski jubilej. Neutrudni pesnik je ob 90. rojstnem dnevu izdal novo knjigo - bogat izbor ljubezenske lirike, ki nedvomno predstavlja enega njegovih zaščitnih znakov. Lepo oblikovana knjiga velikega formata, ki jo krasijo ilustracije Metke Kra-šovec, je izšla pri založbi Mladinska knjiga z naslovom Ljubezen -čudež duše in srca. O ljubezni, poeziji in bogatem življenju Cirila Zlobca (bil je, med drugim, tudi partizan in v tej vlogi bo danes ob 11.15 sodeloval tudi na odprtju razstave Partizani druge Evrope v palači Gopčevic) bo tekla beseda v sredo, 28. oktobra, v Tržaškem knjižnem središču TS360. Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika in Slovenski klub so namreč v goste povabili Cirila Zlobca, da bi skupaj proslavili pesnikov okrogli jubilej. V središču pozornosti bo knjiga Ljubezen. Ravno ljubezen je motiv, ki pesnika spremlja skozi vse njegovo ustvarjanje, tako rekoč skozi vse življenje, ne le kot romantično čustvo, temveč kot tista sila, ki vedno nosi v sebi iskro kreacije. Sredino pesniško praznovanje s Cirilom Zlobcem se bo v novi knjigarni na Trgu Oberdan pričelo ob 18. uri. / TRST Nedelja, 25. oktobra 2015 9 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 25. oktobra 2015 DARIJA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide ob 16.03 in zatone ob 4.57. Jutri, PONEDELJEK, 26. oktobra 2015 LUCIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, veter 6 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C. OKLICI: Alessandro Antonio Maria Di Benedetto in Luisa De Luca, Antonio DAlessandro in Giuseppina Pagliaro, Bruno Giudice in Larisa Filimonova, Gabriele Riva in Maura Costa. [13 Lekarne Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Nedelja, 25. oktobra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. □ Obvestila MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi vaščane na čistilno akcijo za postavitev spomenika. Zbirališče bo danes, 25. oktobra, ob 10. uri pred pokopališčem v Trebčah. SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Guštin. Vpis do danes, 25. oktobra, na tel. št. 3402580842 (Martina) ob uri obedov. AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih, od 20.15 do 21.15. Info na tel. št. 040200941 ali 333-9482640. KINERGETIX - vabljeni na tečaj v KD Igo Gruden v Nabrežini v torek, 27. oktobra, ob 19.30. Tokrat se bomo gibali lahkotno, mehčali bomo naše sklepe, kosti in mišice ter napolnili se bomo z poživljajočo energijo. Po gibanju sledi kratko uvodno predavanje. Nikoli ni prepozno, zdaj je pravi čas! Tel. št.: 00386-40303578 (Mateja). TELOVADBA SMEHA V KD IVAN GRBEC - Pričetek tečaja v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Telovadbo za sprostitev in dobro voljo bo vodila priznana vadite- prej do novice www.primorski.eu1 POGREBNO PODdiE^JE t/ - " Q?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! ljica Karmen Pribac iz Kopra. Toplo vabljeni lanski in novi člani! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 27. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. GLASBENA MATICA vabi na podelitev nagrade »Gojmir Demšar« ob njegovi 100-letnici rojstva, ki bo v sredo, 28. oktobra, ob 18.30 na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. OBČINA ZGONIK se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove v petek, 30. oktobra: 12.00 Pro-seško pokopališče; 12.20 Proseška postaja - spomenik; 18.00 Zgonik -zbirališče; 18.15 Repnič - spominska plošča; 18.30 Briščiki - hiša spomenik; 18.45 Gabrovec - vaški spomenik; 19.00 Samatorca - vaški spomenik; 19.15 Salež - vaški spomenik; 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil Mopz Rdeča zvezda. PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo »The cooking show« z razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati njihove dobrote, da se prijavijo v uradu Rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali na tel. št. 040225956 do 30. oktobra. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/. SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo polaganja venca v dolini Glin-ščice. Zbor v petek, 30. oktobra, ob 14.00 pred pokopališčem v Boljuncu. UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. MIL-ČINSKEGA se bomo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v petek, 30. oktobra, ob 11. uri. Vabljeni. UČENCI OŠ A. SIRKA in malčki vrtca J. Košute iz Kriza sporočajo, da se bodo poklonili spominu padlih v petek, 30. oktobra, ob 10. uri na pokopališču. »QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih, 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9, Milje. V teku je vpis za dodaten urnik ob torkih, 18.00-19.15. Info na tel. št. 3403010299 (Letizia). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki 17.1518.45, nadaljevalni tečaj 19.00-20.30. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTI NA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kon-tovelske proizvajalce, da se udeležijo pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razsta-vljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih, od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Info na tel. št. 3383277407. SKAVTI SZSO, volčiči in volkuljice (811 let) v Bregu in mestu: Džunglo želimo deliti s teboj. Pridruži se nam in lovi skupaj z Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo Kaa. Sestanki ob sobotah, od 15.30 do 17.00 v Boljuncu in Škednju. Vpisujemo otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ. Tel. št. 331-9716473, kobe.kar-men@gmail.com - Akela (Karmen), 00386-41223410 Baloo (Damjan); tel. 339-4321709 ali purger@libero.it. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni. STARŠI SKUPAJ - ponovno začenjamo aktivnosti namenjene otrokom s posebnimi težavami: individualno fizio-terapijo izvaja fizioterapevtka Majda Grbec, skupinsko in individualno muzikoterapijo pa Sara Hoban. Aktivnosti so odprte vsem osebam s posebnimi potrebami. Info in prijave ob petkih popoldne, od 15. do 19. ure na tel. št. 040-360324. SVETOIVANČANI se bomo v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri zbrali pred spominsko ploščo na našem Narodnem domu, da počastimo spomin na padle rojake. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA bo v nedeljo, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Sesljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Ce-rovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Prečnik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šempolaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabreži-na. V BARKOVLJAH bo po stari navadi blagoslov grobov v nedeljo, 1. novembra, ob 14.30. AŠD SK BRDINA prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah od 5. do 8. novembra. Urnik: četrtek, 5. novembra, od 18.00 do 21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, od 18.00 do 21.00; sobota, 7. novembra, od 16.00 do 21.00; nedelja, 8. novembra, od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Info na tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo). GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev š.l. 2015/16 z nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval učencem, ki so opravili izpit na podlagi konvencije z videmskim kon-servatorijem v petek, 6. novembra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Vljudno vabljeni. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Nerina Ferfoglia. Info na tel. 040415797 ali 331-1255035. 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrditev prisotnosti najkasneje do 20. novembra na 40letniki@gmail.com (napiši svoje ime in tel. št.). ZAHVALA Edoarda Klemenc por. Goruppi (Eda) Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način pomagali in bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala gre doktorju Jevnikarju, doktorici Bartolini in vsem nabrežinskim bolničarkam ter gospodu župniku Pohajaču za lepe besede. Družina Opčine, 25. oktobra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustil nas je naš dragi brat, mož, oče in nono Silvio Šuligoj Žalostno vest sporočajo žena Darka, sinova Danijel s Sarah in David z Metko, vnuka Jakob in Gašper, sestra Danila ter ostali svojci Pokojnik bo ležal v torek, 27. oktobra, v poslovilni vežici v ulici Costalunga od 9.30 do 11.00 ure. Sledi pogrebna sv. maša ob 11.30 v cerkvi v Šempolaju in pokop na domačem pokopališču. Prečnik, 25. oktobra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Dragemu svaku in stricu Silvijotu zadnji pozdrav Radovan in Danica ter Irena in Dejan z družinama Ob izgubi dragega očeta izrekamo Danijelu in svojcem iskreno sožalje Grmadovci Z Danijelom sočustvujemo ob izgubi očeta Alessandro, Alfredo, Bruno in kolegi podjetja Zudek ZAHVALA Danilo Sturman Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Svojci Krmenka, Bazovica, 25. oktobra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Edoardo Racman Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ivanka Gregori vd. Grgič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Družina Padriče, 25. oktobra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Nedelja, 25. oktobra 2015 TRST / Hrifftvo iicvrniMj p; ifrrfli fiffc f vabi jutri v Pslerlpnovo dvorana Donizettijeva j H okroglo mizo n j temo Papež Frančišek, Boiji mož ali popu list? Sodeloval i bodo Igor Skamperle, Edvard Kovač, Aleš Maver in Tomai Simiti Začetek ob 20.30 Čestitke ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 Mi Kino Po novem vinu in pečenih kostanjih diši in naš JOŠKO nov rojstni dan slavi! Zdravja in dobrega razpoloženja mu vsi domači želimo! Dragi nono JOŠKO!Potrebuje-mo te, da bomo lažje odraščali v tem svetu. Bodi nam čudovita mešanica ljubezni, veselja, skrbnih idej in drobnih nasvetov! Radi te imamo! Tvoji Josette, Marisol, Kimy in Rassel. Jaz sem mali Leonardo, ki vošči MAMICI in OČKU za rojstni dan vse najboljše in obljubljam, da bom vedno bolj priden. Danes v Dolini se bomo veselili, na zdravje NERINE kozarček dobrega spili. Zdravja in veselja še polno dni, ji vesela družba danes želi. Danes v Križu bo velika »fe-šta«, ker IVAN praznuje 21. rojstni dan. Vsa ožja žlahta mu želi, da bi ostal odgovoren in delaven kot do sedaj. Predragi moj NEČAK! Danes praznuješ tvoj rojstni dan! Koliko let? Leta in kozarci vina se nikoli ne štejejo, otroški vrtec pa boš letos zadnjič obiskoval. Pripravi se na 1. razred, odkril boš vse skrivnosti življenja. Vse naj naj tvoja teta Luči. Naša dolgoletna članica ga. OLGA HVALICA FRANZA je pred dnevi praznovala visok življenjski jubilej. Zdravja, dobrega počutja in vedrine ji želimo vsi od Vincencije-ve Konference. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, damo v najem v Štivanu. Cena 370,00 evrov mesečno (plus splošni stroški in ogrevanje). Tel. št. 348-4462664. NA OPČINAH prodam stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalni sobi, dve kopalnici, balkon, pokrito parkirno mesto, klet, 70 kv.m. Tel. št.: 334-3944089. ODDAJAMO V NAJEM stanovanje na Proseku, 55 kv.m.: dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, samostojno ogrevanje in parkirišče. Tel. št.: 040225320 in 333-1129574. PRODAJAM DVODNEVNO VSTOPNICO na Expo po polovični ceni. Tel. št. 349-0934409. PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. št.: 3317114399. PRODAM kompresor 2hp komplet z vsemi dodatki in zračni rezervoar. Tel. št. 040-214218. ZANESLJIV MOŠKI išče katerokoli resno delo, tudi za razne urnike in dneve. Tel. št. 327-7409432. ZANESLJIVA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 333-6644567 (v večernih urah). AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Crimson Peak«. ARISTON - 16.30, 21.00 »Viva la spo-sa«; 18.30 »The Lobster«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Les Amours Imaginaires«; 18.00, 21.45 »The Wolfpack«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.00 »Lo sta-gista inaspettato«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »The Walk«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Woman in Gold«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Dheepan - Una nuova vita«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Everest 3D«; 20.30 »Hotel Transilvanija 2«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 13.00, 18.40 »Jem in Hologrami«; 16.40, 20.20 »Kuhar na robu«; 15.40 »Legenda«; 18.00 »Marsovec«; 20.50 »Marsovec 3D«; 12.00 »Minioni«; 13.40 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 15.50 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 13.00, 14.00, 14.55 »Ribbit«; 16.00 »Utrip ljubezni«; 17.50, 21.10 »Črna maša«; 18.10, 21.00 »Škrlatni vrh«. NAZIONALE - 16.15, 20.00, 22.10 »Suburra«; 11.00, 15.30, 17.10, 20.20 »Inside Out«; 11.00, 18.00, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 18.30, 21.00 »Sopravvissuto - The Martian«; 11.00, 15.30, 17.00, 18.30 »Hotel Transylvania 2«; 20.10, 22.00 »Dark Places - Nei luoghi oscuri«; 16.15, 18.00, 19.50, 22.10 »Io che amo solo te«; 11.00, 16.15, 18.45 »Game Therapy«. SUPER - 16.00, 20.00 »Padri e figlie«; 18.00, 22.00 »Fuck you, Prof«. THE SPACE CINEMA - 19.20 »Subur-ra«; 11.05, 13.45, 16.25, 19.05, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Hotel Transylvania 2«; 11.00, 13.05, 15.10, 17.15 »Inside Out«; 11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Game Therapy«; 11.20, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Io che amo solo te«; 11.10, 13.50, 16.30, 19.10, 21.50 »Crimson Peak«; 11.05, 13.40, 16.30, 19.05, 21.40 »The Walk«; 22.00 »Lo stagista inaspettato«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Crimson Peak«; Dvorana 2: 15.00, 19.50, 22.10 »Lo sta-gista inaspettato«; 17.20 »Maze Runner - La fuga«; Dvorana 3: 15.45 »In-side Out«; 17.30, 22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk 3D«; Dvorana 4: 16.00 »Hotel Transylvania 2«; 17.45, 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fuga«; Dvorana 5: 15.20, 19.45 »Suburra«; 17.50, 22.15 »Game Therapy«. 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA vabi v ponedeljek, 26. oktobra, starše dijakov prvih razredov na srečanje s profesorji ob 17.30, starše dijakov ostalih razredov pa na srečanje z razredniki ob 18.00. Sledijo volitve staršev v razredne svete. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno KRiT in DRUŠTVO SLOVENSKIH UP0K0JENCEVVTRSTU ob sodelovanju REGIQNE AUTON9MA FRIULI VENEZIA GIUUA DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SEVERNE PRIMORSKE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV MESTNE OBČINE KOPER SKD FRANCE PREŠEREN vabita na srečanje STAROSTA MALI PRINC koncertna predstava v gledališču „France Prešeren" v Boljuncu danes, 25. oktobra 2015, ob 17. uri Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec Solkan, ŽePZ Pristan U3Ž0 Koper, Otroški zbor Fran Venturini Domjo bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginna-stica 72. Pogoji razpisa na www.sklad-toncic.org. M Izleti OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinšči-ce, organizira danes, 25. oktobra, 2. brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015«: Od Doline do razgledišča v Krogljah. Neobičajen izlet, ki se začne v Dolini, se nadaljuje po stezi gorske zveze CAI št. 1 do razgledišča v Krogljah in vrha Malega Krasa. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let, zaradi predvidene višinske razlike. Zbirališče ob 9.00 pri pokopališču v Dolini. Info in prijave: info@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon.-pet. 9.00-13.00). TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, ki se bodo danes, 25. oktobra, udeležili izleta po Krasu, da je zbirališče v Zgoniku (za telovadnico) ob 9.00. Zaključek izleta bo v Praprotu pri avtobusni postaji (nasproti agri-turizma) ob 16.00. SPDT vabi v nedeljo, 8. novembra, na Martinovanje. Zbirališče ob 9.00 v Gropadi, pred sedežem SKD Skala. Pohodu po okolici Gropade sledi prijateljsko druženje. Prijave do ponedeljka, 2. novembra, na tel. št. 040220155 (Livio), 040-413025 (Marinka) ali pri odbornikih planinskega društva. MARTINOVANJE - DSMO organizira 8. novembra ogled Goriških Brd. Avtobus odpelje iz avtobusne postaje v Miljah ob 8. uri. Info in vpis na tel. št. 347-3438878 (ga. Marina). KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na izlet od 5. do 8. decembra v predpraz-nično Prago, mesto, ki obiskovalca vsakič očara in prevzame s svojo razkošno in bogato arhitekturo. Program in prijave v Ul. Cicerone 8 (2. nad.), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela). Prireditve GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi danes, 25. oktobra, na predstavo »Pravljična urica babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra« v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27. Obveščamo, da je možno naročanje abonmajev na tel. št. 040370846. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo danes, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ŽePZ Pristan U3ŽO Koper; gost Otroški zbor Fran Venturini Domjo. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »Robe de mati!« (Com-pagnia dei giovani), ki bo danes, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo danes, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. DSI vabi na okroglo mizo na temo »Papež Frančišek, Božji mož ali populist?«. Sodelovali bodo Igor Škam-perle, Edvard Kovač, Aleš Maver in Tomaž Simčič v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. SKD VIGRED vabi v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave »Prva svetovna vojna 1914 - 1918 Rdeči križ« z nastopom dua Martina Feri in Aljoša Sak-sida. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na kavo s knjigo »Skrivnosti lepote 2. Knjiga za vsako žensko«. Gost srečanja bo vizažist in lepotni strokovnjak Evgen Gec. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu v sredo, 28. oktobra, ob 10. uri. TS360 vabi v knjižno središče na Ober-dankovem trgu 7, v sredo, 28. oktobra, ob 18. uri na pesniški večer, gost bo letošnji jubilant Ciril Zlobec. Predstavili bodo tudi njegovo zadnjo pesniško zbirko »Ljubezen, čudež duše in telesa«. ZVEZA LEVICE (SKP IN KSI) vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 18.30 na pokrajinski sedež SKP, Ul. Tarabocchia 3, na javno skupščino na temo »Občinske volitve 2016: levica je tu«. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30 (1. nad.), organizira srečanji na temo »Človekova biografija - Od samote do skupnosti živeč v svobodi«: 1. del v petek, 30. oktobra, ob 20. uri »Pot v samoto«; 2. del v soboto, 31. oktobra, ob 17.30 »Pot k skupnosti«. Predava prof. Michele Podogno. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ponovitev igre Komika zla (avtor Matjaž Briški, režija Gregor Geč), ki bo v petek, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SEKCIJA ANPI-VZPI Naselje sv. Sergija, Sv. Ana, Kolonkovec vabi v petek, 30. oktobra, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 14, na predstavitev knjige Cime irredente (Dramatična zgodovinsko alpinistična dogodivščina). V nizu srečanj o nacionalizmu jo bo predstavil avtor Li-vio Isaak Sirovich. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri- 70 let Skd Rdeča zvezda danes ob 17.00 Športno-kulturni center Zgonik Nastopili bodo: MePZ Rdeča zvezda Folklorna skupina Otroška plesna skupina Razširjeni pevski zbor Red Star Big Band Slavnostni govornik Miloš Budin Pod pokroviteljstvom in prispevkom Občine Zgonik ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah. FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Fer-lugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. oktobra. Tel. 040-229439 Id Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. Loterija 24. oktobra 2015 Bari 13 52 8 3 18 Cagliari 4 12 73 31 68 Firence 38 75 10 33 24 Genova 2 23 69 41 1 Milan 35 9 28 83 32 Neapelj 12 5 44 69 30 Palermo 70 35 65 76 12 Rim 82 43 29 17 59 Turin 60 26 71 70 17 Benetke 12 29 68 5 90 Nazionale 35 20 47 68 28 Super Enalotto Št. 128 9 14 33 38 46 87 jolly 2 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitniki s 5 točkami 607 dobitnikov s 4 točkami 24.628 dobitnikov s 3 točkami Superstar 23.910.267,00 € --€ --€ 59.022,61 € 391,03 € 19,22 € 79 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitniki s 4 točkami 39.103,00€ 113 dobitnikov s 3 točkami 1.922,00 € 1.680 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.084 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.411 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 25. oktobra 2015 11 oljkarstvo - V nasadih in torkli podjetja Starec delajo s polno paro »Kar narava vzame, prej ali slej tudi vrne« Oljčnim muham in drugim nadlogam, ki so lani v zanje ugodnih vremenskih razmerah uničile dober del oljk, je letos trda predla. »Po vnovični mili zimi se je letos marsikdo bal, da se bo ponovila lanska katastrofalna letina, a ni bilo tako. Vroče poletje je na muhe negativno vplivalo, zaradi visoldh temperatur se niso razmnoževale in tudi če so v oljko vtaknile črvička, se ta ni razvil. Letošnja letina je odlična,« je potrdil mladi Erik Starec, lastnik istoimenskega podjetja, ki je včeraj s svojo ekipo obiral oljke na Brdu nad Lakotiščem. Griču, ki je povezan s Čelom, ponuja lep razgled na Tržaški zaliv, Trst in Breg, tam so tudi nasadi Parovela, Ote, Sancina. Nekateri oljkarji so že nekaj časa na delu, drugi pa še čakajo na pravi trenutek, ko bosta tudi na razpolago torkli pri Parovelu in v Kmetijski zadrugi. Starčevi so začeli obirati že 8. oktobra, potem jih je ustavil dež in zdaj nadaljujejo z delom. Na tleh je bila razgrnjena mreža, na katero so s tridesetletnih dreves včeraj padale črne oljke toskanske sorte leccino. Medtem je bila druga ekipa na delu na nekem drugem zemljišču, kjer obira belico, tretji pa so se ukvarjali s stroji male torkle podjetja Starec v Zaboljuncu. Tam sta nas pričakala Erikov oče in stric, arhitekta Paolo in Robi, ki sta se v zadnjih letih 90-od-stotno posvetila oljkam in olju, kot pravi Paolo: »Gradbeništvo je v Trstu zabredlo v popolno krizo, midva se v glavnem ukvarjava z oljkarstvom.