88. številka. Ljubljana, v četrtek 18 aprila 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogrske dežele za vae leto 25 K, aa pol Idta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez poSOjanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCana se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne Številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO^h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poSÜjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga fit. 12. »Slovenski Narod" telefon it 34. - .Narodna Tiskarna- telefon st 85. Gospodska zbornica. Minolo nedeljo, zajedno s cesarjevima ukazoma gleda ustanovitve galerije umetnin v Pragi, in glede pripoznanja pravice tehniäkim visokim Šolam podeljevati naslov doktorstva tehniških znanosti j, je bilo obelodanjeno tuli imenovanje osmih novih članov gospodske zbornice. Mi nikakor ne spadamo k tistim, kateri zasmehujejo vse to, kar je razglasila nedeljska .Wiener Zeitung", češ, da se hoče Avstrija s tem „kalturno nacifrati", nego pripoznamo v polni meri veliki napredek, ki tiči v vsem tem, tudi napredek, ki se kaže v u-.btii novih Članov gcspodske zbornice. Novi peri pripadajo vsi po poklicu znanosti in umetnosti. Niso bili imenovani možje lepih naslovov, ki svoje žive dni niso ničesar storili ne za prestol, ne za altar, ne za znanost in ne za umetnost, in ki so tudi popolnoma neztnožni kaj storiti — tacih mož je v persfei zbornici prav lepo število — ampak imenovani so bili resnični in zaslužni delavci na različnih poljih Človeške kulture, umetniki in znanstveniki, kateri spadajo mej najodlič-nejše svojega sfanu, in na katere je država po pravici ponosna. Tudi priznamo drage volje, da so pri izbiranju novih Članov gospodske zbornice odločevali zgolj oziri na vrednost dotičnikov, in da se vlada ni prav nič ustrašila, predlagati v imenovanje tudi zaslužne Slovane. Izbrala je in poklicala v gospodsko zbornico cvet sodobne kulture v Avstriji, ne glede na narodnost in politiško mišljenje dotičnikov ter s tem gotovo v izdatni meri povzdignila ugled in veljavo gospodske zbornice. Novi peri so, kakor rečeno, vzeti vsi iz vrste duševnih delavcev. Slovenci, Hrvatje in Srbi v Cislitvaniji priznavamo odkrito, če tudi z žalostjo, da ga danes nimamo moža. ki bi ga mogli postaviti v jedno vrsto z novimi peri. Jedini znanstvenik svetovnega imena, ki je naše gore list, Va troslav Jagid, je že več let član gospodske zbornice, in zato se ne moremo in tudi ne sag— LISTEK, Javna predavanja. „Med ljudstvo z znanostjo!" pisal je v marčevi številki letošnjega. „Ljublj. Zvona' A. ASkerc v članku ,Ljudske univerzev katerem je zlasti priporočal redna predavanja za Ljubljano. Kakor za Ljubfjano, tako ali Se bolj so potrebna znanstvena predavanja na deželi. Vsakdo je prepričan, da je naSe prosto ljudstvo precej zaostalo v izomiki proti neslovan8kim narodom. Vzroki temu leže* že v zgodovinskem razvoju in zanemar-jenju naših pokrajin v pretekli pa tudi v sedanji dobi. Pa če bi tudi to že bilo! A naš kmet je tako konservativen, da se sam ustavlja napredku in omiki in to največ s tem, da nasprotuje šoli, ki je po njegovih mislih nepotrebno zlo, za katero izdava denar. Ker je pa primoran hoditi v šolo, se tudi prisiljeno uči in ko izstopi iz Sole, skuša čimpreje pozabiti, kar si je tam pridobil. Treba mu je torej vcepiti v glavo in razložiti, kakega pomena je dandanes sola za življenje in kaka potreba je za vsacega, da nekaj ve" in razume. To pa čemo ni najmanj pritoževati, da to pot ni prišel noben Slovenec v gospodsko zbornico. Vilic temu pa si štejemo v dolžnost, da tudi pri ti priliki opozorimo merodajne kroge, da slovenski narod še danes nima jednega zastopnika v gospodski zbornici. In vendar ima slovenski narod nekako naravno pravico, da ima tndi v perski kcmcri svojega zastopnika, vsaj dokler bo perska zbornica političen faktor v ustavnem življenju Danes eo v zbornici zastopani vsi narodi, izvzemfii narod slovenski, zastopani Časih po ljudeh, ki te odlike kar nič niso zaslužili, v tem ko še noben Slovenec ni bil spoznan vrednim, da postane član gospodske zbornice, niti bivši naš deželni predsednik baron Winkler, ki si je gotovo velike zasluge pridobil za državo samo. To preziranje slovenskega naroda je nezasluženo in je krivično, in zato smo tudi pri tej priliki povzdignili svoj gias, dasi sicer z zadoščenjem pozdravljamo imeno-novan]e novih perov. Gabršček na zatožni klopi v Trstu. Kakor znano, je bil g. Andrej Gabršček v Gorici radi .nevarnega pretenja" dr. Gregorčiču oproščen, ali najvišji sodni dvor je razsodbo razveljavil in dele-goval deželno sodnijo v Trstu za novo obravnavo. Drž. pravdništvo v Gorici je bilo že ustavilo uvodno preiskavo, ali na ponovno zahtevo dr. Antona Gregorčiča pri višjem državnem pravdništvu je bil Gabršček postavljen na zatožno klop. Sodniki v Gorici, ki dobro poznajo razmere in osebe, so Gabrščeka oprostili. Toda pre ganjanja s tem ni bilo konec. Reč je šla na Dunaj in od tam nazaj na I. instanco v — Trst, kjer je bila danes nova obravnava. Ko pišemo te vrstice, ne vemo še izida; morda ga dobimo brzojavno pred sklepom lista. Kdor je čital v posebni brošuri izdano prvo obravnavo po enogramu, je dobil jasno sliko, kakošnih sredstev se poslužuje klerikalna stranka proti političnemu nasprotniku Ako bi mi liberalci šli po njih se ne bo še tako hitro zgodilo, zlasti dokler bodo nekateri naši listi ruvali proti šoli in dokler se ne bo vpliv krajnih šol r.kih svetov na šolo bolj omejil. Javna predavanja bi imela tedaj pri ljudstvu dvojen uspeh. Potom njih bi se ljudstvo poučevalo o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo izobrazbe, na drugi strani bi pa ljudstvo prišlo do spoznanja, kolikega pomena je za vsacega šola, ker daje človeku prvo izobrazbo. Prirejati javna predavanja na deželi je ob sebi umevno naloga in dolžnost naših čitalnic in bralnih društev, ki obstoje večinoma v vseh večjih in važnejših krajih naše domovine. Ta društva so ustanovili meščani in zavednejSi kmetje, da s čitanjem in veselicami vzbude v ljudstvu narodnost in domoljubje. S prirejanjem javnih predavanj bi čitalnice in bralna društva svojo nalogo na najplemenitejii način vršila svoj ogled med ljudstvom povzdignila in si pridobila novih članov. Posledica predavanj bi bila, da bi ljudstvo razumelo pomen knjig in si jih torej tam poiskalo, kjer se bi najložje dobile: v čitalnicah in bralnih društvih. Da p^ bi se mogla predavanja vršiti, je treba zmožnih predavateljev in drugič tndi poslušalcev. Mnogokrat manjkajo vzgledu, bi spravili marsikaterega klerikalca pod klnč. Cela vrsta klerikalnih korifej je nastopila sa pričo, da dokaže, da se je dr. Gregorčič moral bati Gabrščeka, da