20. julij 1993
Študentski časopis za civilno družbo
cena: 1 3O SIT
10-11   Ljubo Sirc - S10venija naj se kuha v lastnem švicu
8-9      1968/11 - zakaj|i&Ke borili naši profesorji
2         Edo Ravnikar AJkbiis imajo denar samo barabe
32-33   Jonas Z - ni mflRPjSga, da bi fukal najstnice
•^i
'I \rlLj
Priporniški dne^i^^julljaln^lfi^ ZA diktaturo v^lojvoifii e ena Jugoslavija!
DRUGE SVINJEISTA KORITA
M.C.:Včasih je obstajala mafija in civilna družba, danes pa obstaja mafija brez civilne družbe. Nekaj mafije se je rekrutiralo iz civilne družbe, obratno najbrž ne. EDO: Civilna družba bi se morala postaviti v bran, drugače se z mafijo ne da opraviti. Kam je izginila... ne vem. V nekem smislu se je institu-cionalizirala. Nekoč je obstajala neka civilna družba s svojimi zahtevami, prišla je na oblast in se pokvarila, zgu-bila bazo in sedaj binglja v zraku. Smešno je to, da je to storila na tako neroden način, da je izvisela na obeh koncih - v civilni družbi in tudi tam, kamor se je hotela prisliniti. M.C.: Torej so svinje in korita ostala ista?
EDO:      Svinje so zmeraj druge, korita so zmeraj ista. M.C.:      Ampak     Slovenija     ni doživela takšnih čistk kot Ceška, Hrvaška...
EDO: Hrvaško imam sicer rad in si želim dobrih odnosov s sosedi, ampak Hrvati so stvar izvedli skrajno primitivno, čisto po balkansko; Čehi so to naredili čisto drugače, elita je odletela bolj na Češkem kot na Hrvaškem, pa še to je vprašljivo. Kot je tudi vprašljivo, katera elita je bila sposobnejša. Morda je bilo storjeno veliko škode. To je tudi naš problem. V Kavčičevih časih sem bil vaših let, recimo. Premišljevali smo, kam naprej, potem pa je prišel puč, ki je pometel inženirsko elito in politično opozicijo. V dvajsetih letih nisem videl nobene inženirske elite pri koritu, morda le psevdo elito. Z zamenjavo ničesar ne ogroziš, povzročiš le nekaj stisk, sistem pa ostane. To so storili Čehi, da ne gov-orim o Hrvatih. Čeprav so Čehi še vedno na boljšem, ne bom rekel, da zaradi bližine Zahoda, ker je ne jem-ljem preveč pozitivno. M.C.: Evropa išče kolonije. EDO: Vednojih je imela in še vedno razmišlja na kolonialen način. Evropa je ogrožena in relativno zaostala. Sama s sabo ima probleme, ki jih ne zna rešiti - Nemčija ne more obvladovati svojega vzhoda, cela Evropa ne obvladuje svojega vzhoda, kar je zanj dobro.
M.C.: Združitev Nemčij je bila najbrž napaka.
EDO: Za Nemce ne, ker so nacionalisti. Tudi mi bi zagrabili Trst, če bi bila prilika.
M.C.: V svinčenih časih naj bi imela Slovenija močno in razvito civilno družbo, je to res?
EDO: To je res. Na žalost pa je bil program izredno ozek; ko je bil ures-ničen, se je ta civilna družba razpršila. Ljudje, ki so sodelovali pri projektu, so-izginili brez sledu. Program, kijih je združeval, je bil preozek. Seveda pa so naredili veliko. Problem te civilne družbe je bilo ozko obzorje, izšlaje iz samoupravnega sistema in določenih slovenskih problemov sploh ni videla. Ne moremo ji očitati nepoštenosti, ker je bila omejena s sis-temom. Ta je na srečo dopuščal določeno opozicijo, ker če bi bili v Romuniji... Sistem se je pri nas zrušil sam, program opozicije ni predvideval tako drastičnih sprememb in je po njih ostal prazen.
M.C.: Program je segal do ope-vane pravne države, tržnega gospo-darstva in parlamentarne demokracije; ko pa je do tega priš-lo, z vsemi nasledki balkanske poli-tične kulture, pa ni šlo več naprej. To se je poznalo Demosu. EDO: Mislim, da ni prav iti v klasično parlamentarno demokracijo, kakršno je Evropa imela v petdesetih letih. Demos je bil do neke mere Lumpendemos, če si sposodim Engelsa. Stvar je bila polomija, ki je zašla v stare tire.
M.C.: Vidite kakšen način, da bi se ta   trenutek   v   Sloveniji   spet vzpostavila civilna družba? EDO:      Začeti je treba od začetka z malo širšim programom. M.C.:      Smo zdaj na boljšem ali slabšem?
EDO:       Svoboda organiziranja in delovanja je večja, zato se lahko loti-mo resnejšega projekta. M.C.: Nimamo pa pravne države, ki bi funkcionirala.
EDO:       Kralj, ki je nad vsemi, se mora držati lastnih zakonov - to je bil pomemben izum. Pri nas tega ni. M.C.:      Nimamo resne ekonomije. EDO: Strinjam se z Mencingerjem -Slovenija je imela določene prednosti
pred Avstrijo, Italijo... Niti nismo bili izrazito slabši od kogarkoli. Ne strin-jam pa se s tem, da damo stvar v roke menežerjem. Niti ni prave konkurence, ker se posli sklepajo pod mizo, preko zvez z oblastniki... M.C.: Smo Slovenci posebej gnili glede tega, recimo v primerjavi z Nemci; ob domnevnih enakih pravnih sistemih?
EDO: Bistveno bolj smo pokvar-jeni kot Nemci. Nemčija je doživela popoln krah, denacifikacijo, sodne procese proti nacističnim voditeljem, monetarno reformo, pravni sistem pa sta spisala Anglež in Američan. Vsak Nemec je začel nanovo s štiristo markami. Ta pravni red je bil železen, pri nas pa imamo razmajan pravni red, podedovan iz preteklosti. Obdobje od 1947 do 1960 je bilo v Nemčiji grozna podganja dirka, a še vedno manj umazano, kot današnje podkupovanje ministrov. Če se vrnem k naši civilni pobudi - dobili smo se tako, da smo vsi naenkrat ugotovili, da je treba narediti nekaj proti prodaji železarne, proti kriminalni prodaji železarne. Kriminal se zdaj tolerira pod pretvezo, da se ga ne da zagrabiti; vsak kriminal pa je mogoče na nek način zgrabiti z naravnim gravom.
M.C.: Ce je socializem našel način za kaznovanje verbalnega delikta, bi najbrž tudi postsocial-izem našel način za kaznovanje tatvine.
EDO: Namen pravnega reda je zelo jasen - zaščititi določene interese. Ta možnost se v okviru pravnega reda vedno najde.
M.C.: Imam občutek, da sloven-ski pravniki niso ravno v špici, DA NE BEREJO in ne pišejo knjig, da jim določeni osnovni pojmi niso jasni.
EDO: Zanimivo je, da so se vsi boljši pravniki znašli na strani obrambe, ker je tam denar. Sposobni pravniki so utrujeni od boja v okviru civilne družbe in bi končno radi kaj pokasirali, in ker imajo danes denar samo barabe, so se znašli na tej strani,
INTERVJU
Z EDOM RAVNIKARJEM
kar je velika škoda za Slovenijo. Upam pa, da jih bodo zamenjali mla-jši pravniki.
M.C.: Se vedno obstajajo sodišča združenega dela in Sindikat za kisle kumarice in avtobusne izlete ter nekaj sindikatov brez tradicije. Pri vsem tem je nek eminenten makroekonomist potožil, da so sindikati premočni in ovirajo delo vlade.
EDO: Tudi če bi obstajal sindikat, se ne bi imel proti komu boriti. Proti mlinom na veter, fantomom..., ker tudi podjetniške strani ni nikjer. Tudi to je fikcija - podjetniki, delodajalci... Beseda delodajalec je v tem času skra-jno nesramna. Če zaposluješ ljudi z ukradenim denarjem, nisi delodajalec. M.C.: Pa mislite, da se bo red vzpostavil kar sam od sebe? EDO: Slovenija je majhna. Neka oblika neposredne demokracije bi morala zaživeti.
M.C.: Mogoče oblika zmerne diktature?
EDO: Ne, neko pametno idejo je raogoče zelo hitro razširiti med ljudi. V Ameriki je to težko - veliko stane in dolgo traja. Možno je oživiti koncept gospodarske prenove. Stvari, ki bi jih morali narediti, so zelo enostavne. Vzpostaviti bančni sistem, ki bo servis podjetništvu, je program, ki ga razume vsak Slovenec. Problem je nepotizem, kako prekiniti z njim. Moja ideja: na višjih polofajih naj mladi zanienjajo stare, na nižjih pa naj ostanejo. Mladi bodo prekinili s preteklostjo, delali bodo seveda napake, kar pa bo še vedno ceneje, kot vleči naprej stari aparat. Obstajati bi morala prosta pot do vrha, to bi moral biti ta trenutek program mla-dine. To pravico bi bilo treba uvelja-vljati na zelo grob način. Govorimo o prerazdelitvi ekonomske moči - nes-ramna floskula, ki pomeni, da tisti, ki so že prej imeli vse, to zdaj dobe for-malno. Če bi bila stvar mišljena resno, bi tudi mladi dobili svoj delež. M.C.: Ideja ni slaba! EDO: Tudi lažje izvedljiva kot včasih. "Če nas ne bo pri prerazdelitvi ekonomske moči, računajte na opozi-cijo četrtine populacije." Noben mlad človek z diplomo ga ne more tako kapitalno srati, kot ga serjejo zdaj ti in so ga srali včasih oni.
M.C.ASHTRAV
Zakaj se ne da obrezoti Zveze borcev?
W    V
POD PLASCEM SODSTVA
ITALO
Slovenska pomlad se pripravlja, da si napiše obtožnico. Skoraj že notorično prodajanje laži za resnico z boljševiško izkrivljenimi prikazovanji družbe in dogodkov, je "lepo našo" pripeljalo že tako daleč, da začenjamo verjeti, da nismo, kar smo in smo, kar nismo. Napredna, uspešna, ekonomsko demokratiČna driava, ki spoštuje človekove pravice in prosto podjet-niško pobudo. Z laganjem samemu sebi si naša državica zdravi kom-pleks grdega račka, ki ne more postati Jabod.
Bi pa tako rad bil labodek, da si namesto ogledala kupi sliko. Tipičen slovenski prodajalec slik Doriana Graya je gospod predsednik države Milan Kučan, ki je domačo in med-narodno javnost zapeljal, da mu ver-jame, kot so pred desetimi leti verjeli, da v Jugi delavci samoupravljajo. Le eno leporečje je zamenjalo drugo, sicer pa razlika skoraj ni opazna. Primer slovenskega spoštovanja človekovih pravic je pripornik Italo.
Italo je italijanski državljan, star okoli 60 let, in je priprt zaradi goljufije. V priporu je že približno štiri mesece in pol in nič ne kaže, da bi ga kmalu izpustili.
Dolžijo ga goljufije 20.000 DEM, nje-govo premoženje pa je vredno vsaj 20 do 30 krat več. S Slovenijo je poslovno sodeloval 20 let in do sedaj še ni imel opravka z organi pregona. Italo ima sladkorno bolezen in mu niso nudili niti insulina. Žena ga je obiskala le nekajkrat za 15 minut, v priporu pa je v sobi sam. Na Povšetovi ne govori nihce italijansko, tako da ima probleme z spo-razumevanjem in nikakor ne more priti do diabetične hrane. Slabo se počuti in cele dneve leži. Kot alterna-tivo priporu je ponudil tudi kavcijo v 50 kratni vrednosti goljufije, ki naj bi jo zagrešil. Sodišče je kavcijo zavrni-lo. Obrazložitev je bila kubistična; enaka obrazložitvi, ki jo je dobil pri-pornik iz Grosuplja: PRIPORNIK NE MORE DOKAZATI, DA SPOŠTUJE DENAR. In človek sedi. Kakšno zapravljanje!
V  tej številki bomo objavili odlomek iz dnevnika enega od pripornikov, ki piše o Italu.
Drugi zvezek dnevnika:
Prvi zvezek sem dal svojemu odvet-niku, zato začenjam z drugim.
V  sobi smo trije: R., J. in jaz. Zjutraj je v sobo prišel upravnik priporov in vpil: "Objavili so vam".   Dobro se spomnim sumljivega pogleda, ki mi ga je namenil in sem ga vprašal: "Kaj, kaj so objavili?". "Ja peticijo, ki ste jo spisali v vaši sobi."
Popoldne, ko sem dobil časopis, sem
to peticijo tudi prebral.
Zavzela je skoraj četrt strani, namesto
čitljivega podpisa pa je bil objavljen faksimile vsakega podpisnika peticije. S čitljivimi imeni se nismo podpisali, ker imaš lahko probleme z sodiščem. Čeprav peticija ni povezana s tvojim kazenskim primerom, lahko čutiš določene posledice. Pripornikom je zaukazano, da ne smejo mimo sodišča kontaktirati z zunanjim sve-tom. Zato je prepovedana večina dejavnosti, čeprav imaš po zakonu in ustavi veliko pravic. Tudi mati, ki me je popoldan obiskala za petnajst minut, je govorila o peticiji. Postal sem slabe volje.
Tudi na vsakodnevnern dvournem sprehodu so že vsi govorili o peticiji. R., cimer v sobi, je skoraj ponorel. V časopisu je bil objavljen njegov faksimile, ki je edini bil čitljiv, in zato benti.
Zvečer je bil na A kanalu prispevek o priporih. Vse je seveda izzvenelo v prazno, "kaj pa se pritožujejo, razmere so pohvalne". Prikazali so namreč hišniško sobo, kjer so plastične ročice za brisače, soba je sveže prebeljena in hišnik ima tudi raznobarvno posteljnino. Mislim da so novinarja A kanala zavedli. Pripore je prikazal popolnoma dru-gačne, kot so v resnici. Spimo pod dekami, ki so stare leto in več, iz katerih se kadi prah, poleg tega pa dobivamo posteljnino, ki ima luknje, ker vsake toliko časa kdo z njo briše prah ali pomiva po tleh.
Petek,12.marca 1993
Sprehod smo imeli ob 15h. Vsi so protestirali, kako je mogoče, da TV zadeve tako izkrivi. Včeraj so na TV razmere prikazali tako rožnato, da bi si kdo celo želel bivati v takšnem hotelu. Menim, da se novinarjem niti sanja ne, kakšne so dejanske razmere in kako ljudje tukaj živijo. Prav naš prisilni molk omogoča državi takšno popolno manipulacijo in zavajanje. Menim, da vzrok popolne prepovedi pripornikom, da bi govorili z javnos-tjo, ni v t.i. kolizijski nevarnosti, temveč v želji, da javnost ne bi izvedela za razmere, ki tukaj so. Na sprehodu vidim, da je še vedno tukaj Italo, ta 60 let stari Italijan, ki pa se še kar dobro drži. Vedno preklinja, kajti preiskovalni sodnik, ga je, kakor pravi, spraševal vse mogoče in nemogoče. Pravi, da je sodišče v Sloveniji zato, da streže tožilstvu, ne pa zato da bi ugotavljalo dejansko resnico.
Danes dopoldan pa smo imeli še eno prepoznavo. Tokrat naj bi priče pre-poznale storilce. Priznati moram, da me je bilo kar strah. Že zato, ker sem osumljen in priprt, čeprav s stvarjo nimam nič, in bi lahko nekdo že po naključju pokazal name. Sicer pa ne zaupam več nikomur. Ne policiji, ki bi lahko kazala pričam moje slike, ali
komurkoli drugemu, ki bi lahko rekel prič\:"Tegapokazi." Na srečo iz vsega skupaj ni bilo nič, toda gre za podza-vestni strah, ki mogoče nima veze z racionalnim — naj si kriv ali nedolžen — strah te je. Prisotna sta bila tudi oba moja odvetnika.