«. Svoje kakovostno in cenjeno ekstradeviško oljčno olje najbolj prodajajo v Avstrijo (vsaj 60 odstotkov), pa tudi v Nemčijo in Švico, v Italijo vse manj, nekaj malega pa tudi na Japonsko: »Pred leti sem v Veroni spoznal uvoznika in že štiri leta prodajamo manjše količine olja za majhne japonske restavracije.« Poleg olja prodajajo Starčevi tudi kozmetične izdelke, ki vsebu- več fotografij na WWW.primorski.eu Posnetki iz torkle in z Brda, spodaj Erik (levo) in Paolo Starec fotodamj@n jejo njihovo olje, decembra bodo na Gorici v Boljuncu odprli tudi trgovinico. Paolo Starec je potrdil, da so oljke letos odlične: »Lani smo bili ob 60 odstotkov oljk, marsikdo je izgubil vse. Kar ti narava vzame, prej ali slej tudi vrne.« Delo v mali torkli, v kateri stiskajo le okrog 120 kilogramov oljk na uro (večje stiskalnice premorejo tudi 1700 kilogramov na uro in več), je nadvse zanimivo. Stroji so vsi italijanski, ki so najboljši, saj jih uporabljajo tudi v Španiji in Grčiji. Pri Starčevih dnevno oberejo po 500 kilogramov oljk; prvi stroj odstranjuje liste, mesilnik pa zmesi sadeže in jih pošlje v naslednjo posodo. Separator ima dva cilindra, vsak se vrti v svojo smer in tako ločujeta olje od »mase«, ostanek pa uporabijo kot odlično (in edino) gno- jilo v nasadih. Olje zlate barve se počasi pretaka, že zdaj ima zelo dober okus. Črpalka ga prečrpa v posode iz nerjavečega jekla, kjer mora olje počivati več tednov. »Usedline odstranimo z večkratnim pretakanjem, stekle-ničenje pa pride na vrsto nekje konecfebruarja, da smo pripravljeni na sejem Olio Capitale,« je razložil Paolo Starec. Narava je oljkarjem lani ponagajala, letos pa jim vrača dobro letino. Aljoša Fonda stalno gledališče Slovensko stalno gledališče Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika v četrtek, 29. oktobra, ob 20.30 v Mali dvorani SSG v sklopu pobude Razseljeni I www.teaterssg.com gledališče - V noči na soboto Milonga v Verdiju Ples je spadal v niz dogodkov pred premiero Don Giovannija Malo dvorano Verdijevega gledališča so v petek zvečer in pozno v noč preplavili plesalci tanga, obvezno oviti v rdeča ali črna oblačila. »Gran milonga« je spadala v niz dogodkov pod skupnim naslovom #dongiovanniproject, s katerim mestno gledališče promovira letošnjo uvodno produkcijo - Mozartovo opero Don Giovanni. Njena prva uprizoritev bo na sporedu v petek ob 20.30. "f TTeatrol • rTl • . Verdi Irieste FONDAZIONE TEATRO LIRICO GIUSEPPE VERDI DI TRIESTE petek, 30. oktobra 20.30 red A sobota, 31. oktobra 20.30 red B sreda, 4. novembra 20.30 red C četrtek, 5. novembra 20.30 red E sobota, 7. novembra 16.00 red S nedelja, 8. novembra 16.00 red D DONJUAN KAZNOVANI RAZUZDANEC ALI DONJUAN Avtor opere WOLFGANG AMADEUS MOZART Koncertni mojster in dirigent GIANLUIGIGELMETTI Režija ALLEX AGUILERA Scenografija PHILIPPINE ORDINAIRE Kostumi WILLIAM ORLANDI Light design CLAUDIO SCHMID Zborovodja ALBERTO MACRÎ Glavne vloge Nicola Ulivieri / Mattia Olivieri, Raquel Lojendio / Marie Fajtová, Carlo Lepore / Fabrizio Beggi, Anush Hovhannisyan / Raffaella Lupinacd, Luis Gomes / Marco Ciaponi, Gianpiero Ruggeri / Enrico Marrucci, Diletta Rizzo Marín / liaría Zanetti, Andrea Comelli SLEDI NAM O TeatroVerdiTS O Teatro Urico Giuseppe Verdi-Ü teatroverdits INFO www.teatraverdi-trieste.com brezplaína zelena telefonska številka 800 090373 (pon-sob 9.00-21.00) F1 Fondazione ¿^GENERALI Go„ 12 Nedelja, 25. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / pariz - Sejem sodobne likovne umetnosti FIAC Likovna tržnica, kjer je vse naprodaj 240 galerij ponuja preko 4000 del - Tudi Picasso, Chagall, Warhol PARIZ - Številke sejma sodobne likovne umetnosti Fiac v Parizu so impresivne: 173 galerij v Grand Palaisu, na začetku Elizejskih poljan, in 69 galerij na periferni lokaciji Les Docks - Cité de la Mode et du Design, prvi v celoti železobe-tonski pariški stavbi, ki so jo podrtja rešili tako, da so iz nje naredili (še en) muzej in kraj sodobnega ustvarjanja. Organizatorji so bili letos izbir-čnejši in so glede na lansko leto zredčili število soudeleženih galerij, v zameno pa so povečali njim namenjene prostore pod stekleno streho megalomanskega Grand Palaisa. Za štiridnevno uporabo (med 22. in 25. oktobrom) 40 kvadratnih metrov mora vsaka odšteti do 30 tisoč evrov, kar daje mero denarju, ki se pretaka v žepe ga-leristov. Sejem je vendar tržnica, vse je naprodaj ne glede na okoliščino, da velikanski večini obiskovalcev ni na dosegu žepa niti eno samo delo izmed preko 4000, kolikor jih je razstavljenih. Z eno izjemo: v galeriji Martina Van Zomerena v Les Docks lahko natisnemo na kovanec za 5 centov prstni odtis ustvarjalca Navida Nurrja in zanj plačamo »le« en evro. Če se takšna investicija za nakup dela s statusom sodobne umetnosti res izplača, naj vsakdo oceni sam. Še nekaj številk. V lanskem letu so v svetu našteli 180 mednarodnih sejmov Med okrog 4000 slikami, kipi in drugimi deli je na ogled tudi Modiglianijeva umetnina (levo) ide likovne umetnosti, od teh je 22 najbolj prestižnih zvabilo preko milijon obiskovalcev. Fiac seveda sodi mednje. In ocenjujejo, da je na sejmih pod prste galeri-stov - večinoma iz Pariza, New Yorka, Berlina, Londona, Milana in Bruslja - prišlo astronomskih deset milijard evrov, kar odgovarja 40 odstotkom letne globalne prodaje galerij. Zato je sejemsko nastopanje nuja, »drugače nam ustvarjalci, ki jih zastopamo, očitajo, da jim ne posvečamo zadostne pozornosti, da jih zanemarjamo,« je ob robu Fiaca potožil pariški galerist. Da tudi v Parizu obračajo ogromne denarje, je očitno, ko se ozremo po Fiacovih stenah, razporejenih po načrtu, ki spominja na Mondrijanovo sliko, na katerih se bohotijo Dubuffet (13 galerij), Warhol (12), Picasso (11), Calder (11) in še Chagall, Léger, Arp, Ernst, Miro, De Staël, Modigliani, Morandi, Giacometti, Tapiés, Tanguy, Fontana, Rauschenberg, Buren, Pistoletto, Schnabel, Sol Le Witt, Baselitz, Arman ... Nesporna prva liga! Med ostalo ponudbo manj zvenečih imen pravih tveganj in presenečenj ni, so pa nekatera imena, ki si jih velja zapomniti in stopiti v galerijo ali muzej, če ponujata ogled njihovih del: Irma Blank, Ernst Caramelle, Philippe Cognée, Tim Eitel, Lisa Genzken, Leon Golub, Imi Knoebel, Adam MacEwen, Nalina Mala-ni, Victor Man, Sadamasa Motonaga, Sara Nair, Lisa Oppenheim, Gabriel Oroz-ko, Oliver Osborne, Angel Otero, Claudio Parmiggiani, Gideon Rubin, Wilhelm Sasnal in Cristof Yvoré. Kaj pa tehnika? V nasprotju s tren- di na svetovni likovni sceni ostaja pariški sejem zavezan slikarstvu: olja in akrila na platnu ali drugih podlagah je v Grand Palaisu na pretek in marsikaj je kvalitetnega. Fotografija je dobro zastopana - med avtorji izstopa Evi Keller -, ravno tako tiskarske tehnike, ki se poslužujejo elektronskih medijev. Skulptur iz različnih materialov tudi ne bomo pogrešali, sicer pa nas bo še najbolj privlačil kipec, ki ga niso ustvarile kiparjeve roke: »spočel« ga je računalnik in »rodil« 3D tiskalnik. Obisk pariškega Fiaca ni za vsak žep: za vstop v Grand Palais in Les Docks je treba iz njega potegniti 40 evrov, 35 evrov, če izberemo le Grand Palais. Ker pa se večina ljudi, ki se v teh oktobrskih dneh potika po Parizu, nima namena za osem-devet ur zapreti v Grand Palais in v železobetonske Les Docks, so organizatorji ponesli del Fia-ca mednje - na Senino nabrežje, v četrt Beaugrenelle, v Mitterran-dovo knjižnico v Bercyju, v Louvrov park Tuileries in še na Trg Vendome in v Jardin des Plantes. Ogled skulptur je, v tem primeru demokratično, zastonj. Ker so očitno ocenili, da bi bila brez njih okt- obrska likovna scena preskromna, so svoj po mestu razmeščeni sejem VIP-VIG zor-ganizirali tudi pariški galeristi, ki jih je Fiac izključil, 41 galerij od vsepovsod pa si je uredilo alternativen in disidentski sejem Paris Internationale na Aveniji Iena. (ide) intervju - Italijanski pevec Max Pezzali bo prihodnjo nedeljo nastopil v Trstu Bolj zrel, ne pa bolj ciničen TRST - Februarja lani je do zadnjega kotička napolnil tržaško športno palačo. In ravno po zaslugi zelo uspešnega koncerta, se Max Pezzali znova vrača v Trst, kjer bo nastopil v nedeljo, 1. novembra. Pezzalijev koncert bo le prvi izmed treh velikih glasbenih dogodkov, ki jih bo Trst gostil novembra. Za njim bodo nastopili - ravno tako v dvorani PalaTrieste - še skupina Scorpions (13. novembra) in Cesare Cremonini (22. novembra). Skoraj 48-letni, rojstni dan bo praznoval dva tedna po tržaškem koncertu, italijanski pevec iz Pavie je po zelo uspešni turneji Max 20 Live Tour, na kateri si je 30 koncertov ogledalo 200.000 navdušenih oboževalcev, junija letos izdal nov album Astronave Max s 14 novimi uspešnicami. Slednje bodo seveda v ospredju na koncertih v sklopu letošnje turneje Max Pezzali Live Tour. Pezzali se je med intervjujem pošteno razgovoril, pogovor pa smo začeli z vprašanjem o razlikah, ki so najbolj opazne med obdobjem na začetku njegove glasbene poti in današnjim časom. »Svet se je popolnoma spremenil, ampak glavni razliki sta dve. Prva je bolj politične narave. Leta 1992 smo bili v obdobju po padcu berlinskega zidu, kar je sovpadalo z začetkom procesa svetovne globalizacije, ki je vplival na vsakodnevno življenje. Države so postale nekoliko manj omejujočega, meje bolj premostljive. Mladi so danes manj vezani na domače okolje, zlasti na podeželju. Z nizkoce-novnimi leti lahko vsakdo kroži vsaj po Evropi, če ne po celem svetu, medtem ko je bilo takrat že potovanje interrail izjemna dogodivščina. Druga velika novost je internet. Lahko bi ga enačili z industrijsko revolucijo, saj je popolnoma spremenil sistem sporočanja, dialoga in komuniciranja med ljudmi. Z internetom so se spremenili viri informacij. Seveda z vsemi omejitvami in hibami, ki jih svetovni splet ima pri preverjanju informacij. Po zaslugi koncertov krožim veliko po Italiji. Opazil sem, da so bile v preteklosti veliko večje razlike med mladimi iz velikih mest in tistimi s podeželja. Razlikoval si jih po oblačenju. Zdaj teh razlik ni več. Mladi so si veliko bolj podobni, ker črpajo informacije iz istih virov. Na podeželju si sicer še nekoliko omejen, ker se tu manj dogaja kot v velemestih, a spremembe so očitne; in gre za epo-halne spremembe, ki pa so lahko tudi nevarne.« Kako sta se v teh dveh desetletjih spremenila Max Pezzali in njegova glasba? Mislim, da je glavna sprememba ta, da sem se postaral. Tega procesa se ne da zaustaviti. A staranje ima tudi pozitivne plati. Po zaslugi izkušenj postaneš bolj zrel. Kar ne pomeni, da postaneš bolj ciničen. Ohranil sem optimizem, ki me je vedno razlikoval. Vendar te določeni dogodki spremenijo. Bolezen ljubljene osebe in podobne stvari ti omogočijo, da spremeniš lestvico življenjskih prioritet. V mladosti si gledal košček sestavljenke in si mislil, da je ta delček bistvenega pomena, zdaj pa veš, da gre le za košček veliko večje celote. Omenili ste hudo bolno osebo. Koliko in kako lahko splošno počutje vpliva na ustvarjalnost? Pri povezovanju med realnim ži- vljenjem in artistično ustvarjalnostjo se dogajajo tudi čudne stvari. Meni se na primer večkrat dogaja, da pesem ne nastane v povezavi z določenim dogodkom. Ne gre nikoli za umetno tvorbo pod prisilo. Pesem nastane naravno in ne zato, ker hočem pisati na določeno temo. Nekateri verzi nastanejo kar tako. Morda si jih imel v mislih že nekaj časa, a ni bilo prave priložnosti, da bi jih zapisal črno na belem. Pesem je lahko reakcija na tvoje psihično in čustveno stanje, tako da v najbolj negativnem obdobju življenja pišeš pesmi z veselo in živahno vsebino, ker ti tudi pesem pomaga iz krize. In seveda se zgodi tudi obratno. Mislim, da vsi odhajate v kino na komedijo, ko ste žalostni. Meni priskoči na pomoč glasbena ustvarjalnost. Se pri svojem ustvarjanju po kom zgledujete? Komu bi radi ukradli kako pesem? Mislim, da vsak glasbenik »krade«. Pesmi sem začel pisati, ker dobesedno požiram glasbo, jo stalno poslušam - rok, pop, folk ... Če v nekem določenem obdobju poslušam več bluz glasbe, potem bo tudi v mojih uspešnicah zaznati bolj bluz melodije ali akorde. Pri poslušanju sem popolnoma svoboden, ne postavljam si omejitev. Veliko je pesmi, ki jih nekako zavidam, a če moram navesti eno, bi rekel, da je to Vita spericolata Vasca Rossija. Mislim, da gre za enega izmed vrhuncev italijanske popularne glasbe. Mimo besedila, je izjemna sama struktura te pesmi. V Trstu ste nastopili pred 20 meseci. Katere novosti napovedujete? Seveda bo tokrat vsaj pet pesmi iz novega albuma Astronave Max. Iz leta v leto postaja težje izbirati pesmi za nastop v živo. Preveč jih je. Na poskusnem koncertu smo prepevali kar tri ure, kar je bilo očitno preveč. Začeli smo črtati določene uspešnice, kar je vsekakor boleča izbira. Med selekcijo izpadejo tudi pesmi, ki so za nekatere oboževalce najlepše. Nekatere pesmi bodo enake kot lani, druge pa smo nekoliko premešali tudi z akustičnega vidika. Zagotavljam vam, da se tudi kdor je bil na lanskem koncertu, ne bo dolgočasil. V videospotu zadnje uspešnice Niente di grave nastopate s svojim očetom in sinom. Čemu ta izbira? Izbira je posledica teksta. Pesem je namreč nastala lani poleti, ko sem bil doma s sinom in očetom. Začel sem premišljati o treh generacijah, o tem, koliko sta bila pomembna starša, ko sem bil star kot moj sin. Posledično, koliko sem jaz zanj pomemben. Zavedal sem se neke vrste predaje štafete. Ko postaneš oče, postaneš tudi ti kapetan ladje; mirna plovba je odvisna od tebe, tako kot je bila tvoja generacijo odvisna od tvojega očeta. Menim, da bo omenjeni videospot postal neke vrste družinski album in zapuščina mojemu sinu. Skupino 883, s katero ste najprej nastopali, ste poimenovali po znamki Harley Davidson. Je na splošno še umestno govoriti o ameriškem mitu? Mislim, da je. Verjetno gre za mit Amerike, ki ni nikoli obstajala, ki gotovo ne obstaja več. Gre za mit o državi neskončnih površin in popolne svobode. Verjetno gre le za iluzijo brez prave podlage. ZDA sem prepotoval z motorjem in se zavedal, da te Amerike gotovo ni več. Žal je podobno tudi pri nas. Krožiš in opaziš iste blagovne znamke, iste bencinske črpalke. Na ameriškem podeželju se za trenutek vendarle počutiš v nekem svetu brez meja, brez omejitev. In občutiš tisto Ameriko rock and rolla, bluesa, Boba Dy-lana, ki je veliko prispevala tudi naši glasbeni kulturi. Pred kratkim ste v domači Pavii odprli pub v ameriškem stilu. Imate v bližnji prihodnosti še kak načrt ? V resnici sem odprl tak lokal, v katerega rad tudi sam zahajam. Ni slučaj, da sem ga odprl zraven svoje trgovine motorjev. November bo še mesec koncertov, nato pa se bom verjetno posvetil pisanju novih uspešnic, saj najraje ustvarjam pozimi. Vstopnice za Pezzalijev koncert so v predprodaji na spletni strani in v prodajnih točkah TicketOne na voljo po sledečih cenah: stojišče (parter) 40,25 €, spodnja oštevilčena tribuna 46,00 €, zgornja oštevilčena tribuna 40,25 €, zgornja neošte-vilčena tribuna 34,50 €. (I.F.) / MANJŠINE Nedelja, 25. oktobra 2015 13 Poročilo glavnega urednika Roberta Palisce na tržaškem posvetu manjšinskih dnevnikov 19. septembra Dnevnik La voce del popolo je že 70 let referenčni medij Italijanov v Sloveniji in Hrvaški Nadaljujemo z objavo posegov na posvetu ob 70-letnici Primorskega dnevnika, ki je bil 19. septembra v sejni dvorani občinskega sveta tržaške občine. Tokrat objavljamo predstavitev dnevnika italijanske manjšine na Hrvaškem La voce del popolo, ki ga je predstavil glavni urednik Roberto Palisca. La voce del popolo, ki je bila ustanovljena leta 1944, je edini dnevnik v italijanskem jeziku, ki izhaja na Hrvaškem in je razširjen na Hrvaškem in v Sloveniji. Dnevnik neprekinjeno izhaja 71 let in je danes eden izmed šestih italijanskih dnevnikov, ki izhajajo izven Italije. Je obenem tudi dnevnik, ki z istim imenom najdlje izhaja v Istri in na Reki. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih in objavlja samo članke v italijanskem jeziku: 32 strani, ob sobotah pa 40 strani v barvni tehniki z informacijami ter s tematskimi prilogami. Lastnik dnevnika je založba EDIT, ki je kratica za ime Edizioni italiane. Ta založba izdaja tudi knjige, učbenike in druge publikacije v italijanščini ter je v lasti Italijanske unije, skupne organizacije Italijanov na Hrvaškem in v Sloveniji. Dnevnik je namenjen pripadnikom italijanske manjšine v teh dveh državah, od leta 2014 pa je naprodaj tudi v Furlaniji Julijski krajini. Dnevnik je svoje ime povzel po časniku, ki so ga leta 1889 izdajali av-tonomisti na Reki. Prva številka iz leta 1944 je bila le skromen listič, velik 22 krat 23 centimetrov; tiskan je bil na ci-klostil v okolici Reke v času, ko je v teh krajih še divjala vojna. Od konca vojne pa do danes je to dnevnik, okoli katerega se zgrinjata italijanska skupnost izven meja Italije, najprej v Jugoslaviji, od začetka devetdesetih let pa v Sloveniji in Hrvaški. Ta dnevnik za italijansko skupnost, ki živi na Hrvaškem in v Sloveniji, ni samo vir informacij. La voce del popolo je vseskozi bila in je še vedno sredstvo, ki po eni strani bistveno prispeva k ohranjanju italijanskega jezika pri življenju v teh krajih, po drugi strani pa deluje v korist rasti in utrjevanja čuta narodne pripadnosti te manjšine. Od konca druge svetovne vojne dnevnik ni samo informiral na tisoče pripadnikov manjšine, ampak je opravlja tudi pomembno vzgojno vlogo, ker je dobesedno pomagal Italijanom, ki so ostali na Hrvaškem in v Sloveniji, da so ohranili narodno zavest in so se privadili življenja v novem okolju, v manjšinskem stanju tudi tam, kjer prej Italijani niso bili nikoli manjšina. V času, ko medijski svet še zdaleč ni bil tako razvit kot danes, je La voce del popolo prenesla italijanski jezik v javnost in ga torej iztrgala iz strogo zaprtih družinskih krogov. Dnevnik je bil sredstvo, ki je povezoval ljudi, ki so živeli raztreseni na velikem ozemlju, in so bili ponosni na svojo italijansko pri- Na slikah: pod naslovom Roberto Palisca; v sredini naslovnica dnevnika La voce del popolo; spodaj sedež Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu padnost. Bil je nekakšno lepilo skupnosti in narodne kulture, h kateremu so uredništvo in vsi novinarji bistveno prispevali ter zastopali in ščitili tudi v težkih in zelo napetih časih zahteve in pravice te skupnosti. Ta naloga je postala še zahtevnejša v demokratičnem ozračju po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Temeljne smernice dnevnika vsebujejo določila o svobodni, pluralistični, demokratični, samostojni, odgovorni in popolni informaciji o italijanski narodni skupnosti in njenih dejavnostih, ob upoštevanju širšega družbenega, političnega, gospodarskega in kulturnega okolja v katerem živi in deluje ter s katero je tesno povezana zgodovinska prisotnost italijanske manjšine. Pred približno desetimi leti smo tvegali, da bi zaradi hude založniške in finančne krize dnevnik ugasnil; uredništvo je se je bilo takrat sposobno odzvati in angažiralo je mlade, ambiciozne in sposobne sodelavce. Uredništvo, ki je bilo takrat zelo pomanjkljivo, šteje danes veliko število univerzitetno izobraženih novinarjev, nekaj tudi z doktoratom, ki počasi prevzemajo odgovornosti in so jamstvo za kontinuiteto v prihodnjih letih. Izvajamo vrsto novinarskih pobud, ki so politično in finančno relevantne. Naša računalniška oprema je med najboljšimi, kar jih je na trgu, trikrat smo spremenili grafično zasnovo časopisa in danes smo priso- tni na spletu ter na družbenih omrežjih, to je Facebooku in Twitterju, imamo tudi aplikacije za sodobne telefone in tablične računalnike. To je naša prihodnost. To je velika priložnost za manjšine, da se kakovostno predstavijo na javni sceni. Ob splošni hudi krizi, ki jo vsi preživljamo, se za dnevnik zaostrujejo tudi finančni problemi. Manjšinski dnevnik danes praktično z lastnimi silami ne more preživeti na trgu. Odvisni smo od javnih prispevkov in računati na te prispevke je iz leta v leto težje. Kljub temu želimo z optimizmom gledati v prihodnost, kajti želimo ostati referenčni medij za vse državljane italijanskega jezika, ki živijo na tem ozemlju, v družbi, ki si prizadeva za rušenje miselnih zaprek, ki jih je včasih težje preseči kot bi bilo premostiti fizične ovire. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo so za narodne manjšine, tudi za italijansko, začela veljati nove pravila, po katerih je kultura zaščite pomembnejša od zaščitenih pravic. Gre za epo-halni premik, ki bo ljudem v teh krajih omogočil, da se med seboj še bolj zbližajo. Manjšine morajo poiskati umirjen način za nadaljevanje opozarjanja na svoje probleme in uspešnega ohranjanja kulturne raznolikosti in zaščite manjšinskih jezikov. Želimo, da bi tudi v prihodnje lahko uspešno medijsko predstavljali manjšine, da to na bi bil samo utopističen predlog, ampak resnično dosegljiv cilj. Grčija pod drobnogledom Sveta Evrope zaradi neizvajanja razsodb Evropskega sodišča o manjšinah Grčija je ena izmed devetih držav, ki ne spoštujejo načel Evropske konvencije o človekovih pravicah. Parlamentarna skupščina Svet Evrope je pri nekaterih državah, med katerimi je Grčija, ugotovila »pomanjkanje politične volje«, da bi v celoti in hitro izpolnile razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in je pozvala Odbor ministrov Sveta Evrope, ki je zadolžen za nadzorovanje, naj sprejme »odločne ukrepe« proti državam, ki ne izvajajo odločitev sodišča. Parlamentarna skupščina je ugotovila, da kar 80 odstotkov neizpolnjenih razsodb zadeva devet držav članic. V resoluciji, ki jo je skupščina sprejela 30. septembra, je izražena »globoka zaskrbljenost« zaradi visokega števila razsodb sodišča, ki jih zainteresirane države še niso uveljavile; gre namreč za približno 11.000 primerov. V spremnem poročilu k resoluciji so zapisali, da vse od leta 1996 naraš- ča število primerov, s katerimi se mora ukvarjati Odbor ministrov, kar seveda otežuje delo organov, ki so pristojni za nadzor nad izvajanjem odločitev sodišča. Poročilo vsebuje seznam držav, za katere so ugotovili najvišje število neizpolnjenih odločitev sodišča na osnovi statističnih podatkov do konca leta 2014. Za Grčijo so ugotovili, da država oziroma njeni pristojni organi niso izpolnili 558 odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. V zvezi s svobodo združevanja je sodišče v primeru Bekir-Ousta in drugi ugotovilo kršitev pravice do svobode združevanja, ker so grške oblasti zavrnile zahtevo po registraciji društev in odredile razpust društev, ki so v svojih ustanovnih listinah omenjala obstoj turške etnične manjšine v Grčiji. Po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice so tožeče organizacije, ki pripadajo turški manjšini v Zahodni Trakiji, v vseh primerih zahteva- le razveljavitev odločitev grških sodišč, ki so prepovedala registracijo omenjenih društev, ampak njihove zahteve so bile zavrnjene iz proceduralnih razlogov. V primerih Bekir-Ousta in drugi ter Emin in drugi so se zainteresirani pri- tožili na kasacijsko sodišče, ki o teh primerih še ni odločalo. Pač pa je kasacij-sko sodišče zavrnilo pritožbo v primeru združenja Tourkiki Enosi Xanthis; ka-sacijski sodniki so bili namreč mnenja, da razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice ne predstavlja »spremembe okoliščin«, ki bi omogočile revizijo oziroma razveljavitev prejšnjih odločitev grških sodišč. Povsem enako je zadržanje Grčije v odnosu do makedonske manjšine, kateri je Evropsko sodišče za človekove pravice prav tako ugodilo, vendar grške oblasti te odločitve niso upoštevale. V priporočilu, ki je osnovano na poročilu nizozemskega poslanca Klaa-sa de Vriesa, je parlamentarna skupščina pozvala Odbor ministrov, naj uveljavi prekrškovni postopek, ki je bil uveden leta 2010. Ta postopek omogoča sodišču, da razsoja o vprašanju, ali je država kršila svojo obveznost, da ravna v skladu s konvencijo. 