ga ne — oklofuta na cesti. Cela ta klerikalna garda je romala danes v Trst, da i ondi razkrije svoje duševno uboštvo in svojo nagoto. Kaj namerava dr. Gregorčič s takim zasledovanjem svojega 10 letnega najboljega prijatelja? Gabršček ne izgubi tudi v slučaju kake obsodbe — je pač vse mogoče — na svoji časti prav nič, a dr. Gregorčič, ki itak .gre dol" čedalje bolj, pade v mlako, iz katere ga ntkdo več ne dvigne... V nedeljo so ga vrgli celo iz .delavskega podpornega društva", v katerem je .deloval" 19 let, a na njegovo mesto je prišel oni dr. Turna, katerega je hotel Gregorčič vtopiti v žlici vode. Boljše usode dr. Gre-dolčič ni zaslužil! Mi z napetostjo pričakujemo sporočila iz Trsta. To, kar se je pripetilo v Gorici g. Gabrščeku, se prav lahko pri pati vsakeau naprednjaku, ako ni posebno pre viden, da ga noben državni pravdnik ne ujame na kak paragraf Tu je delovala neka posebna sila, katero dobro poznamo in o kateri bo na vsak način govor še kje drugod, loga slučaja ne smemo pustiti izpred očij. V IJubij»liJ, 18 aprila. Sedanje mladočeška taktika. Vodstvo mladočeške stranke je izdalo brošuro z naslovom .Sedanja politika poslancev narodnosvobodomi8elne stranke v drž. zboru in njen pomen za češki narod". V tej brošuri eo združene ustmene in pismene izjave posl. dr. Pacaka in dr. Brzo-rada ter bivšega načelnika mladočeškega kluba, dr. Engela. Brošura zaključuje takole: Da je taktično postopanje naših poslancev pravilno, je neovržno dokazano. Vzlic temu pa se bore* agrarci in narodni socialci proti tej taktiki. V zbornici jih je zadela prva kazen. Vpeljali so ondi drugo, obstrukcio-nistično taktiko, a se z njo blamirali že prvi dan, v eni sami seji, v enem samem boju. Ako bodo ti poslanci iznova na sho- oboji! Vem, da bi nekatera društva rada priredila predavanja, a ne morejo dobiti predavateljev. Tu je tedaj naloga naše inteligence in naših v svojih strokah veščih gospodov, poseči vmes, da se temu pride v okom. V mislih mi je najprej inteligenca v onih krajih na deželi, kjer bi se predavanje vršilo. To so uradniki, zdravniki in učitelji, ki bi se lahko lotili obdelavati predmete, katerim so bolj vešči, n pr. o izobrazbi, o higijeni, o vzgoji, o vzrokih naravnih prikaznij itd. Dano je tedaj vsakemu široko polje, da v poljudnih besedah poučuje ljudstvo. Najložje bi se pa v okom prišlo pomanjkanju predavateljev s ustanovitvijo .Kluba predavateljev" v Ljubljani. Ljubljana je naravno in kulturno središče našega naroda. Tukaj je največ zmožnih ljudij, ki bi megli in lahko predavali Ti gospodje bi se združili v klub in temu prijavili predmet, v katerem so zmožni predavati Za Čitalnice in bralna društva na deželi bi potom ne bilo nobene težkoče dobiti zmožnih predavateljev. Društva bi prosila klub za pomoč, in v klubu bi m odločilo, kdo naj gre predavat, oziroma bi se klnbovi členi prostovoljno prijavili. Stroške bi ali društvo pftnilo, ali bi ae pa iz klubovega premoženja poravnali. dih napadali poslance v mladočeškem klubu, naj se jim javno stavi vprašanje: Kakšne uspehe ste dosegli? Kaj ste povzročili ? S čim ste koristili narodu? Odgovorili ne bodo, ker ne morejo! Češko-nemška koslicija. Včeraj smo poročali, da se po vesteh krakovskega .Czasa" annje češko-nemška koalicija, v katero naj bi stopili še Poljaki. .Narodni Listy" prerekajo to novico, čel, da je hipoteza take aliance zgrajena na napačnih premisah. češko nemške zveze ni, tudi kakega zbliževanja do al*-j ni bilo, naj-manje pa takega, ki bi opravičeval nado, da bodo Nemci zahtevam narodne jednako-pravnosti in deželne avtonomije vstregli. Zgodilo se je samo to, da imajo Čehi in Nemci v nekaterih gospodarskih vprašanjih iste nazore in iste interese. Več pa ne. Nihče ne misli na kako češko nemško zvezo, in dokier bodo odrekali Nemci najprimitiv-nejše pravice slovanskim strankam, o taki zvezi ne more biti govora. Tudi brnski sta« rečeški list .Moravska Orlice" prerekajo vest glede češko-nemške zveze. „Ne tajimo" — piše — .da bi nam bilo skupno delovanje Čehov in Nemcev na temelju narodne jed-nakepravnosti na vseh poljih v interesu akupnega napredka *ako dobrodošlo, in da smo pripravljeni sodelovati, kolikor moremo, toda sedaj stvari še davno niso tako dozorele. Izimši nekatere skupne gospodarske postulate ni za to nobenih drugih predpogojev. Ali kar še ni, more postati. Danes pa so take vesti vsekakor prenagljene. Macedonski kongres se je zbral včeraj v Sredcu (Sofiji). Nad 100 delegatov je dospelo, med njimi 30 državnih uradnikov, ki se ne boje*, da bi bili zategadelj odpuščeni. Vlada je izrecno prepovedala nradnikom udeležiti se kongresa, ali uradniki delajo po svojem prepričanju. 16. t. m. je izšel tiskan poziv na ministrski svet; poziv so sestavili gimnazijski profesor Mihajlovski, general Tončev in polkovnik Nikolov. Vsi trije so upokojeni ali brez službe. V pozivu se očita Rusiji in Avstro-Ogrski, da imata*-sistematično protibol-garsko politiko. Poziv zahteva, naj ne Tukaj namreč mislim podpore, katere bi odločilni faktorji z ozirom na njegov vele važen namen gotovo radi klubu naklonili. Ali bi ne bilo mogoče uresničiti to idejo? Mislim, da bi se dalo; treba je le nekaj agilnih ljudij, ki bi zaceli na to delovati, da se klub ustanovi, od členov bi se pa zahtevalo, da žrtvujejo nekaj časa temu res koristnemu namenu. S tem sem nekoliko označil, kako bi se dobili predavatelji. Težko je pa tudi dobiti poslušalcev, namreč takih, ki imajo neposredno korist od predavanja. Večinoma se udeleže predavanj izobraženejši ljudje, katerim so sicer predavanja tudi potrebna, a ne tako neobhodno potrebna in koristna, kot manj izobraženim. Kakor enakih rečij, se bo kmet in delavec tudi predavanja branil in ne bo imel pravega veselja, udeležiti se ga. Zato ga je pa treba resno siliti, da pride in kdor pride prvikrat, ta bode prišel k vsakemu predavanju. Pred kratkim je priredila viška čitalnica štiri predavanja po vrsti vsako nedeljo. Udeležil sem ae vseh in tal bi mi bilo, ko bi sa ne mogel, ker imel sem velik užitek od tega. Pri prvem predavanju aem opazil veliko prostih ljudij, ki so morda prišli is gole radovednosti, ali pa tndi siljeni od drugih. A ko jim je predavatelj v poljudnih dela ovir teženju onih, ki hočejo reform aa nesrečno Macedonijo. Dogodki na Kitajskem. Mesec aa mesecem mineva, vrle ae konference, pogajanja, podpisujejo se mirovne pogodbe, ali vojne ali nemirov in ekspedicij na Kitajskem noče biti konec. Nesložne velevlasti ne morejo imponirati niti mandarinam in generalom, kajti le kitajski vladi. Sedaj se pripravlja zopet velika ekspedicija nemSkih in francoskih Čet pod vodstvom nemäkega generala Gayla proti upornemu mandarinu Liu, ki se je e 10000 možmi utaboril v pokrajini Pe čili