Sobota, 13.marec 1993
Italo je danes ob 15h na sprehodu pripovedoval, kakšno zaslišanje je imel pred preiskovalnim sodnikom. Pravi, da je dialog potekal približno tako: "on, Italijan, ima firmo". Ker ga dolžijo ene goljufije, domnevajo, da jih je naredil več. Kerje Italijan in ima
denar, ima lahko kaj z mafijo__
Spraševali so ga, kako to, da si je lahko kupil hišo v Italiji. Sam pa jim je skušal pojasniti, kakšna je razlika med agentom, torej posrednikom in prodajalcem posla. Agent namreč zgolj posreduje in pobere provizijo, ne stoji pa za izvajalcem ali prodajalcem oz. obljubami iz njihove pogodbe. In prav zato je Italo zaprt. Povezal je namreč slovenskega prodajalca in italijanskega kupca. Slovenski proda-jalec robe ni dostavil, Italijanski plačnik pa je že pred tem izstavil ček slovenskemu podjetju. Italijanski zakon o čekih pa se od našega razliku-je. Če na računu ni denarja, se ček ne izplača. Ker Slovenci robe niso predali, je ltalijan ček preklical. Slovenci pa so kljub temu ček vnovčili in to spomocjo Ljubljanske banke, ki je zaradi nepoznavanja razmer ostala na suhem. In bila oškodovana, saj ji Italijani čeka niso izplačali. Takoj, ko je Italo prišel na obisk v Slovenijo, so ga zaprli, češ, da je on zorganiziral posel. Dolžijo ga goljufije za 20.000 DEM. Italo pa jim je ponudil milijon DEM kavcije. Seveda kavcije niso sprejeli, čeprav Italo ni notri zaradi ponovitvene nevarnosti, temveč begosumja.
Danes sem še pomagal pri čiščenju hodnika. Tudi Stane je prišel na naš sprehod.
------nadaljevanje prihodnjič —
KAZIPOT
VODILO
10. 12. 14. 17. 22. 23. 24. 28. 30. 31. 32.
Intervju: Edo Ravnikar
Še ena Jugoslavija
United Colours of Cash
1968 - drugic
Ljubo Sirc
An, ban, pet podgan
Za diktaturo
Informator
Intervju: Sebastjan Horvat
Cankar & sex & drugs & rock 'n' roll
Jazz
Blagovna znamka
Informacije za lahko noc
Mahinacije - ZZZS
Intervju: Jonas Ž.
Ker teh kurcev nikoli ne zmanjka.
TRIBUNA je časopis, ki ga izdaja ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v Ljubljani (ŠOU). Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448.
Naslovnico: foto: Žiga Koritnik, karikatura: Joka Klemenčic* Oblikovala je Nafaša Novak • Urednikovali so: Samo Resnik, Nataša Novak, Lara Lah in Gorazd Drevenšek, ki je za vse odgovoren. •
Tehnična in računalniška podpora časopisa: loki Obradovič • Prelom: Nejc Suhadok, Loboratorij za DTP pri Open Sociely Found Slovenija.
Tisk: MIŠMAŠ
"Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%."
PREDLOGI ZA NOVO SKUPNOST REPUBLIK BIVŠE JU60SLAVIJE
Pred sabo držim fotokopije knjige Borisa I.Vukobrata, predsednika Fondacije za mir in reševanje kriz, ki nosi naslov "Predlozi za novu zajednicu republika bivše Jugoslavije". Originala pri nas ni moč dobiti, sicer pa je knjiga izdana pri založbi Editions CopArt, avtorju pa so pri delu pomagali strokovnjaki. Original je francoski, priču-joča pa je napisana v, recimo temu, srbščini. Tema razprave je jasna že v naslovu. Avtorju je treba priz-nati, da se je problema lotil natančno, saj je zelo podrobno in nedvoumno razdelal svojo vizijo reunije nekdanjih jugoslovanskih republik, po zgledu nje-govih predlogov pa sta celo Vance in O\ven naredila mirovni načrt za Bosno.
KAKO JE KNJIGA RAZDEUENA
Knjiga je razdeljena na tri glavna poglavja: Predlogi Borisa I. Vukobrata, Priloge strokovnjakov in Opombe avtorja, vsako pa je razdeljeno na manjše sklope. V prvem delu se soočimo z razmišljanjem o miru, svobodi in prosperiteti jugoslovanskih naro-dov /v pričujočem tekstu uporabljani termin 'jugoslovanski narodi', zajema vse narode in narod-nosti SFR Jugoslavije/, nato pa sledijo nanizana Osnovna načela nove skupnosti. Tu omenja demokracijo, pravno državo, zaščite pravic manjšin, prepoved diskriminacije, princip decentralizacije oblasti in subsidiarnosti, osebno in ekonomsko svo-bodo, nedotakljivost meja, integracijo v Evropo in tržno gospodarstvo. Avtor se nato poglobi v regije, ki se mu zde najboljši način razmejevanja znotraj držav oziroma republik, povezanih v skupnost. Obdela še ekonomsko plat medalje in prepusti drugo poglavje strokovnjakom, ki se seveda ukvarjajo z isto problematiko, le da vse skupaj imenujejo pro-jekte. Knjiga se zaključi z avtorjevimi opombami in konča z besedami: "Premirje in začetek mirovne konference morata predstavljati ničto etapo; drugače povedano, nujni pogoj, da se začne integracija nove Skupno^ti v Evropo, je vrnitev miru." Proces združevanja nekdanjih jugoslovanskih repub-lik v novo skupnost je nazorno prikazan v shemi na koncu knjige. V petih razvojnih fazah naj bi se sedanji vojni spopadi spremenili v novo federacijo, prešli pa naj bi preko vseh prej navedenih stopenj.
NAČELA
Poglejmo, kako so obdelani ključni pojmi.
1.  načelo je načelo demokracije, narodom bivše Jugoslavije pa je treba omogočiti, da lahko svobod-no odločajo o svoji usodi in obliki oblasti.
2.  načelo je načelo pravne države, v kateri je oblast podrejena pravu, organizacija države pa se mora oblikovati po sistemu delitve oblasti. Omenja tudi mednarodne konvencije, ki morajo biti upoštevane pri formiranju ustavnih načel skupnosti.
3. načelo razloži pojem 'etnična skupina' in poudari, dajih je treba zaščititi.
4.  načelo -   zavzame se za prepoved vseh oblik diskriminacije in poudari, da morajo biti državljani nove skupnosti enaki pred zakonom, ne glede na vero, poreklo, jezik, kulturo, nacionalno pripadnost ali politična in druga prepričanja.
5.  načelo govori o decentralizaciji oblasti, saj se s tem manjša možnost agresije in poveča zaščita manj-šin.
6.  načelo se ukvarja z osebno svobodo, ki je neločljiva od ekonomske svobode. Trdi, da lahko samo privatna lastnina in svobodno podjetništvo, seveda z veliko mero odgovornosti do družbe, pripeljeta k trajni ozdravitvi in stabilizaciji gospo-darstva.
7.  načelo se ukvarja z nedotakljivostjo meja, katere je traba definirati in morajo biti mednarodno priz-nane, ker je nasilno menjavanje meja nesprejemlji-vo, saj bi bilo neprestano vzrok novih spopadov.
8.  načelo govori o integraciji nove skupnosti v Evropo. Pojasni, da to žal ni mogoče samo s pod-pisovanjem sporazumov, ampak je potrebna uskla-ditev političnega in ekonomskega sistema z evropskimi institucijami.
9., zadnje, načelo, je tržno gospodarstvo, ki je ne samo dokazalo svojo uspešnost, ampak je predvsem nujno za integriranje bodoče skupnosti republik bivše Jugoslavije v Evropsko skupnost.
FOTO ALEX PECNIK
VIZIJA
REGIJE
V nadaljevanju Vukobrat razloži videnje samega formiranja skupnosti. Le-ta naj bi bila sestavljena iz držav / republik, te pa bi bile razdeljene na regije. Za oblikovanje slednjih je pomembna kultura, jezik, ekonomska politika in sposobnost prebivalcev, da se identificirajo z regijo, v kateri živijo. Meje se ne bi arbitrarno potrjevale. Predlaga, da se ne bi formirale etnično čiste regije, saj bi to pripomoglo k temu, da bi se različne etnične skupine navadile na medsebo-jno sožitje. Vsaka regija naj bi imela svojo ustavo, ki bi bila seveda v skladu z ustavo skupnosti in bi se držala prej navedenih načel. Regije bi imele svoje predstavnike, ki bi jih prebivalci izbrali na svobod-nih, demokratičnih volitvah in jih s tem pooblastili, da v njihovem imenu odločajo o gospodarstvu in politiki regije.
DRŽAVE
Slednje naj bi se povezale v državo, ki bi v skladu z načeli imela lastno organizacijo. Parlament države bi volili na splošnih tajnih volitvah, sestavljen pa bi bil iz dveh domov. Prvi, narodna skupščina, bi pred-stavljal državljane, drugi, senat, pa regije. Država tudi formira ustavno sodišče, predvsem pa skrbi za to, da so v parlamentu pravično zastopane vse regije. Spet se izglasuje ustava, država pa ima pravico razpisa referenduma. Lastne davke lahko razpiše le, če se s tem strinjajo regije po načelu večine. Država
skrbi tuda za to, da ne pride do sporov med različni-mi regijami in predstavlja zadnjo instanco glede na odločitve regionalnih sodišč in administracije. Koordinira ustanavljanje in delo univerz, bolnišnic in regionalnih policijskih sil.
SKUPNOST
Tako formirane države se kasneje povežejo v skup-nost. Vukobrat pravi, da zaenkrat ni moč natančno definirati oblike skupnosti, predlaga pa, da bi skup-nost odločala o zunanji politiki in predstavljanju skupnosti v mednarodnih organizacijah, obrambni in monetarni politiki ter da bi oblikovala Vrhovno in Ustavno sodišče. Pravi, da je carinska unija nujno potrebna, prav tako pa tudi sprejetje Evropske kon-vencije o Človekovih pravicah. Avtor se v nadaljevanu posveti ekonomiji in pravi, da je potrebno vpeljati tržno gospodarstvo v vse nek-danje republike. Privatna iniciativa bi narasla zaradi nizkih davčnih stopenj.
Tako trdi Boris I. Vukobrat. In obenem pozablja, da skupnost republik bivše Jugoslavije ni mogoča.
Spregledal je vojno, pozabil, zakaj smo se Slovenci in Hrvati odcepili in zanemaril trenutno gospodarsko situacijo v posamezni državi / republiki. Pozabil je tudi, da so na oblasti še vedno isti ljudje, ki so to isto Jugoslavijo spravili tako daleč, da je eno naj-slikovitejših in umetniško navdahnjenih bojišč na svetu. Sistemi regij, ki jih omenja, bi dokončno uničili še tisto malo 'ljubezni', ki jo medsebojno gojimo na primer Primorci, Gorenjci in Štajerci. Ekonomsko in nenazadnje tudi ekološko vprašljivi ali tvegani projekti ne bi bili nikoli realizirani, saj bi se jih, normalno, vsaka regija otepala. Glede na funkcionalno razdelanost načrta se zdi, da bi bila polovica prebivalcev zaposlenih v politiki in admin-istraciji, to pa seveda ni kompatibilno z uspešnim gospodarstvom. S tem izključuje tudi nizko davčno stopnjo, ki naj bi vzpodbudila privatizacijo, saj prej omenjena polovica ljudi najbrž ne bi bili volunterji, ki bi se vzdrževali s še eno službo. To pa bi bilo po sedanjih 'načelih' Slovenije spet neizvedljivo, saj vemo, da velja zakon o nezdružljivosti javne funkci-je s pridobitno dejavnostjo. Celo tako daleč, da je skupščinska komisija na podlagi obvestil o premoženju in dohodkih funkcionarjev, pripravila seznam gospodarskih družb, podjetij in zavodov, za katere je bilo ugotovljeno, da je delež funkcionarja, njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v izvenza-konski skupnosti in tudi družinskih članov, s kateri-mi živi v skupnem gospodinjstvu, večji od 25 odstotkov. Taka družba, ... ne sme poslovati z državo, javnimi podjetji in zavodi.
Adminstracija pa je, kot nas učijo izkušnje, nenasit-na. Njene zahteve bi se višale, gospodarstvo bi peša-lo, ljudje bi postali nezadovoljni in krog bi se skle-nil. Ponovilo bi se leto 1987/88. Sicer pa je dokazano, da ljudje živijo ciklično in tako bi se čez petdeset let ponovno borili. Za kaj, v tem trenutku ni važno. Edina možna oblika sodelovanja bivših republik SFR Jugoslavije bi lahko bila enaka tisti, ki velja za vse ostale države sveta, to pa velja za gospo-darske, politične in kultume odnose.
MALCELERAH
Oidip: "Porivaš, porivaš!"
SANKCIJE V TVVILIGHT ZONE
Kot je svojčas Josip Broz na splošno presenečen-je odklopil svojega patrona Josifa Visarionoviča Džugašvilija in si brezobzirno utrdil oblast kot samosvoj in politično pomemben subjekt med Vzhodom in Zahodom, tako danes njegov najboljši učenec Franjo Tudman ne sprejema dobronamernih nasvetov Klausa Kinkla v zvezi s hrvaško politiko v Bosni in Hercegovini. Jasno, da se je nemški vicekancler razjezil in zagrozil Hrvaški s sankcijami, podobnimi tistim, ki jih že ima Srbija. Da je konec heca, se vidi že po tem, da je grožnja tokrat ponovljena s strani G7 -skupine sedmih najmočnejših držav, na njihovem žuru v Tokiju.
Dr. Tudmanu je to še dodatno zakompliciralo že tako kurčevo situacijo v državi, a je vsaj vsem dal na znanje, da se Njegova ekselenca ne pusti zajebavati gnilim kapitalistom, še posebej, odkar je obnovil prijateljske odnose z vrstniki na Kitajskem. Z njimi je še v mladosti gojil iste ideale o svetli bodočnosti pravičnega in vzajemnega sveta. Med drugim tihe sankcije Zahoda proti Hrvaški že obstajajo, še posebej zato, ker je vsako v vojaškem smislu živahno področje v terminologiji mednarod-nega kapitala - mirao.
To pomeni, da na Hrvaškem danes ni večjih vlaganj tujega kapitala, nujnega za stabilizacijo gospo-darskih razmer v državi, ki poskusa spremeniti način gospodarjenja iz dirigiranega v tržno. Razcvet doživlja trgovina z orožjem, ki zaradi embarga ni pod nadzorom legalnih finančnih institucij, tako da posel opravljajo na črno. Kolikšne so na tem področju možnosti največjega hrvaškega zunanje-trgovinskega partnerja, Slovenije, in kakšne učinke na odnose med državama bi imele uradne gospo-darske sankcije proti Hrvaški, ostaja nejasno. V sami Hrvaški politično življenje poteka po bipo-larni shemi v večplastnem nasprotju interesov dveh glavnih opcij - zagovorniki trde roke in unitarne Hrvaške proti liberalnim zagovornikom individual-nih posebnosti ljudi in krajev. Prvo nasprotje se dogaja v glavah Ijudi, tako da so na eni strani tisti, ki so namesto Tita - Boga, kije hodil po Zemlji, vzljubili Tudmana - Boga, ki leti s predsedniškim letalom, na drugi strani pa tisti, za katere je edini bog v človeškem telesu bil eventualno Juzus Kristus. Tako pri enih kot pri drugih se krepi religiozno prepričanje, ker je vsakodnevno življen-sko situacijo vse težje razložiti racionalno, odrešitev
pa lahko prinese samo vera v Boga in zmago nad Srpskim agresorom.
Drugo nasprotje se kaže v vse večjem antagonizmu ljudi iz krajev, ki so dejansko v vojni, in prebivalci glavnega mesta, o katerih prvi mislijo, da niso dovolj solidarni in da obstoječo situacijo izrabljajo za lastno gospodarsko krepitev na račun z vojno ogroženih, ki ne morejo razviti lastnih potencialov. V Dalmaciji je tako, na primer, vse bolj pogosto gesloZG = bg.
Spopad političnih interesov je viden tudi na črti vas -mesto, tako da je na regionalnih (županijskih, mest-nih in občinskih) volitvah v vseh večjih mestnih središčih, razen Zagreba, zmagala opozicija, medtem ko je na vseh drugih ravneh, vključno z državno, HDZ zadržal oblast. Ne glede na to, koliko so resne, opisane delitve niso mogle dolgoročno destabilizirati mlade hrvaške države toliko, kolikor jo je hrvaška politika v Bosni in Hercegovini in z njo povezana grožnja svetovnih velesil z gospodarskimi sankcijami. Odtod največji razkol v hrvaški javnosti in, posledično, med vlada-jočo stranko in opozicijo, kjer razen močnih liberal-cev postajajo vse bolj pomembni ljudje, kot so Branko Horvat, vodja Socialdemokratske unije; Mira Ljubic Lorger, vodja Dalmatinske akcije, Ivan Zvonimir Cičak, predsednik Helsinškega odb-ora zci človekove pravice na Hrvaškem; Zarko Puhovski, predsednik Soroseve fondacije na Hrvaškem in uredniki "porednega" satiričnega časni-ka Feral Tribune.
Našteti uživajo neposredno podporo tistih, ki Hrvaški grozijo s sankcijami, razen tega pa brez pomislekov kritizirajo Tudmanovo oblast in državno politiko pred mednarodno javnostjo, zato so jih v državnih medijih razglasili skorajda za veleizdajalce in odkrite sovražnike Hrvaške. K njim je treba prišteti še Dobroslava Parago, vodjo desničarske Hrvaške stranke prava, ki mu država pravkar sodi za veleizdajo .