1 4 Nedelja, 25. oktobra 2015_OŠ GRBEC-STEPANČIČ / Učenci 3., 4. in 5. razreda smo o delu in pomenu krušarc poizvedovali v knjigi »Škedenjska krušarca«, ki jo je napisal g. Dušan Jakomin. Delo krušarc V Škednju se je vonj po toplem kruhu širil vsako jutro že od 17. stol. dalje. V drugi polovici 19. stol. so bile škedenjske krušarce dvakrat nagrajene in so jih povabili na Dunaj, da bi Dunajčane naučile svoje umetnosti. Njihovo delo je bilo posebno vsakodnevno opravilo, ki je zahtevalo ljubezen, veliko truda in ustvarjalnosti. Mase so se lotile že ob treh, štirih ponoči. Pri peki kruha je krušarca posvečala pozornost moki, ki so jo večkrat presejali z žida-nim sitom dokler ni bila čisto bela; voda je morala biti ... ne premrzla, ne pretopla. Ko je bila peč razbeljena, je krušarca skrbno zložila pripravljene štruce, karnetče, hle-biče, žiem'lce in isasu na tla peči. Z železno lopato ga je počasi jemala iz peči in zlagala na mizo, da se je ohladil. Po kuhinji se je širil odličen vonj. Do kruha so imele veliko spoštovanje. Če je padel kdaj kos na tla, ga je pobrala in poljubila preden ga je položila spet na mesto. Zgodaj zjutraj so se krušarce s polnim prnierjem na glavi odpravle v mesto. Če so kruh prodajale na placu v centru so se lahko peljale s tramvajem, ki je zgodaj zjutraj pripeljal delavce v ferjero. Ostale so šle peš, in to v vsakem vremenu. Nekatere so ga odnesle celo dvakrat na dan. Prodajale so ga tudi gostilničarjem, restavracijam, trgovcem in po hišah bivši gospodi. / OŠ GRBEC-STEPANČIČ_Nedelja, 25. oktobra 2015 1 5 V muzeju in pekarni V mesecu maju in juniju smo se učenci in učitelji veliko pogovarjali, brali, poslušali, risali in pisali o kruhu in o škedenjskih krušaricah, ki so bile nekoč poznane daleč naokrog. Udeležili smo se revije »Teatrando« in pripravili zaključno prireditev na to temo. Ob tej priliki smo si ogledali tudi škedenjski etnografski muzej in pekarno. Po škedenjskem muzeju nas je spremljala ga. Hedvika. Povedala nam je, da pobudo za muzej je dal pokojni gospod Dušan Jakomin. Želel je, da bi se staro orodje, ki so ga uporabljale krušarice za peko kruha ohranilo in ostalo za spomin bodočim rodovom. V muzeju je lepo ohranjeno ognjišče z napo, polno starih posod, krušna peč, v kateri so pekle krušarice kruh. Blizu je gramola, lesen plohec in nečice, v katerih so krušarice pripravljale testo. Gospa Hedvika nam je povedala, da so morale krušarice zgodaj vstajati, za-mesiti kruh, zakuriti peč in ko je kruh vstal, so ga dale peč. Oblikovale so razne vrste kruha: štruce liše, štruce pletene, hlebiče, štumbelce, karnetče, slodče, pa-lentiče, isašu, žemeljce, pare pa starem in druge vrste. Pečen kruh so naložile v velike plenirje in na glavi so ga nesle prodajat v mesto. Na tleh je škafec za vodo, ki so jo morali ponj v bližnje vodnjake. Gospa nam je pokazala tudi muholovko v obliki steklenice brez dna z vabo za muhe. Navadno so okoli dali sladkor, muhe pa so se utapljale v vodi in kisu. V muzeju je tudi spalnica, ki je bila nekoč prav preprosta. Lesena postelja je imela žimnico napolnjeno s koruznim listjem, rekli so ji tudi "pajaric". Začudili smo se, ko je gospa povedala, da so na taki postelji spali v treh: mama, oče in najmlajši otrok. Obleke so spravljali v lesene, lepo izrezane in okrašene skrinje. V zgornjem prostoru so razobešene ščedenske narodne noše: poletna, zimska, za fante, za dekleta, za ženo in moža. Zbrani so tudi stari molitveniki, razni dokumenti in slike. Po ogledu etnografskega muzeja smo pomalicali na dvorišču Doma Jakoba Ukmarja. Nato smo se podali v škedenjsko pekarno. Pek Michele nam je pokazal, kako pripravlja kruh. V mešalec je dal moko, mlačno vodo, sol in kvas s sladkorjem. Testo je stresel v posodo in ga pregnetel. Pustil ga je malo časa počivati, nato je naredil štruce, bige, hlebce, ščopete, žemeljice... Vsak je dobil kos kruha. Z veseljem smo ga pojedli. Kako je bil slasten! V zahvalo smo peku na dvorišču zapeli pesmico o kruhu. Na ekskurziji po Škednju smo videli marsikaj zanimivega in poučnega, prav prisrčno se zahvaljujemo g. Hedviki in g. Micheleju, da sta nas vodila po muzeju in pekarni. 1 6 Nedelja, 25. oktobra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu sovodnje - Sprejeli naj bi ga konec leta ali na začetku prihodnjega Prostorski načrt končno na obzorju Sovodenjski svetniki naj bi konec tekočega leta ali v začetku prihodnjega končno le sprejeli nov prostorski načrt Občine Sovodnje. Plan, ki ga je v sodelovanju z uradi izdelala sovodenjska svetniška komisija za urbanizem, bi moral stopiti v veljavo že zdavnaj, v resnici pa je dokument pred približno poldrugim letom obtičal v predalih geološkega urada Furlanije Julijske krajine. Kaj se je zgodilo? »Ko je svetniška komisija zaključila svoje delo, smo regulacijski načrt odposlali pristojnim deželnim uradom, ki pa ga niso sprejeli. Ravno v tistem času so namreč stopili v veljavo nekateri predpisi glede poplavnih območij, zato je dežela zahtevala, da regulacijski načrt prilagodimo novi poplavni karti oz. da predložimo dodatno dokumentacijo. Z zahtevo žal nismo bili takoj seznanjeni, zato smo izgubili kar nekaj časa, problem pa je bil tudi v tem, da smo prva občina, ki se je morala s temi novimi predpisi spoprijeti in ni bilo najbolj jasno, kaj vse deželni uradi zahtevajo,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin. Na podlagi odgovora deželnih funkcionarjev je vsekakor občina nemudoma imenovala geologa in mu zaupala nalogo, da prostorski načrt prilagodi posodobljeni poplavni karti, nakar je dopolnilno dokumentacijo poslala na deželo. Funkcionarji pa se tudi s temi dopolnili niso zadovoljili, zato je občinska uprava zaprosila za srečanje z deželno odborni-co Saro Vito, na katerem bi dokončno razčistili, kaj vse je potrebno za odobritev prostorskega načrta. »Na sestanku smo se podrobno dogovorili o postopku in dopolnilih, ki si jih moramo priskrbeti. Geolog zdaj že dela na tej dokumentaciji in računamo, da jo bomo sredi novembra lahko že odposlali. Na pristojnem deželnem uradu so nam napovedali, da bodo naš plan obravnavali prednostno, zato menim, da ga bo občinski svet lahko potrdil že konec tekočega leta ali v začetku prihodnjega,« pojasnjuje Floreninova. Prostorski načrt občine Sovodnje je bil sprejet pred osemnajstimi leti. Od takrat so ga seveda večkrat prilagodili novim potrebam z manjšimi variantami, po tako dolgem času pa je bil potreben korenitejši ukrep. Z novim prostorskim načrtom bodo ugodili prošnjam občanov po spremembi namembnosti nekaterih zemljišč, na splošno pa se bo površina zazidljivih zemljišč zmanjšala. »S tehničnimi predpisi smo skušali dodatno zaščititi kmetijske površine in spodbuditi občane, da se raje kot za novogradnje odločajo za obnovo obstoječega, prostorski načrt pa smo tudi posodobili. Odpravili smo, kar je bilo zastarelega, ter nakazali možnosti za ovrednotenje našega območja, na primer z ureditvijo pešpoti med vasmi po že obstoječih makadamskih cestah,« je zaključila Floreninova. (Ale) gorica - Sprejeli pravilnik o dodelitvi prispevka za vilo Louise Trije milijoni za obnovo Fundacija Coronini ima 15 dni za predložitev načrtov - Palača bo sedež start-up podjetij Deželna uprava je sprejela pravilnik, s katerim bo v prihodnjih desetih letih namenila skupno 3 milijone evrov (300.000 evrov letno) obnovi goriške vile Louise, ki velja za eno izmed najlepših palač v goriškem mestnem središču. Ta naj bi za vsaj petletno obdobje postala sedež kreativnih in kulturnih start-up podjetij ter dom umetnikov. Lastnica stavbe iz 17. stoletja je fundacija Coronini-Cronberg, ki ima sedaj 15 dni časa za predložitev načrtov za obnovo nekdanje rezidence grofov Coronini. Tako bodo imenitno stavbo končno rešili pred nadaljnjim propadanjem, vdahnili pa ji bodo sodobno vsebino. Denarnim sredstvom, ki jih bo vložila dežela FJK, je treba namreč prišteti še 4.500.000 evrov iz evropskih skladov, saj je bil projekt podjetniškega inkubatorja vključen v operativni program Evropskega sklada za regionalni razvoj. (av) Vila Louise bumbaca tržič - Azbest Del denarja od glob bo šel v raziskovanje Ob 140 tisoč evrih, ki jih je dobila na podlagi dogovora z družbo Fincantieri, bo tržiška občina v razvoj raziskovalnega centra na področju azbestnih bolezni vložila tudi del prihodka od glob - 160 tisoč evrov -, ki so jih redarji naložili voznikom zaradi nedovoljenega vstopanja v območja omejenega prometa. Za raziskovalni projekt, ki si ga je postavila kot cilj v trenutku, ko je izstopila iz drugega »maksi« procesa o smrtih zaradi izpostavljenosti azbestu in je sklenila dogovor z ladjedelniško družbo, bo torej tržiška županja Silvia Altran imela na voljo 300 tisoč evrov. »Če ne vlagamo v raziskovanje, ne moremo dajati upanja azbestnim bolnikom in njihovim družinam. To je eden izmed vzrokom našega dogovora z družbo Fincantieri; občina ima zdaj na voljo denar, ki ga lahko nameni raziskovalnim projektom. O le-teh smo se že začeli dogovarjati z zdravstvenim podjetjem za Posočje in južno Fur-lanijo ter s tržaško univerzo,« je povedala Altranova, ki je bila zaradi dogovora tarča ostrih kritik. Preostali denar od glob (na voljo je 227 tisoč evrov) bo tržiška občina vložila v projekte, ki so jih predstavila tržiška združenja. 20 tisoč evrov bo šlo za kulturne, športne in socialne dejavnosti, 10 tisoč za vzgojne in okoljske pobude, 2000 evrov pa bodo porabili za mladinske dejavnosti. tržič - Karabinjerji so v petek aretirali tri tatove Kradli so v petih trgovinah Karabinjerji iz Tržiča so aretirali trojico dolgoprstnežev, ki so v enem samem dopoldnevu kradli v petih različnih supermarketih v Tržiču in Devi-nu. Eden izmed treh je čakal v kombi-ju, druga dva pa sta s praznim nahrbtnikom vstopala v trgovine in tam spretno kradla s polic konzervirano hrano. Nato sta s polnim nahrbtnikom vsakič sproščeno odkorakala ven, ne da bi poravnala računa: v enem primeru se je sicer eden izmed njiju ustavil pri blagajni in plačal pločevinko piva, s tem pa je seveda skušal le olajšati delo drugemu pajdašu. Trije romunski državljani so se na svoj »tatinski pohod« odpravili v petek Ukradeno blago zjutraj. Kar štirikrat se jim je vse izteklo po načrtih, v marketu A&O v Ulici Foscolo v Tržiču pa niso imeli sreče. V trgovini je bil namreč med drugimi strankami tudi namestnik načelnika tržaške obmejne policije. Izkušenemu očesu ni ušlo, da sta se moška vedla nekam sumljivo. Nemudoma je poklical prijatelja, ki je zaposlen na tržiškem poveljstvu karabinjerjev, še pred prihodom patrulje pa je zlikovca ustavil pred trgovino, saj je videl, da sta nahrbtnik napolnila s paketi kave in odšla, ne da bi plačala. Karabinjerji so bili nekaj minut kasneje že v Ulici Foscolo, nedaleč pa so opazili kombi znamke Mercedes, v katerem je sedela ženska. Šlo je za paj-dašico dveh Romunov: v zadnjem delu vozila so možje postave odkrili veliko količino živil - največ je bilo kave, tunine in piškotov -, ki so bila skupno vredna okrog 1200 evrov. Trojica ni takoj priznala, da gre za plen petih tatvin. Izgovarjali so se, češ da ne vedo, od kod je prišla tista velikanska količina hrane. Edini račun, ki so ga imeli pri sebi, je bil vreden 0,99 evra: toliko je namreč stala pločevinka piva, ki so jo kupili v enem izmed supermarketov. Karabinjerji so tatove odpeljali na poveljstvo, kar nekaj ur pa so nato preverjali, katere druge trgovine so obiskali pred marketom v Ulici Foscolo. Naposled so prek znamk in etiket ugotovili, da so več polic izpraznili v trgovini Lidl v Ulici Boito, v trgovini Eurospar v Ulici Rossini, v trgovini Conad superstore v Devinu in v trgovini D+ na trži-škem drevoredu San Marco. Ko so jih karabinjerji poklicali, so bili upravitelji trgovin presenečeni, saj niso ničesar opazili. 52-letnega Constantina Cocisa, 33-letno Ioano Cheregi in njenega moža, 36-letnega Gheorgheja Adriana Cheregija, so karabinjerji aretirali. V žepu starega suknjiča, ki je bil v prtljažniku furgona, so karabinjerji odkrili tudi 800 evrov gotovine, ki jih je trojica verjetno zaslužila s prodajo ukradenega blaga. Včeraj so moškima in ženski sodili po hitrem postopku: goriški sodnik jih je obsodil na pet mesecev in deset dni pogojne zaporne kazni. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. oktobra 2015 17 števerjan - Razpis gorske skupnosti in načrti uprave Za hitrejši internet več možnih rešitev Slaba internetna povezava je v Italiji že leta zelo aktualen in pereč problem, ki postaja vse bolj očiten, predvsem ko je od četrtka tudi na apeninskem polotoku na voljo spletna televizija Netflix. Vse bolj priljubljeni ameriški spletni ponudnik filmskih in televizijskih vsebin namreč načrtuje še večjo širitev na evropskem trgu, ki pa ni mogoča, če posamezne občine ne razpolagajo z vsaj dostojno internetno povezavo. Z omenjenim problemom se več let sooča števerjanska občina, znotraj katere je internetno kritje še zelo daleč od tistega, ki bi bilo primerno za leto 2015. Sicer pa se za prihodnja leta oz. mesece tudi v Števerjanu obetajo nekatere spremembe, saj občinska dela na več ravneh, da bi rešila težave z internetom in s slabo pokritostjo mobilnega omrežja nasploh. Ena možna rešitev je vezana na razpis, ki ga je objavila gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda. »Gre za projekt, s katerim želijo nuditi internetno povezavo v nekaterih odročnih vaseh v Kar-niji, oddajnike pa bi postavili na namišljeni črti, ki bi se raztezala od severnega dela Furlanije Julijske krajine do Šte-verjana,« pravi števerjanski občinski svetnik Milko Di Battista. Za omenjen razpis so že na razpolago deželna denarna sredstva, po svetnikovih besedah pa bi omenjeni načrt ne rešil vseh težav. »V bistvu bi s tem denarjem le postavili infrastrukturo oz. oddajnike in sprejemnike, ki omogočajo hitrost približno pol Mb na sekundo, kar je za današnje sovodnje - V nedeljo 50-letnica spomenika Sovodenjski spomenik bumbaca Ob 70-letnici osvoboditve izpod naci-fašističnega jarma proslavljajo letos v Sovod-njah tudi 50-letnico postavitve spomenika padlim v NOB. Čeprav so se za obeležje ogrevali že prej, je do konkretnega rezultata prišlo v letu 1965, ko je občinski svet na predlog župana Jožefa Češčuta in njegove uprave odobril potrebni sklep. Prostor za obeležje je bil urejen tik ob županstvu, svečano pa so ga odkrili 28. novembra istega leta. »Spomenik je preprost, narejen iz večjega kosa kraškega kamna«, je v brošuri ob 50-letnici osvoboditve in 30-letnici spomenika zapisal novinar Marko Waltritsch. Spominska slovesnost ob obletnici bo potekala v nedeljo, 1. novembra, v okviru vsakoletnih obredov v spomin na rajne in padle. Program z besedo, pesmijo, glasbo in molitvijo se bo po maši in obredu na pokopališču pričel ob 11.15. Ob tej priložnosti bo Prvomajska ulica med cerkvijo in pošto zaprta predvidoma med 11. in 12. uro. Pogled na Števerjan razmere premalo. Zadeva pa bi lahko postala zanimiva, če bi se kaka družba za telefonijo posluževala omenjenih oddajnikov in bi preko njih nudila svoje storitve,« meni Milko Di Battista. Eden izmed problemov pa je tudi ta, da ponudniki telekomunikacijskih storitev večkrat ne kažejo velikega zanimanja za majhne občine, kot je Štever-jan, saj so v takih primerih naložbe redkokdaj dobičkonosne. Sicer v števerjan-ski občini nekateri zasebniki oz. podjetja že razpolagajo z dostojno internetno povezavo. »V nekaterih predelih imamo možnost dostopa do širokopasovnega in- bumbaca terneta preko tehnologije WiMax. Lastniki hiš, ki so usmerjene proti Krminski gori ali Vrhu, se lahko poslužujejo storitev podjetja Eolo, ki spada pod okrilje družbe NGI. Podobne usluge nudi tudi podjetje Assomax, a ga je tehnologija konkurenta prehitela,« pravi števerjan-ski občinski svetnik. Sicer obstaja tudi neka tretja možna rešitev, t.j. uporaba ključkov raznih operaterjev, katerih delovanje pa je odvisno od signala, ki ni vedno najboljši. Zaradi tega bi lahko postavitev manjše bazne postaje na vrh Števerjana rešila marsikatero težavo. »Z majhno bazno postajo za mobilno telefonijo in s storitvami telefonskega operaterja bi lahko omogočili mobilno povezavo tretje (3G) ali četrte generacije (4G) v vseh domovih, ki niso usmerjeni proti Krminski gori ali Vrhu. Taka povezava bi zadostila številnim potrebam. V Števerjanu v bistvu ni podjetij, ki bi potrebovala povezavo s fiksnim IP-naslovom, tako da bi lahko bila ta rešitev tudi zanje primerna. Pri tem pa se pojavijo nekatere težave. Območje, na katerem bi bilo treba postaviti bazno postajo, spada pod spomeniško varstvo, poleg tega pa so ljudje večkrat prestrašeni zaradi morebitnega sevanja. Naj povem samo to, da zdravju mnogo bolj škodi sevanje mobilnih telefonov, ki iščejo slab signal. Telefončki so namreč v neposredni bližini možganov, medtem ko je bazna postaja mnogo bolj oddaljena. Poleg tega, ko bi v večernih urah vsi izklopili mobilne telefone, bi postaja za mobilno telefonijo sploh ne delovala in torej ne bi imeli nikakršnega sevanja. Take vrste infrastruktura bi nam med drugim omogočila, da bi lahko rešili težave s fiksno telefonijo, ki nam v Števerjanu omogoča v bistvu samo prejemanje telefonskih klicev. Ta tehnologija razpolaga z zelo starimi dvojnimi telefonskimi kabli, ki so v slabem stanju in se tržejo, družba Telecom pa sploh nima več materiala, da bi jih popravljala. Nedavno se je zgodilo, da smo bili na občini ves teden brez telefonov, kar je dandanes nesprejemljivo,« zaključuje Milko Di Battista. (av) štandrež - 50-letnica doma Anton Gregorčič in Prosvetnega društva Danes vrhunec praznovanj Po predstavitvi publikacije in glasbeno-gledališki predstavi še odkritje plošče in nastop mladinskih skupin V Štandrežu so v polnem teku praznovanja ob 50-letnici ustanovitve župnijskega doma Anton Gregorčič in z njim povezanega prosvetnega društva Štandrež. Danes bo na vrsti še zadnji dan tridnevnega kulturnega programa. Ob 10. uri bo maša za pokojne kulturne delavce, ob 11. uri bodo na pročelju župnijske dvorane odkrili spominsko ploščo v spomin na monsignorja in vsestranskega kulturnika Jožefa Žorža. Bil je pevec, režiser in še bi lahko naštevali, predvsem pa je pred petdesetimi leti imel pravo »vizijo«, na osnovi katere je dal zgraditi župnijski dom in ustanovil društvo, ki še danes uspešno nadaljuje s svojim poslanstvom. Ob 18. uri bo kulturni program sklenil večer z naslovom Mladina, naše bogastvo in bodočnost v režiji mla- Publikacijo ob 50-letnici je v petek predstavil njen avtor Damjan Paulin (desno) bumbaca dinskih skupin, ki delujejo v okviru štandreške župnije. O zgodovini prosvetnega društva Štandrež in o njegovem delovanju pa je bil govor v petek, ko je kulturni delavec Damjan Paulin predstavil publikacijo ob 50-letnici ustanovitve, ki jo je sam uredil. Pred tem je pozdravil predsednik društva Marko Brajnik, za glasbeno točko pa je poskrbel Samuel Zavadlav s svojo violino. Paulin je nato predstavil knjigo, v kateri je podrobno zaobjel predvsem zadnjih deset let društvenega delovanja. V njej je mogoče spremljati pestre in raznolike dejavnosti, ki gredo od paradnih konjev, kot sta gledališče in zborovsko petje, do bolj družabnih trenutkov; naj spomnimo na martinovanja, Praznik špargljev in sodelovanje na goriški poulični prireditvi Okusi na meji. Seveda pa ni zmanjkalo niti kulturnih, kiparskih, likovnih in fotografskih razstav, v letih pa se je tudi krepilo sodelovanje s sorodnimi kulturnimi ustanovami v Sloveniji. Na vse to opozarja tudi dokumentarna razstava, ki so jo prav tako odprli v petek. Kulturni program se je v Štan-drežu nadaljeval včeraj zvečer. Slavnostni govornik je bil Damjan Paulin, na oder pa so nato stopili igralci dramske skupine in pevci zbora, ki so uprizorili poseben glasbeno-gle-dališki večer, s katerim so orisali 50-letno društveno delovanje. V ospredju pa so bili tudi mladi domačini, ki naj bi v prihodnosti nadaljevali poslanstvo društva. O tem in o nedeljskem dogajanju bomo poročali v prihodnjih dneh. (av) V Števerjanu brez vode Družba Irisacqua sporoča, da bo zaradi obnovitvenih del na vodovodnem omrežju jutri, 26. oktobra, prekinjena oskrba s pitno vodo v števerjanski občini. Od 8.30 do zaključka del bodo brez vode v Klancu, na Bukovju, Križišču, Valerišču, Jazbinah in pri Aščevih. V primeru slabega vremena bodo poseg odložili na prvi dan s primernimi razmerami za delo. Cabaret uvod v sezono Z muzikalom »Cabaret« se bo jutri, 26. oktobra, ob 20.45 začela nova sezona goriškega gledališča Verdi. Predstavo, ki se naslanja na ameriški istoimenski film iz leta 1972 z Lizo Minnelli v glavni vlogi, bo uprizorila gledališka skupina La Compagnia del-la Rancia, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Giampiero Ingrassia in Giulia Ottonello, zmagovalca televizijske oddaje »Amici«, ki ju je goriška publika že spoznala zaradi nastopa v gledališki predstavi Frankestein Junior. Za muzikal je na voljo še nekaj vstopnic pri blagajni gledališča (Ul. Garibaldi 2/a; tel. 0481-383601), ki bo jutri odprta med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro. (av) Rdeče, zvečer! V Lokandi Devetak na Vrhu bo v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri degu-stacijsko-glasbeni večer, pri organizaciji katerega sodeluje tudi podjetje Wine & Beer. Po pokušnji piva avstrijske pivovarne »Bevog«, ki jo je ustanovil Vasja Golar, bo mogoče pokušati široko paleto rdečih slovenskih vin, ki jih ponujajo kmetije oz. kleti Guerila družine Petrič, Sv. Martin družine Štegovec, Lisjak, Mlečnik, JNK družine Mervič, Ren-čel, Klabjan, Dveri Pax, Ronk, Reya in Klinec. Prisotni bodo med drugim vinogradniki, ki bodo razkrili marsikatero zanimivost o svojih vinih. Večer bodo spremljali narezek Štefana Calligarisa, sir Giuseppeja Zof-fa, poslastice Toma Oberdana, šefa kuhinje restavracije Bak v Pesku, in jedi Lokande Devetak pod vodstvom kuharske mojstrice Gabriel-le. Večer bo med drugim glasbeno obarvan, saj bo za popevke skupin Deep Purple, Beatles, Rolling Sones in drugih rock skupin poskrbela skupina Mauro&Davide Musica. Obvezna je rezervacija. (av) Odprli obnovljeno šolo Ob prisotnosti deželne odbornice Mariegrazie Santoro, predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette, pokrajinske odbornice Donatelle Gi-roncoli, tržiške županje Silvie Altran, poslanca Giorgia Brandolina in ravnateljice višje šole ISIS Pertini Anne Russo, so včeraj v Ulici Boito v Tržiču odprli obnovljeno stavbo omenjenega zavoda. Da bi poslopje prilagodila novejšim standardom gradnje in varnosti, je goriška pokrajina vložila 1,4 milijona deželnih in državnih sredstev. (av) Pozor na goljufe Na krminskem županstvu bo v torek, 27. oktobra, ob 18. uri srečanje, ki ga prirejajo karabinjerji iz Gradišča v sodelovanju z občino Krmin. Poročnik Marco Quercigh bo spregovoril o tatvinah vozil in o vlomih v domove, govor pa bo tudi o zaščiti starejših ljudi pred goljufijami. (av) Razstava o Habsburžanih Do 31. januarja prihodnjega leta je na treh nadstropjih Muzeja sv. Klare na Verdijevem korzu v Gorici na ogled razstava Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 15001918. Njena avtorja sta Marina Bressan in Marino De Grassi, ki vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen voden ogled razstave. (av) 18 Nedelja, 25. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V državni knjižnici odprli razstavo Jožeta Ceja Svetloba, tukaj in sedaj Umetnikove akvarele je predstavila Cristina Feresin - Razstavo sta skupaj priredila državna knjižnica in Kulturni dom V razstavnih prostorih državne knjižnice v Ulici Mameli v Gorici so v petek odprli razstavo goriškega likovnega ustvarjalca Jožeta Ceja. Srečanja z umetnikom se je udeležilo veliko ljudi, kajti Cej velja za osebnost, ki je svoj pečat pustila na številnih področjih: kulturnem, športnem in družbenopolitičnem, pa tudi strokovnem, saj je po poklicu arhitekt. Razstavljena dela (v veliki večini gre za akvarele, pa tudi olje in tuš) in umetniško žilico Jožeta Ceja je podrobno orisala umetnostna kritičarka Cristina Feresin, ki je goriškega umetnika postavila med avtorje, katerih slikarstvo je polno sonca in svetlobe; na gledalca, je dejala Feresinova, deluje pomirjujoče, akvarelna tehnika pa mu omogoča, da v pravšnji meri ujame tista tukaj in sedaj, ki ju izraža z isto spontanostjo in enostavnostjo kot v medsebojnem pogovoru. Cej, ki je svoji razstavi nadel naslov Ujeta svetloba, uporablja tople in nežne barve, ki jih vstavlja v prej zarisane, tanke in precizne obrise. Narava, je nadaljevala Feresinova, je zanj vedno vir navdiha. Njegove krajine so včasih polne očarljive lepote in nežnosti, včasih surove in trde, a jih vedno prikaže z veščimi potezami in mojstrsko zgoščenimi tonskimi odtenki barv. Prikazuje nam barvitost letnih časov, po-mirjajočo svetlobo in mehkobni sijaj narave, je še povedala Cristina Feresin. V slovenščini je kritično noto prebral Robert Cotič. Še pred predstavitvijo umetnika je spregovoril ravnatelj knjižnice Marco Me-nato, ki je izpostavil, da je Cejeva razstava sad sodelovanja z goriškim Kulturnim domom in prizadevanj kulturne delavke Marie Grazie Persolja, ki skrbi za »koledar« razstav v tej prestižni galeriji. V imenu goriške občine je pozdravil občinski svetnik Fabrizio Oreti, ki je čestital goriškemu umetniku ter ga uvrstil med ustvarjalce, ki dostojno predstavljajo posoško mesto. Z dvojezičnim pozdravom se je oglasil tudi predsednik Kulturnega doma, Igor Komel, ki je poudaril, da na taki razstavi goriški kulturni hram ni smel manjkati. Iznesel je tudi željo, da bi se vezi in sodelovanje med ustanovama še utrdili in nadaljevali tudi na drugih področjih kulture. Zadnji je pozdravil David Peterin, občinski svetnik in predsednik goriške SKGZ, ki je čestital tako Ceju kot tudi obema ustanovama, ker skupaj uveljavljata domače ustvarjalce. Ob zaključku se je umetnik zahvalil navzočim za pozornost, razstavo samo pa je posvetil prijatelju in sosedu Robertu Figlu, lastniku HiC bara, ki je preminil pred nekaj dnevi. Pred kakim letom je Cej postavil odmevno razstavo tudi v tisti kavarni. Razstava bo odprta do vključno 10. novembra, ogled je možen ob delavnikih od 10.30 do 18.30, ob sobotah pa od 10.30 do 13.30. (vip) jamlje - V petek Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah je naslov dokumentarnega filma, ki ga bodo v petek, 30. oktobra, predstavili na sedežu društva AŠKD Kremenjak v Jamljah. Scenarij in režijo film, ki je nastal v produkciji slovenskega TV programa RAI, je podpisal Aleksi Jercog. Dokumentarni film je nastal leta 2013, ob 60. obletnici nastanka glasbe bratov Slavka in Vilka Avseni-ka. S tem poklonom ustvarjalnosti bratov Avsenik je Aleksi Jercog, urednik na slovenskem programu RAI, publicist in glasbenik, nadgradil svoja raziskovanja na tem področju. Potem ko sta v letih 2005 in 2008 izšli dve njegovi knjižni monografiji o zgodovini Avsenikove glasbe (S pesmijo našo - 50 let ob Avsenikovi glasbi na Tržaškem in Goriškem in S polko v svet - Glasbene poti bratov Avsenik) se je preizkusil še v scenariju in režiji televizijskega dokumentarca. Ob tej priložnosti je Aleksi Jer-cog ujel v kamero pričevanja triintridesetih protagonistov Avsenikovih glasbenih poti: od članov družine Avsenik preko glasbenikov in pevcev Ansambla bratov Avsenik do muzi-kologov, skladateljev, besedilopiscev ter drugih kulturnih in glasbenih delavcev. Na dan prihaja pomen, ki ga je ta glasba imela za Slovence v Italiji, kako se je po zaslugi Avsenikov rodilo desetine ansamblov na Tržaškem in Goriškem, kako navdušujoče je bilo vzdušje, ko so ljudje pričakovali Avsenikove koncerte in plošče. Večer, ki se bo začel ob 20.30, bodo sooblikovali gostje, ki so pobli-že spoznali in doživeli Slavka Avse-nika. Pred predvajanjem filma se bo Jercog pogovarjal s častno gostjo večera, Jožico Svete, znano pevko Ansambla bratov Avsenik, ki bo razkrila zanimive anekdote iz svoje 20-let-ne izkušnje z Ansamblom. Z vokalnim tercetom Kresnice in ob harmonikarski spremljavi Aleksija Jer-coga bo tudi zapela nekaj Avseniko-vih pesmi. gorica - Antropologinja Vesna Vuk Godina gostja Dijaškega doma in Slovika Kar je za otroka »fanj«, ni nujno tudi »prav« Predavanje z vzgojno vsebino, ki sta ga v četrtek ponudila Dijaški dom in Slo-vik, je za kronista bilo nadaljevanje večera, o katerem je časopis že poročal in je potekal v novogoriškem Kulturnem domu. Vzgojne vrednote in pristopi, odnos staršev do potomcev in obratno, permisivni ali avtoritarni pristop, kaznovanje ali podrejanje otrokom? V goste sta vzgojno izobraževalni ustanovi povabili Vesno Go-dina Vuk, profesorico socialne in kulturne antropologije, sicer doma tudi na področju psihoanalize in nadetnične identitete. Okrog štiridesetim v glavnem poslušalkam je nanizala najprej teoretska izhodišča nadaljnjega izvajanja in že takoj na začetku postavila miselno osnovo: pretirano osredotočenje vseh vrst odraslih na običajna vzgojna vprašanja je brezpredmetno, če ne upoštevamo družbenega pogojevanja, ki prevladuje v sedanjem postkapitalizmu. Lahko se še tako zavzeto posvečamo poznanim vrednotam, uspeha ne bo, če se otroci vsakodnevno podrejajo mlinskim kamnom velikih družbenih sistemov. V razdobju pol stoletja in morda še več, od- Predavanje Vesne Vuk Godina je v Dijaški dom priklicalo kar nekaj poslušalcev bumbaca visno pač od zemljepisne dolžine in širine, so se vzgojni pristopi premikali od pojmovanja vedenja z oznako »kar je prav« v smer izbire »kar je fajn«. Štirideset tisočletij je človeška vrsta pilila izkušnje, ki so postopoma pripeljale do načinov vplivanja na otroke, da so se uspešno vključevali v več ali manj učinkovit življenjski sistem. Uspešno pomeni med ostalim kot samostojne odrasle osebe iz čustvenega in razumskega vidika. Prihajalo je gotovo tudi do deviacij, a ne tolikšnih, kakršne beležimo sedaj. Nikoli nismo bili rezultat zgolj vzgojnih tehnik, vedno je nad celotnim stanjem bedel družbeni sistem, ki je vplival na pristope. Že nekaj desetletij je na Zahodu, kjer pač mi živimo, na pohodu korporativni kapitalizem, katerega glavni cilj in imperativ je potrošnja. To niti ni več liberalni kapitalizem prostega trga, kaj šele razsvetljeni kapitalizem s socialnimi blažilci in vizijami. Korporativna inačica namreč predvideva dogovarjanje med državnimi monopoli na svetovni ravni, za katere velja en sam zakon: potrošnja. Da to dosežejo, potrebujejo generacije ljudi z povsem določenimi vedenjskimi navadami/razvadami, (ne)vrednotami in izbirami. Napovedali so vojno »represivnim« - kako grdo se to sliši! - pristopom, ki peljejo do tega, delamo tisto, kar je prav, in polepšali vse tisto, kar pelje do tega, da delamo, kar je »fajn«. Otroci naj se prosto izražajo, ustvarjajo po svoji volji, s svojimi ritmi, brez omejitev, ker je prosta volja izraz »demokracije«. Mame so sčasoma morale poudarjati izključno svojo naklonjenost in razpoložljivost do malčkov, saj so vendar mamice, očetje pa morajo opustiti ne le telesnih kazni, kar je več kot prav, temveč se tudi odpovedati vlogi družinskega »zakonodajalca«, ki poudarja vedenje v smislu »kar je prav«. Kaj pa je z razlago, da nasilna vzgoja s kakšno klofuto ali »flosko po riti« vzgaja v nasilno vedenje bodoče mladine? Ob dejstvu, da smo se glede telesnih kazni že opredelili, je tu odgovor v obliki vprašanja: ali je nasilja v raznih oblikah, vključno z nasilnimi krdeli mladcev, v današnjem času manj ali več ob spoznanju, da je permisi- vna vzgoja na pohodu že okrog pol stoletja? Zakaj je torej toliko nasilja na šolskih hodnikih, dvoriščih in celo razredih? Zaradi tega, ker odraščajo narcizi, egocentrični otroci, ki jim je tuja vsakršna »limita«, ki zacepetajo ob vsaki zaznavi pravila, naročila, kaj šele prepovedi. Na osnovne šole prihajajo, potem ko so nekaj let pogojevali starše, da se ne bodo izselili iz »velike postelje« na svojo v svoji sobi; potem ko smo jim napolnili velike košare igrač, ki jim ne služijo, da bi se igrali, temveč zato, da se ošabno postavljajo pred vrstniki in to dinamiko prenašajo tudi v razrede; potem ko jim mama ne zna odreči nakupa v veleblagovnici, ker se boji, da bodo drugi mislili, da nima denarja oziroma, da je nečloveška... Predavanje je potekalo poltretjo uro, zato so napisane postavke le obnova celotnega izvajanja in spodbuda za razmišljanje oziroma za iskanje pogovora z drugimi, na osnovi katerega bi se dokopali do uravnovešene sinteze. Vsekakor pa v okviru spoznanja, da ne more biti vse osnovano na tem, da je otroku vedno vse »cool«. (a.r.) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. oktobra 2015 1 9 sovodnje - Kulturno društvo praznuje Ob 70-letnici ponujajo pester kulturni program . . Lekarne V letošnjem letu številna slovenska društva in organizacije proslavljajo okroglo obletnico svojega nastanka. Med »jubilanti« je tudi Kulturno društvo Sovodnje, ki praznuje letos 70-le-tnico ponovne ustanovitve. Pomembno obletnico bo društvo obeležilo z različnimi pobudami, ki jih bo izvedlo v mesecu novembru. Društvo bo že 1. novembra poskrbelo za kulturni program ob proslavi, ki bo potekala ob 50-letnici postavitve spomenika padlim. Ob tej priložnosti, o kateri podrobneje poročamo na 17. strani, bosta nastopila otroški pevski zbor KD Sovodnje in reci-tatorka Sonja Pelicon. V soboto, 7. novembra, ob 20. uri pa bodo ljubitelji petja lahko prisluhnili domačim zborom, ki se bodo zbrali na 32. prireditvi So-vodenjska poje. Letošnji datum revije, ki je običajno potekala februarja, bo verjetno ostal stalnica v naslednjih letih. Na odru Kulturnega doma Jožef Češčut bodo nastopili zbori Bodeča Neža, Danica, Neokortex, Rupa-Peč in Skala. Letošnji gost bo mladinski zbor Anakrousis iz Bazovice. Glasbenemu dogodku bo sledila umetniška razstava. V petek, 13. novembra, ob 20. uri bodo v Kulturnem domu odprli razstavo Beseda barvi. Razstavljali bosta umetnici, ki jih povezujeta reki Soča in Vipava: domačinka Janina Cotič z svojimi deli na olju in z akverelom grafitom ter Loredana Zega iz Lokavca s posebnimi umetninami, ustvarjenimi s kaligrafijo. Večer bo uvedla flavtistka Valentina Nanut. V nedeljo, 15. novembra, takoj po maši (od 11. ure da- gorica - Knjiga V Brucku taborišču V Kulturnem domu v Gorici se nadaljuje tradicionalni niz srečanj avtorji. V četrtek, 29. oktobra, bo gost kulturnega hrama goriški raziskovalec Vili Prinčič, avtor knjige V Brucku taborišču..., ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Poleg avtorja samega bo o tej zgodovinski tragediji spregovorila še slovenska zgodovinarka dr. Petra Svoljšak, ki je tudi napisala spremno besedo knjige. Za glasbeno kuliso srečanja z avtorjem bo poskrbel pevski zbor Jezero iz Doberdoba. V avstrijskem mestecu Bruck an der Leitha nedaleč od Dunaja je bilo med 1. svetovno vojno veliko begunsko taborišče, namenjeno izključno slovenskim pregnancem s soške fronte. V dobrih treh letih je skozi to barakarsko naselje šlo od 5.000 do 7.000 ljudi s Posočja. Ob stoletnici dogajanja je o tem taborišču izšla knjiga z naslovom V Brucku taboriš-ču...1915-1918, ki podrobno opisuje tragedijo naših ljudi, ki jih je vojna pognala na negotovo pot begunstva in životarjenja po begunskih zbirališčih. Avtor knjige je raziskovalec in publicist Vili Prinčič, ki je gradivo za pisanje knjige črpal iz dunajskih arhivov, iz člankov takratnih slovenskih časopisov in iz osebnih pričevanj ljudi, ki so doživeli vse tiste grozote. Knjiga je bogata tudi s fotografskim gradivom, poslastica dela pa sta dolga seznama rojenih in umrlih v taborišču Bruck. Srečanje, ki sodi v sklop projekta »Bunker 2015-18«, prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom v Gorici in Založništvo tržaškega tiska. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. lje) bo pri Kulturnem domu potekalo tradicionalno praznovanje vaškega zavetnika Sv. Martina. Program bosta uvedla otroška zbora Kulturnega društva Sovodnje pod taktirko Jane Dras-sich in Valentine Nanut. Pevskemu uvodu bo sledil blagoslov kmečkih pridelkov in orodja. Ob lepem vremenu bodo jutro popestrile stojnice okrasnih in raznih izdelkov. Letos bo mogoče ob tej priliki tudi nabaviti koledar, ki ga bo društvo izdalo ravno ob 70-letnici ponovne ustanovitve. Poleg stojnic si bodo udeleženci lahko ogledali tudi razstavo Beseda barvi, lovska družina in domačini pa bodo poskrbeli za prigrizek. Glavni dogodek celotnega praznovanja bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Sovod-njah, ko bo nastopil Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta. Dogodek, s katerim želijo proslaviti 70. obletnico osvoboditve in ponovne ustanovitve kulturnega društva, prireja društvo v sodelovanju z Občino Sovodnje, sekcijo VZPI-ANPI Sovodnje, Peč, Rupa in Gabrje, Kulturnim domom iz Gorice in Zadrugo Maja v sklopu projekta Across the Border. Na ta dan bodo imeli udeleženci še zadnjo možnost za ogled razstave Beseda barvi v prostorih doma. Zadnja pobuda v mesecu pa bo za vas prava novost. V četrtek, 26. novembra, ob 20. uri bo nastopila na odru Kulturnega doma umetnica Loredana Zega z muzikalom Moj službeni dan. Muzikal, ki je bil odigran tudi v San Franciscu, predstavlja z video pripomočki in skladbami običajen delovni dan te vsestranske umetnice. gorica-vrh Cecchelinov humor spet na Goriškem Na Goriškem vlada precejšnje zanimanje za ponoven in nadvse privlačen poklon nepozabnemu tržaškemu humoristu Angelu Cecchelinu. Ljubitelji smeha bodo na svoj račun prišli v nedeljo, 25. oktobra, in v četrtek, 29. oktobra, ko bo v Gorici in na Vrhu nastopil iznajdljivi Alessio Colautti iz Trebč. »Goriška turneja« se bo pričela v goriškem Kulturnem domu s predstavo Sull'onda del bel Danubio blu - Na modrih valovih prelepe Donave, nadaljevala pa se bo v sovodenjski občini, in sicer v kleti kmetije Rubijski grad na Vrhu s kabaretnim večerom Ridendo senza confini - Smeh brez meja. Režiser predstav in glavni igralec Alessio Colautti bo udeležence popeljal nazaj v Cecchelinov svet in v ozračje prve polovice prejšnjega stoletja. Na obeh goriških nastopih ga bo spremljal pianist Livija Cecche-lina. Predstava v Gorici se bo začela ob 16. uri in bo imela solidarnostni predznak. Prireja jo združenje New theater iz Ra-venne v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom v okviru projekta Bunker 15-18. Pobudnika predstave na Vrhu, ki bo na sporedu ob 20.30, pa sta združenje Terzo teatro iz Gorice in slovensko kulturno društvo Danica v sodelovanju z vinarskim podjetje Rubijski grad Nataše Černic in Kulturnim domom iz Gorice. DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. 0 Prireditve AŠKD KREMENJAK organizira v sodelovanju s karabinjerji iz Doberdoba in Tržiča predavanje o tatvinah in goljufijah v torek, 27. oktobra, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. DIJAŠKI DOM GORICA v sodelovanju s Kinoateljejem vabi na predstavitev mladinskih dokumentarnih filmov »Pridi, gremo na izlet!« v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri v Kinemaxu v Gorici. Filmi, ki so jih posneli učenci Dijaškega doma iz Gorice, pripovedujejo o kulturni dediščini Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini in so nastali v kontekstu projekta »Skupaj rastemo«, ki ga je financirala Dežela. KINOATELJE vabi na predpremiero igrano-dokumentarnega filma »Doberdob - Roman upornika« režiserja Martina Turka, ki bo v torek, 27. oktobra, ob 20.30 v goriškem Kinemaxu. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja: 26. oktobra bo predavanje Hane Mučič »Porazvezno starševanje in družinska mediacija«. 27. oktobra ob 17. uri bo predavanje in predstavitev kitajske veščine Qigong s profesorji iz kitajskega združenja za zdravilni Qigong; več na www.ng.sik.si. V ŠTANDREŽU: župnija Sv. Andreja apostola in prosvetno društvo Štandrež prirejata, ob 50-letnici odprtja župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu ter ustanovitve prosvetnega društva Štandrež, slavnostni večer »S pogledom nazaj in s ponosom naprej«: danes, 25. oktobra, ob 10. uri bo maša za pokojne kulturne delavce, ob 11. uri bo odkritje plošče in ob 18. uri bo prireditev »Mladina, naše bogastvo in bodočnost«. V DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na Korzu Italia v Gorici bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Treni d'archivio. Storia della ferrovia in Friuli«. Na srečanju, ki ga prireja združenje Gruppo di Acco-glienza Culturale, bo prisoten avtor, Romano Vecchiet. V RONKAH: v Občinski knjižnici »San-dro Pertini«, Androna Palmada 1, bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 17.30 prvo srečanje ob knjigi »Il Giardino delle Storie Strampalate«. Srečanja se bodo odvijala ob ponedeljkih namenjena otrokom do 3. leta in ob sredah za otroke od 4. do 7. leta. Za informacije po tel. 0481-477205. »ZAVRAČAM VOJNO« je naslov večer s Pierom Purinijem, ki bo v torek, 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo Piero Purini (pripovedovalec in saksofonist), Paolo Venier (pevec), Aljoša Starc-Čada (klavir, harmonika, klarinet) in Olivia Scarpa (fagot). Prireja združenje Forum Cultura iz Gorice v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom v sklopu projekta »Bunker 15/18«. Pred-prodaja in rezervacija vstopnic: v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). ZDRUŽENJE ANDOS prireja v »rožnatem mesecu« boja proti raku na dojkah: 28. oktobra ob 17. uri bo v dvorani Del-la Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki Ul. v Gorici kulturni večer v spomin na Mafaldo Da-villa z nastopom skupine Freevoices in predstavitvijo knjige o jagodičevju in sadju. V oktobru bodo izvajali tudi brezplačne preglede dojk brez najave in zdravniške napotnice v goriški bolniš- nici (v kirurški ambulanti v 2. nadstropju) 29. oktobra med 9. in 13. uro in v tržiški bolnišnici (v 2. nadstropju) 26. oktobra med 8.30 in 12.30 ter med 14.30 in 17.30. Na Trgu Falcone e Bor-sellino v Tržiču bo med 26. oktobrom in 6. novembrom na razpolago kamper, ki bo opravljal mamografije. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 29. oktobra bo Carlo Mastelloni predstavil svojo knjigo »Il sintomo« ob pogovoru z Robertom Covazem; več na www.il-librodelle1803.it. V KULTURNEM DOMU V GORICI: bo v četrtek, 29. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču«. O knjigi in begunski problematiki bo spregovorila zgodovinarka dr. Petra Svoljšak, s pesmijo pa bo večer popestril MoPZ Jezero iz Doberdoba. Pobuda v priredbi Založništva Tržaškega tiska in Kulturnega doma Gorica. AVSENIKOVE MELODIJE - AŠKD KREMENJAK vabi v petek, 30. oktobra, ob 20.30 v večnamenski kulturni center v Jamljah na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«, v produkciji slovenskega TV programa RAI, ob prisotnosti avtorja Aleksija Jercoga. Sodeloval bo vokalni tercet Kresnice. Častna gostja večera bo Jožica Svete dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik. VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večer z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu ob 20. uri: 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večera se bosta zaključila z družabnostjo. Prispevki Namesto cvetja na grob, v spomin na pokojno Marinko Batič poročeno Tommasi, daruje Zadružna kraška banka 200 evrov za Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje - Vipava. V spomin na Marinko Batič darujejo Marjan, Stanko in Ljubo Tomsič z družino 150 evrov za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Marinke daruje družina Andrej Kovic 50 evrov za Društvo krvodajalcev Sovodenje. V spomin na drago Marinko daruje Ladi z družino 50 evrov za AŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Dominika Grilja daruje svakinja Milka z družino 100 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.30, Giorgio Zel-iznik, civilni obred v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 11.50, Rino Comella-to iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 12. uri in na pokopališče. Ob izgubi sina Igorja izraža iskreno sožalje mami Sonji in sestri Tamari Sindikat upokojencev SPI-CGIL - sekcija Doberdob ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste počastili spomin naše drage žene, mame in none Marinke Posebna zahvala vsem duhovnikom, pevskim zborom, krvodajalcem, zdravniku Cijanu in vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene. Ladi, Štefan in Katia z družinama Prerano nas je zapustil naš ljubi Igor Pahor Žalostno vest sporočata mama Sonja in sestra Tamara z družino Pogreb z žaro bo v soboto, 31. oktobra, ob 11.00 na tržiškem pokopališču. Žara bo izpostavljena od 9.00 ure dalje v mrliški vežici. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Tržič, 25. oktobra 2015 Družini Pahor izreka globoko sožalje ob izgubi predragega Igorja vsa družina Tomsic Hvala Tebi smo boljše osebe, vedno s tabo, vedno z nami. Beti in Romeo V tem težkem trenutku sočustvujemo z mamo Sonjo in sestro Tamaro z družino Fabio in Eda z družino Draga Sonja, ob izgubi ljubljenega sina Igorja topel objem tebi in vsem tvojim Nevenka in Pierina Z globoko žalostjo v srcu sočustvujemo z mamo, sestro in ostalimi svojci ob boleči izgubi tenkočutnega ustvarjalca in nepozabnega prijatelja Igorja Pahorja družini Diviacco in Pahor V tišini noči, iz temin neba, žarijo zvezde. Dragi Igor, pogrešali te bomo, čeprav boš za vedno v naših srcih. Člani društva za umentost Kons Igor, dragocen sodelavec gledališča, boš za vedno ostal v našem spominu in naših srcih. Družini, prijateljem in znancem izrekamo iskreno sožalje. Vsi v SSGju Predsednik, člani upravnega in nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbenki Tamari Pahor iskreno sožalje ob izgubi dragega brata Igorja. Ob boleči izgubi dragega sina izrekamo Sonji Božič iskreno sožalje Učno in neučno osebje COŠ Ljubke Šorli iz Romjana 20 Nedelja, 25. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / Založništvo In tržaikega tiska Kulturni dom Gorica vabita na predstavitev knjige V Brucku taborišču 1915-1918 gosta večera: avtor Vili Prinčič in zgodovinarka dr. Petra Svoljšak S pesmijo bo večer popestril MoPZ Jezero iz Doberdoba Četrtek, 29. oktobra ob 18. uri Kulturni dom ul. Brass 20, Gorica fl fteZStavT Čestitke SIMON TERPIN! Tudi tebe je zadela danes Abrahama strela, kozarec v rokah zdaj že držimo, zdravja in sreče ti želimo. ŠZ Olympia Gorica. V Čedad so se odpeljale, da bi na tekmovanju sodelovale. Zjutraj so lepo na Corovivo odpele in strogo žirijo si privzele. Z zlatom in priznanjem so se vrnile, da bi v ponos vsem nam bile. ŽPZ Jezero čestita MPZ JEZERO. Mešanu pevskemu zboru Hrast čestitamo ob uspehu na zborovskem tekmovanju Corovivo. SKRD Jezero ^M Gledališče V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ascolijevi ulici v Gorici poteka niz likovnih dogodkov pod naslovom »Al fine lo spirito fa quel-lo che vuole«. Na ogled je samostojna razstava Ignazia Doliacha iz Krmi-na; do 31. oktobra ob delavnikih 17. 00-19.30. V ŠTARANCANU: v občinski dvorani Delbianco bo do 5. novembra na ogled razstava ob 100-letnici prve svetovne vojne z naslovom »Marinai nel-la Grande guerra - I pontoni armati sul basso Isonzo«. V KRMINU SREČANJE Z LUCIANOM DE GIRONCOLIJEM v muzeju teritorija v palači Locatelli ob zaprtju razstave z naslovom »Il senso circolare dell'arte - Luciano de Gironcoli Opere 1962/1972-2005/2015« danes, 25. oktobra, ob 18. uri. Razstava bo odprta v urniku 10.00-13.00, 16.0019.00, ob 18. uri bo vodeni ogled razstave z umetnikom. NA CERJU: v prostorih Pomnika bra-niteljem Slovenske zemlje je na ogled razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«; do 31. oktobra, informacije po tel. 0038653304670 ali www.miren-kostanjevi-ca.si. RAZSTAVA ROBERTA CANTARUTTI- JA »La mia casa e il fiume« je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV Maggio v Gorici in v Kinemaxu, v Hiši Filma, na Travniku do 31. oktobra; v galeriji studiofaganel ob torkih in četrtkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah, petkih in sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; v Kinemaxu ob odprtju kinodvorane. V GRADU KROMBERK bo do 1. novembra na ogled razstava z naslovom »Likovne dopisnice Maksa Fabianija umetnici Neeri Gatti«. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, so na ogled dva grafična lista Massima Pol-delmenga z naslovom »Quello che resta del tempo« in razstava z naslovom »Carlo Vidoni. Tracce di esistenza«. Danes, 25. oktobra, ob 17. uri bo vodeni ogled razstav; do 9. novembra od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00. Informacije po tel. 0481-960816 ali www.galleriaspazzapan.it. V DRŽAVNEM ARHIVU v Ul. Ospita-le 2 v Gorici je na ogled fotografska in dokumentarna razstava o obdobju italijanske zasedbe mesta Gorica med letoma 1916 in 1917 med prvo svetovno vojno; do 13. novembra od ponedeljka do petka 10.00-12.00. Za vodene obiske razstave je zaželena predhodna najava po tel. 0481-532105. V GALERIJI TIR na Mostovni v Solkanu je na ogled razstava Maše Gala »Še gradimo za vas! / We are still building for you!«; do 15. novembra ob četrtkih 17.00-19.00 in v sklopu dogodkov na Mostovni: petek in sobota 20.0022.00 ali po predhodni najavi na tir@mostovna.com. »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču danes, 25. oktobra, »La note de le vedove«, nastopa gledališka skupina Brandl in 8. novembra »Che gropi ara!!!«, nastopa gledališka skupina Quei de Scala Santa. V župnijskem gledališču Pija 10. v Štarancanu, Ul. De Amicis 10, 15. novembra »5 x una«, nastopa gledališka skupina Il teatro rotondo; predprodaja vstopnic v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.00-17.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Šta-rancanu ob petkih in sobotah 10.0012.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici 30. oktobra »L'uomo, la bestia e la virtu (Pirandello)«, nastopa gledališka skupina Teatro Armathan iz Verone; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI ob 20.45: 26. oktobra bo muzikal »Ca-baret«, nastopili bodo Giampiero In-grassia, Giulia Ottonello in Mauro Simone. Več na www3.comune.gori-zia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 28. oktobra ob 20.15 »Darovi minevanja«, Manca Košir z gosti Ksenijo M. Leban, Jankom Bohakom in Tino K. Mazi; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kul-turnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 8. novembra »For-bici&Follia«, nastopajo Michela An-dreozzi, Roberto Ciufoli, Max Pisu, Barbara Terrinoni, Nino Formicola in Nini Salerno; informacije po tel. 0481969753 in na www.artistiassociatigo-rizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU ob 21. uri: 11. novembra »Wonder Woman. Reading su donne, de-naro e super poteri«, igrajo Antonella Questa, Giuliana Musso in Marta Cuscuna; informacije po tel. 0481532317 ali na info@artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 27. oktobra bo koncert kvarteta Prometeo. 3. in 4. novembra bo gledališka predstava »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super poteri«, igrajo Antonella Que-sta, Giuliana Musso in Marta Cus-cuna. Informacije pri blagajni gleda- lišča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 28. in 29. oktobra ob 20. uri »Krvava gora« (Gregor Brazel); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ~M Koncerti V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo danes, 25. oktobra, ob 11. uri srečanje s pesnico Eleno Fedel ob glasbenem improviziranju pianista Claudia Cojaniza in ob 18. uri koncert kitarista Daniela Stachoviaka; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoin-corso.it. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 6. novembra ob 20.45 koncert »Arie d'opera e Romanze italiane da salotto«, nastopajo sopran Daniela Donaggio, pianist Fabrizio Malaman, recitira Francesco Cevaro; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -20.00 - 22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 16.30 »Hotel Transylvania 2«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Io che amo solo te«. Dvorana 3: 15.30 »Inside Out«; 17.30 - 19.50 »Woman in Gold«; 21.45 »Su-burra. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.15 -20.00 - 22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 15.00 - 19.50 - 22.10 »Lo stagista inaspettato«; 17.20 »Maze Runner - La fuga«. Dvorana 3: 15.45 »Inside Out«; 17.30 - 22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk« (digital 3D). Dvorana 4: 16.00 »Hotel Transylvania 2«; 17.45 - 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fuga«. Dvorana 5: 15.20 - 19.45 »Suburra«; 17.50 - 22.15 »Game Therapy«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Io che amo solo te«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »Woman in Gold«; 21.45 »Suburra. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 17.30 »Hotel Transylvania 2«; 19.50 - 22.10 »Lo stagista ina-spettato«. Dvorana 3: 17.30 - 22.10 »The Walk«; 19.45 »The Walk« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Woman in Gold«; 22.10 »Maze Runner - La fuga«. Dvorana 5: 19.45 »Suburra«; 17.50 -22.15 »Game Therapy«. JUTRI V KRMINU V OBČINSKEM GLEDALIŠČU: 21.00 »Taxi Teheran«. □ Obvestila DRUŠTVO SOŠKA FRONTA 19151917 in Turistično društvo Nova Gorica Aktiv mestnih žena in deklet - Goričanke Nova Gorica, pripravljata spominski dogodek ob 1. novembru: položitev venčkov s kulturnim programom bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 11. uri na vojaških pokopališčih v Solkanu, Ajševici in Ravnici, spominska slovesnost bo ob isti uri pri spomeniku na vrhu Škabrijela. OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri, in ob 11.15 pred spomenikom padlim na Jazbinah. PODGORSKA SECIJA VZPI-ANPI IN SKRD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodno-osvo-bodilni borbi v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri s sledečim programom: pozdrav predstavnika VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnega društva, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. OBČINA RONKE obvešča, da bodo v spomin na pokojne v soboto, 31. oktobra, ob 10.30 startali s trga pred občinsko stavbo in polagali vence na spomenikih in spominskih tablah na občinskem teritoriju. GORIŠKA POKRAJINA je objavila razpis za koriščenje prispevka za sanacijo azbestnih kritin, cevi in talnih oblog. Namenjen je zasebnikom, ki bodo s prispevkom pokrajine lahko krili do 50 odstotkov stroškov; prispevek bo največ znašal 1500 evrov. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra, računa za opravljeno delo pa do 30. novembra; več na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. MEDIATEKA UGO CASIRAGHI IN KINEMAX GORICA vabita v soboto, 31. oktobra, na brezplačno ustvarjalno delavnico za otroke na temo svetilk ob 15. uri v mediateki, ob 16.15 bo projekcija filma »Hotel Transylvania 2« v Kinemaxu. Rezervacije po tel. 0481534604 ali segreteria@mediateca.go.it. Udeleženci bodo imeli prijetno presenečenje. TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo danes, 25. oktobra, udeležili izleta po Krasu, da je zbirališče v Zgo-niku za telovadnico ob 9. uri. Zaključek izleta bo v Praprotu pri avtobusni postaji (nasproti agriturizma Lu-pinc) ob 16. uri. PREDSTAVNIKI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE se bodo ob Dnevu spomina na mrtve, poklonili vojnim žrtvam pri spomenikih v Go-narsu in Viscu. Polaganje vencev bo v soboto, 31. oktobra, ob 15. uri v Go-narsu, nato pa v Viscu. OBČINA SOVODNJE bo položila vence k spomenikom padlim ob spominski svečanosti 1. novembra na Vrhu z odhodom izpred sedeža centra Danica ob 9.30, v Gabrjah ob 10.00, na Peči ob 10.20, v Rupi ob 10.35, v Sovod-njah ob 11.15 pri spomeniku, kjer bo osrednja slovesnost in daljši program ob 50-letnici spomenika. VZPI - ANPI ŠTANDREŽ vabi na ko-memoracijo padlim v NOB v nedeljo, 1. novembra, ob 10.45 pri Domu A. Budal nato ob 11.15 pri spomeniku. Nastopala bo Vokalna skupina Sraka, glavni govornik bo Andrea Bellavite. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 7. novembra; informacije po tel. 3334318338. GORIŠKI LITERARNI KLUB razpisuje literarni natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. Organizatorji vabijo na udeležbo in zaradi tega so podaljšali rok za oddajo do vključno 10. novembra. Pobuda v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka. Več informacij po tel. 00386-53309100 ali www.ng.sik.si. M Izleti »14. SPOMINSKI POHOD NA GLO-BOČAR« bo danes, 25. oktobra, s štar-tom pred stavbo KS Krambreško ob 11. uri. Na Globočaku bo spominsko mašo daroval vojaški kaplan Aleksander Urek, pozdravni nagovor bo imel svetovalec v kabinetu ministrice za obrambo Samo Bevk. Nastopili bodo gledališka skupina Globočak Kam-breško, Kulturno društvo cerkveni pevski zbor župnije Volče, predstavniki OZVVS Kanal, skupina »Plotone storico puniti« v zgodovinskih uniformah iz prve svetovne vojne. Zaključek bo v Domu Mihaela Gabrijel-čiča Srednje. »POHOD SEDMIH VRHOVSKIH ČUDES« bo danes, 25. oktobra. Med pohodom, ki je primeren za vse, bodo udeleženci odkrivali kraško pokrajino in skrite vrhovske kotičke. Zbirališče in vpisovanje med 8.30 in 9.30 v prostorih KD Danica na Vrhu, vpisnina vključuje topel obrok ob vrnitvi. »SOBOTE V AVTOBUSU« ob literarnih srečanjih »Knjiga ob 18.03«: 31. oktobra ob 10.03 »Rdeči Kras. Vsi odtenki med Cerovljami in Medjevasjo«, vodila bosta Paolo Pizzamus in Alessandra Tribuson.Odhod s Trga Mar-tiri Liberta d'Italia v Gorici, rezervacije od ponedeljka do četrtka 9.0012.00, 14.00-16.00, ob petkih 9.0012.00 , tel. 331-7696985, info@illi-brodelle1803.it. POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 1. novembra bodo izletniki obiskali avstro-ogrsko pokopališče v Fo-ljanu, Bračan in Oslavje. 29. novembra in 13. decembra »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. 5. decembra bo izlet na Vrh in vzpetino Monte sei Busi. Zbirališče bo pred železniško postajo v Foljanu-Redipulji ob 9. uri, po-vratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697, carso2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 048178036. H Šolske vesti »ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kel-lerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici. S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na drustvo.lampyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 00386-41760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lampyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.30-19.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra. prej do novice www.primorski.eu1 Nedelja, 25. oktobra 2015 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik gimnastika - Italija s 5. mestom v finale SP in OI »Rio 2016, prihajamo ...« selektor o tei »Zdržala je psihološki pritisk« F-KJ ,■■ ■■ It Tm ü^f h rhc Hasiia Liuk^ &r H h; peli te b v ndt? kKj k k 11 vd aw i IKi (ht KOS ■^WPpiüO [iru I r^T jrd crnif>rwi1 _Ii_ »Rio, prihajamo ...« so punce glasno kričale po uspešnem nastopu v kvalifikacijah svetovnega prvenstva v športni gimnastiki v Glasgowu. Italija si je nastop na olimpijskih igrah dejansko že zagotovila z odličnim nastopom v petek zvečer, ko so »azzurre« (v ekipnem tekmovanju), s katerimi je na vseh orodjih nastopala tudi tržaška Slovenka Tea Ugrin (letos je drugič v svoji karieri osvojila naslov državne prvakinje v mnogoboju), zasedle tretje mesto. Ugrinova in sotekmovalke (Vanessa Ferrari, edina poleg Ugrinove, ki je nastopila na vseh orodjih), Erika Fasana, Carlotta Ferlito, Elisa Me-neghini in Lara Mori) so po prvem dnevu kvalifikacij zaostajale le za Rusijo in Veliko Britanijo. Po včerajšnjem dnevu, ko je tekmovala še velesila Združene države Amerike, so »azzurre« zdrknile na peto, kar pa ni bistveno vplivalo na končni cilj: na olimpijske igre se je uvrstilo najboljših osem držav. Zelo slabo so se tokrat odrezale Romunke, ki so bile šele na 13. mestu. Tea Ugrin je za kanal Ginnasticando.it na spletnem portalu youtube izjavila, da je izjemno ponosna, ker so izpolnile cilj. »Veselim se svojega nastopa, saj nisem do konca vedela, ali bom v postavi, ali bom rezerva. Ko mi je selektor zaupal, sem bila vseskozi izjemno zbrana. Hotela sem dokazati, da se lahko kosam z najboljšimi. Prihodnji cilj je nastop na olimpijskih igrah,« je dejala 17-letna članica tržaškega kluba Artistica '81 (na fotografiji prva od desne). Dodati moramo, da na olimpijskih igrah matematično ne tekmujejo telovadke, ki so si vozovnico izborile v kvalifikacijah. Selektor bo najboljše zbral tik pred odhodom v Brazilijo. Italija bo nastope v Glasgowu nadaljevala v torek, ko bo v športni dvorani SSE Hydro na sporedu ženski ekipni finale (od 19.35 po Raisport 1). Vrstni red: 1. ZDA 236.611, 2. Rusija 231.437, 3. Velika Britanija 227.162, 4. Kitajska 225.127, 5. Italija 224.452, 6. Japonska 223.863, 7. Kanada 222.780, 8. Nizozemska 222.354. Italija, gred: Ferlito 14.233, Ferrari in Ugrin 13.733, Mori 13.733, Meneghini 12.900. Parter: Fasana 14.466, Ferlito 13.933, Ferrari 13.933, Meneghini 14.066, Ugrin 13.800. Dvovišinska bradlja: Ferli-to 14.233, Ferrari 13.733, Meneghini 12.900, Mori 13.733, Ugrin 13.733. Preskok: Fasana 15.058, Ferli-to 14.266, Ferrari 14.366, Meneghini 14.600, Ugrin 14.066. Italijanski selektor Enrico Casella: »Rio 2016, mi smo! Izpolnili smo cilj in smo se uvrstili med prvih osem držav, ki so si tako izborile mesto na prihodnjih olimpijskih igrah. Čestitati moram prav vsem telovadkam. Dale so vse od sebe. Bile so vseskozi zbrane. Ferrarijeva stopnjujeformo in lahko le povem, da je bil njen nastop odličen. Podobno tudi Fasanova, čeprav še ni v stoodstotni formi. Bila je namreč poškodovana. Ferlitova še nikdar ni tekmovala tako solidno. Izjemno solidno je tekmovala tudi Tea Ugrin. Ne smemo pozabiti, da je bilo zanjo prvi nastop na svetovnem prvenstvu. Zdržala je psihološki pritisk in delovala je zelo zrelo. Tudi v najtežjih trenutkih ni popustila. Zelo sem zadovoljen,« je za kanal Ginnasticando.it na spletnem portalu youtube ocenil nastop »azzurr« selektro Casella. Pa še to ... Teo Ugrin (na levi) so na strani twitter mednarodne gim-nastične zveze (FIG gymnastics) primerjali z vrhunsko ameriško telovad-ko ruskega porekla Nastjo Liukin, hčerko nekdaj slavnega telovadca Valerija. Tea in Nastja sta si fizično podobni. Tudi na orodjih. alpsko smučanje - Uvodna etapa svetovnega pokala v Soldnu v Avstriji Prvenec Brignonejeve 25-letna Federica Brignone se je rodila v Milanu, stanuje pa v kraju La Salle v Dolini Aoste. Na njeni spletni strani je Federica napisala, da si je prvič nataknila smuči pri poldrugem leti starosti ansa motociklizem in formula ena - VN ZDA in VN Malezije Prvi »match-point« za Hamiltona in Rossija AUSTIN - Danes bi lahko bil odločilen dan tako za formulo 1 kot MotoGP. Prvi »match-point« bosta imela na razpolago Lewis Hamilton (Mercedese) in Valentino Rossi, ki bo na današnji dirki za VN Malezije (ob 8.00 Kanal A) v Sepangu (predzadnja letošnja, zadnja bo 8. novembra v Valenci) nastopil s tretjega mesta. Pred njim bosta Dani Pedrosa in Mark Marquez. Prvi izzivalec vodilnega Rossija (Italijan ima na skupni lestvici 296 točk, Lorenzo 285) Lorenzo bo danes startal z druge vrste (4. mesto). Formula 1 bo na vrsti drevi ob 20.00 v Austinu v ZDA. Vodilni v skupnem seštevku Lewis Hamilton (na fotografiji ANSA) bi si lahko že tri dirke pred koncem zagotovil naslov, saj ima 66 točk prednosti pred zasledovalcema (Hamilton 302 točki, Vettel 23, Rosberg 229). Zaradi slabega vremena včeraj niso uspeli speljati do konca kvalifikacij. Če ne bo nagajalo vreme, jih bodo danes zjutraj po lokalnem času. Rossi bo danes postal svetovni prvak, če ... se bo uvrstil na 1. mesto in bo Lorenzo v najboljšem primeru 6; (1) če ... bo Rossi 2. in Lorenzo 11.; (2) če ... bo Rossi 3. in Lorenzo 15. V nasprotnem primeru bo končni dvoboj premeščen v Valencio. Hamilton bo drevi osvojil letošnjo formulo ena, (1) če ... bo zmagal in bo Vettel 3.; (2) če ... bo 2., Roseberg ne zmaga in Vettel bo največ 6; (3) če ... bo 3., Rosberg ne stopi na zmagovalni oder in Vettel največ 7; (4) če ... bo 4., Rosberg največ 5. in Vettel 9; (5) če ... bo 5., Rosberg 6., Vettel pa 10. SÖLDEN - Štiri druga, tri tretja mesta v svetovnem pokalu ter srebrna kolajna na svetovnem prvenstvu. Zelenooka Valdo-stanka Federica Brignone, hčerka nekoč slavne smučarke Marie Rose Quario, je na ledeniku Rettenbach v Söldnu prvič stopila na najvišjo stopničko v svetovnem pokalu. Na prvi tekmi nove sezone, v veleslalomu, je premagala Američanko Mikaela Shiffrin, ki je zaostala 0,85 sekunde. Tretja pa je bila Tina Weirather iz Liechtensteina (+1,25). Edina slovenska finalistka Katarina Lavtar je bila 27. (+4,97). Maruša Ferk je nastop po prvi vožnji končala na 47. mestu. Preostali Slovenki Ana Drev in Tina Robnik sta odstopili. Federica Brignone (letnik 1990), prva italijanska veleslalomska zmagovalka po osmih letih (leta 2007 je prvi v Söldnu zmagala Denise Karbon, ki je tudi zadnjič zmagala v tej disciplini spomladi leta 2008), s precejšnjo prednostjo vodila že po prvi vožnji. Mikaela Shiffrin je zaostajala 0,95 sekunde, Tina Weirather na tretjem mestu pa že skoraj sekundo in pol (+1,42). Tak je bil vrstni red tudi po finalni vožnji, najbližji tekmici pa sta le za malo znižali zaostanek za zmagovito Italijanko. Ta je po svojem 99. nastopu v pokalu dejala: »Ljudje so že govorili, da sem prekleta, ker še nisem zmagala. Sama sem jim odgovarjala, da pač doslej na posamezni tekmi nisem bila še nikoli dovolj dobra, da bi bila najboljša.