ter je noče ostaviti, dasiravno je mar šal Waldersee že davno proglasil to pro-vincijo kot docela .očiščeno* in zasedeno. Liu stoji nedaleč južno Paotinfua pri Huilu ali Huolu. Prvikrat po osvojitvi Pekina se ustavlja veievlastim toli velika vojska, in prvikrat se bodo Francozje borili z Nemci ramo ob rami pod nemško komando. Poroča se, da kitajska vlada noče plačati veievlastim zahtevane denarne odškodnine, nego ponuja 50 milijonov manj, tako da bi stroški velevlastij ne bili pokriti. Bati se je, da se bodo posamezne države odškodile drugače, s posebnimi pogodbami, kar bi povzročilo nove mednarodne komplikacije. Vojna v Južni Afriki. Kitcheuerjeva brzojavka o srečnem naskoku Smutsovega tabora pri Klerksdorpu na jugovahcdu Transvaala je naredila Ion donsko časopisje zopet jako pesimistično. „Daily Mail* že prorokuje, da bo vojne v dveh mesecih konec, kajti Anglija ima sedaj v Južni Afriki 250 000 mož, med temi 60.000 konjenikov, dočim je vojska Burov vedno pičlejša. „St. James Gazette" pa piše docela drugače: Ne jedenkrat, nego zopet in zopet so nam vzbujale brzojavke z bojišča nado, da se bode vojna končala, ker bodo v boju stoječi Buri nakrat omagali. Ta nada nas je vedno iznova varala. Zato si tudi danes ne smemo laskati, da je konec bojevanja blizu, ker Botha, Delarty in Dewet v zadnjem času niso imeli nobenih uspehov, in se nam posreči vedno in vedno njeti nove Čete Burov. Konca vojne ven darle še ni blizu. .Times" poročajo iz Pce-torije, da so se glavne čete Burov radi bližajoče se zime umaknile v visoko travo. Dewet pa se je s svojimi junaki vrnil v okraj Ventersburg. Ali drugi viri poročajo iz Kapstadta, da se je bati velikega naskoka Burov na Johannesburg, kamor namerjata kreniti združeno Dewet in Botha. Sedaj se je izkazalo, da je bil lord Methuen dalje časa v bolnišnici. «Daily News" so ogorčeni, da oficialna poročila ničesar niso omenjala, da bi bil Methuen ranjen ali bolan. Sploh so se prepričali sedaj tudi že angleški listi, da so oficialna poročila nezanesljiva, in da si ni možno iz njih glede zdravstvenega stanja vojske napraviti ni-kake prave slike, Morda leži tudi Kitebener bolan! Vsekakor — pišejo Daily News" — je nečuveno, da se slepf ljudstvo. „Times" poročajo iz Middelburga: Boj na vshodu Transvaala se je začel. Schalk Bürger je preložil sedež oranješke vlade v Ermelo, besedah in po domače razložil pomen izobrazbe in korist od tega, bi jih morali videti, kako pazljivo so poslušali in bili tihi, da bi jim ne ušla kaka beseda Niti premakniti se niso upali. Pri nadaljnih predavanjih sem videl vedno iste obraze in sem tako prišel do prepričanja, da se prostega človeka poljudna beseda zelo prime, in se mu vtisne v srce vse, kar je slišal. Videl sem, kako je živa beseda predavatelja vplivala na poslušalce. N. pr. pri predavanju o alkoholizmn sem videl de lavca, kateremu se je poznalo, da rad pije. A cel čas predavanja se ni dotaknil pijače (predavanje je bilo namreč v gostilni), glavo je imel z roko podprto in čital sem na njegovem obrazu strah in bojazen, ko je predavatelj slikal posledice vživanja alkohola. Iz teh in še več drugih utisov sem spoznal, kako velik vpliv imajo predavanja na ljudi. Naj bi to uvažile čitalnice in bralna društva, uvažuje naj jih pa tudi naša inteligenca, katere dolžnost je, iti med ljudstvo in ga izobraževati, če hoče, da jo bode poslušalo, četudi stoje znanstvena predavanja nad politiko — vendar, da se izrazim, kakor sem tudi začel, s Aškerčevimi besedami: »Ljudstvo sa drži tistega, kdor se mu bliia, kdor ga poučuje in duševno vodi" R. M-n. kjer ae baje snidejo Botha, Stejn, Schalk Burger in Dewet. Nemožno ni, pravijo .Times11, da bosta Dewet in Stejn po vzgledu Krugerja preko portugiške dežele zapustila deželo in zbežala v Evropo. .Standardu" poročajo, da se na meji Natale pripravlja kombinirano gibanje več burskih čet. Generalni guverner Južne Afrike, Milner, zapusti za nekaj tednov deželo in se odpelje v London. Angleži upajo menda, da bode njegovemu namestniku lažje pridobiti Bure za mir. Milner je namreč pri Burih najbolj sovražen. Blizu Kapstadta bivajoč nemški zdravnik je v svojem pismu z dne 15. marca naslikal zdravstvene razmere v Južni Afriki takole: Zdi se, da Angleška mora tu skleniti mir, kajti kuga se liri tako, da bo uni čila ves red v civilni in vojaški upravi. Razen t«ga ne more Anglija te vojne nikdar končati ter ne doseže nikdar svojega podlega namena ... V Kapstadtu vladajo strašne razmere v zdravstvenem oziru. Dopisi. Iz Hotederšice, 16. aprila. (Občinske volitve v Hotederšioi) Piše se nam: Dne 31. marca imeli smo tukaj volitev občinskega odbora. Naši klerikalci so sklenili, dobiti županski stol v svojo oblast, in to bi se jim bilo tudi posrečilo, da bi v Hotederšici ne bilo ljudi, katerim pravijo liberalci. O, da bi videli našo bursko vojsko. Naši možje, liberalci, to so Vam pravi Buri. Zmagujejo vedno in povsod, in sedaj so klerikalce porazili že četrtikrat To pa se je zgodilo takole: Ko smo liberalci izvedeli, kaj nameravajo klerikalci, opozorili smo svoje ljudi ter jim razdelili male listke, na katerih so bila napisana imena naših mož za občinski odbor. In naši so se udeležili volitve vsi kakor jeden mož. Ko so klerikalci videli toliko naših na volišču, zagnali so hrup, (zakaj videli so, da bodo poraženi) kdo da ima pravico voliti, ali tisti, ki imajo „cegelce", ali tisti, ki jih nimajo. Seveda so se jim naši smejali. Ko se je hrup po legel, se je pričela volitev, in naši so zmagali v vseh razredih. Le radi ljubega miru so naši izvolili tudi dva klerikalca v odbor, česar bi klerikalci gotovo ne bili nikdar storili. Ob, da ste jih videli, kako popar jeni so klerikalci zapuščali volišče. Dne 11. t m. je bila volitev župana. A glej — česar bi nikdo ne bil pričakoval, to ae je zgodilo. Dosedanji naš vzorni in za občinski blagor vneti župan g. Ivan Albreht se je odpovedal županstvu. Mož je miroljuben ter ni hotel več prenašati klerikalnega obrekovanja. Izvoljen pa je njegov brat gosp. Franc Albreht, iskren narodnjak, blaga duša in vzoren gospodar. Nali klerikalci imajo kaj čudne nazore. Vse naj se jim pokori, drugače da smo frdamani. A naj se le zaletavajo v napredno našo trdnjavo, toliko časa — da si razbijajo neumne svoje bu-tiče. Gorje sedaj liberalcu, ako je kaj dolžan kakemu „kikerikuejusu". Takoj ga tirja in mu grozi s tožbo. Imajo pa ti klerikalci tudi nekatere strastne agitatorje, kakor so skaza-urar Jakob, potem evetovnoznani živinski mazač in njegova debela hči trči-jalka in nazadnje patentirana devica farov-Ska kuharica. Ta četvorica nosi našim klerikalcem agitator8ki zvonec. Boga mi — pomilovanja vredna stranka. Na nas upi jejo, da smo brezverci, ker beremo .Slovenski