Grožnje s sankcijami so sicer prepričale velik del hrvaške javnosti v obstoj mednarodne zarote proti močni in stabilni Hrvaški, drugi del javnosti pa je vse bolj trdno prepričan, da našteti in njihovi somišl-jeniki niso krivi za vsak dan slabši položaj države, tako da je vse več ljudi pripravljenih obtožiti sedanjo državno oblast zgrešene politike. Pritrjuje jim dra-matična situacija v gospodarstvu, kjer je privatizacija pripeljala do odkritega ropanja nekdaj družbene last-nine, s pomočjo politično-bankarske elite, ki si je z
nekritimi krediti omogočila nakup te lastnine brez svežega (tujega) kapitala. Oskrba z električno energijo je vse slabša, tako da je bilo le Istri prizanešeno z izklopi električne energije. Vlada situacijo povečini sanira z obljubami o svetli bodočnosti.
Svetla bodočnost je edino, kar je ostalo ljudem na z vojno ogroženih območjih, kjer po prvotnem uspehu - osvoboditvi zadrskega letališča in ceste proti porušenemu Masleniškemu mostu - ni konca srbske-mu granatiranju dalmatinskih mest. Kljub obljubam mednarodne skupnosti, vključno z Rusi, o celovi-tosti hrvaške države Srbov v t.i. Krajini nihče ne more razorožiti. Ceprav si nihče ne želi umreti v boju, se prebivalci najožjega koridorja med Zadrom in Sibenikom zavedajo, da brez učinkovitega vojaškega udara na Knin ne bo varnega življenja. Sedanje stanje medsebojnega granatiranja brez pehotnih prodorov lahko traja v nedogled, medtem pa vsa Dalmacija vene kot teden dni stari cvet.
Najnovejšo Tudmanovo napoved odprtja začasnega, pontonskega mosta čez Maslenico, so srbski uporni-ki izkoristili kot povod za okrepljeno raketiranje hrvaških vojaških in civilnih ciljev. Na drugi strani Hrvaška v tem vidi odličen izgovor pred mednarod-no skupnostjo, če bodo končno napadli t.i. Srpsko republiko Krajino. V tem je protislovnost, mogoče pa tudi moč, Tudmanove zunanje politike. Odvrgel je vse zaveznike: noče nemških nasvetov in poudarja, da Hrvaška ni nikomur ničesar dolžna; trdo in brezkompromisno igra s Slovenci; bojuje se proti Muslimanom. Na drugi strani se stalno pogaja z glavnim sovražnikom in motnjo sta-bilne evropske ureditve - Srbi; neprestano poudarja pomembno vlogo in dobre odnose s srbskimi zavezniki - Rusi; kot rušitelj komunizma je vzpostavil najprisrčnejše odnose s Kitajci. S takšnim nepričakovanim razvojem dogodkov Tudman izloča iz igre javnost v lastni državi in pri tem neprestano poziva ljudstvo, naj zaupa svojemu vodstvu. Ali je to predstava nekontrolirane, slabe politike, ali pa Franjo le ima skritega asa v rokavu, bo pokazal čas. Z dosedaj narejenim so lahko zadovoljni samo mazohisti.
Torej - mir in stabilno ureditev na Hrvaškem in v Bosni lahko prinese samo Bog - pa če hodi, leti ali enostavnoje.
DANIJEL KATIČIN
NIKAR NE DEMANTIRAJTE GOVORIC
Ce smo načelni - zanikati govorice in odgovarjati na anonimna pisma je skrajno neokusno. Ampak tovrsten dialog je med novinarji že kar moda, velikokrat slišimo kakšnega novinarja, ki vpraša: "Gospod minister, govori se, da...". In veči-na gospodov ministrov nasede ter naivno in zgroženo zanika govorice, redki so zmožni zamahni-ti z roko in reči:"7Y> vipravite." Občevanje poteka po pravilih naci-pank afere naših pradedov. Govorice naj bi se pojavile takrat, ko primanjkuje pravih informacij. Če verjamemo izkušnjam in uče-nim glavam, imajo govorice celo takšno moč, da materializirajo same sebe. Lep primer opisuje Rastko Močnik v knjigi Beseda besedo: pojavi se govorica, da bo zmanjkalo pralnega praška, neuko ljudstvo takoj nasede in z množičnim nakupom alocira ogromno kapitala v proizvodnjo praška, Rastko Močnik in ostali razumniki tudi kupujejo prašek, ker poznajo moč govoric, tako na koncu jaz izpadem bebec, ker načelno ne verjamem gov-oricam.
Ampak ne verjamem, da je stvar tako enostavna. Krožila je govorica (če se prav spomnim, sem jo tudi sam nebodigatreba širil), da tistim vrlim fantom, ki so bili v zadnji vojni udeleženi na pravi strani, ne bo treba nikoli več obleči vojaške suknje ("Soldat živi vesel v en dan, saj cesar da pol hleba in kar je treba.")- Pred nekaj dnevi pa mi je znanec, ki je bil
med vrlimi fanti na pravi strani, pojamral, da ga TO spet vabi v svoje vrste. Očitno bo treba uveljaviti ugovor razuma (vesti nimamo bogve kako veliko). Če me spomin ne vara, je gospod Janša v Premikih zapisal, da so bili med vojno vpoklicani LE tisti, ki so pred manj kot petimi leti služili vojsko v poseb-nih enotah. Za sebe lahko rečem le, da sem pred manj kot petimi leti služil vojsko v kazenski enoti, jasno pa je, da so bile vse enote JNA (ali JLA?) posebne, specialne, diverzantske, protidi-verzantske ali na kakšen drug način edinstvene. Jaz sam in moji sobojevniki (sicer odlična drušči-na) pa smo bili pijanci, študentje, klošarji, social-no dno, luzerji veh vrst, skrbni očetje, nadebudni podjetniki, sovražniki države, nevrotiki, bolniki in seveda tndi kreteni, ki jim resen general ne bi zaupal pištole na vodo, kaj šele avtomata z ostro municijo. Večini je seveda orožje omogočilo nez-nasko socialno promocijo, nekateri pa so vseeno z grenkobo in jezo gledali na teniška igrišča, kjer je cvet slovenskega naroda skrbel za zdrav duh v zdravem telesu. Takrat so mi po glavi blodile zlobne misli in sem si že zamislil raziskavo z naslovom Struktura vpoklicanih. Bil sem prepričan, da so občinske birokracije zelo premišljeno pošiljale vpok-lice. Kot so nas nekdaj pošiljale branit domovino nekam v rit vesolja, so nas spet poslale na branike, ko se je dornovina malo zožila.
JLA je bila kovačnica nestrpnosti, sovraŠtva, nacionalizma in šovinizma. Kakšno prefinjeno usposabljanje za državljansko vojno! Takšne "mar-ince" je Slovenija takrat potrebovala, čeprav za boj z razpadajočo vojsko sestradanih in zmedenih mladeničev, ki so se prišli "postavit po robu Avstriji".
Cinizem na račun oboroženega domoljubja je brezmejen. Ne morem si kaj, da ne bi sočustvoval z ameriškimi veterani, ki so zmedeno pizdili na Clintona, ko je po spomeniku brskal za imenom svo-jega sošolca, umrlega v Vietnamu. Sam predsednik je domovini obrnil hrbet, ko ga je prosila, naj gre umret v neko džunglo z namenom braniti nekakšen svoboden svet (vladavino denarja preko denarja in za denar). Patriotizem je odet v slaboumno poezijo. "Kdor ne ljubi domovine, je ni vreden". Morda bolj drži, da tisti, ki ne ljubi domovine, nima domovine. Biti vreden domovine pa je že metafizika. Bolj bo držalo sporocilo nekega starega grafita: OTROK VESOLJA SI, NIČ MANJ KOT DREVJE IN ZVEZDE. IMAŠ PRAVICO, DA SI TU. Tisto DULCE ET DECORUM EST PRO PATRIA MORI sicer lahko spljujemo zaradi strupenega sporočila in dvomljive literarne vrednosti, ampak to je že nestrpnost - mogoče se je pa pesnik zajebaval.
M.CASHTRAV
Obleka naredi človeka. To so nekoč poštekale opice in začle množično uprizarjati antropo-genezo (da bomo končno prekinili debato o učlovečenju). Če verjamemo Robinu Foxu, je stvar potekala takole: "Afne so se iz zavetja diungle odpravile na izlet v savano, kjer ni bilo dreves, kamor lahko pobegneš pred poirešnimi levi. To je vzpostavilo demokratični centralizem in opice so se morale navaditi na življenje v krogu. Vodilni družbenopolitični samci s presežkom samoupravljavk in mladiči so bivali v središču kroga, sam obroč pa so tvorili mladi samci, katere so savanske zveri občasno usmerjeno izobraževale. Nekaterim mladim samcem je seveda uspelo, da so se preko ZSMS pre-bili v središče kroga." O obleki pa Fox ne pove nič. Jasno je seveda, da je obleka naredila človeka in ga preko mode uvrstila v družbeno stratifikacijo. Moda je kot revolucija, revolucija je kot kolo, kolo je kot Mao - če ga ne goniš in jahaš, padeš dol. Moda je stalno spreminjanje. Če se stvar ne spremin-ja, postane tradicija ("tekovina"), ta pa je močno paranoična pred drugačnim, kot seveda tudi sama moda. Primer tradicije je srednjeveška Japonska, ki je bila zaprepadena nad videzom Evropejcev ob drugem obisku dežele kvašenega sonca. Slednji so tako radikalno spremenili svoja oblačila, da so rumeni bratje malodane popizdili nad maškarado, a so vseeno vljudno spraševali, kaj je vzrok posebnim ritualnim oblačilom. Japonci so bili OUT. Moda zahteva natančno tempiranje. Tistega "biti prvi" pre-prosto ni, ker če si prvi, si ČIST OUT. Mogoče je tudi zamuditi in ste spet OUT. Preprosto morate biti točni, zamuda v modi je opravičljiva le, če zamudite cel cikel in ste v bistvu točni (kot vlak, ki vozi vsak dan in ima točno 24 ur zamude). Na ta način imate možnost, da vaša "japonska" obleka pride v modo vsakih sedem let in ste periodično IN. Obstaja tudi klasika (kmetje, tercialke, karateisti, bušmani, nud-isti, islamski fundamentalisti, dimnikarji, angleška kraljjcsu.), ampak klasika je vedno OUT.
UNITED COLOURS OF CASH
Moda ima tudi to grdo lastnost, da zasvoji tiste, ki ji niti pod razno ne morejo slediti, tako najbolj trpi mladina, ki nima denarja in ji ostane le jok ter besnenje pred starši. Sledijo hude travme v šoli, kjer so liberalni duhovi ukinili uniforme, in zgodnje uvrščanje v družbeno neenakost. Po vsem tem ostane malo izbire. Lahko si kmet (ježeš!), lahko pa se greš anti modo. To zahteva 0,0g soli in malo jajc. Seveda pa ima tudi anti moda svoja dokaj stroga pravila, ki jo ločijo od preproste kmečke zagoved-nosti. Lahko jo opredelimo tudi kot modo, ki je pre-mišljeno OUT. Vsak kos obleke je sicer IN, a le v skrajno nemogoči kombinaciji z ostalimi kosi obleke. Ne morete, recimo, pri tridesetih nositi usnjene jakne, ki je v pasu zožena in sega do srede stegen, škotskega kilta do kolen, usnjenih škornjev z visoko peto in rute. Zakaj ne? Ker ste na ta način svoj imidž konceptualizirali do meje, kjer se ne loči več od pristno delavske nošnje ženske, katero osem ur na dan izkoriščajo za tekočim trakom. Nobena anti moda ne uspe kot slog, ker moda vsrka le posamezne elemente (v pasu zožene usnjene jakne). To posameznim elementom anti mode dvigne ceno -določen sloj si zopet ne more privoščiti tistega, kar je IN, torej spet začne z anti modo in tako naprej.
Brez tega anti elementa preprosto ne more biti IN, lahko ste kvečjemu šminka, kar pa je OUT. Biti od glave do peta v obleki, ki je 100% IN pomeni biti že 50% OUT. Modi se preprosto ne da izogniti. Sploh pa zadnje čase, ko obleka ne more brez tega, da ne bi na neslan in kričav način reklamirala samo sebe. Velik problem je kupiti "odvratno-dopasni kos obleke"(puli), ki ne bi bil naravnost odbijajoč zaradi glomaznega in bebastega napisa v stilu RAPE MY WIFE, BUT DON'T TOUCH MY DIESEL! Problem je tudi v tem, da je večina prodajalcev in prodajalk obleke skrajno čudaških, neprijaznih ali vsaj skrajno vsiljivih - ko vstopite v trgovino, ste deležni ocenjujočega pogleda, potem pa zaslišite tisti čez nos dahnjeni PROSIM, ki vas kavsne v hipofizo. Prodajalci so očitno prepričani, da do potankosti poznate vso obleko vseh trgovin. Ko ste enkrat tako "naprošeni", je najbolje reči, da ste se izgubili in iščete mamo, da se samo grejete, da rabite spodnje perilo iz kože črne mambe, da naj se ne obremenju-jejo z vašo prisotnostjo ali pa preprosto naročite sadno kupo. Zgodilo se mi je že, da je potem proda-jalka hodila tesno za mano (kot telesni stražar) in mi težila, naj se ne dotikam obleke, ker mi jo bo že ona pokazala. Če zavijete v trgovino, kjer prodajajo cunje po meri najstniških kompleksov, se rado primeri, da vas tikajo, čeprav ste se z generalom Maistrom tolkli za severno mejo. Saj veste, kakšna je mladina, manir se učijo na MTVju in če bi se pojavil napovedovalec s pobruhano obleko, bi naslednji dan mularija množično bruhala po svojih oblekah, da bi bila IN. Da ne pozabim - kmalu pridejo v modo tetovaže JNA z letnicami, nikar ne plačujte plastičnih operacij!
Za konec moram priznati, da tistega o učlovečenju s pomočjo obleke nisem mislil resno - v bistvu smo še vedno opice, ki se puste voditi lastnim genitalijam in želodcem.
M.C.ASHTRAV
Zakaj ima SNS službene avtomobile z majhnimi volani?
Odprto pismo zunanjemu ministru
Spoštovani gospod Peterle, verjetno se strinjate z menoj, da so odnosi s Hrvaško trenutno najbolj žgoč slovenski zunanjepolitični problem. Sporna sloven-sko-hrvaška meja v Istri pa je najbolj boleča točka. Naše zunanje ministrstvo, ki je bilo v odnosu do Hrvaške že med ministrovanjem dr. Rupla vse prej kot spretno, je pod vašim vodstvom, gospod Peterle, naredilo drugo največjo napako. Namesto da bi se držalo klasičnega načela trgovanja - če zahtevaš veliko, dobiš malo, če zahtevaš malo, ne dobiš nič, če ne zahtevaš nič, imaš še izgubo - ki velja na Balkanu bolj kot kjerkoli drugje, je začelo na vso moč zagovarjati dobre odnose s Hrvaško, poudarjati prijateljstvo itd. Zdaj smo na najboljši poti, da Sloveniji ostanejo prijateljstvo in dobri odnosi, Hrvaški pa del do zdaj našega ozemlja. Kaj bi bilo treba storiti?
Hrvaški, po potrebi pa tudi mednarodni javnosti, povedati naslednje:
- do leta 1947 Istra nikoli ni bila last hrvaške države;
- po ukinitvi Beneške republike (1797) je bila edina
MEDNARODNO PRIZNANA MEJA V ISTRI TISTA, KI JO JE IMELO S.T.O. (SVOBODNO TrŽAŠKO OZEMLJE; 1947-1954) IN JE NA JUGU POTEKALA PO REKI MlRNI,
- Savudrija, ki je zdaj hrvaška, je bila od srednjega veka do leta 1954 del piranske katastrske občine, čeprav v svetu velja načelo, da naj državne meje ne sekajo katastrskih občin, temveč gredo po njihovih mejah;
-sporazum med Slovenijo in Hrvaško o poteku skup-ne meje (v resnici zasebni sporazum Kardelj -Bakarič) ni bil nikoli mednarodno overovljen;
-  ob določitvi meje med Italijo in Jugoslavijo (leta 1947) in razdelitvi STO (leta 1954) so bila vsa naro-dostno mešana ozemlja, ki so prešla v last Italije, naseljena izključno s slovenskim "manjšinskim" pre-bivalstvom. Od tistih narodostno mešanih ozemelj, ki so postala last Jugoslavije, pa je hrvaška dobila več kot tri četrtine. To pomeni, da je hrvaško ozemeljsko razširitev plačala Slovenija s svojo zemljo in svoiimi Ijudmi.