« Tudi Švicarka Lara Gut je obdržala četrto mesto, Francozinja Tessa Worley je pridobila dve mesti in napredovala na peto, za njo pa se je uvrstila Nemka Viktoria Re-bensburg, ki je veliko izgubila že na prvi progi, na kateri je bila šele 12. Italijanka Irene Curtoni se je uvrstila na 9. mesto, Nadia Fanc-hini je bila 11., Manuela Moelgg 12., Elena Curtoni 14. in Sofia Goggia 16. Odstopila je le Nicole Agnelli. Italijanski selektor tehničnih disciplin Gianluca Rulfi je bil lahko zadovoljen s svojimi varovankami. Danes bo na vrsti moški veleslalom (prva vožnja ob 9.30, druga ob 12.45). IZIDI VELESLALOMA: 1. Federica Brignone (Ita) 2:24,27 1:10,11 1:14,16; 2. Mikaela Shiffrin (ZDA) 2:25,12 +0,85 1:11,06 1:14,06; 3. Tina Weirather (Lie) 2:25,52 +1,25 1:11,53 1:13,9 4. Lara Gut (Švi) 2:25,66 +1,39 1:11,62 1:14,04; 5. Tessa Worley (Fra) 2:25,99 +1,72 1:12,19 1:13,80; 6. Viktoria Rebensburg (Nem) 2:26,55 +2,28 1:13,07 1:13,48; 7. Sara Hector (Šve) 2:26,68 +2,41 1:11,64 1:15,04; 8. Eva-Maria Brem (Avt) 2:27,15 +2,88 1:12,41 1:14,74; 9. Irene Curtoni (Ita) 2:27,17 +2,90 1:12,03 1:15,14; 10. Frida Hansdotter (Šve) 2:27,29 +3,02 1:13,47 1:13,82. nogomet - A-liga Le točka za Inter v Palermu RIM - V sklopu vnaprej odigranih srečanj 9. kroga italijanske nogometne A-lige je Empoli premagal Ge-noo z 2:0, Bologna pa je uresničila preobrat v Carpiju in slavila zmago z 1:2. Večerno srečanje med Palermom in In-terjem, na katerem so nastopili tudi slovenski reprezentanti Samir Handano-vic, Andraž Struna, Siniša Andjelkovic, se je zaključilo pri izidu 1:1. Danes: 12.30 Sampdoria - Verona, 15.00 Juventus - Atalanta, Milan -Sassuolo, Udinese - Frosinone, Fioren-tina - Roma, Lazio - Torino, 20.45 Chie-vo - Napoli. KOPER KO - 1. SNL: Rudar -Koper 1:0, Zavrč - Celje 0:1; danes 17.45 Gorica - Domžale. All Blacks spet v finalu LONDON - Nova Zelandija, ki je v današnjem polfinalu v Twickenhamu z 20:18 po izredno napetem srečanju premagala Južnoafriško republiko, je prvi finalist svetovnega prvenstva. No-vozelandci se bodo v velikem finalu prihodnjo soboto pomerili z boljšim iz drugega polfinala med Argentino in Avstralijo. Ta bo na danes ob 17. uri. KOŠARKA - Liga Aba: Olimpi-ja - Budučnost 63:67, Partizan - Krka 69:70, Igokea - Sutjeska 75:58. Liga Te-lemach: Portorož - Helios 80:77. A1-li-ga: Brindisi - Trento 71:81, Cantu - Torino 80:70. A2-liga: danes 18.00 Palla-canestro TS - Bologna (trener Bonicioli). ROKOMET - A1-liga: Principe Trst - Forst Brixen 27:30. Liga prvakinj: Rostov - Krim 35:25. 1. NLB Leasing liga: Koper - Sevnica 38:25. Ženske: Jadran - Koper 22:25.Ajdovščina - Krka 23:20. ODBOJKA - 1. DOL: Žirovnica - ACH Volley 0:3 (Terpin 5 točk), Salonit - Šempeter 3:0. VATERPOLO - A1-liga: Palla-nuoto TS - Napoli 10:11. 22 Nedelja, 25. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / ženska deželna c-liga - Zalet Sloga praznih rok Enostavno boljše moška deželna c-liga - Sloga Tabor Iztrgali točko, lahko bi tudi dve Est Volley - Sloga Zalet 3:0 (25:12, 25:18, 25:17) Sloga Zalet: Babudri 11, Balzano 1, Fe-ri 1, Grgič 3, Gridelli 7, Vattovaz, Barut (L),Bortolin 0, Costantini 2, Kojanec 0, Pertot 2, Zonch 2. Trener: Jasmin Ču-turič. Na svojem drugem gostovanju se je Sloga Zalet pomerila z ekipo, ki bo po vsej verjetnosti krojila vrh letošnje C-lige in je objektivno boljša od naše, kar so domače igralke tudi v vseh treh setih dokazale. Zaletovke sicer niso igrale slabo, vendar so bile v glavnem v podrejenem položaju. Vsi trije seti so bili v bistvu enaki: do desete točke je našim odbojkaricam uspelo, da so se povsem enakovredno borile, nakar so prevzelo pobudo domačinke, nanizale nekaj zaporednih točk, ki jih zaletovke niso več mogle nadoknaditi. Pri Slogi Zalet je nekoliko pešal sprejem, tudi zaradi izredno ostrega servisa Est Volleya, to pa je seveda pogojevalo nadaljnji razvoj igre. Domače igralke so bile tudi zelo gibčne v obrambi, ki jo je uspelo prebiti le Tanii Babudri in Fulvii Gri-delli. Trener Čuturič je imel v primerjavi s prvim kolom tokrat drugačno postavo: odsotno Giulio Spanio je uspešno nadomestila Anja Grgič, dobro so se odrezale tudi najmlajše igralke, od katerih je krstni nastop opravila Agnese Bortolin. prej do novice www.primorski.eu1 t ■ Odbojkarica Zaleta Kontovela Sabrina Bukavec je sinoči zbrala 18 točk fotodamj@n Zalet Kontovel uspešen v Reani Rojalkennedy - Zalet Kontovel 1:3 (25:16, 17:25, 22:25, 23:25) Zalet Kontovel: Bukavec 18, Kalin 1, Ban 1, Kneipp 11, Zavadlal, Antognolli 3, Slavec 1, Crevatin 4, Venudo, Sossi, Micussi 1 (L), Cassanelli n.v.. Trener: Kušar. Po zmagi v prvem krogu proti Omi so odbojkarice Zaleta Kontovela začele dokaj nezbrano in prepustile vodstvo nasprotnicam. V drugem setu so poostrile servis, trener Kušar pa se je odločil tudi za nekatere menjave v postavi. Večji del srečanja so igrale mlajše igralke. Kontovelke so bile stalno v vodstvu v drugem in tretjem nizu. Nekoliko bolj izenačen je bil tretji set, v katerem so odbojkarice Ro-jalkennedyja povedle, a le do devete točke, pri kateri so Bukavčeva (18 točk) in soigralke izenačile ter povišale prednost tudi do šest točk. Zmaga je bila naposled na varnem. (mar) Sloga Tabor - Pallavolo Buia 2:3 (25:20, 25:20, 21:25, 17:25, 10:15) Sloga Tabor: Antoni 14, Kante 6, Milič 2, Reggente 3, Taučer 13, Trento 27, Privi-leggi (L1), Rauber (L2), De Luisa 1, Fur-lanič 0, Markežič 0, Peterlin 10, Vattovaz 0. Trener: Danilo Berlot. Sloga Tabor je včeraj začela svojo prvenstveno pot v C-ligi in osvojila tudi prvo točko. Pred samo tekmo bi bili s takim rezultatom prav gotovo vsi zadovoljni, saj je veljala Buia za nespornega favorita, kot so se stvari na igrišču zasukale, pa ostaja prav gotovo nekaj grenkega priokusa, saj so bili slogaši že na pragu veliko boljšega izida. Naši fantje so začeli odlično in v prvih dveh setih povsem nadigrali goste, ki so se jim skušali na vse načine zoperstaviti, vendar brez uspeha. Slogaši so odlično servirali, branili in napadali (najučinkovitejši je bil Jordan Trento in to skozi vso tekmo, saj Buia njegovih močnih napadov nikakor ni mogla ustaviti), dobro je bil postavljen blok, tako da je bilo vodstvo z 2:0 več kot zasluženo. Tudi tretji niz je bil nekje do sredine izenačen, ko je pri slogaših, ki so v prvih dveh setih dali resnično vse od sebe, začela prihajati na dan utrujenost. Buia si je priigrala nekaj točk prednosti, ki jih Sloga Tabor ni uspela nadoknaditi, in je v končnici set prepustila gostom, ki so naše odbojkarje nato v četrtem povsem nadigrali. Tudi v petem je bila Buia praktično ves čas v prednosti, slogašem je nekajkrat uspelo zaostanek znižati, vendar so bili gostje bolj sveži in hladnokrvni, tako da so po celih dveh urah igranja spravili set in s tem zmago pod streho. Kljub porazu nad nastopom Sloge Tabor sploh ne moremo biti razočarani, nasprotno! Dokazali so, da so se na prvenstvo dobro pripravili, novi igralci (Iztok Furlanič, Matevž Peterlin in Nicholas Privileggi) so se dobro vključili v ekipo, mladi rastejo, tako da gre za res združeno enoto, ki bo, če bo igrala tako, kot v tem prvem kolu, verjetno še marsikdaj prijetno presenetila. Blok Sloge Tabor (Pietro Reggente, številka 20, in Mirko Kante, številka 7) sinoči v openski telovadnici fotodamj@n under 19 Olympia in Sloga Tabor kar gladko Olympia - C.S. Prata di PN 3:0 (25:15, 25:13, 25:20) Olympia: Pellis, Manfreda, Franzot, Kom-janc, Lupoli, Waschl, Margarito, Bensa, Russian, Pahor, Princi, Hlede, Pahor. Trener: Battisti Olympini odbojkarji so prvo prvenstveno srečanje odigrali zelo solidno, delovala sta zelo dobro sprejem in napad. Battistijevi varovanci so bili vedno v vodstvu. Malenkostno bolj izenačeno je bilo v tretjem setu, ker jim je nekoliko upadla zbranost. Prišlo je do nekaterih naivnih napak, ki pa niso skazile končne zmage. Est Volley Cividale - Sloga Tabor 0:3 (15:25, 15:25, 21:25) Sloga Tabor, s katero letos igrajo tudi odbojkarji tržaškega kluba Cosel-li, je v Čedadu gladko zmagala. Na prvi tekmi so priložnost dobili vsi odboj-karji. Največ točk sta zbrala Jerič (12) in Umek (12). Za gladko zmago si pohvalo zaslužijo vsi slogaši. KOŠARKA UNDER 14 ELITE Poraz Bora v Cordenonsu Economy Rent Cordenons - Bor 67:42 (17:11, 31:27, 41:33) Bor: Kovačič, Čok, Simonitti, Maniago, El Baji, Schrott 12, Bremec 6, Fontana 2, Vrto-vec 3, Favento 8, Pieri 6. Trener: Meden. Na prvem prvenstvenem nastopu v deželni ligi under 14 so se košarkarji Bora lepo upirali kakovostnejšemu nasprotniku. Borbeno so igrali v obrambi, pokazali pa so tudi lepo izdelane akcije v napadu. Vsa ekipa se je dobro borila, tako da je bil trener Meden kljub porazu za-dovljen s porazom. moška d-liga - Slovenski goriški derbi Val v 59 minutah V Sovodnjah je ekipa iz Štandreža zmagala z gladkim 0:3 Končni izid v Sovodnjah je bil gladek, 0:3 bumbaca Soča - Val 0:3 (17:25, 16:25, 15:25) Soča: Cetto 2, Rutar 3, Černic M. 8, Čer-nic A. 2, Cobello 10, Pellizzari 3, Polesel (L), Fiorelli 0, Hlede D. 0. Trener: Ku-strin. Val: Devetak I. 6, Juren 10, Magajne 14, Persoglia 7, Brandolin 5, Černic J. 4, moška d-liga Olympia ohranila mirno kri Fiume Veneto - Olympia 0:3 (20:25, 15:25, 24:26) Olympia: Komjanc S. 11, Manfreda 10, Pahor 10, Waschl 2, Lupoli 1, Pellis 7, Franzot 3, Russian 2, Čavdek (L1 ), Margarito (L2), Hlede nv. Trener: Battisti. »Fante moram pohvaliti, ker so odigrali zelo disciplinirano in požrtvovalno. Naši mladi igralci hitro napredujejo«. Tako je trener Luciano Battisti opisal predstavo svojih varovancev, ki so v Fiume Venetu osvojili lepo zmago v gosteh. Gostje so odigrali solidno srečanje, zelo dobro sta delovali tako blok kot obramba, tako da so bili v prvih dveh setih vedno v vodstvu. V tretjem nizu so bili gledalci priča nekoliko bolj razburljivi končnici, saj so domači izenačili pri izidu 24:24. Tedaj pa je Olympia ohranila mirno kri in dosegla dve odločilni točki, s katerima se je dokopala do prve zmage v letošnji sezoni. (av) Goriški derbi D-lige je osvojil štandreški Val bumbaca Zorgniotti 1, Devetak M. 0, Frandolič (L), Faganel, Devetak R., Nanut nv. Trener: Corva. 59 minut. Toliko časa so potrebovali odbojkarji Vala, da so strli sicer ne preveč žilav odpor Olympie v uvodnem krogu letošnje odbojkarske D-lige. Nostalgiki se bodo nekoliko otožno spominjali časov, ko je bila telovadnica za derbije med Sočo in Valom nabito polna. Tega trenutno ni več, a pri tem imamo tudi zelo pozitivno plat, saj končno nastopajo najboljši goriški odbojkarji v dresu združene ekipe v B2-ligaški konkurenci. Ne glede na to, se je za letošnji prvi krog prvenstva D-lige, na katerem sta se pomerila Soča in novinec Val (ki je novinec samo zaradi tega, ker je lani napredoval iz 1. divizije, glede na »staž« večine igralcev pa si zasluži gotovo nekaj več), zbralo zadovoljivo število navijačev. Ti so lahko spremljali zelo izenačen uvod prvega niza, saj po vodstvu gostov z 2:5 je Olympia odreagirala in povedla z 12:9. Tedaj pa se je pri domačih nekaj zataknilo, tako da so gostje ponovno zbežali na 20:16 in zasluženo osvojili prvi set. V drugem nizu so bili gledalci priča padcu kakovosti igre, saj sta obe ekipi zagrešili veliko napak. Bistveno manj pa so grešili igralci Vala, ki so premočno osvojili tudi drugi niz, saj jih je za trenutek spravil v težave le servis Cobella. Po odmoru, ki ga je zahteval trener Corva, pa so se gostje vendarle zbrali in brez težav spravili set pod streho. Zadnji niz je nato bil le formalnost saj je Val takoj po-vedel s 6:1 in po hitrem postopku osvojil prve tri točke v novi D-ligaški pustolovščini. (av) / ŠPORT Nedelja, 25. oktobra 2015 23 nogomet - Na derbiju v Bazovici izid ugodnejši za Sovodnje Točka kisika vel fotografij na naši facebook strani primorskiD hockey in line Visok poraz kwinsov v Piemontu Sportleale Monleale - Polet ZKB Kwins 7:1 (3:0) Strelec za Polet: Grusovin Polet ZKB Kwins: Biason, Monte-leone, Mariotto, Grusovin, Dak-skobler, Pezzetta, Cavalieri, Fuma-galli, Fabietti, Battisti. Trener: Ru-sanov. Poletovi hokejisti se iz gostovanja v Monlealeju v piemontski pokrajini Alessandria v A1-ligi vračajo z visokim porazom. Domači hokejisti so povedli že po petnajstih sekundah, prvi polčas pa se je zaključil pri delnemu 3:0. Nove tri gole je Monleale dosegel v power playu, enega pa po kazni. Poletov vratar Biason je med srečanjem ubranil 36 poskusov domačih, ki so pet minut pred koncem srečanja utrpeli tudi zadetek po zaslugi Martina Grusovina. □ Obvestila fotodamj@n ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 27. oktobra, ob 20. uri na sedežu ZSSDI v Trstu seja nogometne komisije za Tržaško. KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi na redni občni zbor ki bo v petek, 30. oktobra, na Stadionu 1. maja v Trstu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem sklicanju ob 20.45. SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 4. do 17. novembra 2015 v prostorih trgovine Conad superstore v Devinu. Zbiranje rabljene opreme 4. in 5. 11 od 10. do 19.30. Prodaja 7. in 8. ter 14. in 15. 11 od 10. do 19.30, 9., 10., 11., 12. in 13.11 od 16. do 19.30. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah od 5. do 8. novembra. Urnik: četrtek, 5. novembra, od 18.00 do 21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, od 18.00 do 21.00; sobota, 7. novembra, od 16.00 do 21.00; nedelja, 8. novembra, od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Info na tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih od 20.15 do 21.15. Informacije na tel. št. 040200941 ali 3339482640. SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 31. oktobra ter 7, 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario) Zarja - Sovodnje 1:1 (1:0) Strelca: Zucchini v 29. in G. Visintin v 93. min. Zarja: Pirra, Franco, Grizonič, Barut, Ferro, Šestič, Zucchini (od 85. Varglien), Aiello (od 67. Roviglio), Marzini, Tarable, Puzzer (od 58. Ber-nobi). Trener: Vitulič. Sovodnje: Dovier, Clancis, Stergulz (od 51. G. Visi nti n), Flocco, Galliussi, Bernardis, Marko-vič (od 70. N. Tomšič), S. Tomšič, J. Visintin, Černe (od 14. Čavdek), Hriberšek. Trener: Sambo. Rdeč karton: S. Tomšič v 57. min. Izenačen izid v Bazovici je razveselil predvsem Sovodnje, ki je kljub nogometašu manj zadelo v izdihljajih srečanja in si po treh zaporednih porazih le priborilo točko. Boljšo igro je nedvomno pokazala Zarja, ampak so bili Vituličevi varovanci v ključnih trenutkih srečanja premalo prisebni, da bi z drugim golom spravili tri točke na varno. Prve minute so takoj prikazale pravo podobo dveh tekmecev: boljšo urejenost domače Zarje in premalo prepričan napad so- Domači šport Danes Nedelja, 25. oktobra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Virtus Corno; 14.30 v Carlinu: Cjarlins Muzane - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Ol3; 14.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aquileia; 14.30 v Slovrencu: Isontina -Breg 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Primorje DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Gorici: Pro Gorizia - Kras NARASČAJNIKI - 10.30 v Torviscosi: Torviscosa -Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras Repen -Cometazzurra (deželni); 10.30 v v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Kras (poskusno prvenstvo); 8.45 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs - Zarja (pokrajinski); 10.30 v Starancanu: Staranzano - Juventina (pokrajinski) KOŠARKA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah: Jadran - Falconstar ODBOJKA UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Gorici, telovadnica Spacapan: Olympia - Fincantieri UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Olympia - Mavrica ORIENTACIJSKI TEK DEŽELNO PRVENSTVO (sprint) - Od 10.30 pri Bazovici (turistična kmetija Vidali), organizator SZ Gaja Jutri Ponedeljek, 26. oktobra 2015 NOGOMET POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans Medea KOŠARKA UNDER 20 ELITE - 20.30 v Trstu, PalaCalvola: San Vito - Jadran; 21.00 v Pordenonu: Intermek - Breg vodenjskih nogometašev, Gostje so prvo menjavo izvedli že v 14. minuti, saj je zaradi poškodbe moral z igrišča Rok Černe. Zamenjal ga je Simon Čavdek. Drugi napadalec Sovodenj Hriberšek je v 22. minuti neposredno iz kota kmalu presenetil Pirro. Naposled je do izraza prišla igra domačih, ki so v prvem polčasu zbrali kar šest nevarnih napadov, med temi strel Zucchinija iz sredine roba kazenskega prostora v 29. minuti, ki je mehko premagal Doviera. Po golu se je v 39. minuti lepo izkazal branilec Zarje Ferro, ki je zadnji trenutek z nogo zaustavil izredno nevaren poskus Ja-sona Visintina iz približno dvanajst metrov. Sovodnje je kljub zaostanku drugi polčas začelo bojevito. Nevaren je bil Čavdek po podaji Giovannija Visintina. Odličen trenutek gostov je prekinila izključitev kapetana Saše Tomšiča zaradi ugovarjanj sodniku. Z nogometašem več je Zarja zbodla sovodenjsko obrambo v 19. minuti s rahlo previsokim poskusom Marzinija. Kmalu zatem je Flocco iz neposredne bližine bazov-skih vrat zgrešil enostaven dotik. Številčna prevlada domačih je prišla do izraza v zadnjem delu srečanja, ki pa ni obrodila sadov v napadu. Deloma zaradi slabe natančnosti poskusov. V nekaterih primerih je dobro branil vratar Dovier. V štirih minutah dolgem sodnikovem dodatku sta moštvi slabo upravljali žogo. Dolge odbite žoge obeh obrambnih vrst so naposled nagradile nogometaše Sovodenj, ki so si priborili kazenski strel na levi polovici igrišča Zarje. Hriberšek ga je odlično unovčil, saj je njegov predložek v kazenski prostor bazovske ekipe v 93. minuti z glavo potisnil v mrežo Giovanni Visintin za končni 1:1. (mar) DEŽELNI MLADINCI Aktivni in pasivni poker Ol3 - Vesna 4:0 (1:0) Vesna: Bombardieri, Purič, Žerjal, Paolucci, Renar, Antonič (Vattovaz), Čuk, Pojani, Sammartini, Ramondo, Maggiore (Pietrobelli, Gri-lanc). Trener: Toffoli. Rdeča kartona: Paolucci in Ramondo Vesna je na gostovanju v Fojdi prejela gol v zadnji minuti prvega polčasa. V nadaljevanju pa so Toffolijevi mladinci ostali z devetimi igralci, popolnoma odpovedali in prejeli še tri zadetke. Kras - Domio 4:2 (1:1) Strelci: Kocman 2, Mule, Del Leo. Kras: Gregori (Perossa), Del Leo, Benetton (Jurc), Vascotto, Košuta, Kosovel (Calderola), Procacci, Selakovič, Kocman, Mule (Suppa-ni) De Caneva, Carlevaris. Trener: Pahor V 15. minuti je Kras že povedel z Ivanom Kocman, nato so gostje takoj izenačili. V drugem delu je Kras začel na polno in zadel ponovno s Kocmanom, zatem z Mu-lejem in Del Leom. V 65. minuti je Kras že vodil s 4:1, Domio je drugi gol dosegel v 85. minuti. košarka - Deželna C-liga silver Bor kot valjar Bor Radenska - DGM 80:77 (32:30, 52:46, 63:60) Bor Radenska: Bole 5 (1:1, 2:6, 0:2), Basile 19 (9:12, 5:10, 0:1), Crevatin 5 (0:2, 1:2, 1:6), Scocchi 18 (3:4, 3:3, 3:6), Marchesan 19 (4:4, 3:6, 3:7), Devčič (-, 0:1, -), Danev T. Marušič 4 (2:2, 1:4, -), Mozina 2 (-, 1:2, -), Al ba nese (-, 0:1, 0:1), Doz 8 (2:4, 3:4, 0:1), Kocijančič, nv, T. Daneu nv. Trener: Dean Oberdan. SON: 24; Skoki: 31 (20 v obrambi, 11 v napadu). Bor Radenska je na domačem parketu dosegel četrto zaporedno zmago. Srečanje je bilo zelo izenačeno. Igralci Bora si v prvih treh četrtinah niso uspeli nabrati odločilne prednosti. Borovcem je največ težav povzročal Andrea Zuliani, ki je po prvih dveh četrtinah zbral kar 20 točk, na koncu pa je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec srečanja. V tretji četrtini, po uvodnem košu Scocchija, je prišlo do pravega »black-outa« v vrstah gostiteljev, saj Bor celih 5 minut ni dosegel koša, kar so seveda takoj izkoristili gostje, ki so se najprej nevarno približalo z delnimi izidom 6:0 in nato celo povedli 57:58. Vnel se je boj za vsako točko, a na srečo so Crevatin in soigralci hitro zbrali in s košem Scocchija 30 sekund pred zvokom sirene znova prešli v vodstvo za 3 točke. Tekma se je dejansko odločila v zadnji četrtini. Začela se je s trojko Scocc-hija, potem pa celih 5 minut Radenska znova ni več našla poti do koša, tako kot v 3 četrtini. Preveč so silili z metom iz razdalje in trikrat zaporedoma zapravili protinapad. Na srečo so bili varovanci trenerja Oberdana tokrat pozorni v obrambi. Kljub nepremišljeni igri v napadu je gostiteljem uspelo obdržati 5 točk prednosti. Po minuti odmora so se plavi na srečo znova zbrali v napadu in s koši Marchesanija in Basileja so uspeli priigrati 9 točk prednosti (3 minute pred koncem), ki so jih lepo upravljali do zvoka sirene. (RAS) D-LIGA Kontovel - CUS TS 76:83 (17:18, 30:34, 54:55) Kontovel: Škerl 25 (1:1, 6:10, 4:4), Žerjal, Ma-jovski 10 (2:4, 4:8, 0:1), Bufon 4 (-, 2:2, -), Gantar 9 (2:2, 2:13, 1:1), Starc 9 (2:6, 2:7, 1:2)S. Regent 1 (1:2, -, -), Lisjak 16 (3:6, 5:8, 1:2), G. Regent 2 (-, 1:4, -), Mandič n.v., trener Švab. PON: Žerjal (35). Po lepem in spodbudnem uspehu v prejšnjem krogu proti Santosu je Kontovel, ki je nastopil v nekoliko okrnjeni postavi, izgubil doma proti tržaški ekipi Cus. Tekma je bila vseskozi izenačena, kot kažejo izidi posameznih četrtin. V končnici pa so bili igralci Cusa prisebnejši, si priigrali rahlo prednost in na koncu zmagali. Ob koncu druge četrtine se je poškodoval Gregor Re- »Top scorer« Kontovela Tadjan Škerl (4:4 v metu za tri točke) fotodamj@n gent, ki ni stopil več na igrišče. To se je v boju pod košema še kako poznalo. V drugem polčasu so gostitelji po zaslugi Tadjana Škerla, ki je dosegel kar 25 točk, povedli za nekaj točk. Gostje pa so z agresivno obrambo zaostanek nadoknadili in ohranili tesno vodstvo do konca srečanja. (lako) Sokol - Goriziana 64:80 (16:25, 16:20, 16:14, 16:21) Sokol: Coloni (-, 0:2, -), Seno 9 (2:5, 2:4, 1:3), Ferfoglia (-, 0:1, -), Doljak 6 (2:4, 2:6, 0:1), Ba-bich (-, 0:2, 0:1), Peric 3 -, -, 1:2), Gallocchio 15 (2:4, 2:4, 3:9), Pizziga 9 (-, 3:4, 1:3), Hme-ljak 4 (2:2, 1:7, 0:3), Terčon 3 (1:2, 1:3, -), Ušaj 15 (-, 3:7,3:4), trener Vatovec. Goriziana: Abrami 5, Laezza 7, Žigon 7, Bello 4, Marini 16, Močnik 28, Rosso 12, Bernetič 7, Tomadin, Ventin. SON: 19; met za dve točki 14:40, za tri toč- ke 9:26; prosti meti 9:17; skoki: 39 (27+12) Po dveh zaporednih zmagah je Sokol doma izgubil proti favorizirani Goriziani, ki je eden od glavnih favoritov za prestop v višjo ligo. Poraz je zaslužen, toda naši košarkarji so se srčno vrgli v boj z močnimi gosti, med katerimi je kar nekaj slovenskih košarkarjev, predvsem pa izstopa Močnik, ki je bil na tej tekmi nerešljiva uganka za domače moštvo. Dal je 28 točk, od katerih kar 22 v prvem polčasu. Gostitelji pa se niso kar tako predali. Nasprotno: v tretji četrtini so bili povsem v »igri«, saj so v 6. minuti zaostajali le za pet točk (44:49), čeprav je »ostrostrelec« Babich sedel na klopi, ker je začutil bolečine v gležnju. Goriziana je z Laez-zo in Močnikom na čelu takoj vzpostavila razliko na 11 točk, s katero je tudi sklenila tretji del in nato v zadnji četrtini brez težav ohranila zanesljivo prednost. (lako) Jutrišnji Športel v znamenju jadralcev Ponedeljkov Športel, ki bo na sporedu v živo jutri ob 18.00 na TV Koper-Capodistria, bo tokrat zajadral v »nemirne vode«, kjer se s težavami srečujeta najboljša zamejska jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (oba Čupa). Koliko možnosti imata še, da bi se uvrstila na olimpijske igre v Riu 2016? Kdaj bo Simon saniral poškodbo? V studiu bo tudi predsednik TPK Sirena Peter Sterni. Sodelavci bodo pripravili prispevke s tekem Zarja - Sovodnje in Gaja - Primorje (nogomet) ter Soča - Val in Sloge Tabor v moški deželni C-ligi (odbojka). Na sporedu bo tudi rubrika V 60-sekundah. Skupaj zmoremo o smučanju Jutrišnja oddaja na Radio Trst A (ob 9.00) Skupaj zmoremo bo namenjena zimskim športom oziroma alpskemu smučanju. Voditelj oddaje Ivan Pe-terlin bo o novi prihajajoči sezoni spraševal predsednike naših smučarskih klubov: Marka Piccinija (SK Brdina), Daria Štolfo (SK Devin), Erika Tenceja (ŠD Mladina) in Sabino Slavec, novo načelnico smučarske komisije ZSŠDI. 