Narod* in .Rodoljuba", da bomo brez izjeme vsi pogubljeni itd. Povemo tem klerikavcem in njih klerikavkam, da se za njih hinavstvo in obrekovanje še ne zmenimo ne. Mi smo bili in ostanemo verni katoličani. Naša cerkev je vedno polna, če prav je ogromna veČina ljudstva liberalna. Ljudstvo naše je, hvala Bogu, razsodno. V verske in cerkvene reči se ne vtika nikdo. Mi spoštujemo duhovnike, kateri so vredni spoštovanja, zlasti kakor je naš župnik nekaj časa sam. Tukajšnje ljudetvo je že toliko zrele, da si zna v posvetnih rečeh samo gospodariti ter ne pusti in tudi nikdar ne bode pustilo nositi hlač brezvestnim, obrekljivim in vladoželjnim klerikalnim farizejem. J. Brut. Is Celja, 16. aprila. .Lastni dom", registrovana delavska stavbena zadruga i omejeno zaveso v Celju, je naslov novemu društvo, ki se je ustanovilo. To društvo razpošilja naslednjo okrožnico: Vaša Blagorodje! Delavsko vprašanje ja danes na dnevnem redu. Nohti politik in noben državnik na mora danes odtegniti svoja pozornosti in skrbi delavskemu stanu, da se isto povzdigne, in da se istemu zagotovi človeka dostojno življenje. Ena največjih kalamitet delavskega stanu so pa navadno slaba in nezdrava stanovanja, katera fizično uničujejo delavce same ter polagajo kal hiranja in pogina njihovemu zarodu. Začela se je torej splošno obračati skrb na pripravo primernih zdravih stanovanj za delavce. Da je tudi pri nas nujno potrebno zdravih delavskih stanovanj, spoznava celo naša vlada, ter je presvetli vladar v svojem prestolnem govoru dne 4. svečana 1.1. to posebno povdarjal, rekoč, da je priprava zadostnega števila cenib, etičnim in bigije-nifinim zahtevam zadostujočib stanovanj za širne sloje delavskega prebivalstva živo čutena potreba, ter da vlada ne bode zamudila stopiti pred državni zbor s predlogi, kateri bi tem zahtevam prišli v okom. Potreba za zdrava stanovanja obstoji tudi za slovenske delavce. Ali skušnje učijo nas Slovence, da se spomni vlada na nas le jako pozno, in da smo izgubljeni, ako čakamo na vladno pomoč. Za nas Slovence je v veljavi le načelo: .Pomagaj si sam, in Bog Ti bode pomagal!" To je bil tudi namen, da smo osnovali v Celju .Lastni dom", delavsko stavbeno zadrugo z omejeno zavezo, ki naj bi raztezala svoj delokrog po okrožjih celjskega in mariborskega okrožnega sodišča. — Zadruga ima namen, svojim zadružnikom-delavcem postavljati .delavske hiše" za eno obitelj z dvema ali tremi sobami, s kuhinjo, jedilno shrambo, ter z malim vrtičem v skupni meri 200 štirjaških sež-njev. Hiša se izroči zadružniku po vplačilu 10% zneska njene vrednosti ter proti plačilu mesečne, dogovorjene vsota za obre-stovanja in amortizacije, tako da se po določeni dobi let hiša popolnoma izplača ia pride v neomejeno last delavca zadružnika. Denarna sredstva zadruga so v prvi vrsti deleži zadružnikov, ki so določeni na 20 K, vendar pa sme vsakdo tudi vzeti po več deležev — po 5, 10 in še več. Da nam bode mogoče namen zadruge .Lastni dom" popolnoma doseči, da se nabere pričetna glavnic?, si usojamo vabiti Vas k pristopu s prošnjo, da vzamete po več deležev ali naklonite za fond v društvene namene primeren prispevek kot dar. Priložimo pravila ter pristopni list, katerega slednjega nam izvolite vrniti podpisanega z zaznambo števila vzetih delo-žev. — Za pošiljatev deležev in pristopnine (ki iznaša 2 K) izvolite porabiti priloženo poštno hranilnično položnico. Pričakujemo, da bodete z ozirom na velevažen in človekoljuben namen tej zadrugi ne le sami pristopili, ampak isto tudi priporočali v krogu svojih znancev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. aprila. — Osebna vesti. Davkar v Črnomlju g. Fran Pred al ič je premeščen v Logatec, davkar v Logatcu g. Josip F e r 1 i č v Višnjo goro, in davkar v Višnji gori g. Kamilo Murgel v Ribnico. — Lepa Igrs oigu-migu se začne sedaj mej Ploj Spinčičevim in Susteršič Sza-jerjevim klubom. Drug drugemu bodeta skušala odtrgati kacega člana. Iz reškega .Novega Lista", ki ima, kar naravno, prijateljske zveze eSpinČičem, posnemamo, da je hrvatsko slovenski klub vzel na muho dr. Berkea in Žičkarja in ju hoče pridobiti za to, da se ločita od Šusteršiča. V ta namen, in da jima olajša prestop, zatrjuje .Novi List", da Hrvatje na noben način ne pojdejo v centrom, da torej tisti, ki žele združenja, morajo priti v hrvatsko slovenski klub. Bomo videli, kako se konča ta igra. Z Žičkarjem pojde po nali sodbi težko, ker ta stoji pod komando mariborskega škofa, z Berksom pa pojde prav lahko, to se pravi, ako ima vitez Berke Se vedno več zaupanja do .Celjske posojilnice" kakor do Šusterši-čeve .Ljudske posojilnice". — Dlka šusteršioevege kluba, načelnik poljskih poslancev v .Slaviaches Centrom", prodali oča Tomaž Ssajer, se je silno razjezil na nekatere poslanca is Galicija, ki so v poljske liste zanesli poročila o njegovem pijančevanju in o škandalih, ki jih je oča Ssajer v pijanosti vprizoril v ne- kih dunajskih gostilnah. Tako se je razjezi oča Szajer, da je poslanca dr. D a n i e 1 a k a tožil radi žaljenja na Časti. Toda oča Szajer menda ni vedel, da je pri taci h tožbah dovoljen tudi dokaz resnice, kajti spreletela ga je neki nova nevolja, ko je slišal, da hoče dr. Danielak nastopiti dokaz resnice, da je Szajer notoričen pijanec in raz grajač. Kakor čujemo, pridejo pri ti ob ravnavi prav interesantne stvari na dan Umejs se ob sebi, da se bomo zanimali za to obravnavo, saj je oča Szajer pobratim dr. Šusteršiča, Vencajza in Žitnika. Kofopr&vi prebrisanec in vreden tovariš imenovanih treh slovenskih poslancev, se pa Szajer tudi ne ženira, da časih svoje lastne klubove tovariše — blamira. To se je zgodilo pri tistem slovečem Szajerjevem predlogu, s katerim je zahteval samo 210 milijonov za Gališko. Szajer je prišel takrat najprej k maloruskemu kiubu in prosi', da podpišejo člani njegov predlog, naj država da 2Q milijonov kron za regulacijo galiških rek in 10 milijonov kron za gališke ceste. Malo-ruski klub je Szajerju rekel, da njega člani tega popolnoma nemotiviranega predloga, ki s« jim zdi sama „farbarija* volilcav, ne morejo podpisati, kvečjemu ako ga poprej podpišejo drogi, in sicer tudi poslanci, ki niso iz Galicije. Ssajer je to pripo-znal. Na3leduji dan je zopet potrkal pri maloroskem klubu, češ, da so dr. Šuster Šič in drugi člani .Slov. centroma" njegov predlog že podpisali. Zdaj se narodni Malt rosi seveda niso mogli več ustavljati, sicer bi jih bili Szajörjevi pristaši grdo obreko vali pred voMci, in tako so, če tudi neradi podpisali dotični predlog. Kako pa so naslednji dan gledali, ko so dobili v roke tiskani predlog Szajerjev in videli, da je Szajersam,kojeimelpodpise, svoj predlog .popravil", in sicer tako, da je zahtevano svoto 20 milijonov