Naše izhodišcno pogajalsko stališče pri pogajanju s Hrvaško mora biti zahteva, da se nam dodeli vse ozcmlje nekdanjega Svobodnega TrŽaSkega OZEMLJA, ki je leta 1954 pripadlo Jugoslaviji in je na jugu segalo do reke Mirne. Taka zahteva je tudi naš predlog za morebitno mednarodno arbitražo, če se s Hrvaško (najverjetneje) ne bo dalo spo-razumeti. Če bomo mednarodni arbitraži predložili le problem lastništva Piranskega zaliva, smo lahko prepričani, da se bo sodba iztekla v našo škodo. To namreč pomeni, da se bomo pravdali o tem, kar ze imamo, namesto da bi se pravdali o tistem, kar nam pripada (ozemlje nekdanjega STO do reke Mirne, prost izhod na odprto morje).
Spoštovani gospod Peterle! Slovenija ima na razpo-lago precej sredstev (gospodarskih, prometnih, poli-tičnih), s katerimi lahko pritiska na Hrvaško z namenom, da omehča njeno trdo in arogantno nastopanje proti nam. Naša vlada, katere član in podpredsednik ste, se ne sme obotavljati, da jih v primeru potrebe uporabi! Lahko ste prepričani, da si Hrvaška svojih adutov ne bo pomišljala uporabiti proti nam. Vsaj do zdaj si jih ni, zato nekaj več odločnosti s slovenske strani ne bo škodilo. Ne po-puščajte v odločilnih trenutkih, da Slovenija dolgo-ročno ne bo imela škode!
ANDREJ MUREN, LJUBLJANA
Pripis uredništva: pismo bi moralo biti objavljeno ie v prejšnji številki, 1. julija, vendar nam žal to ni uspelo. Avtorju se opravičujemo in menimo, da je zadeva še vedno zelo aktualna (oziroma še bo), in tudi zcito smo vnesli določene poudarke. Poudarki pa so vnešeni tudi zaradi naših politikov, kajti obstaja utemeljen sum, da mnogokrat ne uspejo razbrati bistva problema ali (?) smisla teksta, če v tekstu ni poudarkov. (Upamo le, da bo Peterle obdržal svoje ministrsko mesto do izida te številke, sajje pismo bilo naslovljeno nanj.)
NACIONALSOCIALNA ZVEZA SLOVENIJE, Velenje, Tomšičeva 17, fax 063 851 645 generalni tajnik Matjaž Gerlanc
ZAHTEVE 0 REVIZIJI ZAKONA 0 DRŽAVLJANSTVU, PONOVNO ZAVAJANJE IN ŠE KAJ
Poslano: 12.7.1993
Pred volitvami je Jelinčičeva SNS obljubljala revizijo zakona o drzavljanstvu (tudi RZS in NDS sta bili blizu tem zahtevam) in to za nazaj, torej tako, da bi se državljanstva odvzela. Takrat sem strankb SNS opozoril, daje to po 155. členu ustave RS NEMOGOČE, kerje retroaktivnost na pridobljene pravice prepovedana. SNS je svoj pravi obraz pokazala, zato sem bil glavni pobudnik ustanovitve nove stranke, NSZS - Nacionalsocialne zveze Slovenije, ki od ustanovitve zbira podpise za razveljavitev zakona o državljanstvu in vseh odločb, izdanih na podlagi tega zakona - NA REFERENDUMU (od potrebnih 40000 imamo 37000 podpisov). Osebno sem to ponudil vsem strankam, ki so (ali ponovno obljubljajo revizijo - SLS, SNS, SPS, SND, RZS, Liga za Slovenijo, NSS in podobne stranke) obljubljale revizijo, da skupaj zberemo te podpise, odziva ni, čeprav vedo, da revizija ni možna za nazaj (za naprej pajo pripravlja vlada RS), če se ne razveljavi zakon in toje edina pot, da se odvzame državljanstva tistim, kijim ne gredo, tisti, ki imajo do njih pravico, pajih bodo zopet dobili. Zakaj se stranke skrivajo za revizijo, ki ni možna? Zato, ker so politiko zgrabile le s plati, ki seji reče čimvečgovorjenja in malo napraviti -ZAL. Osebno nimam takšnih problemov, ker sem bil ie leta 88 aktiven v slovenski pomladi, pa nisem iskal koristi. Zanimivo je tudi, da stranke, ki jiti omenjam, niso podprle niti ene pobude, ki jih je NSZS vložila v državnem zboru, ki zadevajo nacionalne (moratohj na državljanstva, meja naj ostane, kot je ipd.) ali socialne (popravki zakona o zdravstvenem zavarovanju, pravičnejša delitev plač...) interese volivcev, kijih "zastopajo". Morda zato, ker sem avtor ali soavtor jaz? Pa pobuda o posebni parlamentarni komisiji, ki bi raziskovala predvolilne dejavnosti strank, ki so sodelovale z lobiji Neslovencev? Sevedaje ni podprl nihče, če pa bi jo, ne bi nihče več spraševal, kdoje novi direktor SOVE, ker bi ga v naših dokazih našli omenjenega trikrat! Zanimivo, ne, žal ne za t.i. nacionalno zavedne stranke, ki so žal nesposobne ali dirigirane oz. postavljene s strani nekdanje oblasti, kar lahko za dve stranki dokažem takoj.
Se še kdo sprašuje, zakaj smo v strankiporabili šest mesecev za 37000 podpisov za referendum? Verjetno ne, saj nihče niko-mur nič več ne verjame!? Zakaj pa bi tudi komu verjel, če pa za visoke funkcionarje vemo, da so dali leta 88 "žegen" za aretacijo četverice JBTZ, pa se še dandanes ne pove jasno in glasno, da so zato vedeli in dali (vsaj tihi) pristanek tako g. Kučan kot g. Kocjančič in g. Ribičič (in še veliko drugih) in da se dandanes ve, da so isti gospodje dali soglasje za ustanovitev strank za zavajanje javnosti (Jelinčičeva SNS, RZS), pa za razdelitev državljanstev zaradi glasov (da so od jugolobijev prejeli denar, se da dokazati, pa ne samo denar), pa za trgovanje z orožjem NESLOVENSKIH SKUPIN, ki so in še trgujejo z orožjem (hkratipa Janšo obtožujejo, kerje oborožil TO...), kar lahko tudi dokažemo, in še in še. Ta izjavaje napisana v soglasju s predsedstvom NSZS - Nacionalsocialne zveze Slovenije, katerega član sem, vendarje to osebno mnenje, ki temelji na podlagi dokumentacije, ki smojo vsak trenutek pripravljeni pokazati preiskovalni komisiji. Za konecpa še opozorilo volivcetn: ne nasedajtepomladi 94, raje ostanite doma, če nikomur ne zaupate!
MEDIJSKO SPOROCILO
ŠKUC-ROPOT-ova pomladanska koncertna sezona z nastopi EINSTURZENDE NEUBATEN, FAITH NO MORE in
LIVING COLOUR je bila končno uspešna. A to še ni vse - po rednem letnem premoru ( ki pa ga nameravamo prihod-
nje leto spremeniti v "poletni rock fest") bo sledila vroča jesen!
Začelo se bo po tradiciji s trinajstim (13) NOVIM ROCKOM - po dveh letih spet z mednarodno udeležbo v pravem
pomenu: na NR 93 smo povabili predstavnike novega vala ameriškega post-Hard Cora-bend SMASHING PUMP-
KINS iz Chicaga, ki s skladbo I AM ONE dospeli na prvo mesto NME-jeve neodvisne lestvice, te dni pa bodo izdali
svoj drugi album - in to kar za SONY, na MTV pa se vrti njihov novi video "CHERUB ROCK". To pa seveda sploh
še ni vse o SMASHING PUMPKINS....
Druga mednarodna atrakcija bo britanski bend VERVE, ki je pravkar izdal prvi album (NME: ocena 8). In tu bodo
seveda še izbranci natečaja NR 93 - novi upi naše scene, kot se reče.
NOVIROCK 93 bo seveda v Križankah v soboto, 4. septembra.
Nadaljevanje: četrtek, 16. septembra, zopet KRIZANKE: butthole surfersiz Teksasa, legende ameriškega
avant-post-punka, zagotovo najbolj "odpuljen" bend osemdesetih, ki se po več letih vrača na prizorišče zločina z
novim albumom (Intlcpciulent Worm Saloon) in evro- turnejo. ALTER DOGODEK SCENE.
Tretji del: skok iz Krizank v CANKARJEV DOM, a še vedno v septembru: tam bo 22. onega meseca nastopila prva
dama avantgardnega vokala in demonskega performansa, klasično šolana pevka s tremi oktavami glasovnega
razpona, sodelavka VINKA GLOBOKARJA in F.F. Coppole v filmu DRACULA-ena in edina-DIAMANDA
GALAS! Njen samostojni nastop ob klavirju bo imel naslov JUDGMENT DAY - SODNI DAN. Naj spomnimo samo
še na njen spektakualni nastop na ARS ELECTRONICA 87 ter na zadnji CD "THE SINGER (MUTE Rcds, lokalni
predstavnik: DALLAS, K4).
To pa še ni vse. ŠKUC-ROPOT si šteje v čast, da bo lahko slovenski glasbeni javnosti - v sodelovanju s CD - pred-
stavil enega najvidnejših protagonistov sodobne resne glasbe - skladatelja in pianista PHILIPA GLASSA. Solo kon-
cert P.Glassa bo 23. novembra v Gallusovi dvorani CD. O umetniku samem pa zagotovo veste že vse.
Načrtov za jesen/zimo 93-94 je še več, a bodi dovolj.^
Za vse dodatne informacije se, prosimo, obrnite na ŠKUC-ROPOT, Kersnikova 4, tel. 061 319 662, fax 061 329 185.
za ŠKUC-ROPOT, Igor Vidmar
SPOROCILO ZA JAVNOST ST. 1
Smo državljani - posamezniki, ki smo v svojem imenu ustanovili Odbor civilne iniciative. Zbrali smo se, da vzpodbudimo
jasno formulacijo razvojne strategije države Slovenije, zahtevamo transparentnost javnih financ in javno obravnavo ključnih
gospodarskih vprašanj.
Zahtevamo vrnitev nelegalno odvedene slovenske akumulacije in zakonsko imuniteto za tiste, ki o nelegalnih prenosih kap-
itala pričajo prostovoljno. Podpiramo princip parlamentarne preiskovalne komisije, saj je v danih razmerah nujno potreben.
Dne 1. 7. 1993 je Odbor civilne iniciative organiziral v Cankarjevem domu javno sejo o vprašanju transparentnosti javnih
financ. To pot smo obravnavali avtoceste v Sloveniji kot nadaljevanje pobude, ki je bila 11.5. 1993 vložena pri Driavnem
svetu. Na javno sejo je prišlo okrog 150 udeležencev, ki so poslušali 4 nagovore, v razpravi pa se je oglasilo tudi 24
udeležencev, ki so načeli različne vidike gradnje avtocest.
Na osnovi pobude, predložene Državnemu svetu in na osnovi razprave na javni seji daje Odbor civilne iniciative naslednjo
izjavo:
1.  Gradnja avtocest je temeljni projekt gospodarskega vzpona države. Zato je takoj potrebno začeti z deli na odsekih, ki so finančno, lokacijsko, ekološko in projektno razčiščeni.
2.  Projekt naj realizira domača operativa ob mednarodno sprejemljivih in javno revidiranih stroških. Domači ponudniki morajo imeti prednost pri delih, ki se financirajo iz javnih sredstev.
3.  Zaupamo v projektne in tehnološke sposobnosti domače gradbene operative. Ne zaupamo njenemu vodstvu, ki je v spregi z državo soomogočalo netransparentnost javnih financ. Dokaz je primer gradnje ceste Razdrto - Cebulovica.
4. Zahtevamo, da parlamentarna preiskovalna komisija razišče primer ADRIA.
5.  Vlada naj takoj pripravi koncept prometne politike. Upošteva naj nujno povezavo med slovenskimi regijami in tranzitom. Tranzit naj gostuje na notranjem sistemu cest. Smo proti tranzitnim koridorjem.
6.  Smo proti koncesijam, ker dolgoročno predstavljajo samomorilsko gospodarsko politiko.
7.  Poleg gradbeništva mora gradnja avtocest vzpodbuditi še druge segmente slovenskega gospodarstva: cementarne, železarne, tovarne jeklenih konstrukcij, ipd.
Odbor civilne inidative:
Andrej Aplenc, Miha Burger, Janvit Golob, Edo Ravnikar, Franc Vodopivec
lnformacije o Odboru civilne iniciative lahko dobite v uredništvu TRIBUNE!
0q jih lahko voiijo tudi z lisicami.
Pred tabo je drugi del serije o študentskem uporu konec šestdesetih. V celoti je posvečen domače-mu dogajanju, ki se zaradi pasivnosti študentov v ostalih slovenskih mestih omejuje na Ljubljano. Prične se seveda z letom 1968. Študentska pomlad je takoj po nasilnih in krvavih dogodkih maja 68 v vseh evropskih metropolah in Ameriki (v Jugoslaviji pa predvsem v Beogradu), zacvetela tudi v Zagrebu in Ljubljani. Njen ljubljanski vrhunec tis-tega leta prinese zborovanje v Študentskem naselju (ŠN) v Rožni dolini šestegajunija. Da se je tega dne v Rožni dolini zbralo tri tisoč štu-dentov vseh ljubljanskih fakultet, je povzročila podražitev stanarin v Študentskih domovih. Neposreden povod pa je dala odločba o izselitvi študentov iz naselja v počitniških mesecih, kar bi dalo prostor turistični dejavnosti. Tem zahtevam so se študentje uprli, odločno pa so zahtevali tudi ure-ditev drugih elementarnih, zlasti finančnih vprašanj. Na zborovanju sta govorila tudi podpredsednik Izvršnega sveta SRS, dr. Hočevar, in rektor uni-verze, dr. Gruden. Uspeh zborovanja je bil daljnosežen. Organizirala se je vrsta komisij, kamor se je prijavilo okoli 50 študentov, a so kmalu po pričetku dela razpadle. Uspeh seveda ni bil v tem. Pomembno je bilo prebujenje študentov iz dolgolet-nega apatičnega dremeža. Medtem ko je svetovno študentsko gibanje z majem 68 doživelo svojo kul-minacijo, se je ljubljansko z njim šele pričelo. Odmevi na zborovanje v SN so prihajali z vseh
vetrov. Opiasil se je tudi Stane Dolanc. takrat na položajiT   politicnega    sekretarja    komiteja
Univerzitetne konference Zveze komunistov Slovenije. Intervju z njim je bil objavljen v Tribuni in je popolnoma na liniji Titovega govora, ki ga je Stari imel na beograjski televiziji, neposredno po beograjskem vročem maju. Oba sta izpovedala svojo solidarnost s študenti in jih hkrati pokroviteljsko po-trepljala po glavci. Pogovor z Dolancemjepripravil nadobuden študent Filozofske fakultete Dimitrij Rupel. Ves čas intervjuja sta se sogovornika tikala. Dimsije imelže takrat dobre konekšne. Po počitnicah 68 nastopi jesen 68 in študijsko leto 68/69. Politizacije slehernega študenta in njegovega dela, kar si je študentska organizacija tako želela, to leto še ne prinese. Pač pa se množijo javne tribune in diskusije o socialno ekonomski problematiki v Jugoslaviji in o državni zunanji politiki. Osnovno vprašanje je predstavljalo uresničitev junijske zahteve po preobrazbi študentske organizacije. Z ustanovitvijo SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LJU-BLJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV (SŠ LVZ), je bil narejen prvi korak v tej smeri. Napredovale so razprave o reformi pjiiverze in izboljšanje samoupravnega položaja študenta v njej. Aprila so sledile državne volitve, kjer je po npy6rri; zveznem vplilnem zakonu, sprej|t.em janliarja 69, odslej enb republiško skupšeinšlco mestp pripadalo predstavniku študentpv. IsJa railienihnivojifi in volil-nih listah sq (med: ostalimi); kandidirali Tone Remc, Dušan SemOflič, Dimitrij Rupel, Borko De Corti, Milan Piniqr iri Lenart Šetinc: %ibpublisko skupščinoje bilizvoljeji študent Tone Remc.
leto wooi>šp)ckA
V tem stadijskern letu prične oddajati Radio Štu-dent, devetega maja 69. Peter Kuhar ob tem zapiše v Tribuni, "Končnoje 9. maja 1969 začela delovati radijska postaja "Študent". Toje edina tovrstna radi-jskapostaja v Evropi; vendarje veliko pomembnejše
ZAKAJ S0 SE TAKRAT BORILIII
dejstvo, da smo z njo dobili Ijubljanski študentje novo, morda najboljšo in najpopularnejšo, gotovo pa najbolj funkcionalno možnost zci komuniciranje, oblikovanje javnega mnenja in aktivizacijo študen-tov, pa tudi vseh drugih Ijudi (...) Še informacija: radio "Student" oddaja na 188 metrov valovne dolžine, z močjo 1550 kHz, poslušate ga lahko vsak dan od 12. do 13. ure in od 16. do 18. razen v soboto
in nedeljo (in oh /ircriukih)".