24 Nedelja, 25. oktobra 2015_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada Dvorana Orazio Bobbio Danes, v nedeljo 25. oktobra ob 16.30 / Cancun / Jordi Galceràn, igrajo Mariangela DAbbraccio, Blas Roca Rey, Gian-carlo Ratti, Nicoletta Delia Corte, režija Marco Mattolini / Ponovitve: do 1, novembra ob 20.30, ob nedeljah ob 16.30. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 27. oktobra, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Scandalo« / Ponovitve: od srede, 28. do sobote, 31. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 1. novembra, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Gregor Brazel: »Krvava gora«. / Ponovitev v četrtek, 29. oktobra, ob 20.00. V torek, 3. novembra, ob 11.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 6. novembra, ob 20.00 / Nina Mitrovic: »Srečanje«. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Eduardo De Filippo: »Filumena Marturano«. / Poročna melodrama po napolitansko / Režija: Katja Pegan; igrajo: Saša Pavček, Bine Matoh, Ivo Barišič, Teja Glaž. SNG Drama Veliki oder V četrtek, 29. oktobra, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust« / Ponovitve: v petek, 30. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 2. novembra, v petek, 6., v soboto. 7. novembra, in od ponedeljka, 9. do sobote, 14. novembra, ob 19.30. Mala drama V ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 27. oktobra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V torek,3. novembra, ob 13.00 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani« / Ponovitve: v sredo, 4., v petek, 5., ob 13.00, v ponedeljek, 9. ob 18.00 in v torek, 10. novembra, ob 17.00. MGL Veliki oder V ponedeljek, 26. oktobra, ob 19.30 / Drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. / Ponovitev v torek, 27. oktobra ob 19.30. Mala scena MGL V ponedeljek, 26. oktobra, ob 16.00 / Učna predstava / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 27. oktobra, ob 20.00 / Komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«. V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Komična drama / Nejc Gazvoda: »Menjava straže«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 30. oktobra ob 20.30 / Don Giovanni / Wolfgang Amadeus Mozart (opera), dirigent Gianluigi Gelmetti, režija Allex Aguilera, izvajalca orkester in zbor Gledališča Giuseppe Verdi. Ponovitve: 31. oktobra, 4. in 5. novembra ob 20.30 ter 7. in 8. novembra ob 16.00 Palatrieste V nedeljo 1. novembra ob 21.00 / Max Pezzali. V petek 13. novembra ob 21.00 / Scorpions. ZGONIK Športno-kulturni center Danes, v nedeljo ob 17.00 / Osrednja proslava ob 70-letnici KD Rdeča zvezda, nastopili bodo MePZ Rdeča zvezda, folklorna skupina, otroška plesna skupina, razširjeni pevski zbor in Red Star Big Band (pod taktirko maestra Aleksandra Vodopivca). TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. oktobra, ob 20.45 / koncert / Quartetto Prometeo / Giulio Ro-vighi - violino; Aldo Campagnari - violino; Massimo Piva - viola; Francesco Dillon - violoncello. V petek, 6. novembra, 20.45 / koncert / Nastopata: Francesca Dego - violina in Francesca Leonardi - klavir. / Program: Beethoven / Schiavo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 25., oktobra, ob 20.00 / Vokal Xtravaganzza / »2015 PERPETUUM JAZZILE & THE SWINGLE SINGERS« / Ponovitve: V ponedeljek, 26., in v torek, 27. oktobra, ob 20.00. SNG Opera in balet V četrtek, 29. oktobra, ob 19.30 / balet / »Meso srca / Kaktusi«. / Ponovitev: v petek, 30. oktobra ob 18.00. Kino Šiška V ponedeljek, 26. oktobra, ob 20.30 / Folk metal spektakl / Nastoapata: Kor-piklaani (Fin) in Arkona (Rus). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevič: na ogled je razstava furlanskega fotografa Danila De Marca »Partizani neke druge Evrope«. Otvoritev razstave bo danes ob 11.15, razstava pa bo odprta od torka, 27. oktobra, do 8. decembra in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 19. ure (ob ponedeljkih bo, z izjemo 7. decembra, zaprta). V okviru razstave pa bo stekla še vrsta pobud: prva bo prihodnji petek, 30. oktobra, ko bo srečanje z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem na temo »Osvobodilni boj na meji med Italijo in Jugoslavijo«. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 10. novembra je na ogled razstava goriškega likovnega ustvarjalca Jožeta Ceja »Ujeta svetloba«, ogled je možen ob delavnikih od 10.30 do 18.30, ob sobotah pa od 10.30 do 13.30. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- -/ skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. CERJE V prostorih Pomnika braniteljem Slovenske zemlje je na ogled do 30. oktobra razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - DANAS = nekdanji zagrebški tednik • LAA = mesto v Avstriji, na meji s Češko • MILETINA = kraj v Bosni in Hercegovini • PAVIO = dolgoletni nogometni delavec pri Juventini • RAO = indijski pisatelj (Raja) / KULINARIKA Nedelja, 25. oktobra 2015 2 5 Kostanj, jesenski dar narave Besedilo in slike Toni Gomišček Kostanj sodi me drevesa, ki rastejo izredno hitro. Običajnih dvajset do trideset metrov višine doseže že pri dvajsetih, pri čemer je primerljiv s človeškim rodom, vendar je njegova dolgoživost neprimerno večja. Če ga ne uničijo vojne vihre, napade rak ali zadene strela, doseže zlahka tudi okroglih tisoč let. Za mlad les, uporaben za tramove, sode in v pohištveni industriji, so najprimernejši stoletni kostanji. Za jesenske kulinarične užitke pa je najprimernejši kostanjev plod, prav tako imenovan kostanj, ki je za mnoge nenadomestljiv spremljevalec tako mošta kot mladega in kuhanega vina. In prav zdaj je čas za to dobroto, ob kateri kar pozabimo, da so dnevi vsak dan krajši. Kašta ali Casta Nea Čeprav se jezikoslovci še vedno prerekajo o izvoru imena, je vseeno čudno, da v skoraj vseh indoevropskih jezikih kostanju pravimo - kostanj. No ja, castagno v italijanščini, kestane po turško, kastanet po arabsko, kesten na Balkanu, châtaigne po francosko, ka-stanjat po finsko, kastanien po nemško, kazstan po poljsko, gesztenye po madžarsko in tako naprej, vsakdo morda nekoliko drugače, toda dovolj podobno, da je vsem jasno, da gre za skupno korenino. Toda katero? Nekateri vidijo izvor imena v sirski besedi kastana, ki naj bi izhajala iz sanskrtske kašte, ki pa je splošni označevalec za drevo, v perzijščini pa kaštah pomeni suho sadje. Je bilo nekoč v Mali Aziji toliko kostanjev, da zanje niso niti potrebovali druge besede kot zgolj - drevo? Tisti, ki so jim bolj všeč mitološke razlage, tolmačijo latinsko ime drevesa Castanea sativa z zgodbo o nimfi Nei iz Dianinega spremstva, ki se je raje ubila, kot da bi se predala pohotnemu Jupitru. Razjarjeni bog jo je spremenil v drevo, ki so ga poimenovali Casta Nea (Krepostna Nea), plodove pa je skril v ježice, ob odpiranju katerih se lahko še marsikdo zbode (»opeče«), kot se je bog vseh bogov Hrana revežev za prefinjene okuse Kostanj je v prehrani ljudi in živali igral tako pomembno vlogo, da so drevo ponekod ljubkovalno preimenovali v kruhovec, v drugih pa so se mu klanjali kot drevesu, na katerem rastejo - klobase. Kostanjev plod so namreč z enako vnemo in veseljem jedli tako ljudje kot prašiči, ki so se v preteklosti vedno pasli po gozdovih. Tem so svinjski pastirji namenili predvsem tisti kostanj, ki je prvi padel z drevesa, saj zanj velja, da je večkrat pi-škav kot zdrav, pa tudi zadnjega. Pasquale de Paoli (1725-1807), eden od očetov korziške samostojne politične identitete, je rad rekel, da dokler imamo dovolj kostanja, imamo dovolj kruha. Oziroma nadomestka za kruh, kot je zapisal že Plinij starejši (23-79), ki se ni mogel načuditi, zakaj je narava tako skrbno skrila sad, ki nima posebne vrednosti! V njegovem času naj bi bil kostanjev kruh hrana pripadnic raznih ženskih kultov, ki v postnih dneh niso smele jesti žita. Sicer pa je Plinij ločil več vrst (kulti-varjev) kostanja in opisal dobre lastnosti vsaj šestih, za vse ostale pa pripisal, da so dobra prašičja krma. V srednjem veku, zlasti v letih porasta števila prebivalcev, pa tudi dolgoletnih vojn, je kostanj postajal vse pomembnejši vir prehrane. Upravniki fevdov so »pozabili« obdavčiti kostanjevo moko, katere cena je bila neprimerno nižja od cene drugih žit, kulinarično vrednost kostanja pa so poleg revnih slojev odkrivali tudi prefi-njeni aristokrati in meščani. Parižani so, na primer, najbolj cenili tistega, ki je prihajal iz Lombardije. Sloves italijanskega kostanja se je ohranil tudi skozi vsa naslednje stoletja, dokler se ni - kmalu po vrhuncu sredi dvajsetega stoletja - začel njegov zaton. Sodobno kmetijstvo je ponujalo dovolj žita, da so tudi reveži začeli jesti (bel) kruh, z upadanjem števila prebivalcev gorskih vasi je ostajal pridelek nep-obran, drevesa je zdesetkal kostanjev rak, nosilci starih veščin so pomrli preden so uspeli znanje prenesti na nove rodove. Sušenje kostanja Kostanj je najboljši svež, toda primerno pripravljen zdrži dolgo v zimo in še dlje. Zlasti v srednjem veku so kupe kostanja pokrivali s slamo in jo vlažili, tako da je začel škrob ob rahlo povišani temperaturi fermentirati; tak kostanj naj bi potem ostal zdrav vse do pomladi. Najbolj trajno oblika hranjenja predstavlja sušenje, ki je zlasti značilno za severni del Apeninov (od To-skane preko Emile-Romanje do Ligu-rije), pa tudi za Kalabrijo, Korziko in francoski Centralni masiv. Večje domačije so imele vsaka svojo enonad-stropno sušilnico, ponekod pa so bile sušilnice kar v gozdovih, prislonjene na pobočje, kar je olajšalo dostop v zgornji prostor, kjer je bila na podu s centimetrskimi režami med ozkimi deščicami ali trsjem do polmetrska plast kostanjev. V pritličju je stalno tlel ogenj, za katerega so uporabljali suh kostanjev les, kostanjevo oglje in tudi ježice, kostanje v sušilnici pa so vsak dan premetali, vse dokler se niso v treh do šestih tednih tako posušili, da so jih brez težav olupili. Tak sušen kostanj je imel izrazit priokus dima in je botroval številnim tradicionalnim jedem: pogači castagnaccio v Toskani, kremni juhi bajana v Franciji ali kor-ziški kostanjevi pulendi, na primer. Stare sušilnice, ki so zahtevale ogromno znanja in ročnega dela, so nadomestile sodobne, v katerih poteka sušenje s toplim zrakom, ki ga ogreva metan, tako da sušen kostanj in kostanjeva moka nimata več dimnih not. Nekdanje clede (Francija) in metate (Toskana) so opuščene sli spremenjene v počitniške hišice in turistične objekte, v nekaterih pa občasno v spomin na stare čase še posušijo kako manjšo količino kostanja. V Franciji je baje zgolj še ena taka starinska sušilnica: kdor jo hoče videti, se mora odpraviti v Saint-Martin-de-Boubaux, kraj z manj kot 200 prebivalci na francoskem jugu, v katerem je bilo sredi devetnajstega stoletja več kot tisoč duš. Takrat, pravijo, ni v gozdu ostal niti en nepobran plod... Kostanj ne sme plavati Ko kupimo merico pečenega kostanja in ga začnemo polni pričakovanj lupiti, nas nemalokrat razočara kak piškav plod. Eden je smola, če jih je več, pa smo že upravičeno jezni na kostanjarja, ki nam je prodal tako slab kostanj. Ko sem v Istanbulu jedel pečen kostanj pri turških pouličnih prodajalcih, ni bilo črvivega niti enega. Kako je to možno, sem vprašal prijaznega Ahmeta, ki mi je bil nemudoma pripravljen razkriti skrivnost. »Kostanj,« je dejal, »moramo pobrati takoj, ko je padel z drevesa, in ga nemudoma potopiti v vodo. Če ostane dalj časa na tleh, ga napadejo glive in zajedavci in tak ni dober. V vodi pomrejo ličinke parazitov, istočasno pa postane kožica odpornejša na plesni. Vse plodove, ki se ne potopijo, ali ki v naslednjih dneh priplavajo na površje, odstranimo, saj niso dobri. Kostanj moramo imeti v vodi devet dni, vodo pa vsak dan menjamo in kostanje v njej premešamo. Nato jih vzamemo iz vode in razgrnemo na lese- ne deske, da se osušijo. Izbrati moramo dobro zračen prostor. Ko po kakem tednu ali dveh opazimo, da zjutraj na kostanju ni več znakov nočnega kondenza, so pravilno posušeni. Na hladnem in zračnem prostoru nam bodo ostali še dolgo časa v tako dobrem stanju, da jih bomo lahko pekli celo zimo, saj smo odbrali samo zdrave plodove, z namakanjem pa zagotovili, da se ne bodo prehitro izsušili,« je kimal. Res: boljših kostanjev nisem jedel nikjer, le malo premalo pečeni so bili, vsaj za moj okus. Sicer pa je kostanj užiten tudi surov, toda toplotno obdelan je pač - boljši. Spomini na mladost »Pojdi pogledat, če je Možina že začel peči kostanj,« me je, še mulca, nono vsako leto sredi oktobra napotil v bližino novogoriške železniške postaje, kjer se je običajno ravno v tem času pojavil ulični prodajalec pečenega kostanja. Bil je tako priljubljen, da smo po njem poimenovali tudi lik možakarja iz jaslic, ki peče kostanj, čeprav je naš sezonski kostanjar do božiča običajno prodal že vso zalogo. Ko je prišel v mesto, je porabil nekaj dni, da si je zložil skromno barako iz pločevine in lesa in jo založil z vrečami še surovih plodov in suhih drv, potem pa je pred njo postavil peč in prijetno sladkoben izdajalski vonj pečenega kostanja se je širil gor in dol po ulici in nas privabljal kot muhe med. Baraka je imela tako vrata kot okno, za katerim je bil pult, na pultu pa vlažna krpa, v katero je zavijal kostanje takoj po tistem, ko jih je vzel z vroče plošče. Preluknjane, kot veleva kostanjarski bonton, tako da zublji božajo plod. Prvi dan še bel prtiček je postajal iz peke v peko bolj črn, dokler se ni zdelo, da ga je izgubil kak dimnikar. »Počakajte še deset minut, potem bodo dobri,« je miril našo strast, ko smo se nemirno prestopali in požirali sline med čakanjem, da se kostanj omedi. Za zdravje na burnjak ali v gozd? Po več slabih letinah je letos kostanj dobro obrodil, zato se kostanjevi prazniki, ki jim na zahodu slovenskih etničnih meja, torej v Beneški Sloveniji, pravijo burnjaki, kar vrstijo. »Napadi šiškarice, zaradi katerih smo v zadnjih letih imeli kostanja le za vzorec, so kot po čudežu izginili. Upamo, da je tudi v naslednjih letih ne bo, da se nas je naveličala in šla drugam,« je v šali pripovedoval kostanjar na prazniku v Vitovljah, kjer so kostanj pekli na dveh velikih vročih ploščah, gretih z bukovim lesom. Poznavalci pravijo, da je uničujoči pohod glive, ki je povzročala kostanjev rak, upočasnjen, če že ne ustavljen. Če so še šiškarici pošle mo- či, potem bomo imeli še mnogo priložnosti za burnjake in kostanjeve praznike, kjer se lahko do sitega na-pokamo pečenega kostanja, ki ima podobno kalorično vrednost kot sladek krompir, le da je mnogo bolj zdrav. Z razliko od drugih semen ima malo maščob, zato pa je dober vir mineralov, vitaminov, beljakovin, vlaknin, celo folne kisline, mononenasi-čenih maščob in kaj vem še vsega, kar koristi prebavilom in ožilju, lepi polti in bistri glavi. Nekoliko moteči pa so že skoraj običajni vsakoletni jesenski nagovori spodbujevalcev sprehodov v naravo, ki izlet konec tedna združujejo z nabiranjem kostanja. To je, vsaj v Sloveniji, načelno in do dveh kilogramov dovoljeno povsod tam, kjer ni jasno videti, da gospodar gozda namerava sam spraviti pridelek. »Dober gospodar mora držati okolico drevesa očiščeno,« ve povedati vsak, ki ima vsaj eno kostanjevo drevo, toda prav taka drevesa najraje izbirajo rekreativci, saj komu se ljubi stikati po visoki podrasti za bodikavimi ježicami? V Benečiji so bili pred leti pogosti spori, celo fizični obračuni med lastniki in nepovabljenimi gosti kostanjevih nasadov. Danes je, žal, vse več hiš praznih in kostanjev nepobranih, toda vseeno je spodbujanje nabiralskega izletništva nekoliko čudno sporočilo. Osebno sem mnogo bolj za burnjake, čeprav na praznikih kostanja pogrešam večjo ponudbo jedi, ki jih lahko pripravimo iz svežega ali sušenega kostanja. Pestra kulinarična uporaba kostanja Pečen kostanj sodi med najbolj razširjene oblike uličnega prehranjevanja. Prodajalci postavijo svoje utice na mestnih trgih in privabljajo mimoidoče s prijetnim vonjem, ki se dviga iznad pečice, in klici. Francozi, kdo bi drug, so pred kakim poldrugim stoletjem izpolnili postopek za množično pripravo glaziranih kostanjev (marron glacé), ki naj bi sicer že v sedemnajstem stoletju razveseljevali razvajene brbončice Ludvika XIV, Sončnega kralja (na prestolu od 1643 do 1715), čeprav nekateri njihov izum postavljajo že v šestnajsto stoletje v pie-montski Cuneo. Kostanj je cenjen nadev perutnine in pogosto spremlja mesne, zlasti divjačinske jedi. Kuhanje zahteva nekaj več časa kot pečenje, vendar je uporaba kuhanega kostanja večja. Lahko ga pretlačimo in uporabimo za sladki namaz, primeren za palačinke, potice in štruklje, iz kostanja lahko naredimo zmrzlino in sladoled, z moko, ki že dolgo časa ni več cenejša od pše-nične, damo nekaj barve in okusa krompirjevim svaljkom, sladkemu kruhu in raznim drugim dobrotam. Saj na koncu vedno velja, da je edina omejitev zgolj naša domišljija. 26 Nedelja, 25. oktobra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Zlata grla - 2. del 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.40 Lynx, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 19.30, 0.00 Dnevnik 9.45 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 19.25 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, dirka 22.00 Film: Metro (akc.) RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Due uomini e mezzo 7.20 Serija: Once Upon a Time 8.00 Serija: Heartland 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogior-ni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La domenica sportiva RAI3 6.00 Fuori orario 6.55 Serija: Zorro 7.45 Film: Lazzarella (kom.) 9.20 Community -Le storie 10.00 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 11.05 Ritratti 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 E lasciatemi divertire 13.15 Geo 13.25 Fuori quadro 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo RAI4 14.10 Film: The Code (akc.) 15.5517.05 De-litti in paradiso 17.00 Novice 18.10 Zoo 19.45 Supernatural 20.30 Teen Wolf 21.15 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.50 Film: Kickboxer - Il nuovo guer-riero (akc.) RAIS / 14.15 Capolavori della natura 15.10 Perù estremo 16.10 Contact 16.35 Gledališče: Cirque du Soleil - Delirium 18.15 Novice 18.20 C'è musica e musica 19.10 Petruška presenta 19.15 Kaash 20.15 Come si guarda un'opera d'arte 20.40 Cult Book 21.15 Palmyra, la meraviglia del deserto 22.05 Al-fabeta5 23.05 Film: Viaggio verso il sole (dram.) RAI MOVIE 14.10 Moviextra 14.45 Film: La battaglia di Midway (voj., '76, i. H. Fonda) 17.05 0.20 Novice 17.10 Film: Walesa - L'uomo della speranza (dram.) 19.15 Film: Torna "El Grinta" (vestern, '75) 21.15 Film: A Royal Weekend (biogr., '12, i. B. Murray) 22.55 Serija: Hell on Wheels RAI PREMIUM 11.00 Nad.: La Certosa di Parma 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 GranPremium 15.05 Serija: Padre Brown 16.40 Nad.: Compagni di scuola 17.35 Novice 17.40 Nad.: Una buona sta-gione 19.30 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Tale e Quale Show 23.45 Mister Premium _RETE4_ 7.25 Media Shopping 7.55 Super Partes 8.25 Serija: Due per tre 8.55 0.30 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: La signora in giallo 13.50 Donnavven-tura 14.50 Film: Arn - L'ultimo cavaliere (pust.