izvišal na 100 milijonov, zahte vano svoto 10 milijonov pa na 110 milijonov. Seveda se je vsa zbornica smejala temu predlogu, še bolj pa tistim, ki so ga podpisali. Malorusi so vsled tega naravnost nepoštenega postopanja Szajer-jevega sklenili, da temu .ljudskemu zastopniku* sploh ničesar več ne podpišejo, dr. Susteršič in njegovi tovariši pa so Szajerju to njim storjeno blamažo velikodušno odpustili, misleč najbrž: Saj je vse jedno, kaj je Szajer predlagal; cn pomaga nam volilce .farbati" s predlogi, ki pojdejo vsi od kraja v kcš, zakaj bi mi ns pomagali njemu. Res .lepa* družba je zbrana v .lepem" klubu! — Poštni uradi in ,,Rodoljub". Nedavno tega smo sporočili, da se je neki poštni urad predrznil za Rodoljubove naročnike tja došle številke tega lista samo voljno vrniti našemu upravništvu z opazko .Nazaj — se ne sprejme". Proti temu 88 je pritožilo upravništvo na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, ki je s hvalevredno točnostjo odredilo takoj natančno preiskavo. Ta preiskava je dognala, da se je poštni urad v Novi vasi pri Rakeku v resnici predrznil vrniti upravništvu desetim naročnikom poslane iztise .Rodoljuba", ne da bi bili isti odklonili sprejem. Poštno in brzojavno ravna teljstvo je našemu upravništvu naznanilo, da se je .proti c kr. poštnemu uradu v Novi vasi pri Rakeku radi tega najstrožje uradno postopalo" ter je ravnateljstvo tem povodom potrebno ukrenilo, da se slične, obžalovanja vredne nepostavnosti v prihodnje temeljito zaprečijo". Jemljemo to naznanilo z zadoščenjem v vednost. — Poraz dre. Gregorčiča. Voditelja goriških klerikalcev, dra. Antona Gregorčiča, je zadel hud poraz. .Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" ga ni več izvolilo predsednikom, ampak je mesto njega izvolilo dra. Turno. .Gorica" se vsled tega kar peni jeze, in to je umljivo, saj je prememba v društvu za dr. Gregorčiča jako hud udarec. — Ramanja na Sv. Ooro pri Gorici, ki je neslo prirediteljem tako lep Čisti dobiček, 387 gld. ali 774 kron, daai so se romanja udeležili večinoma same revne ženioe, je tndi v Gorici obudilo nekoliko pozornosti. .Soča" je zabeležila nekaj značilnih momentov. Romarji so odšli iz Gorice do Solkana deloma z vozom, (to se pravi, peljali so se tisti ki so petični) večinoma pa so šli peš in sicer od Gorice na Sv. Goro. V Solkanu jim ja bral ljubljanski Škot mašo. Mej tem, ko aa ja ljubljanski škof gostil pri kardinala, mej tem so postarne ženice celo ob palicah tavale utrujene po mestu in proti kolodvoru. Romarji so bili pa večinoma kmet-skega stanu, Ljubljančanov je bilo mej njimi prav malo. Izmed tah je morala biti popoldne družba v hotelu aPri treh kronah", ki je pridno nemSkutarila kakor da bi ee bali ti ljudje govoriti slovenski v Gorici. Nekega Ljubljančana, ki Živi že dolgo v Gorici, je to razjezilo, da je bil ves nejevoljen na svoje rojake, češ, da mu ti Škofovi pobožnjaki ponemčijo §e glavno mesto Slovenije — Potrjena obsodba. V članku „Ali je dovoljeno duhovniku lagati pred sodiščem" amo zadnji petek poročali, kako sta bila kaplan Kcstanjevec iz Rečic« in vodja renskega konsuma v Gornjem gradu obso jena, ker sta napadla in pobila necrga obrtnika, ki ni storil druzega nič, kakor da jima je zaklical .živio Hribar", kako sta to tajila pri prvi obravnavi, sklicujoč se jeden aa Boga v nebesih kot pričo, drugi, käplan, pa na svojo častno besedo, iu kako sta na posled v svojem prizivu vse priznala. Pri-zivna obravnava v tej zadevi se je vršila jainolo soboto pri okrožnem sodišču v C*5ju. Sodišče je pritožbo zavrglo in potrdilo prvo obsodbo v Gornjem gradu v celem obsegu. Kaplan Kostanjev&c postane zdaj gotovo vsaj dekan. — Srbski gostje v Ljubljani. Včeraj popoldne in danes so posetili naše mesto aa svojem znanstvenem potovanju srbski gostje: g. Borislav B Todorovic", ravnatelj srbske kraljeve trgovske akademije v Belerngradu, profesorji g. Milorad Petrovič, g Branislav B. Todorovid, g Ata-casije M. P o po vi d ing. Mirko Mivovic in več trgovskih akademikov. Prebivali so v hotelu „Lloyd". — Notico ..Prešernove pesmi v volapiiku" v včerajšnji številki .Slovenskega Naroda" moramo ▼ toliko popolniti, da je prevedel v volapük pesmi .Strunam" in .Dekletom" naš rojak g. Avgust Pokom c kr. oficijal v. p. in da bo dal polagoma vse te pesmi na svetlo. Prela gatelj sodi. da se bodo potom volapiika s Preširnom seznanili po vsem svetu, kajti list „Volspükabled lezenadik" se čita v Avstriji, Angliji, Ameriki, Aziji, Avstraliji, äalje v Belgiji, Bolgariji, Braziliji, na Danskem, v Franciji, na Fmskem, v Holandiji, Italiji, Indiji, Kini, Lotaringiji, Mehiki, na Nizozemskem, v Nemčiji, Ogerskem, Portugalskem, Rusiji, Skandinaviji, Švici, na španskem. Seveda so v vseh teh državah le precej redko sejani tisti, ki razumejo bla gcglasni .volapük". — Poročil se je v Gorici učitelj in znani glasbenik g. Ernest Sirca z gospo. Marijo Čebularjevo, hčerjo prof. Čebu larja v Gorici. Čestitamo! — Strela je udarila, kakor smo že na kratko poročali, v torek 16. t. m. popoldne v staro hišo g. župana Fr. Košaka na Gr o 3upljem. Streha je popolnoma zgorela; da ogenj ni večje škode napravil zabranili so naglo ljudje, in na pomoč prihiteča šmarij - ;a požarna bramba. Ravno pod streho vedrih" so trije delavci, enega med njimi je strela tako omamila, da je nezavesten obležal. Otel smrti ga je hitro prihitevši ::dravnik Bolnik bode okreval. — Vinarska zadruga v Novem mestu ima svoj ustanovni občni zbor dne 1. maja. — Zavedna mladina. Celjeka »Domovina" poroča, da so fantje iz občin Muiščak in Oceslavci vrnili okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru pozivnioe na nabor, ker so bile iste nemške. Posnemanja vredno! — Podravska podružnica „sloven-skega planinskega društva" s sedežem v Rušah se je ustanovila na velikonočni ponedeljek za mariborsko, slovenjegraško, ptujsko, ljutomersko, Upniško in deloma celjsko glavarstvo Ustanovni shod je volil v odbor tele gg : Frana Grizolda, Mihaela Sernca, Vink. Glaserja, Davorina Lesjäka za Ruše; Ivana Ko-privnika, Alojzija Bahovca za Maribor; dr. N. Brumena za Ptuj; dr. N. Grossmanna za Ljutomer; Svitoslava Hauptmanna in Frana Škofleka za Kozjak; Petra Novaka za Slovensko Bi atrico in Hinka Dobnika za Konjice. Namen društva je, spoznati slovenske gore m planine, olajšati potovanja po njih, prirejati zbore, shode, skupne izlete, potovanja in veselice, napravljati, popravljati in zazna-Bienovati pota z napisi in znamenji ter skrbeti za zavetišča in koče. Društveno delovanje ae prične takoj, in sicer z zazna menovanjem najpotrebnejših potov na Pohorju in Kozjaku. Rojaki, ki imata količkaj ljubezni in ponosa do slovenskih planin, pristopite v obilnem Številu novemu društvu, da bode