Drugi studentski medij   - Tribuna, je povzročal s
svojo kulturniško in pesniško orientacijo v "odrasli" javnosti nemalo zgražanja. Med najznačilnejšimi so bile objave manifestov za kulturno revolucijo, kjer so bili podnaslovi v stilu "Nova smer v slovenski književnosti - protestno pisanje, politična književnost, proletarska kultura". Omenjenega sta podpisala Marko Švabič in Dimitrij Rupel. Poleg tega je ured-ništvo ogromno prostora namenjalo prevodom nove-jših teoretikov: Marcusu, Sartru, Baudryu, Heideggerju, Finku in predvsem de Saussuru. Jeseni 69 se študentsko gibanje za nekaj mesecev poleže, omembe vredna je le dokončna konstitucija zveze SS LVZ, ter Skupnosti študentov Slovenije. Tlak študentom spet dvigne pomlad 70. Povišan pri-tisk se sprošča okrog vprašanj konfliktov v svetovni politiki, vdora Američanov v Kambodžo, hkrati pa se odpirajo tudi domača vprašanja. Ob Svetovnem prvenstvu v košarki, rnaja 70 v Ljubljani, se z res-olucijo oglasi Akcijska skupina. Napišejo, da so "gesla: Sport zdmžuje mlade in narode celega sveta, Sportje nadipdiiiikb, Vužno je sodelovati, ne zmagati — proizvpd;. gnile Evrop.e. Spočela jih je buržoazija ¦¦••¦19v"stpletja, prevzel arrieriški imperializem in biznis, ter spvjetski narcisoizem in hegemonizem. (...) Naš Sport naj bo gverila, športni duh, revolucionarni duh, športno igrišče svetovna revolucija!" V ospredje pri-haja oster jezik, novolevičarski revolucionarni besednjak in ideje ter preseganje zgolj študentsko stanovskih okvirjev.
LETO RAZPADA BEATLOV
Študijsko leto 70/71 prinese vrhunec v razvoju lju-bljanskega gibanja. Premleva in melje vse se od reforme univerze, socialnega statusa študentov, pogojev študija, preko dogodkov v jugoslovanskem študentskem gibanju, vprašanj informacijskih sred-stev v družbi, smeri njenega razvoja in nastopanja študeitfske subkulture proti elitistični kulturi, do
nastanka alernativnih oblik življenja ter stikov z nekaterimi študentskimi in alternativnimi gibanji po Evropi. Živahno je postalo že v začetku oktobra 70. Pričel se je Študentski kulturni festival, v sklopu katerega je bil na prostem organiziran koncert nemške elektronske zasedbe Kluster. Zaradi pomanjkljivih papirjev organizatorja sta dva pripad-nika UJV koncert prekinila. Sledil je teach-in na FF in v začetku novembra, na istem mestu, prvi literarni maraton, ki se odvijal v duhu aretacije Vlade Mija-noviča, predsednika fakultetnega odbora beograjske Filozofske fakultete. Izvršni odbor (IO) SŠ LVZ ob njegovi aretaciji izda ciklostiran letak, v katerem najprej poudarja slabo informiranost slovenske javnosti o tem primeru, nadaljuje pa z vprašanji o potrebnosti političnega procesa. Hkrati kliče na diskusijo, ki se bo časovno pokrivala z začetkom lit-erarnega maratona. Organizacijski odbor je na mara-ton vabil s tem oglasom: "Vem, predavalnic imamo vsi dovolj, vroče je v njih in stoli so nemogoči! Posebno v soboto je hudo, tista jutranja predavanja se mi sploh zdijo obsojena na neuspeh. Sediš s časopisom pred sabo in poskušaš prev!i.\f>i: uspavalne besede, ki prihajajo izza kaledra. \,in"' ta sobota bo pa nekaj novega, Filozofsko jakv\cir bomo spremenili v nekaj čisto drugega. Zaponiruf ^ ta zgodovinski datum: 7. november. Okrog sto (naj jih bo še več) pesnikov bo bralo svoje pesmi, ki num jih ni treba poslušati. Gledali bomo kratkometražne filme (...), Tribuna bo spregovorila kot živ časopis o sehi in nas \sch (...) Prostnri hudo liknvno npreml-jeni. />i>iem glnsba, light show itd. itd.Vsc novc pred-loge lahko uresničimo, sobota je naš, študentski delovni dan." Delovni zanos in revolucionarni polet je bilo čutiti na vsakem koraku. Bojan Ilich, eden agilnejših študentskih akterjev, je zapisal: "Pravijo, da je na slovenskem samo ena dobra srednja šola -univerza. Ceje to res, potem smo po treh letih pouka v tej šoli tokrat prvič začutili, da smo vstopili na pravo univerzo (...). Toje kompletna angaziranost od desetih do šestih - maraton teče, kdo bi sedaj odne-hal !! - brez profesionalcev, brez velikih organiza-torjev, brez stroškov, brez reklam. Vse je enkratno, neponovljivo..." Dogajanja maratoiia s$j||Mč$ti]a v skoraj neverjetnem polurnern ritmu. VrVe.lp.je jia hodnikih, odmevale so bes^de pesnikov, politikoV, filmarjev, slisala se je glasba, vonjalo kadilo. Zvrstilo se je dva tisoČ prehodnih ali stalriih poslušalcev, organizirane zadeve so se odvijale v štirih predavalnicab, oziiačenih s črkami F^t3; C in K.                                                   .,/¦'    ,,/                                                      .,¦¦-¦¦'' :¦-¦';.:¦¦
Zima 70 je v znaku demonstratij podppre zame-jskim Slovencefn v Italiji in Avstriji. Akčijski odbor in Izvršni odbor pišeta protestna pisma in pošiljata javna vprašanja državnemu sekretarju za zunanje zadeve;. študentje se obrnejo; celo na spoštovanega tovariša predsednika Tita. V svbji resoluciji ugota-vljajo soupadanje šovinističnih izgredov na Koroškem in Štajerskem, fašističnega nasilja v Trstu in bolgarskihžahtev po Makedoniji in opozorijo, da je napad na kateri^oli. jugoslovanski narod napad na celotno Jugoslavijp. O kakršnemkoli nacionalizmu ni biio rvejduha ne sluha. tujega nočemo, svojega ne damolM        :;:    K:          X     %,
Ppmlafi 71 dobi š$imungo uli^ega nastopanja. April|;:71 se 700 šludentdv u|feleži zbora v ŠN, kjer je terrte poslovanje Študentskiega Servisa in zahteva po pdstbpu njegovega vodstva. Vendar je najznacil-nejša.za ražvoj dogodkpv: bila akcija Aškerčevn. izpeljanaŠtirinajstegagSprila. Raziskave. ki so "h
Kaj dobiš, če križaš policaja in opico '<
_.j
iFKtt DOfE_
__——¦— •
izvedli študentje sami, so pokazale, da avtomobilski hrup po Aškerčevi na fakultetah pozvroča psihične in vegetativne motnje. Torej proč s cesto! Ker občin-ska skupščina tega ni nameravala storiti do leta 75, so se študentje štirinajstega opoldne zbrali pred FF na napovedanih in dovoljenih demonstracijah. Že na začetku jih je bilo okoli dva tisoč. Okoli trinajstih so "legalisti", ena;od dveh struj znotraj Akcijskega odbora, pozvali udeležence, naj se razidejo. Vendar je večina raje posfušala pozive "akcionistov", ki so zbrano množico želgli popeljati v odločnejšo akcijo. Dnevnik Delo je V čjanku dne 15. aprila zapisal, da so "nekateri zahtešvali pohod do križisča na Ajdovščini. Slišati pa je bilo celo klice, ki so zahte-vali zasedbo poslopja RTV. Po Titovi so potem krehili prbti čeritru mesia in se uspeli pogoditi celo z milico, ki je dovolila, da svoje zahteve preberejo celo pred ^kupscinb. Govor predsednika občinske skupšcine Tbneta Klarja je sprožil žvižganje". Okoli petnajste ure so se štiidentje razšli. Zahtevali so, da se v desetih dneh uredi nov sistem obvoznih cest, da bo Aškerčevi prizančsli vsaj težji tovornjaki. To se seveda ni zgodilo.;
Dodaten impulz k končnemu poletu študentskega gibanja - zasedbi FF - so prispevali zapleti ob obisku Chaban-Delmasa, 25. aprila.
Chaban-Delmas, tedanji predsednik francoske vlade, se je ravno mudil v prostorih republiške skupščine, ko se je iz Kazine pojavila skupina študentov s trans-parenti. Ustavila jih je UJV in jim transparente pobrala : skupaj z bsebnimi izkaznicami. "Razoroženi" so se demonstranti, bilo jih je kakšnih petdeset, odpravili pred zgradbo IS prepevat Internacionalo, nakar so jih miličniki odpakirali v vežo bližhje zgradbe. Ko so miličniki skupini dovo-lili odhpd, se je ta z dA/ignjeniini rokami in vzkli-kanjem Titu in partijr, bdpfavila pred redakcijo "Deda" v upanju, da bo to posredovalo javnosti objektivno informacijo o dogodkju. Nastala pa je prava medijska kampanja lažj in podtikanj. IO SŠ LVZ je reagiral kot je le mogel. Med drugim so letake s pojasnili delili med obiskovalci osrednje tridesete obletnice nastanka OF, ki je bila 27. aprila v Hali Tivoli. Letak je UJV najprej začasno zasegla in nato v celoti prepovedala njegovo razmnoževanje. Posegi UJV so se stopnjevali. Osmega maja so njeni uslužbenci zasegli pano (stenčas), izobešen v avli FF, in v sobi številka 16 dlje časa zasliševali študen-ta Adama Franka ter Darka Štrajna, nakar so ju odvedli na postajo milice. To je bilo preveč. Med študenti in v nekaterih političnih telesih je zavrelo. Dvajsetega maja so napovedali demonstracije proti ukrepom UJV in še ostreje nastavili nekatera družbena vprašanja. "Akcionisti" so želeli izkoristiti razpoloženje, nastalo po intervenciji milice na FF in padec temperature gibanja. V naglici mrzličnih
^AHTfv/»JHOt|J|0G&i
*u
^
priprav pride do organizacijskega kolapsa, zato demonstracije propadejo. Vendar je komite UK ZKS postavil zahtevo. "Če sodišče do ponedeljka (24. maja 1971) ne bo odgovorilo na ž.e tolikokrat zastavljeno vprašanje glede razprav proti trem kole-gom, gremo tudi na zasedbo fakultete". Ker v ponedeljek odgovora ni bilo, se je formiral Akcijski odbor za zasedbo FF in pričel z delom.
FILOZOFSKA FAKULTETA JE ZASEDENA!
"Filozofsko fakulteto so zasedli!" "Kaj? Kdo, polici-ja?"
"Ne, študentje sojo zasedli!"
Tak glas se je v sredo, 26. maja dopoldne, kot blisk razširil po Ljubljani. Točno ob desetih so fantje z rdečimi trakovi na rokavih zaprli vhod fakultete in vanjo spuščali samo tiste z indeksi. AO je delo na zasedeni FF organiziral po skupinah. Obstajale so varnostna skupina, skupina za preskrbo z materi-alom in hrano (razen alkohola), tehnična, teoretična, skupina za informacije, koordinacijska in skupina za produkcijo revolucionarne kulture. Zasedba se je proklamirala za delovno kolonijo, študijski proces ni zamrl. Potekale so okrogle mize, non-stop diskusije, v katerih so sodelovali tudi nekateri univerzitetni delavci. Študentje so na fakulteti delali, prebivali, jedli in spali. Po jutranjem vstajanju je na strehi fakultete potekal redni obred dviganja rdeče zastave in petja Internacionale. V času enotedenske zasedbe je izšlo dvanajst ciklostiranih številk glasila SP, ki najbolj verodostojno prikazuje razpoloženje poteka zasedbe. V njega vneto pišejo Andrej Ule, Milan Dekleva, Andrej Medved^ Jaša Zlobec, Jaro Skrušny, Boris Vuk, Darko Štrajn, Adam Franko, Iztok Ilich, Branko Klinkon... in nekateri preda-vatelji ter rektor univerze. Studentje se med seboj spoznavajo, si pomagajo, svetujejo. Nihče se ne izogiba delu. Sodelujejo vsi. Vzdusje je polno solidarnosti, upanja, optimizma, odločnosti. Zasedba je gostila tudi avtoštoparje iz Norveške, Anglije, Amerike in Finske. Zgradba je bila skoraj v celoti oblepljena s transparenti in gesli, VSE ZA VSE, UJV - UPRAVA JAVNE VZGOJE, JEST PA PIŠEM Z LEVO ROKO - ERGO SEM LEVIČAR, BILI STE NAŠI IDEALI - BOSTE VZDRŽALI NAŠE PREVERJANJE, JEST SM MARXIST PO BRATIH MARX, NAŠE GIBANJE JE BOJ ZA SOCIALIZEM,     ZAKAJ     VPRAŠANJE     O
POSTENOSTI DANES NI VEČ POŠTENO VPRAŠANJE, TAISTELEMME VAPAUDEN PUOLESTA YHDESSA (sporočilo finskih simpatiz-erjev), ZAKAJ TAKO HRUMITE AL' NAS SE VI BOJITE?itn..                                 /        Z^:Pk:::
Zasedba se konča drugega junija 71. Študentje : objavijo "Manifest zasedene Fiibzofske fakultete" in gredo na počitnice.                                    v ¦,     , ^
Tem sledi leto 71/72 in osip mnpžičnega štu-dentskega gibanja njegovo postoprio razkrajanje v različne tokove. Radikalizem in akcionaška struja, ki je v prejšnjem šolskem letu doživljal svojo izpol-nitev v AO pri 10 SS, se skoraj v celoti preseli v uredništvo Tribune. Udarnost rezultira v štirih pravnomočnih zaplembah časopisa, v času od okto-bra do junija. študentsko uredništvo preneha z delom, izhajanje časopisa visi v zraku vse do konca novembra 72, ko nastopi nova redakcija. Nadaljevanje radikalizma iz leta 71/72 se kanalizira v ustanavljanju "študentske partije" in Gibanju 13. november, ki obstaja le kratek čas. Po drugi strani pa je za to obdobje značilen razmah množične aktiv-nosti po fakultetah in univerzitetnega življenja nas-ploh. Skoraj na vseh fakultetah so redno izhajali štu-dentski listi. Ob tej aktivnosti zraste pomladi 72 pro-jekt Alternativna univerza. S koncem študijskega leta se je končal tudi ta projekt. Položaj ljubljan-skega študentskega gibanja je v tem obdobju v tesni povezavi z eliminiranjem nacionalizma na zagreb-škem Vseučiliscu oz. v političnem življenju SR Hrvaške.
Tribuna takrat kot celoleten dodatek izdaja preve-dene odlomke tedaj sila popularne knjige ideologa ameriškega yippie gibanja Jerrya Rubina "DO IT!". Mnogo prostora posveča tudi problematiki zahodnih levih gibanj, predvsem ameriških. Prostor zavzema-jo George Jackson, Eldridge Cleaver, James Boogs, J. Jackson. O študentskih oz. alternativnih gibanjih pišejo Yves Clement, Rudi Dutschke, Roel van Duyn. Prevodno novost predstavljajo krajši odlomki iz dela "Funkcija orgazma" Wilhelma Reicha. Brati pa je mogoče tudi intervjuja z Marcusejem in Lennonom. ¦¦¦:'.....:'         :                        t
"THIS IS THE EI^D, MY FRIENDU"
V letu 72/73 o študentslcem gibahju kot o socialneip: fenoirtenu pč rrioremo veČ govoriti, JPpteka proces njegovega: izteka in raztapljanja v druge segmerite univerzitetnega in družbenega življenja. 1974 je razpuščerta obnemogla Zveza študentov, ustanovlje-na je ZSMS. Prihajajo svinčena leta.
A 68 se ne da. Vrnilo se bo. 2068.
BORUT OSONKAR
•••Na Slovenskih novicah so zaposlo-
vali nove fotoreporterje. Mlad lju-
bljančan nam je posredoval svojo
izkušnjo s testiranja. Ena od zapletenih
nalog se je glasila:
Hodite ob Ljubljanici s fotoaparatom v
roki in čakate na priloznost svojega
zivljenja.