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Nella morsa del ragno (triler, '01, i. M. Freeman) 23.30 Cinefestival HM Nedelja, 25. oktobra Lm Raimovie, ob 21.15 A Royal weekend Velika Britanija 2012 Režija: Roger Michell Igrajo: Bill Murray, Olivia Williams, Olivia Colman in Samuel West Leta1939 je britanski kraljevi par odpotoval na obisk v ZDA, k ameriškemu predsedniku Franklinu Ro-osweltu. Kraljica Elizabeta in njen soprog sta se za prvi uradni obisk čez ocean podala, da bi ameriško vlado zaprosila za zavezništvo in pomoč v vojni proti nacistični Nemčiji. Ameriški predsednik pa je na domu, v rezidenci v Hyde Parku, kjer je z ženo Eleanor sprejel angleška gosta bolj malo razmišljal o mednarodni politiki. Nekaj hiš stran je namreč živela njegova daljna sestrična Daisy Suckley v katero se je Franklin noro zaljubil. Franklina Delano Rooswelta igra prepričljivi Bill Murray, ki zagotavlja filmu nadvse simpatično dodano vrednost. 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 22.50 X-Style 23.30 Speciale Premium _ITALIA1_ 7.00 Super Partes 7.30 Risanke in otroške serije 8.15 Film: Lupin III - Una cascata di diamanti (anim.) 10.15 Film: Il segreto del mio successo (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Film: Shrekkato da morire (anim.) 14.30 Film: Robin Hood - Il segreto della foresta di Sherwood (pust.) 16.25 Film: Piccola peste si innamora (kom.) 18.05 Nan.: Camera Café 19.00 Film: The Twilight Saga - Eclipse (fant., '10, i. K. Stewart, R. Pattinson) 21.25 Open Space _IRS_ 12.15 Film: Revolutionary Road (dram., '08, i. L. DiCaprio, K. Winslet) 14.35 Film: Respiro (dram.) 16.20 Note di cinema 16.30 Film: Si puo fare (kom., It., '08, i. C. Bisio) 19.00 Film: Non ti muovere (dram.) 21.00 Film: Duplicity (krim., '09, i. J. Roberts, C. Owen) 23.25 Film: Nella mente del serial killer - Mindhunters (triler) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.10 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Film: Toto sceicco (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: La libreria del mistero 16.30 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Crozza nel Paese delle Meraviglie 21.10 Il boss dei comici LA7D 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.00 Cuochi e fiamme 8.20 17.40 I menu di Benedetta 12.30 Chi guida meglio? 13.1019.00 Chef per un giorno 15.15 Film: Jacob il bugiardo (dram., '99, i. R. Williams) 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Casanova (kom., '05, i. H. Ledger) 23.15 Film: Sognando l'Africa (dram., '00, i. K. Basinger) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 19.30, 23.00 Dnevnik 9.45 Apriti cielo 9.50 La parola del signore 10.05 Tisane, uguenti e cachet 13.00 20.05 Qui studio a voi stadio 19.15 19.50 Dodici minuti con Cristina 19.45 Qua la zampa 23.15 Roto-calco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 23.35 Film: Amelia (biogr., '09, i. H. Swank, R. Gere) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Pianeta mare 11.00 Le sto-rie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 VREDNO OGLEDA CIELO 8.40 9.55, 11.15, 13.05 Studio MotoGP 9.00 Motociklizem: Moto3, VN Malezije, dirka 10.20 Motociklizem: Moto2, VN Malezije, dirka 12.00 20.00 Motociklizem: MotoGP, VN Malezije, dirka 13.30 14.30 Wrestling 15.30 Film: The Sheik (rom.) 17.30 Film: Benvenuto a bordo (kom.) 19.00 Affari al buio 21.00 Film: Mission Park (triler) DMAX 13.20 Come e fatto il cibo 14.10 22.55 Un-ti e bisunti 15.05 La prova del diavolo 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 18.35 Affare fatto! 19.30 Cacciatori di tesori 20.20 Banco dei pugni 22.00 Auto da rockstar SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 23.15 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Film: Me smo najboljše (dram.) 16.35 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Zaključna prireditev 50. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos 22.10 Igralci brez maske 23.45 Film: Nočni pogovori (dram.) SLOVENIJA2 6.55 Duhovni utrip 7.25 Koncert: Festival Seviqc Brežice - Violino Fantastico 7.55 Posebna ponudba 8.40 10.35 Nad.: Blisk 9.15 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (m), 1. vožnja, prenos 12.30 Alpsko smučanje: SP, ve- leslalom (m), 2. vožnja, prenos 13.45 Žoga-rija 14.15 Šport & Špas 14.45 Zvezdana 15.40 Koncert: Peter Opeka za prijatelje 17.20 Dok. film: Bejž če vejdš v epizodi Kir-gizija 18.10 Avtomobilnost 18.40 Dok. film: 50 let Hale Tivoli 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, prenos dirke 21.50 Vse je mogoče 23.25 Serija: Nujni primeri 0.55 Vikend paket _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.35 Tednik 15.05 Vrt sanj 15.50 Dok. odd.: K2 16.20 4. Mednarodni Bienale sodobne glasbe Koper 201417.05 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Avtomobilizem 19.45 Glasba zdaj 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Tremitsko otočje 22.15 Alpe Jadran 22.45 8. Mednarodni zborovski festival Koper 23.25 Sredozemlje _POP TV_ 7.05 Risanke, otroške in zabavne serije 11.05 13.05 Tv prodaja 11.20 Film: Nedelje v Tiffanyju (dram.) 13.20 Kuharski dvoboj tortic 14.15 Film: Pogled nazaj (krim.) 16.05 Film: Alvin in veverički 3 (druž.) 17.40 Zdravo, Tereza! 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 11.50 Jamie: Menu in 30 minuti 12.5518.35 Il re dello street food 14.05 Posso dormire da voi? 16.05 Film: Another Year (dram.) 19.10 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco vagabondo 21.05 Film: Great Balls of Fire! - Vampate di fuoco (biogr.) 23.00 Nad.: Tess dei D'Urberville 21.45 Film: Samo prijatelja (kom., '05, i. R. Reynolds) 23.35 Film: Osmi potnik 2 (horor, '86) _KANAL A_ 6.00 Motociklizem: MotoGP, VN Malezije, dirka 9.20 Serija: Veliki pokovci 10.10 Risanke 10.20 Magazin Lige prvakov 10.50 Tv prodaja 11.05 Top Gear 12.05 Film: Zlo vstaja (pust.) 14.10 Serija: Goldbergovi 14.40 Film: Prave poteze (dram., '83, i. T. Cruise) 16.25 Serija: Dva moža in pol 16.55 Volan 17.30 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Gorica - Domžale 20.00 Film: Nebeško kraljestvo (pust., '05, i. E. Green, O. Bloom) 22.45 Film: Kraljestvo (akc., '07, i. J. Foxx) PLANETTV 8.20 9.00, 10.20 11.40, 12.30, 14.40 20. Ljubljanski maraton 8.3511.05, 11.55, 14.50 Risanke in otroške oddaje 9.25 Ameriški Top Model 13.05 Nan.: Vojaške žene 14.00 Nan.: Žena kot trofeja 15.25 Nan.: Naši dragi sosedje 15.30 Film: Vse, kar si želi (kom.) 17.15 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.55 Dok.: Galileo 19.00 22.25 Danes 19.30 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Grof Monte Cristo (dram.) 22.30 Film: Pomlad v Bosni (dram., '07, i. R. Gere) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Predstavitev CD-plošče Cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Ukev z naslovom Bogu in Mariji v čast, ljudem pa v veselje, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Popadla vas bo močna telesna energija s katero boste vstopili v zanimiv in dinamičen teden. Na delovnem mestu ne bo sprememb, v osebnih odnosih pa boste doživeli nekaj posebnega. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Pretirana samozavest lahko zmanjša vaš trud na delovnem mestu. Več morate sodelovati s kolektivom, svojeglavost vas lahko veliko stane. Ljubezen: samski lahko pričakujete nekaj dogajanja. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Počutili se boste zaspano in brez nagona. V delu, ki vas veseli, pa boste ohranili visoko stopnjo osredotočenosti. Lenoba pa bo vseeno večkrat premagala vaše miselne sposobnosti. RAK 22.6.-22.7.: Srečali se bo«« ste s težavo, ki jo boste rešili le s temeljitim premislekom. Potrebna bosta volja in predanost. Zdravje: ne predajajte se nezdravemu življenju in pazite na vaš imunski sistem. LEV 23.7.-23.8.: Sovražili bo-(^^r ste narejeno zanimanje v pogovorih. Preveč domači pa boste v odnosih z ljudmi, ki jih komaj poznate. Ne bojte se izstopati, stopite čez norme, ki se vam ne zdijo upravičene. DEVICA 24.8.-22.9.: Preveč ^^ skrbi zaradi dela bo načelo dobre odnose, ki jih za zdaj uspešno ohranjate s svojo družino. Namenite jim več časa, vendar tega ne jemite kot obveznost. Obratno, sprostite se. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Po ^ ^ dolgem času boste občutili željo po fizični aktivnosti, telo vas bo podzavestno priganjalo v gibanje. Svež zrak in športna aktivnost bosta pripomogla k miselnim sposobnostim. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Počutili se boste prijetno in v prijateljskih odnosih boste zelo sproščeni ter dobrovoljni. Z zdravstvenega vidika se boste počutili dobro. Čas je, da se posvetite delu v službi. STRELEC 23.11.-21.12.: Imeli boste izredno intuicijo, ki vas bo večkrat vodila v pomembnih odločitvah. Pazite, da vas tok navdiha ne bo odnesel predaleč. Prostora dajte razumu in poiščite ravnotežje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaše počutje ne bo najboljše, občutljivi boste in malenkosti vas bodo spravile s tira. Čeprav boste na trenutke polni zagona, motivirani in produktivni. Izrabite val energije. VODNAR 21.1.-19.2.: Čustvena raztresenost bo dosegla svoj vrhunec. Prepustite se tem občutkom, ne skrbite preveč in uživajte v globokem čutenju. Vseeno pazite pa, da se ne boste popolnoma odtujili. RIBI 20.2.-20.3.: Težave imate pri koncentraciji, na delovnem mestu boste večkrat površni in prehitri v pomembnih odločitvah. Bolje bi bilo, da bi si vzeli kak dan dopusta, preživite ga v družbi prijateljev. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 25. oktobra 2015 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Serija: Il giovane Montalbano 23.40 Uomini senza volto RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Sorgente di vita 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.3013.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza trac-cia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Pechino Express - Il nuovo mondo 23.35 2Next - Economia e futuro RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spaziolibero 10.10 Mi manda Rai-Tre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.00 Il pro-cesso del lunedi RAI4 13.10 Switched at Birth 14.00 Sabrina, vita da strega 14.50 Stargate Atlantis 15.35 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.10 Novice 17.15 Robin Hood 18.05 Beauty and the Beast 18.45 Reign 19.35 Under the Dome 20.20 Vikings 21.10 Zoo 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Serija: Impazienti 15.05 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Il restauratore 21.20 Serija: Last Cop - L'ul-timo sbirro _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Serija: Julie Lescaut 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.00 23.05 Grande Fratello 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 22.45 Film: Kill List (horor) _RAI5_ 14.20 Capolavori della natura 15.15 Peru estremo 16.15 Cinque buoni motivi 16.20 Dok. film: Nata per volare 17.45 Scara-mouche Scaramouche 18.10 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.501 tesori perduti di Kabul 19.50 Art of... Germania 21.15 Gledališče: L'altro enigma 22.50 Gledališče: I Turcs tal Friül RAI MOVIE 14.30 Film: Süskind - Le ali dell'innocen-za (dram.) 16.35 Film: La carovana dell'al-leluia (vestern, '65, i. B. Lancaster) 19.00 0.40 Novice 19.05 Film: Zorro (pust.) 21.10 Film: Il diario di un condannato (ve-stern, '53) 21.10 Film: Taken - La vendetta (triler, '12, i. L. Neeson) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Nan.: Simp-sonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Serija: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show _IRIS_ 13.35 Film: Roma a mano armata (det., It., '76) 15.30 Film: I due sergenti del generale Custer (kom.) 17.25 Note di cinema 17.30 Film: Dinamite Jim (vestern, '66) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: 2001 - Odis-sea nello spazio (zf, '68, r. S. Kubrick) 23.55 Film: 2010 - L'anno del contatto (zf, '84, r. P. Hyams) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Tagada 16.15 Serija: Ironside 18.15 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy LA7D 22.50 Film: Lontano dal paradiso (dram., '03, i. J. Moore, D. Quaid) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra nostra 13.05 Nad.: Rosso San Valentino 13.55 Serija: I misteri di Murdoch 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Providence 17.10 0.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.45 Italia economia e prometeo 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pal-lacanestro Trieste - Basket Bologna 18.00 Trieste in diretta 19.00 Tisane, uguenti e cachet 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Live LAEFFE 11.25 13.25 II cuoco vagabondo 12.25 Bourdain: Cucine segrete 14.30 Silvia, pepe quanto basta 15.30 David Rocco: Dolce Amalfi 16.35 Jamie: Menu in 30 minuti 17.35 Jamie: Comfort Food 18.35 Il re del- lo street food 19.50 Novice 20.00 Raccon-ti sul corpo POP TV 6.50 Risanke in otroške serije 7.50 9.30, 10.45, 12.05 Tv prodaja 8.0517.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.50 Sanjska ženska 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna išče šefa 13.50 21.30 Nad.: Usodno vino 14.50 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Nad.: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.25 Novice 22.55 Serija: Dekle s popolnim spominom 23.50 Serija: Na kraju zločina - Miami KANAL A 7.30 Magazin Lige prvakov 8.00 Risanke in otroške oddaje 8.3512.40 Serija: Moj razred 8.55 16.30 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.20 13.40 Serija: Beverly Hills 90210 10.1011.30, 13.05 Tv prodaja 10.30 Serija: Beli ovratnik 11.45 17.00 Serija: Le- 21.05 Film: Il figlio dell'altra (dram.) 23.10 Film: Le particelle elementari (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affa-ri in grande 20.15 Affari di famiglia IRIS Ponedeljek, 26. oktobra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA 2001: Odissea nello spazio Velika Britanija 1968 Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Keir Dullea, Gary Lockwood in William Sylvester 21. stoletje: vesoljska ladja potuje v smeri planeta Jupiter. Posadki je zaupana zahtevna naloga. Mora namreč raziskati morebitne dokaze življenja, o katerem pričajo številni signali. Posadka potuje skozi prostor in čas, vesoljsko ladjo pa krmari računalniški robot serije HAL 9000. Vse skupaj je pravzaprav nezahtevno, dokler ne pride obvestilo, da se je HAL začel obnašati nekam nenavadno in vsekakor nevarno za vesoljsko plovilo. Zgodba, ki velja za eno osrednjih del zgodovine znanstvenofantastičnega filma, je pripoved o vesolju a hkrati tudi globoko razmišljanje o življenju in zgodovini človeštva. po je biti sosed 14.40 Film: Samo prijatelja (kom.) 18.00 Svet 19.00 Nan.: Kar bo, pa bo 21.10 Film: Boat Trip - Crociera per single (kom.) _DMAX_ 13.20 Cattivissimi amici 14.10 19.30 Ri-mozione forzata 15.05 Incidenti di percor-so 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Property Wars 17.45 Cacciatori di tesori 18.35 Affare fatto! 20.20 Affari a quattro ruote 22.00 Come e fatto il cibo USA SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 18.20 Kviz: Vem! 11.50 NaGlas! 12.25 Nan.: Se zgodi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.10 Risanke 16.00 Točka preloma 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Do-nava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe 23.40 Glasbeni večer SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške oddaje 9.30 Žogarija 10.00 Nad.: Ostržek 11.00 17.00, 0.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.30 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.30 Kratki film: Re-beka 19.45 Infodrom 20.00 Nad.: Žena, mož in nepridipravi 20.55 Serija: Inšpektor Banks 22.30 Dok. odd.: Narkokultura _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 8. Mednarodni zborovski festival Koper 16.05 Vesolje je... 16.35 Tednik 17.10 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 20.00 Film: Mednarodna prevara (akc., '09, i. C. Owen, N. Watts) 22.15 Film: Brca v glavo (kom.) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.25, 22.40 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 23.10 Serija: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Romance, serenade, arije in samospevi italijanskih skladateljev 19. stoletja (pripravlja Ivan Tavčar); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: John Wolfgang Goethe - Izbirne sorodnosti, 6. del, sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 25. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad Sredozemljem se razteza obširno anticiklonsko območje. V nedeljo bo anticiklon začasno oslabel, ker bo severno Evropo prešlo območje nizkega zračnega tlaka. Zato bo v višinah nad Italijo dotekal bolj vlažen zrak. 1010 dublino ¿223 7/14 dunaj O 6/15 ljubljana ° 5/14 Asplit n 12/20 Varšava kijev 0 4/8 beograd 0 7/13 sofija ° 10/16 skopjE 6/12 M020, v atene 1*15/20°- Rahlo oblačno do spremenljivo bo z visoko koprenasto oblačnostjo, ki bo zlasti popoldan ponekod gostejša in bo zakrivala sonce. V nižinah bo v hladnejših urah možna megla, zlasti na meji z Venetom. Toplotna inverzija v gorah s prijetnimi temperaturami v višinah. Danes bo sprva precej jasno, popoldne se bo od severozahoda zmerno pooblačilo. Deloma dopoldne bo po kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, ob morju okoli 8, najvišje dnevne pa od 13 do 17, na Primorskem do okoli 19 stopinj C. tolmeč o 6/18 TRBIŽ O 1/16 /\ CELOVEC °5/14 KRANJSKA G. ( O-2/17 O TRŽIČ _2> 0/17 VIDEMO 3/19 ČEDADo 4/18 KRANJ O S. GRADEC O 2/19 CELJE 1/18 O LJUBLJANA O 2/16 GODIC. N. GORICA G06!V9CA ° 3/18 N. MESTO KOČEVJE V ° ČRNOMELJ " O £ Sonce vzide ob 6.34 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 17.04 5 16.03 in za- Dolžina dneva 10.30 z tone ob 4.57 Jutri bo lepo vreme, v glavnem jasno. Ob obali bo pihala zmerna burja. Jutri in v torek bo dopoldne v notranjosti Slovenije zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo zjasnilo. Na Primorskem bo jasno, jutri bo prehodno spet zapihala šibka burja. tolmeč O 9/19 TRBIŽ O 1/14 Srii ), CELOVEC KRANJSKA G. O 1/14 O TRŽIČ 6/14 S. GRADEC 06/14 VIDEMO s/22 ČEDADo" 6/21 KRANJO M M LJUBLJANA O 8/15 CELJE 7/16 O GORICA 8/22 O N. GORICA O 10/21 A postojna O 9/16 N. MESTO 8/16 O 1964 - Dolgotrajno silovito de-fnš ževje v hribovitem svetu se je do jutra umirilo, marz sikje v zahodni in severni Sloveniji je padlo nad 200 o mm padavin v preteklih 48 urah. Obilno deževje je < skupaj s predhodno namočenimi tlemi povzročilo obsežne poplave v severni polovici Slovenije. ^ Danes: ob 2.11 najnižje -40 cm, ob 8.19 najvišje 50 cm, ob 15.02 najnižje -45 cm, o ob 20.44 najvišje 36 cm. 2 Jutri: ob 2.47 najnižje -41 cm, ob 8.52 najvišje 56 cm, ob 15.40 najnižje -54 cm, ob 21.24 najvišje 37 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C. 500 m ...........15 1000 m...........13 1500 m...........10 2000 m............8 2500 m ............ 7 2864 m............4 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3. Assange svetuje uporabo običajne pošte BRUSELJ - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange svetuje novinarjem, naj uporabljajo običajno pošto, s čimer bodo preprečili, da bi oblasti vohunile za njimi. »Ljudem, ki nimajo deset let izkušenj s kriptografijo, priporočam, naj se vrnejo k starim metodam in uporabljajo tradicionalne poštne storitve,« je dejal Assange v pogovoru za belgijski časnik Le Soir. »Obveščevalne službe novinarje obravnavajo kot vohune,« je zatrdil Assange: »Zdaj se morajo novinarji naučiti protiobveščevalnih metod za zaščito svojih virov«. WikiLeaks je v četrtek objavil drugi sveženj dokumentov iz osebnega elektronskega naslova direktorja ameriške obveščevalne službe Cia Johna Brennana, v katerega je vdrl heker. Na Maldivih podpredsednik osumljen atentata na predsednika IZPLACASE! www.coopnordest.com LINIJA PERLE NOVO NABIRANJE od 26. oktobra do 31. decembra 2015 i 1 tíT Zbirajte kozarce serije LINIJA PERLE di Zafferano. Prejeli boste eno nalepko za vsak nakup v vrednosti 20,00 € (oz. za vsakih 20,00 € vrednosti ob istem nakupu). S tremi nalepkami boste ob doplačilu samo 4,90 € lahko že izbrali svoj najljubši kozarec. Pravilnik dobite na prodajnih mestih, ki so vključena v akcijo. Omejitve so opredeljene v pravilniku, ki ga dobite na prodajnih mestih. Velja v vseh hipermarketih in supermarketih Coop Consumatori Nordest. COOP CONSUMATORI NORDEST "Center Torri d'Europa", v nedeljo, 25. oktobra, ODPRTO od 10.00 do 21.00 "Montedoro Freetime" v nedeljo, 25. oktobra, ODPRTO od 10.00 do 20.30 "Tiare" ODPRTO vse dni od 9.00 do 20.30 MALE - Maldivijske oblasti so včeraj aretirale podpredsednika Ah-meda Adeeba zaradi načrta za atentat na predsednika Abdulle Yameena. Ta je prejšnji mesec preživel eksplozijo na gliserju, s katerim je potoval. Yameen je tremi meseci že odstavil svojega prejšnjega namestnika Mohameda Jameela na podlagi očitkov o izdaji, pred desetimi dnevi pa še obrambnega ministra Mooso Alija Jaleela, potem ko je 28. septembra na gliserju, s katerim se je vračal z letališča, odjeknila eksplozija. Maldivijske oblasti so tudi aretirale dva pripadnika varnostnega osebja. Predsednik v eksploziji ni bil poškodovan, ranjena pa je bila njegova soproga. RUTAR. group Rutar Group sodi med vodilna pohištvena podjetja v srednji Evropi in zaposluje več sto sodelavk in sodelavcev. Naša uspešna poslovna skupina ima upravni sedež na avstrijskem Koroškem in je vse od ustanovitve v družinski lasti. S prodajnima distribucijama RUTAR in DIP0 nudi izjemno kvaliteto, odličen servis in vrhunske nakupne pogoje na kar 13 lokacijah v Avstriji in Sloveniji. Odpiramo nove poslovalnice v Furlaniji-Julijski Krajini, zato na območju Vidma iščemo: Nudimo: prijetno delovno okolje v uspešnem mednarodnem podjetju razgibano in zanimivo delo odlične razvojne možnosti zaposlitev za polni delovni čas VODJO BLAGAJNE (m/ž) BLAGAJNIKE