moglo uspešno delovati. Naše druStvo sprejem!je v svoje okrilje radostnim srcem vsacega poštenega Slovenca ter ne pozna strankarstva. Vse dopise in udnino je pošiljati pod naslovom: .Podravska podružnica slovenskega planinskega društva v Rušah pri Mariboru". Uitanovniki plačajo jedenkrat za vselej 30 gld., navadni udi pa 3 gld. na leto. Vsak član dobi tudi brezplačno mesečnik .Planinski Vrstnik". Kdor izmed udov želi društven znak, naj to izrecno pove. — Samomor ljubljanskega delavca na Dunaju. Kakor smo že poročati, našli so dne 16 t. m. zjutraj na Dunaju, Maria Thereaienpl3tz, ob tovorni cesti v grmovji truplo neznanega človeka, ki si je brez dvoma sam končal življenje, ker so našli v njegovi bližini stekleničico s strupom. V ž«pih mrtveca so našli veS vizitnic na ime Adolf Cmpermaoa in krojaško znamko „Josef Pettauer, Laibach" ter več vstopnic v ljubljansko deželno gledališče. Takoj se je dognalo, da je samomorilec krojaški pomočnik Alolf Cimperman, rojen leta 1882 ca Turjaku in tjekaj pristojen, kateri je nekaj časa delal pri krojaškem mojstru Josipu Pettauerju in v zadnjem času do sobote zvečer pa pri krojaškem mojstru Iranu Potočniku. V soboto zvečer mu je mojster izplačal zaslužek, in on je vzel svoje orodje, odšel in se ni več vrnil. Stanoval je v Križevniških ulicah št 7 skupaj s svojim bratom, ki obiskuje tukaj peti gimnazijski razred. V nedeljo sta bila še z bratom do večera skupaj. Okoli 8. ure sta prišla domov in Adolf Cimperman je vzel uro in verižico iz žepa in jo odložil, vzel drugo kravato in je spet odšel iz stanovanja, rekoč bratu, da se gre malo sprehajat. Vrnil se ni več. Ponoči se je od peljal s poštuim vlakom na Dunaj. Iz Mfirz-zuschlaga in iz Dunaja je poslal bratu razglednici, ne da bi bil s kako besedico omenil, kaj namerava storiti. Tudi svojim starišem na Turjaku menda ni nič sporočil, da pojde ca Duaaj Kaj je mladega človeka podilo v smrt, je neznano. Povedal ni tega nikomur ia tudi pisal ni. Najteže ae mu je zmešalo. — Prijeta tatica. Danes dopoldne so prijeli neko Heleno Pibernikovo, baje po-sestnico v Črnučah, katera je ukradla pro dajalki Mariji Drofenikovi v Medenih ulicah 63 metrov kotenine in 14 metrov blaga za hlače. Kotenino je bila srečno odnesla in shranila v Ferlinčevi gostilni. Ko je ukradla drugo blago i a je hotela odnesti, so jo z«-pazili in tekli za njo, ker je bežala. Tatica je vrgla blago v stran in je zbežala v žen-klavško cerkev, kjer so jo ujeli in izročili policiji. La ta pa jo je menda poslala na Žabjek. — Prijeli in zsprli so včeraj delavca St. Z, ker je bil v policijskih listih zaradi poneverjenja ali goljufije zasledovan. — Izgubljene stvari. Na poti od Marijinega trga, po Spita'skih ulicah, do stolne cerkve je izgubila neka dama ere brno verižico z več obeski. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. aprila kaže, da je bilo novorojencev 23 (a 3415 °/oo), mrtvorojenec 1, umrlih 30 (=44 55 °/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 3 vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 17. Mej njimi je bilo tujcev 17 (=566°/,), iz zavodov 22 (=73 3°, 0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za Skarlatico 4, za vratico 3, za noricami 3, za ušenom 1 oseba. * Učitelji v državnem zboru. V drž. zboru sedi 8 učiteljev. Ti so: Jožef Černj, narodni socialist, za Jičin; Jožef Kasper, nemški radikalec, zaTrutnov; Jan Draxler, nemSki nacionalec, za Bregenz; F. Schrei-ter, nemški radikalec, za Ljutomeftoe; Kari Seitz, socialni demokrat, za Korneuburg; Jožef Sokol, Mladočeh, za Pardubioe; Mart Turnherr, nemški antisemit, za Feldkirch in Jan Vajtyka, Član poljskega kola za Krakov. * Panika v cerkvi. Iz Budimpešte poročajo, da je prejelo v frančiškanski cerkvi minolo nedeljo več sto deklet prvo obhajilo, Vsa so bile v belih oblačilih a pajoolani. Nakrat ae ja nekemn dekletu ob aveči vžgal pajčolan in hipoma ja bilo vse dekla v plamenu. Nastala ja strašna panika. Vse je bežalo iz oerkve. Več oseb, zlasti otrok, je bilo pohojenih. Župnik pa je rešil goreče dekle, ji odtrgal gorečo obleko in z rokami pogasil ogenj. Ko ae je občinstvo pomirilo, ee je obred nadaljeval. Pogumnega župnika hvali vse časopisje. * Za rešitev damoralizovanih otrok se je v Londonu ustanovilo društvo, ki ima namen dajati nedospelim hudodelnikom in nravno propali mladeii delo in zabavo Sešteli so, da je takih otrok v Londonu nad 150.000. Dekleta so slabša cd dečkov. Ta mladi proletarijat se živi večinoma s tatvino in drugimi hudobijami. Novo društvo, v katerem so tudi znamenite osebe, hoče ustanoviti za take otroke rešilnice s čitalnicami, delavnicami in igrališči. * Morilec s harmoniko. Is Pariza poročajo: V Villettu so 1. aprila na ukaz državnega pravdništva prijeli delavca Ivana Daussmanna iz Offenbacha, prav ko je v gostilnici sredi veselih gostov veselo igral na svoji harmoniki. Daussmann je pravi mojster na tem primitivnem instrumentu, in Francozi so navdušeno plesali cb godbi nemškega harmonikarja. Ali policisti so ga zgrabili in odvedli na polioijsko prefekturo. Daussmann je igral, stopajo med dvema redarjema, ves čas nemško vojaško korač nico in truma ljudij je šla smejo za njim. No; veseli harmonikar je kriv — bratomora ! * Pri medvedih na posetu. Iz Mal rida poročajo: Slabe ure je prestal 301etni pastir Pedro Garcia v okolici Pamplone, ure, katerih gotovo ne pozabi nikdar. V gorovju je snežilo, in besen vihar je divjal po cesti, četudi je hitel pastir domov, ali vsaj pod streho, kolikor je mogel, ga je vendar-le zeblo tako, da je že omagoval in videl pred seboj smrt Ves utrujen se je zatekel sredi gozda v neko jamo, da bi bil varen pred snegom, mrazom in vihsrjem. Kmalu pa je začul od vhoda sem čudno godrnanje, takoj na to pa je stopila v otlino velika medvedka s svojimi mladiči. Medvedka je legla in začela dojiti svoje malčke. To je bila vsekakor zanimiva idila, a pastirju so vstajali lasje in tresel se je kot Siba na vodi. Jedva je sopel, da bi ne opozoril na-se medvedov, ki bi ga nedvomno napadli in raztrgali. AH imel je srečo: medvedka in medvedki so trdno zaspali, pastir pa je prečni vso noč. Zjutraj je medvedja družina zopet zapustila otlino, pastir pa je zbežal za njimi in se rešil domov. Seveda love sedaj lovci medvedko in medvedke. * Ljudožrci na morju. .Newyork Herald" poroča: Jadrenik .Angolo" je zapustil 17. oktobra 1900 pod vodstvom kapitana Crookerja luko Cavite na Filipinih s smerjo proti Singaporu. Šestega dne ponoči je vrgel vihar ladijo ob akalo, da se je jadrenik razbil. 