Nenadoma zaslišite krike. Neki ženskije
padel otrok v reko in se utaplja... Daleč
naokrog ni nikogar, ki bi lahko poma-
gal.
Vprasanje: Katerifilm bi izbrali?***
•••Zadnjič smo v Salomonovem oglas-niku izsledili oglas: "Prodam kom-pletno opremo za golf. Nova, malo rabljena, za samo 200 DEM. Pokličite na številko 06- .... Če se oglasi moški, odložite slušalko."«««
•••Neko noč se po nenadni večdnevni odsotnosti soprog naenkrat vrne domov in ženo skoraj preseneti y postelji s tovarišem Janšo. Preden vstopi v dnevno sobo, se strumnemu Janši uspe delno obleči in prešuštnica se v zadnjem trenutku znajde ter mu naroči, naj se naredi, da je kip.
-  Kaj pa je to?   vpraša utrujeni in neobriti §pprog, besen na ves svet.
Žena v strahu: - Kip ministra Janše. Kupila sem ga, zelo poceni. Tudi pri Drnovškovih so pred dnevi kupili podobnega.
- Dobro, reče mož in io povali na posteljo. Po nekaj ur trajajoče fuku žena popolnoma zjebana zaspi in mož odide v kuhinjo, odpre hladilnik ter se naje in napije. Nato naredi sendvič ter nalije kozarec mrzlega mleka. Stopi do trdega ministra.
-  Nate, Janez. Pojejte mal. Vem, kako je to... Dva dneva m tri noči sem stal pri Drnovškovih, pa se noben kurac ni zmigal, da bi mi dal kaj za pod zob.»»»
Nič, ker nobena opica ni tako neumna, da bi dala policaju.
10
11
LJUBLJANA
|[
GLASGOWA
dr. Ljubo Sirc: Premisle po slovenskih volitvah
Ljubo Sircje bil tista naivčina iz emigraci-je, kije kot predvojni liberalec posodil ime liberalnim demokratom, da so imeli svoje-ga predsedniškega kandidata, ki je potrje-val, da niso le komunistični podmladek -obenem pa ni bilo nobene nevarnosti, da bi se uvrstil v drugi krog in ogrozil neuradne-ga strankinega kandidata. če bi ga krofek skesanih marksistov iz Demosa kandidiral leta 90, bi morda zmagal, tako pa je Pučnik naučil Ijudstvo previdnosti. Sicer je Sirc ekonomist s precej mednarodnega ugleda. Živi na Westbourne Gardens v Glasgowu, blizu univerze in mestnega parka.
Članek skrajšan prepisujemo iz revije The South Slav Journal - pomladlpoletje 93. Saj je vredno prebrati, j&akšni smo videti poučenemu opazovalc$ fyfl zunaj? Spotoma bi omenil% %a je bila Ljubu Sircu po desetletfihkmolkel prvič v Sloveniji dana be^e%a lipff prav v
Tribuni.% ..             i   I     # ^
v:v\              f*  &   /"  /
Kot predsedniski ka$didat serj| se i|deježil:;:fblitev 1992 .... Rezultati so bili zame: pprazniffc)ol|il|Šem 1,5% glasov in se uvrstil predzadnjh:::;Korti![.ynist5Kuč|in jc dobil 64%, Bizjak 22%, Kacin 9%, oKalpfka p|ibl3ino tohko kot jaz Ni mogoče reči, da so oSiie vb||pvefponarejene alj napačno izj;e]jaise;:; Ni|j!;,.upravič&nfi f i|ti$ie pnpombe ne raorejo poja&n|Ji neveijetnift:;^zt4||^Y4:. |
Med spiSfflifitpJati^                                    odnos medi-
jev. Vsak kandidat, Hfje iiftgOjjr^ino funkcijo, seje preko nje lahko kadarkoli pojavif ha televiziji, radiu in prvih straneh časopisov. Tisti, ki so bili le kandidati, so se lahko pojavili le na zadnjem TV dnevniku med 22. in 23. uro. Časopisi o nekateri kandidatih preprosto niso pisali. V vseh medijih še vedno večinoma delajo osebe, ki so dobile službo pod komunistično oblastjo, ko so bile potreb-ne moralne kvalifikacije, t.j., ko so prosilci morali biti sprejemljivi za Komunistično partijo. Ko so se po prvih demokratičnih volitvah pojavila vprašanja o teh razmerjih, so komunistični novinarji dvignili hrup, da so ogrožene nji-hove človeške pravice. Čisto prav se jim jg:-zdlWf:t|il;;:fo v
preteklosti lahko dobili služboJejbiiočdfho prirggfhi', upi-rali pa so se vsakemu poskji^lfda bi se na|gtpfostor še za one, ki komunisto^i iji&p- bili všeg......;.......,.:.5--^S:::
Na TV in radiiije bjlb fieka|sOTfiiiiziranih soočenj kandida-tov, a večino|||;l|fiiago%r|ali na vprašanja, ki so jih poslali ||edficf|iC^pos|;ušalci. Vpli|§anja so se komaj kdaj dotikj||$jkonc^yL:|di žit|pfq^ politike." '-li*; Kampanja ^^la^ala% trefatkov - držaVhkgrispevki, plačani pohtičlpm^|ranlajrn, člantfij^v striiajcah, in donacijč sponzorjevi. NajveČ teh donacij št>•fKSJsplVala .^. "družbena", se praVi, državna podjetja, kjer se je m.e»ezerjem, vajenim, da zahteVajo "moralne kvalifikaci-je ', zdelo samoumevno, da po svqji \olji uporabljajo denar podjetij v podporo straak rn k&ndicfetov V mojem primem je bilo najbol.j čudno obnašanje Liberalno demokmtske stranke, ki me je kandidirala. ...
Nekdo je izračunal|:|a jb le 3,8%:%olil$ev, ki so dali glas stranki, volilo tudi ii|n|. LDS se je komajda potrudila za kaj predvolilne propJ|iknde zame. S^Ojispropagando je usmerila na Janeza Dniribvška, ki je kandl:dj|al, da bi bil še naprej premier. Premiera izbere parlamčfit, tako da je Dmovšek pravzaprav kandidiral le za poslanca. Vseeno so ga reklamirali velikanski plakati, ki mene niso niti omen-
jali, medtem ko so druge stranke oglaševale predsedniške kandidate, včasih skupaj s parlamentarnimi. Trudoma si lahko našel nekaj majhnih plakatov z mojo sliko. Protestiral sem proti nezanimanju za mojo kandidaturo, pa so mi povedali, da ni denarja. Ko sem odvrnil, da bom sam našel denar, so mi rekli, da ni treba. ... Na parlamentarnih volitvah je sodelovalo 28 strank, nekatere očitno zato, da bi zmedle javnost. Osem jih je prišlo v parlament. Kljub željam, da bi bilo drugače, ni sedanja sestava slovenskega parlamenta nič boljša od pre-jšnje. Novost je velika skupina nacionalistov, ki hočejo nagnati tujce in grozijo z nasiljem, tako da so večini nesprejemljivi. ... Ni čudno, da se se govori o novih volit-vah v dveh letih namesto v petih.
Kaj naj rečemo o "razsoji" slovenskih ljudi? Najprej moramo poudariti, da večina odloča, kdo naj vlada, da pa njena odločitev ni nujno "dobra" ali "pravilna". Zato raora imeti manjšina vse pravice do kritike in svojih predlogov. Zdi se, da je slovenski elektorat slabo izbral. To je očitno, ko gre za predsednika, a manj očitno pri parlamentarih volitvah, kjer je težko predvideti, kakšna bo politika rela-tivne večine liberalnih demokratov. Njihovi voditelji gov-orijo o pragmatizmu, a kakšen bo ta pragmatizem? Trebaje upoštevati naslednje —
(1) V ekonomskih posledicah komunistične vladavine lahko vidimo le katastrofo.
Jugoslovanski komunisti, ki jih je v ekonomskih zadevah pogosto vodila slovenska skupina, so najprej uvedli cen-tralistični sistem sovjetskega tipa, potem pa so ga 1952 opustili in uvedli samoupravljanje. Oboje je vodil isti slovenski komunist, Boris Kidrič. ... Med leti 1952 in 1970 je dobivala država zahodno pomoč v vrednosti po dveh milijard dolarjev (in več) letno. Med 1970 in 1978 si je sposodila 22 milijard $. Ko je bilo v 1978 te radodarnosti konec, so začele realne plače padati. Če začnemo v letu 1955, ko so bile realne plače le nekaj pod predvojnim nivojem, dobimo leta 1961 indeks 146. V 1978 doseže indeks 324 in potem pade na 224 v 1988, za 42%. Za Slovenijo so številke 1964-119, 1978-174, 1988-135, padec za 27,7% in na vrednost z leta 1967. Po tem padcu je izguba jugoslovanskih trgov odnesla še eno tretjino. Tako slovenski delavec danes zasluži komajda kaj več kot v 1940. ... Povprečna mesečna plača v času volitev v Sloveniji je bila 600 DM, govori pa se, da bi za stabilnost morala pasti na 400 DM (160 funtov). V Sloveniji ni tako slabo, kot bi lahko sklepali iz teh številk. Ko je denar iz posojil še pritekal, so si ljudje zgradili rezerve v obliki hiš, avtov ... Mnogi so delali v tujini in si naložili prihranke na deviznih knjižicah, a oblasti so ta denar porabile.
Kakorkoli, po 45 letih komunizma so uspehi nični, ali pa, če odpišemo izginotje jugoslovanskega trga, minimalni, primerni desetim letom normalnega razvoja. (Plače so dosegle predvojno vrednost v 1958, realne plače v 1988 ustrezajo plačam v 1967.)
Kako lahko pod temi pogoji kdorkoli glasuje za voditelje stranke, ki je to dosegla, je zarne skrivnost. Eno od opravi-čil komunistov je, da ni bilo vse slabo. Morda ne, a povprečje je obupno.
(2) Ne le da so uspehi komunističnega sistema nikakršni - komunisti so trdili, da bo njihova oblast pri-nesla neopisljivo bogastvo in srečo, in da imajo torej pravico do najbolj krutih sredstev, da pridejo na oblast. ... Vprašanje je, kako lahko kdorkoli glasuje za zadnjega voditelja stranke, ki jo označujejo preganjanja, nasilje in neuspeh. Da je vse še huje, je g. Kučan imenoval za predsednika svoje volilne ekipe profesorja Zdenka Roterja, ki me je osebno zasliševal med procesom, po katerem so enega od obtožencev usmrtili. Je res postalo čisto normalno, da uprizoriš sojenja političnih nasprotnikov in jih potem streljaš? Eden od odgovorov na to vprašanje
je, da so se komunisti skesali. Kje pa se to vidi?
Zgodilo se je le to, da kogarkoli, ki postavi ta moralna vprašanja, imenujejo revašista, pa čeprav ta oseba ne zahteva kazni za povzročitelje, le obsodbo zločinov, da se ne bi ponovili. Spet in spet nam ponavljajo, da se nima smisla ozirati nazaj, da je treba zreti v bodočnost - in morda v tej bodočnosti ponoviti iste napake, ker ne bomo vedeli, kaj se je nekoč zgodilo.
Kučan je prelomil z ostalimi jugoslovanskimi komunisti ... Tako so Slovenci pozabili njegovo preteklost ... Pozabilo se je, da je bila armada, ki je za hip poskušala obvladati Slovenijo, armada Partije, ... katere predsednik je bil Kučan v Sloveniji. Kot predsednik je prispeval k ide-ološkemu šolanju vojske, ki se je kasneje pod vplivom tega šolanja bestialno obnašala.
... Bila bi huda napaka, lahko z resnimi posledicami, če bi Slovenci verjeli, da se da vojne dobiti tako zlahka, kot se je navidez zgodilo v 1991. Kakorkoli že, Kučan je imel vsako možnost, da bi vsaj poskušal preoblikovati Jugoslavijo v zavezništvu s Hrvati, Muslimani, Makedonci in celo Črnogorci, preden je odšel s 14. kongresa. To bi lahko Sloveniji prihranilo vsakršen spopad in morda bi lahko obdržala tudi jugoslovanske trge.
(3) Omenil sem, da začno slovenl|i*komunisti takoj, ko kdo omeni njihovo preteklost, kričatf^ W$@#šizmu. S tem so bili uspešni podobno, kot so bili,,d|pesriK:§ kampanjo proti antikomunizmu. Govorili so in fipbrili, d"0:k|er se ni zdelo veliko huje obsojati komunističii:^.:zločini;i|spt biti zločinec. ... Stranka, ki me je kandidiralŠHme je vefkrat posvarila pred revanšizmom.                        .;,.j-|;,          \
No, samim komunistom se revanšizem ne zdl^apačen, %g^ komunistični tožilci nadaljujejo z diskriminacijo^Rroti njifp hovim žrtvam. Vem za več pritožb mojih k^lggov zapornikov iz 50. let, ki se jim njihovi nekdanji pregiajalci iz tajne policije še režjjo, kpsi|čejig rehabilitacijo in odpraV^ legalnih in arbii$i$f:pšrt^                                         %"
Sodbe proti Črtomii]S:sNi|gpdetu, meni in trinajstifi:li!fag«n obtožencem je razvelja^^vrboivaa.s.adi.šče Slovenijejanu-arja 1991, odločitev je podpisala korituaistka^predsednica tega sodišča. Kljub temu pa sedaj ilegalne posledice teh sodb niso bile popravljene. Še vedno ne vemo, kje je pokopan prvoobtoženi Crtomir Nagode, ki so ga usmrtili. Njegovo hišo še uporabljajo tujci, verjetno povezani z aparatom tedanjega režima.
Nobeni od družin obsojencev niso vrnili premoženja. ... Čeprav razveljavitev obsodbe pomeni, v normalnih deželah, izničenje njenih posledic, oblasti pravijo, da bodo morale žrtve počakati na uveljavitev Zakona o denacional-izaciji, s katerim pa sedanja slovenska oblast zavlačuje. ... Mednarodna in evropska politična telesa in agendje za varstvo človeških pravic bi lahko poleg sedanjih kršenj teh pravic nadzorovale tudi odpravljanje posledic prejšnjih kršitev.
(4)  Mnogo je bilo predsedniških kandidatov in pred-stavnikov strank, ki so izjavili ali izjavile, da so globoko pretreseni nad nizkimi dohodki slovenskih delavcev, kmetov in upokojencev, jim obljubljali družbeno pravična plačila in še boljše družbene službe, kot so šole, zdravstvene in kulturne institucije. Pod slovenskimi pogoji je to goljufivo. Res je, da v razvitih deželah kandidati tudi neumorao govore o socialni pravičnosti in večji porabi za vsakr_ne projekte, ne da bi pojasnili, od kod   bo prišel denar, a v razvitih državah je najbrž mogoče najti kakšne rezerve. V Sloveniji ni nobenih rezerv - višje plače, pokoj-nine in družbena poraba niso mogoči brez večje proizvod-nje, topa ni terna, o kateri bi slovenski politiki radi govorili.
(5)  Mož, ki naj bi prinesel ekonomsko razmišljanje v slovensko politično življenje, dr. Janez Drnovšek, je
postal premier pomladi 1992. Verjame, da je bil v prejšnjih
šestih mesecih zelo uspešen in njegova LDS si je izbrala za volilno geslo "Slovenija - zgodba o uspehu". Večkrat mi je bilo nerodno, ko so me vprašali, kakšni naj bi bili izjemni uspehi stranke, ki me je kandidirala. Vprašanje sem preusmerjal v prihodnost.
Med volilno kampanjo je dr. Drnovšek pogosto govoril o ekonomskih reformah, ne da bi jasno povedal, kakšne naj bodo, je pa dodajal, da je seveda potrebna previdnost, da se izognemo masovni brezposelnosti. To dilemo predstavl-jata v Rusiji imeni Gajdar in Černomirdin. Je Drnovšek Gajdar ali Černomirdin? Ne vemo še. Brezposelnost je grožnja v obdobju preobrazbe, a revščina grozi tudi, če se službe preprosto ohranijo. Zaščita služb preprosto pomeni, da morajo uspešna podjetja prispevati denar za reševanje neuspešnih, namesto da bi se razvijala. Edini način za preprečevanje brezposelnosti je, ustvariti pogoje za hiter razvoj novih učinkovitih podjetij, ki lahko posrkajo delavce, ki so izgubili službo, ko so se zaprle neučinkovite firme. ...
Seveda morajo nova podjetja nastati iz privatne pobude;
zadnjih 45 lj| nas je naučilo, da so kolektivne ali državne
investicij^S^dločitve zapravljive. ...
Čeprav JJr. .jJDrnovšek s svojo prvo vlado ni dosti storil za
restitu.|ijo||# gotovo dober znak, da je posebej omenil
"den|ifcioriil|iizacijo" kot točko v korist slovenski vladi v
svgfltn go^ru za Svet Evrope. ... Kljub tem obljubam je
P|islo do jtbvega napada na princip denacionalizacije, ko je
||or Orglfza, vodja SDK, državne knjigovodske službe,
jlprotestffal proti restituciji in zahteval spremembo že spre-
| Sjetega zjikona. Zgodilo se jc namreč, da je eden od privili-
}   gjiunfh icstituiranccv (proces namreč napreduje po
:   pol.1^0) prodal vrnjeno tovarno nemški firmi. Ker ni
zafoiia proti prodajanju tovarn Nemcem - tudi vlada je to
že jldaj storila - bi šef knjigovodstva najbrž rad videl, da bi
JlVamo prodala slgjfer^|NM!ikifacija m denar porabila za
|?pbdporo slgtliiijfbdj^em ali k;arisa svoje plače. ... Smisel
#vra|anj#premoženja tistirtl^ so ustanovili podjetja, ali
f.....:tijiibvim družinip^fcfa"poveča verjetnost, da bo
premq-|^^s€:8Brb upravljano. Morda se to ne bo zgodilo ..gJSJO:;^!^! a če lahko sodimo po izkušnjah drugih dežel, bomo na splošno le dobili učinkovitejše gospodarstvo. Morda je škoda, da bodo nekatere družine prodale vrnjena podjetja, a če pustimo birokraciji, da nadzoruje, kaj bodo ljudje počeli s svojo lastnino, lahko gremo nazaj v komu-nizem z njegovim slabim gospodarstvom, ker ljudje ne bodo svobodni, da upravljajo s svojim premoženjem, in tudi ne bodo odpirali novih podjetij. Cilj je, da birokracija neha vladati ljudem. ... Hkrati bo proces ustvarjal neod-visne ljudi, ki ne bodo odgovarjali oblastem za vsak svoj gib. Slovenija, kot katera koli dežela, potrebuje mnoge neodvisne vire ekonomske moči, da se bodo prebivalci lahko branili pred oblastjo.
1935, ob 15. obletnici (1919-1934) kranjske poslovne zbornice, je izšla knjižica, ki opisuje industrializacijo po Prvi svetovni vojni. "Franjo Sirc (moj oče), Ciril Sirc (moj ded) in dr. Beno Sabothy so v 1923 spodbudili ustanovitev Jugočeške, prve tekstilne tovarne v Kranju s kapitalom 20 milj. din in povprečno tisoč delavci. 1924 sta Anton Adamič in Edmund Kocbek osnovala IKA, pletilnico s 120 delavci. 1925 je začela delati gumarna Semperit, s 340 delavci. Predsednik kranjske poslovne zbornice, Franjo Sirc, je pomagal prepričati lastnike, da so ostali v Kranju in razširili delo tovarne. V 1926 je bila registrirana tekstilna tovarna INTEX (350 delavcev), Franjo Sirc je nastopal kot upravnik, odgovoren občini. Dve leti kasneje se je osnovala druga tekstilna tovarna pod imeno Jugobruna, med ustanovitelji je bil Franjo Sirc, spet kot odgovorni upravnik. Podjetje se je tako hitro razvilo, da je v 1933 zaposlovalo 1200 delavcev in postalo eno največjih svoje vrste v Sloveniji. Isto leto je nastal Tekstilindus, ki sta ga osnovala Artur Heller in Franjo Sirc, in je zaposlil čez 250 delavcev. Franjo Sirc je postavil še svojo lastno tekstilno
tovarno, ki sedaj zaposluje čez 100 delavcev. ... Tekstilni tovarni sta postavila še Adolf Prah in Anton Božič, Ivan Savnik je postavil tovarno rokavic; Anton Štefe in Ivan Prešern sta osnovala tovarni čevljev... 1934 je bila v Škofji Loki zgrajena predilnica, s Franjom Sircem kot odgovorn-im upravnikom, Rado Thaler pa je osnoval tovarno odej
Sloveniji se ne bo obrnilo na bolje, dokler ne doživi podob-nega gibanja za nastanek učinkovitih privatnih podjetij, kot gaje pokazal Kranj v 20. in 30. letih. Moj oče je sodeloval pri nastankih skoraj vseh tekstilnih tovarn v Kranju. Kolikor mi je znano, ni imel od te dejavnosti nobenih materialnih koristi razen ustanovitve svoje lastne tovarne, ki so jo Nemci zapleniii leta 1941, v 1947 pa je stranka predsednika Kučana poplačala njegove napore tako, da ga je imenovala izkoriščevalec in ga ponižala z zaporom, ki ga ni preživel.
Nacisti in komunisti so sistematično poskušali pobiti sred-nje in podjetniške sloje v Sloveniji in Vzhodni Evropi. V 90. letih, ko se je pojavila priložnost, da se obnovi vsaj nekaj položaja srednjega sloja v V. Evropi, so se starim sovražnikom podjetniških slojev pridružili prepametni ameriški ekonomisti, ki so si razvili vero, da bo prišlo do neizmernih težav, če bodo pravi lastniki dobili vrnjeno vse, kar so komunisti nekoč zaplenili. Namesto tega so predla-gali, naj se premoženje razdeli po shemah, ki še mnogo let ne bodo rodile podjetnikov. To velja tudi za slovenski Zakon o privatizaciji, od katerega ne moremo pričakovati kakršnega koli čudeža. S tem odporom restituciji v imenu doktrine spontanega razvoja so ameriški profesorji zelo otežili nastanek centrov ekonomske moči, ki ne bi bila odvisna od komunistične birakoracije in bi le-tej lahko zrahljala prijem. Dovolj je omeniti, da v Sloveniji še obsta-ja centralna gospodarska zbornica, kjer dela kakšnih 300 komunističnih birokratov. Tudi stare banke so v veliki meri še v rokah komunistov, celo potem, ko jim je država pokrila izgube, a ohranila upravno osebje, ki je banke spravilo v bankrot.
Prijem mrtve komunistične roke, ki še drži Slovenijo, bi lahko zrahljali številni slovenski podjetniki v tujini, med Kalifornijo in Avstralijo. Ti Ijudje bi lahko porinili Slovenijo v blagostanje, a bilo bi neumno od njih, če bi se zanimali za svojo domačo deželo, dokler ta ne pokaže spoštovanja svojim podjetnikom prejšnjega časa, tudi tako, da jim vrne premoženje.
Eden od pomislekov proti vračanju tega premoženja je, da Slovenija ni dovolj bogata, da bi izplačala prejšnje lastnike. Ta ugovor spregleduje glavni razlog restitucije, namreč ta, da se lastnino odvzame nesposobnim komunističnim birokratom in jo da starim lastnikom, ki bodo z njo dobro upravljali. Problem ni v prenosu premoženja pravim last-nikom, temveč, kako najti kompetentne lastnike. Močna je utvara, da je slabo upravljana lastnina vseeno kaj vredna. Med pogovorom za celjski radio so me vprašali, komu bi dal premoženje, ki so ga ustvarili delavci s trdim delom. Večine premoženja, ki ga niso zapustili že stari lastniki, ni ustvarilo kakšno trdo delo, temveč tuja pomoč in posojila, in inflacijsko gospodarstvo, torej domači kredi-ti, ki niso bili povrnjeni. A naj je komunistično gospodarst-vo dobilo substanco iz investicije tujega denarja ali delavskih žuljev, so bile te investicije večinoma zapravl-jene, ker je bilo to gospodarstvo tako slabo zamišljeno in vodeno, da so danes plače na nivoju leta 1940. Nujno je, da se lastnina preda ljudem, katerih blagostanje bo odvisno od njihove sposobnosti, da ustvarjajo blagostanje za druge, proizvajajo in dvigajo delavske plače in pokojnine.
(6) Z razglasitvijo neodvisnosti je Slovenija podrla poli-tično ravnotežje v svojem delu Evrope. Slovenski diplo-maciji, kakršnakoli že je, se ni zdelo potrebno, da bi obnovila ravnotežje z obnovo prej dobrih odnosov s Fancijo in Britanijo, in se je še manj trudila z Združenimi državami in Rusijo.
Dvakrat se je zgodilo, da je slovensko zunanje min-istrstvo skušalo prezreti prisotnost vodilnih ruskih min-istrov v Sloveniji. Ko je slovenski iunanji minister ignori-ral podpredsednika ruske vlade, je |i|mški politik, ki je bil tudi na obisku v Sloveniji, ve||ki|« skušal pritegniti pozornost slovenskega ministra:ina?||omeinbnega moža. Zunanji minister je molče ignorira|te |oskuse. Zdelo seje, da verjame v čudno misel, dalEvriepa ne bo sjprejela Slovenije, če se le-ta ne bo povs|m bgrezala od Vzhodne Evrope.     „                                 \      |
(7) Zdi se, da ynMogi slovenski |6liti|| vei^ame/o, da je izguba jugostJvanških trgov p|avza|)ra/ blagdslov za Slovenijo. Menijc>, da% prisila, j||a prq|laj|jo na zahtevne-jših zahodnih trgijtj, magtčno dvignila kv|ilitetq.;:slovenskih izdelkov in naredija iz Slovetuje hi$h-tg$H deželo. Spregledali so, da Avrfnjcev in ItahjaH<?v ne .ikrbi preveč, da bodo njihovi izdelki glabšt, ^e ba^o pj^vzeli jugosj: vanske trge*,,,,:.:.,.,.,
Govari se, da,:se je kakih deset terte^Zvez%j|?rtHffiis-tov Slovenijie prtčela priprav)jat| na padee koitfSnizma.
Opogumljala je različnc ^kupine čiano\, da so izstopili, jih oskrbela z denarjem, in jim naročila, naj začno sejati poli-tično zmedo. Tako je sedaj pogosto zelo težko vedeti, kdo je komunizem resnično zapustil in kdo se le pretvarja. Po svoje je to napačno rečeno, saj si je težko predstavljati, da bi kdo še ostal lojalen popolnoma diskreditrani doktrini, a ljudje ostajajo lojalni nekakšni (podtalni) organizaciji, ki varuje interese bivših članov partije. Pogosto se zdi, da nekdo izza kulis vleče niti.
Ta pojav niti ne bi bil posebno škodljiv, če bi bil cilj teh manipulacij le zavarovati položaje za bivše komuniste v moderni liberalni družbi, da ne bi utrepeli prevelikih izgub. Integracija komunistov v normalno evropsko skupnost je zaželjena že zato, ker jih je vsaj v Sloveniji preveč, da bi jih lahko odpisali. A bivši komunisti bi prispevali k svoji lastni integraciji, če bi se nehali obnašati kot zarota, ki skuša brez vsakega razloga ohraniti družbo pod svojo kon-trolo. Brez razloga - saj ne morejo biti tako neumni, da bi želeli obnoviti komunizem.
Morda pa se jim zdi, da morajo najti nekakšen cilj, da upravičijo svoje manipulacije. Predsednik Kučan govori o "kolektivni privatni lastnini, ali nečem podobnem", morda zato, ker on in njegovi tovariši upajo, "da se bodo spotaknili ob neko tretjo pot med centralnim planotn in trgom", kot je The Economist napisal o Černomirdinu in njegovih.
... Jasno je že, da brez prehoda v privatno podjetništvo Slovenija ne bo prisla nikamor. Mnogi slovenski politiki trdijo, da so "za Evropo", a njihovi pogledi so azijski ... ( Ne bi rad žalil etničnih Azijcev. ) ... Zatorej ni dovolj iskati kompetentnih ljudi; voditelji morajo biti kompetentni, in hkrati predani prehodu v sistem zasebne pobude. Bila bi velika napaka, in izdaja Slovenije, če bi se upirali tej zahte-
Po mojih žalostnih volilnih rezultatih so me vprašali, če bom vseeno skušal pomagati Sloveniji. Rekel sem, da bi pomagal, če bi bilo to mogoče, a mogoče bi bilo le, Če bi Slovenija vodila pravilno politiko. Po The Economist - "... več pomoči ne bo moglo storiti prehoda v tržno gospodarst-vo bolj uspešnega, če ne bodo uveljavljene pravilne politike ..." Slovenija, ki občuduje komuniste po padcu komuniz-ma, se bo morala pač dušiti v lastnem soku, dokler ne bo spregledala.
(prevedel SagMrResnik)
Vladajoča stranka Slovenije leta 2000?
SKD - Združena lista
12
Policija, sodstvo, tožilstvo. Ali delujejo resnično samo v dobrobit države? Ali delata policija in sodišče z roko v roki? Mar resnično ni razlike med sodstvom in tožilstvom? Ali je mogoče, da še vedno potekajo politični kazenski postopki proti skupinam ljudi ali posameznikom pod pretvezo kaznivih dejanj klasičnega kriminala? Ali ljudje še vedno izginja-jo? Kdaj pravna država ni več pravna?
VARIACIJE NA TEMO: ODVZEM SVOBODE
Če se ne pripelje mimo vas patrulja vrlih neomadeževanih mladcev, ki se kličejo policaji, v trenutku ko vlam-ljate v avtomobil, žanjete travo sredi gozda, brišete nož za kruh, ki vam je malo prej pobegnil v sosedov trebuh, lahko pridejo po vas tudi nepričako-vano (policija dela nepričakovano, zato je tudi tako uspešna) in vam pomolijo cev puške pod nos, v trebuh, pa še kam drugam. To pa je argument, ki tudi Ramba prepriča, da je bolje ubogati zakon orožja, in v nekaj sekundah ste pripravljeni na transport z zapestnicami na reverz. Čez nekaj dni vam sorodniki, obisk je dovoljen samo staršem, povedo, da so imeli policaji le nalog za hišno preiskavo. V priporu ste na primer zaradi suma posilstva, hišna preiskava pa je bila zaradi suma trgovine z mamili. S sklepom, s katerim sodišče odreja hišno preiskavo, vas tudi zaprejo. Nekomu se grozno zamerite. Želi se vas znebiti. Kaj bo storil? Naznanil vas bo policajem. Vsi vemo, da policaji najprej obtožijo in šele potem zahtevajo "priznanje", jasno je, da so zelo dovzetni za razne zgodbe in pripovedke o kaznivih dejanjih vaših sosedov. Kakršnikoli dokazi v začetni fazi niso pomembni: "Priznal bo, ko ga dobimo v obdelavo!" Pa nikakor ne preizkušajte svojih sposobnosti prepričevanja nasprotnika! Zgodbo obdelajo tako, da je zrela za oznako "utemeljen sum" in zraven pripišejo vaše ime. Samoobtožbe so paradok-salne. Ljudje na policiji in sodišču so neverjetno naivni in dojemljivi celo za nesmiselne samoobtožbe. Tudi tako si lahko pridobite bivanje na državne stroške.
MALI BOGOVI
Težko je verjeti, da smo popolnoma nezaščiteni pred represivnimi instituci-jami oblasti, da so Ijudje na mestih, ki odločajo o takšnih stvareh kot je odvzem svobode, tako samozadostni, nenadzorovani mali bogovi. Pa so. Žal.
Čeprav je tudi Republika Slovenija podpisnica mednarodne listine o človekovih pravicah in tudi ustava Republike Slovenije govori, da je vsak nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda, je praksa drugačna. Preiskovalni sodnik, ki odredi pripor, mora v sklepu o priporu navesti tudi priporne razloge. Lahko vas priprejo zaradi suma ponovitve nevarnosti, begosumnosti, nevarnosti, da bi uničili dokaze (?), vplivanja na priče, celo vznemirjanja okolice.
Priprejo vas za mesec dni. Pred iztekom roka vam isti sodnik podaljša pripor za dva meseca s sklepom, ki je popolnoma identičen prvemu. Pritožite se v zakonskem roku in dobite odgovor sodišča, da je "vaša pritožba neutemeljena, okoliščine, ki jih navajate v svojo korist subjektivne, in se kot taka zavrne". Pa spet čakate in čakate.... Priporni sklepi, torej dokumenti, s katerimi sodišče odreja pripor, so po vsej Sloveniji enaki, klišejski, prav tako tudi odgovori na pritožbe na te sklepe. Sodišče se pa res poglobi v posamezen primer....Pa zakaj bi se trudili? Zaščiteni so z zakonom, česar se hvala bogu dobro zavedajo.
Nasvet: če se znajdete v priporu se nikar ne mučite s pisanjem pritožb. Raje pišite roman, poezijo, mogoče memoare kot naložbo za sorodnike ali pa jesen vašega življenja. Da pa poli-cija, sodstvo in tožilstvo nikoli ne zamočijo, lahko verjamejo, milo rečeno, le naivni kreteni. Privoščijo si celo takšne lapsuse in napake, da se zaradi njih konča marsikatero življen-je na oni in tudi na tej strani nepro-dušno zaprtih zidov. Kako visoko na lestvici etičnih norm kotira odgovornost, pa v Sloveniji ni nobena skrivnost. Pripori v Sloveniji so prepolni. Po trije priporniki se stiskajo na prostoru man-jšem od najmanjših sobic v štu-dentskih domovih. V istem prostoru spijo, jejo in opravljajo fiziološke potrebe več mesecev, nekateri tudi leta. Uprave zakonov se zatekajo k zasilnim namestitvam pripornikov in hkrati razmišljajo o novih gradnjah celic, a denarja seveda ni, pripori pa so vednobolj polni...