27 mož se je hotelo rešiti s Čolni, a požrli so jih takoj valovi. Drugi so se vzdržali na vrveh jamborjev do jutra. Druzega dne je bilo morje mirno, in naredili so si iz ostankov ladije dva plava. Pet mož je Slo na manjši plav, 12 mož, med njimi kapitan, pa na večji. Že v drugi noči se je potopil mali plav, ker so se razvezale vrvi. Večji plav pa je plaval 25 dnij po morju tjä in sem noseč 12 ob upanih mož, ki niso imeli pri sebi nobene hrane. Živeli so se z morskimi rastlinami, jeli svojo obleko in sneli celo usnje svojih črevljev. 25. dne pa se je vsled mirnega morja ustavil docela, in tako so stali nesrečniki sredi morja nepremično. V tem strašnem položaju se jih je lotil obup, in nekateri so res zblazneli. Neki Francoz je zgrabil veslo ter razk'al z njim glavo tovarišu. Nato si je uteSil žejo z njegovo krvjo. Ko je hotel začeti zreti njegovo meso, so vrgli tovariši truplo v morja. Drugega dne pa je hotel Francoz ubiti zopet nekega tovariša. Ker ga v njegovi besnosti niso mogli ukrotiti, so se ga rešili s tem, da so ga ubili. Njih lakota pa je dosegla vrhunca Vrgli so se torej na truplo ubitega Francoza in ga jeli. Nato so ubili vsak dan enega izmed sebe. Trije mornarji so se vrgli iz strahu pred ubojem sami v morje. Po 42 dneh sta ostala le še dva. In opazovala ata lačna in žejna drag drugega ter kakor dvoje krvoločnih zverij pazila na trenotek, kdo bode mogel ubiti druzega. Bila sta že malone blazna. K sreči sta zagledala v bli zini zemljo. Z vso silo sta veslala in dospela na zapuščeno obrežje. In prišla sta do divjih Malajoev, ki ao jima dali jesti. Čas nekaj dnij pa ata videla ladijo, katero sta priklicala, da ju je pripeljala v Singa-pore, kamor sta bila spočetka namenjena. Rešena dva mornsrja se pišeta M a t i c o r a, ki je Španec, in Johansen, rodom Šved Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. aprila. Vest, da je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand prevzel Protektorat bojevitega klerikalnega društva „Katholischer Schulverein" je sama na sebi obudila v vseh političnih krogih silno senzacijo. Ta senzacija je pa postala še večja, ko je „Vaterland" naznanil, da je nadvojvoda Fran Ferdinand de-putaciji katoliškega Schulvereina rekel, da že dolgo časa z veseljem zasleduje delovanje tega društva, da pripoznava in odobrava politiško in versko stremljenje tega društva zlasti z ozirom na gibanje „proč od Rima", ki je zajedno tudi gibanje „proč od Avstrije", in se zato ne more dosti pobijati. Društvo naj bo prepričano, da mu ne bo nadvojvoda protektor samo po imenu, ampak da ga bo tudi dejanjsko na vso moč podpiral Že sinoči se je izvedelo, da pride ta nastop nadvojvode Frana Ferdinanda danes v parlamentu na razgovor. Pozno ponoči so bili vsi ministri pozvani, da pridejo zanesljivo danes ob pol 11. uri dopoludne v parlament na sejo ministrskega sveta. Ta se je tudi vršila. Koj začetkom današnje seje so vsi nemški nacionalci podali interpelacijo na dr. Koerberja, če mu je izjava prestolonaslednika znana, če je bila storjena z njegovo vednostjo in kaj misli v očigled te izjave storiti. Nemški radikalec Herzog je potem prečital omenjeno poročilo „Va-terlanda". Pri vsakem odstavku nad-vojvodovega govora so nemški klerikalci burno pritrjevali. Ko je potem Herzog kritikoval nadvojvodov govor, mu je levica prtrjevala, in culi so se tudi ostri, proti nadvojvodi naperjeni medklici. Ministrski predsednik je takoj odgovoril na ti dve interpelaciji. Rekel je, da vlada o nadvojvodovi izjavi ni ničesar vedela, da je ta izjava oseben akt nadvojvodov, da je v njej izraženo samo zasebno mnenje nadvojvodovo in da vlada ne prevzame odgovornosti za to izjavo. (Wolf: Prestolonaslednik mora previdnejšo govoriti) Ministrski predsednik je ob jed-nem izrazil svoje obžalovanje, da se ta zadeva ne razpravlja s tisto obzirnostjo, ki gre članom cesarske rodbine v vsakem slučaju. Nemški poslanci so ministrskemu predsedniku viharno ugovarjali. Mej klerikalnima poslancema Treuinfelsom in Schachin-gerjem je prišlo pri ti priliki do hrupnega renkontra. Wolf je na izjavo ministrskega predsednika zaklical: Na to je samo jeden odgovor: Proč od Rima! — Nemški nacionalec M a 1 i k je predlagal, naj se o odgovoru otvori takoj razprava. Glasovalo se je po imenih. Malikov predlog, da se otvori debata takoj |o tem odgovoru je bil s 160 proti 149 glasom odklonjen. — Za tem je Klofač vprašal zborničnega prezi-denta, če hoče posredovati, da bo domobranski minister odgovoril na interpelacijo glede nadporočnika Budinerja, ki ga Klofač dolži, da je necega vojaka ranil. Klofač je trdil, da so se zgodile lumparije, F r e s s 1 pa je vpil: Sramota vladi, ki pusti vojake moriti. Na to je zbornica prestopila na dnevni red in začela razpravljati o noveli k pristoj-binskemu zakonu. Dunaj 18. aprila. V parlamentarnih krogih se govori, da dobi deželni glavar gorenjeavstrijski dr. Ebenhoch komturski križec Franc Jožofovega reda. Bruselj 18. aprila. Krüger je raznim deputacijam rekel, da so vesti o skorajšnjem koncu vojne v Južni Afriki neosnovane, in da je slej kakor prej geslo vseh Burov: Svobodo ali smrt. London 18. aprila. Iz Pekina se poroča, da je tisti del cesarske palače, v katerem je stanoval grof Waldersee, do tal pogorel. Waldersee je moral skočiti skozi okno, da se je rešil. General Schwarzhof se pogreša; bržčas je zgorel Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji t, Wippllngewtraese št. 30, , Januehof V I. četrtletju 1901 je bilo vloženih 1885 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 4851000—, izmej katerih je bilo izdanih 1548 polic za zavarovalno svoto K 3 824.000 —. V L četrtfetji zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice, so znašale okroglo K 1,167 000—, zapadla izplačila K 680000—. Od početka zaveda se je izplačalo K 46,689000—. Pojasnila d*je (798) podružnica za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, „Janushof". Glavni zastopnik za Kranjsko se išče. Javna zahvala. Odbori ženskih podružnle družbe m. Cirila In Metoda izrekajo tem potom svojo prisrčno in najiskrenejšo zahvalo narodnemu občinstvu, da je s svojim velikim po-setom ter s svojo vzorno požrtvovalnostjo pripomoglo veselici v nedeljo do toli krasnega moralnega in gmotnega uspeha. Izreka pa svojo posebno hvalo vsem onim činiteljem, ki so nam s svojim dejanskim trudom in neutrudnim, nesebičnim delom pomagali, veselico prirediti in jo izvršiti na tako vsestransko zadovoljstvo. Zahvaljujemo se slav. narodni čitalnici za prepustitev prostorov, slav. uredništvu „Slov. Naroda", ki je s svojimi oznanili in noticami toli ljubeznjivo opozarjalo na naSo veselico ter izreklo o njeni izvršitvi toli laskavo priznanje. Zahvaljujemo ee blag. županu Iv. H ri b a r j u, da je imenom občine prepustil brezplačno električno razsvetljavo in okrašenje dvoran z razstlicjem mestnega vrta, odboru dramat. društva za prepustitev garderobe, gospodom pevcem pod vodstvom g. A. Razingerja za prelepo petje, g. Janku Kersniku in g. Al. Ciuhi za arrangement soban. slav. ferijalnemu društvu „Sa v i* za izvrševanje zabavnega vsporeda in za prireditev razstave, nadalje tvrdkam Lav. Schwentner in Jos. Petrič ter K. Till za njih darove, takisto tvrdki Šumi za njena darila, nadalje g. F. Ks. Šouvanu in g. Wieder ju za cvetlice. Zahvaljujemo se g. Paternostru za uprizoritev pan-tomine „Možičeku. g. dr. M. Zamiku za lepo predavanje in pomoč pri vsporedu, g. juristu Svetku za prijazno sodelovanje, slav. meščanski godbi za lepo in ceneno igranje, vsem ve-lecenjenim gospem, gospicamin gospodom, ki so se požrtvovalno trudili pri pantomimi, pošti, pri paviljonih in v prodajalnicah ter končno po-st.režljivemu restavraterju g. Masaryku. Vsem skupaj izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalnost. V Ljubljani, dne 18. aprila 1901. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Meteorologičnc poročilo. Viiin» n»d morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 7S6-Ö na. Stanje! g 9 Cas opa- baro-i |> j y t : zovanja metra | g g v mm.i g S Nebo a" ■2 S 17 j 9. srečer 18 733 4 68 al. svzhod del. jasno1 d 7.3jutraj I 733 6 2. coool i 737 4 3-4 si. jug I jasno g 113 p.m.svzh. oblačno o Srednja včerajšnja temperatura 4'9°, normale: 10 0°. Dunajska borza dne 18. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9835 Skupni državni dolg v srebru .... 98 — Avstrijska zlata renta....... 11785 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 97'45 Ogrska zlata renta 4°/0....... 117-65 Odrska kronska renta 4s/0..... 92-95 Avstro-ograke bančna delnice .... 1682 — Kreditno delnice......... 701 •— London vista.......... 240" 20 NcmSki državni '-"uikovci za 100 mark. 117*65 20 mark............ 2351 20 frankov........., . 1908 Italijanski bankovci........ 90 55 C. kr. cekini.......... 1132 Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Josip Zotter stud. juris danes ob ',,12 uri dopoludne po dolgi in mučni bolezni previden b bv. zakramenti za umirajoče v 31. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega bode v petek dne 19. t. m. popoludne ob 4. uri. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ribnici, dne 17. aprila 1901. Joalp in Katarina Zotter, starši. — mak s Zotter, c. kr. davčni pri-(807) stav, brat. Mesto posebnih naznanil. Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja povodom smrti našega dragega sina, oziroma brata in svaka, gospoda Eduvarda Špan c. kr. poštnega asistenta kakor tudi za poklonjene vence in mno-gobrojno spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku izrekamo vsem udeležni-kom svojo najsrčnejšo hvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. višjemu poštnemu ravnatelju ter gospodom uradnikom in uslužbencem najprisrčneje. V Ljubljani, dne 18. aprila 1901. (802) Salujoöi ostali. Zahvala. i Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo, kakor ob smrti našega drazega soproga, oziroma očeta, brata in sina, gaopoda Martina Dežela trgovca, posestnika peka in gostilničarja ter za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, vsem ki so prišli od blizo in daleč, kakor tudi vsem daro-vateljem krasnih vencev izrekamo tem potom iskreno zahvalo, osobito preč. duhovščini, gospodom meščanom, ki so svetili, slav. društvom „Sokol", požarni brambi in veterancem, zlasti pa pevskemu zboru za ginljive nagrobnice, sploh vsem, ki so pripomogli, da Brno truplo dobrega ranjcega na tako lep način izročili materi zemlji. I (808) Idrija, dne 15. aprila 1901. Žalujoči ostali. Zopet na prodaj! ..■ Jt:hlj»ii»ki Zvon« vseh 20 letnikov (1881 do 1900) skupaj ali posamezno, letnik gld. 2*50 In vliji*. po redfeofiti letnikov. Ker se „Lj. Zv." kompletno vseh 20 letnikov sedaj že zelo težko dobi, naj se oni, ki ga žele*, takoj ^oglasijo. Iz prijaznosti posreduje Ivana llonao-a trgovina s papirjem v ljubljeni. (780—2) Css. kr. avstrijska ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhcd iz I^ubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Aastetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoladne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Belj.-k, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijino vare. Heb, Franzuve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočev e. — Ob 1. uri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 in zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v L' iblj&no juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjitraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsk. a, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran/'nsfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiu*, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob H. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mssta is Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 'J. uri 32 ia popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 26 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v IJubljano drž. kol. Iz Kanmu.». Mešam* vlaki: Ob 6. un 49 m £ večer, ob 11. uri 6 m dopoiudae. ob 6. uri 10 m zjutraj. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41;, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot n« mesec v zvezkih ter stoji ▼se leto 9 K so h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 22 Za vse neavstrijske deiele 11 K so h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Närodna Tiskarna" v Ljubljani. r 0 G££<£T*k Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. (7i4i-3) OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda. OVHilim (*■'•■■»«*') se preganja najbolje z Wiuiuiii razpršilnim aparatom VINDOBONA . 8iatem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Patent Fran V*-«-li%il<-. Tovarna za vinogradniško orodje, kletarske stroje in kovinsko blago I (799—1) UunaJ, V. I, CjirfeMMffUMM«* 14 C Izurjene šivilje za obleke in učenke ae takoj sprejmejo (806—1) na Sv. Petra cesti št. 12# pri tleh. Trgovski pomočnik ae sprejme m 15. Junijem t. 1. v trgovino z mešanim blagom. Isti mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v pisavi in v besedi. Hrana, perilo in stanovanje prosto, plača po dogovoru. Ponudbe direktno na tvrdko Janko Popovi« v Cerknici. (791—2) Izdelovanje bičev in hlačnih jermenov. Fran Ptačnik i7M~4) Visoko myto (Hohenmauth), Češko. Mesarska obrt dobro idoča odda se takoj v najem. Pojasnila daje lastnica Ivana Bat s v Litiji. (804-1) Mokarija z vso potrebno opravo (štelaže, posoda itd.) odda se takoj v najem. Natančneje se izve v slaščičarnici J. Zalaznika na Starem trgu. (785—3) Na mestnem trgu št. 8 v III. nadstropju se oddasta 2 meblovan" mesečni sobi s 1. majem t. I. — Razgled na Glavni trg.