KOMUNICIRANJE MED SODIŠČI IN PRIPORI
Čeprav sta ti dve instituciji po skoraj vsej Sloveniji zraščeni z eno steno, torej tudi fizično pod isto streho, pa osebna pošta vseeno potuje neverjetno dolgo od pripornika do zunanjega naslovnika in obratno. Sklepi in pisma se včasih na romanju po palači pravice in človeškem termitnjaku nepričako-vano izgubijo.
Prebivalec katakombe (=pripornik) dobi tri, pet pisem na isti dan. Tudi tisti, ki piše, dobi pošto v enaki količi-ni s štirinajstdnevno zamudo. Pisma morate oddati odprta ob 6.00 zjutraj in na romarski poti od vas preko paznikov do sodnikov, pa še PTT-ja pisma izginejo. Kje in kako? Ko pre-gledujete svoj kazenski spis, upate, da bodo vaša izginula pisma v njem. Zaman. Seveda, cenzura! Pa si rečete: "Mater! Nekaj sem napisal, too much!" A tudi tam ne vedo nič o
vaših pismih. Ni druge razlage, kot da se je vaš sodnik platonsko emocional-no povezal z vami ali pa vašimi kore-spondenti tako močno, da mora vsake toliko časa izmakniti kakšno pismo (ti falotek, ti!). Če tudi ta teza ne zdrži, pa je očitno tudi v pravosodju dobro ukoreninjen UDBA-ško-VIS-ovski sindrom shranjevanja dokumentov: tajni in javni.
ZKP, KZ IN USTAVA-KAJ JE TO?
Eklatantne in s strani pravosodja zavestne kršitve Ustave Republike Slovenije kot so protiustavna podaljše-vanja pripora preko šestih msecev in protiustavno pridržanje v priporu tudi več dni po izteku veljavnosti sklepa o priporu, so primeri par excelence. Temeljih zakonov kazenskega postop-ka Kazenskega zakonika Republike Slovenije in Zakona o kazanskem postopku noben ne jebe. Še spremljajoče težave življenja v katakombah: privatna pošta, obiski, hrana, šikaniranje, tabletomanija... in. počasi si rečete: "Let's go crazy!" Pa se zgodi, da se vsake toliko časa znajde v časopisih pismo pripornika, celo skupine pripornikov. Predstavniki pravosodja pohitijo z odgovorom: "...na sodišču se zavedamo, kaj predstavlja kazenski postopek zoper obdolženega in sorodnike, še posebno, če je za obdolženega odrejen pripor. Zato je delo sodišča v pripornih zadevah še posebno hitro in s posebnim poudarkom na skrbipripornika..." (izjava šefa enega temeljnih sodišč v medijih kot odgovor na odprto pismo pripornikov).
Ko zaradi "ažurnosti" sodišča zapori ne sprejmejo sklepov o podaljšanju pripora pravočasno, lahko pridete tudi na svobodo, a le če imate skoraj vso odvetniško zbornico za seboj. Sodišča namreč naročijo upravam zaporov, da pripornikov, tudi če jim poteče sklep o priporu, novega pa še niso prejeli, ne smejo izpustiti. Če se vam kljub vsemu posreči priti na prostost, ko vam poteče sklep, vam za nagrado priskrbijo povratno vozovnico že v naslednji ulici, najkasneje pa na vašem domu.
SAM0M0RIIN TABLETE
V črnih kronikah se večkrat pojavijo naslovi: "Sodil si je sam." Slaboumno in nedopustno je enačenje priznanja krivde s samomorom. Nihče se ne vpraša, kaj privede pripornika do takšne odločitve. So tudi "samo-mori"....
Tabletomanija je razvita do te mere, da lahko brez težav vsakdo pride do "doze, ki bi še konja ubila" (žargon
Kako veš, da je strelski vod sesiavljen ii pripadnikov MORISA?
AN, BAN. PET PODGAN
13
I Osem priprtih v mariborskihjauorih-u'
psihiatra v pravosodju). Le malo manj kot minuto
pogovora pri zdravniku potrebujete in omogočeno
vam bo spanje 24 ur na dan.
Dealerji z belim prahom vedo, da imajo zagotovljen
vir odjemalcev, ljudi, ki pridejo iz zapora.
Ko so izčrpane vse pravne možnosti za uveljavitev
osnovnih minimalnih pravic, se priporniki bolj
uporniške narave zatečejo tudi h gladovni stavki.
Posledice:   okvare  ledvic,  jeter,   želodca....
Kakršenkoli premik na bolje je zgolj iluzija.
ODMERJANJE KAZNI (poravnava), OPCIJE
Če vas vseeno po vsem skupaj na glavni obravnavi oprostijo, se lahko primerjate s tistimi otroki, ki so menda v Medjugorju videli Devico Marijo. Če pa mora sodišče priznati zmoto in vas mora vsaj
delno rehabilitirati, vam naložijo zaporno kazen, ki pokrije čas prebit v priporu v slogu: "Nič ti nismo dolžni, ti pa nam tudi ne!" Opcije:
- ostati kljub vsemu normalen in priti iz zapora,
- nikoli ne priti iz zapora (nesreča, samomor...),
-  preprosto odkorakati iz zapora (v tem primeru je potrebno imeti urne pete, če hočete ostati na svobo-di. Sodniki si namreč večkrat premislijo glede svojih odločitev. Pa kaj?),
-  priti iz zapora in se pričeti vračati vanj (varianta z deformacijo lastne identitete).
DVA SVETOVA
Da! Eden je ta, v katerem živimo, krut, a vseeno lep, drugi pa tisti, ki ga na srečo večina ljudi nikoli ne
spozna - za zidovi pravosodja. Saj, kdor je kriv, naj odgovarja za svoja dejanja, konec koncev se mora država zavarovati, a žal je v Sloveniji vse več primerov, ko so ljudje v priporih brez pravih doka-zov, nekako tako: " An, ban, pet podgan...", to pa je problem, na katerega želim opozoriti. Kje je tista tolikokrat opevana pravna država, ki se ji reče Slovenija? In polna usta ljudi na oblasti, odkoder vlečejo nevidne niti marionet? Sicer pa: izpiti se končujejo, poletje in počitnice so tu in takšno branje ni najbolj primerno za ta čas. Preventivno opozorilo pa vseeno ne more škodovati, kajti živimo v državi, kjer velja nekoliko prirejen rek ameriškega romanopisca: "Ne sprašuj, komu žvenkljajo ječarski ključi. Žvenjkljajo tebi!"
Tiho oditi v to dobro noč
Samo Resnik
Ko ne bom mogel več, te bom zaklal, kolega,
ali pa vas, gospod.
Iz obupa in Ijubezni.
Ker so vam oči preveč poroženele,
da bi mogli ne spregledati oseb, kijih ni,
se nima smisla sežgati iz protesta.
Le dvoje ima mnrda smisel -kuhati čaj z Ijubeznijo in gledati zvez.de v gorah,
pa morda Ijubiti kakšno deklico, ali pa, čeprav na bioloških vajah nisi mogel ubiti
žabe, poskusiti, če moreš z nožem zaklati človeka, da bi
vsaj njegovi bližnji v petih, dvajsetih letih morda doumeli, daje umor grda stvar, tudi njihovi
umori. Samomorilec ubije vse, ki so ga poznali,
pravi konvencionalna pamet,
pa ne moretn verjeti, da bi te poskočne, ohole mrliče lahko tako vljudno ubil ali oživil. Vas, ki niste varuhi svojih bratov.
Lahko se obrnem stran,
ali pa upajoč vzamem nož,
Z grozo in obupom in solidarnostjo.
Stojijo v krogu.
14
SE BOJIMO DIKTATURE
Ali je obdobje totalitarnih režimov, zmanipuliranih in zavedenih množic ter velikih diktatorjev dokončno minilo? Daje morda trenutno prehodno obdobje še vedno možnost za ponovno vzpostavitev diktature? Nas bo demokracija lahko za vselej obvarovala pred to črno stranjo naše preteklosti, ali pa bo zopet prišel čas, ki mu bo vladala diktatura? In če bi se to zgodilo že jutri?
URŠA CVILAK & BRIGITA DANE
MATEVZ      TOMŠIČ
Mislim, da sta se pri nas demokracija in politična kultura že toliko uveljavili, da pogojev za kaj takšnega ni. Čeprav ima naša demokracija, tako kot ostale vzhodnoevropske države, še vedno začetniške težave, se pravi, še ni utečene parlamentarne demokracije, poti nazaj v diktaturo ni. Ni nikogar, ki bi bil zmožen izpeljati kakršenkoli prevrat, pa tudi ne bi se strinjal, da smo Slovenci narod, ki bi bil pripravljen slediti velikim vodjem.
S    A    $    0
B    0    S    N    I    C
Privrženci prejšnjega sistema verjetno pasivno razmišljajo o starih časih. Ta tendenca je zdaj latent-na in to je lahko nevarno. Politika, ki se tukaj vodi, uvedbe diktature ne dopušča in v končni fazi se mi zdi, da smo del Evrope. Ne vidim nikakršne možnosti, niti realnih pogojev, da bi se te zadeve lahko ponovile.
* I 1
NATASA      HORVAT
A če bi nastopila diktatura? Verjeto bi postala oporečnik. Prepričana sem, da se kaj takega pri nas ne more več zgoditi. Če pa bi vseeno prišlo, pa upam, da ne bi rabili štirideset let, da bi jo odpravili. Trenutno med našimi politiki ne vidim potencialnega Velikega diktatorja.
D     R     A     G     0
B     E     C
Če bi prišlo do diktature, ne bi šel med njene zagov-ornike. Poskušal bi zbrati somišljenike in se takšne-mu sistemu upreti. Sicer pa se mi zdi, da se pri nas ideji "Velika Slovenija" ali pa npr. "Slovenija iiber alles" ne moreta uresničiti. Drugače je na Hrvaškem. Tam imajo neke vrste predsedniško diktaturo.
MATEJ     POLJANSEK
Uh, the best. Če bi bila recimo diktatura na pol bolj civilna, v smislu oktroirane ustave, da bi imeli par-lament in diktatorja, ki ne bi zatiral, bi bilo to kar v redu. Ali pa, če bi bi] podoben sistem kot v rimski diktaturi. Sam ne bi bil diktator, ker moraš biti nenehno v strahu pred atentati. Sem pa proti vojaški diktaturi.
K    A    T    J    A
R   0   M    I    H
Mogoče bi šla čez mejo. Odvisno od situacije. Diktature bodo vedno obstajale, ker nekateri narodi "rabijo" karizmatičnega vodjo. Ha, mogoče je fino biti diktatorjeva žena, kot npr. Imelda Marcos. Tudi jaz se ne bi branila vseh tistih čevljev.
1993: (Iz dogodivščin gospoda kovačiča). Gre Lojz v Las Vegas, tamkajšnji prijatelji mu razkažejo nekaj igralnic, ga uvedejo v osnove ameriškega sistema in ga pogostijo, med drugim s kao slučajnim zadetkom 100 dolarjev. Ne vedoč, kaj bi z njimi, stopi na cesti do omamne prostitutke:
- Kolko?
- 50 $ za fafanje.
- Preveč
-  Je pa zato to daleč najboljše fafanje v mestu. Vsi vam bodo to potrdili... Vidite tisto gostilno   tam? Moja je. Če bi delala ceneje, je ne bi imela...
Lojz plača in res je bil po fafanju popolno-ma zadovoljen.
Naslednjega dne zadene 1000 dolarjev. Sreča isto profesionalko, za katero mu medtem povejo, da ima najboljšo rit v mestu.  - 500$, zateva ženska. lojz zaner-
-  vidiš tisti penzion tam.? Ce bi nastavljala ceneje, ga ne bi imela.
Presenečeni Lojz to to izjemno in nevsak-danjo izkušnjo plača in je po stvari popol-noma zadovoljen.
Tretji dan zasluži Še 1500$ . Takoj zleti na ulico in sreča kurbo.
-  Dns se mi je pa zahotelo malo vohanja mucke, izstreli.
- A vidiš tisti casino tam? odvme kurba.
- Ma ne mi reč, da je tudi...
-Ja, če bi pizdo imela, bi bilo tudi to
moje....
(Posredoval nam je   g. Trump iz Atlantic
Cityja.)
Zakaj imajo policaji dve črtici na ramenih?
15
ISTRA
ZGODOVINA SOLSTVA
SOLE OD TEliilliNŠKOJOZEFINSKE SOLSKE REFORME 1772 DO DRZAVNEGA OSNOVNOSOLSKEGA ZAKONA 1869
Vdrugi polovici 18. stoletja se je v Avstriji poja-vila potreba, da bi vsaj minimalna splošna izo-brazba postala čimbolj množična; to je bila zahteva po osnovni šoli, zahteva, s katero so na tem področju obnovili ideje protestantov. Blaž Kumerdej, sloven-ski reformator, je sestavil načrt za organizacijo slovenske osnovne šole na Kranjskem in v njem združil svojo slovensko usmerjenost s prosvetljen-skimi težnjami časa. V tem načrtu se je prvikrat po Trubarjevi "Cerkovni ordnungi" (1564), po presledku dobrih dvesto let, spet pojavila zahteva po slovenski osnovni šoli, to pot kot znamenje slovenskega narodnega prebujanja. Leta 1774 je začela veljati Splošna šolska naredba, ki pomeni reformo v avstrijskih deželah. Naredba je zahtevala ustanavljanje treh vrst šol:
-TRIVIALK (v manjših mestih, trgih in na deželi), -GLAVNIH ŠOL (v vsakem okrožju) -NORMALK (v glavnem mestu vsake dežele).
V  normalki naj bi poleg splošnih predmetov pouče-vali še normo, zgled, kako je treba poučevati; uspos-abljala naj bi torej tudi učiteljske kandidate. Splošna šolska naredba uveljavlja šolo za vse otroke: dečke in deklice, bogate in revne, v mestih in na deželi. Prav zato pomeni naredba osnovnošolski zakon.
Po tej naredbi so se šole množile približno do devet-desetih let 18. stoletja, v zadnjem desetletju pa je število začelo upadati. V šolskem letu 1789-1790 so obstajale na Goriškem in Trstu naslednje šole: po ena normalka, po ena dekliška samostanska šola, po ena židovska Šola, dekliška šola v Gorici ter pet trivialk in nekaj mestnih šol v Kopru, Izoli in Piranu.
V  podeželskih trivialkah na Primorskem in na Kranjskem je bil po Kumerdejevem predlogu, vsaj v začetku reforme, zakonit tudi samo slovenski pouk. Pedagoške tečaje so organizirali tudi v glavnih šolah. V Kopru se je tak tečaj začel šele po letu 1816. Leta 1810 so na podlagi Marmontovega ukaza poleg gimnazije v Kopru ustanovili tudi licej.
Po odhodu Francozov in z ukinitvijo Ilirskih provinc so avstrijske oblasti začele ponovno uvajati in uvel-javljati svojo zakonodajo tudi na šolskem področju. Osnovna šola, ki se je začela razvijati na Slovenskem po splošni šolski naredbi, je postopoma dobivala podobo, kot sta si jo zamislila P. Trubar in J. A. Komensky. Ob šestletni šolski obveznosti, ki jo je določal omenjeni zakon, se pojavlja tudi vprašanje odnosa staršev do šole oziroma vprašanje šolskega obiska šoloobveznih otrok. Ta odnos je namreč bil zelo različen; obisk je bil vsaj na začetku 19. stoletja zelo nizek, seveda pa ni bil odvisen le od staršev, ampak tudi od števila šol in razpoložljivih učiteljev. Ob polovici stoletja se je stanje izboljšalo. Okoli leta 1810 je zahajal na Slovenskem v šolo pri-bližno vsak sedmi za šolo sposoben otrok, 1874 pa vsak tretji, toda še vedno pod avstrijskim povpreč-jem, ki je znašalo 63%.
V  tem času si slovenščina utira pot v osnovne šole, najprej na podeželske, pozneje pa tudi v mestne. Slovenski jezik se uveljavlja tudi z razvojem nedeljskih šol. Učni jezik na nedeljskih začetnih šolah je bil povsod slovenski: na Kranjskem in
Primorskem, pa tudi na slovenskem ozemlju Štajer-ske in Koroške.
V  prvi polovici 19. stoletja se tudi v Slovenski Istri veča število osnovnih šol:
- Glavna šola v Kopru in Piranu (1817),
- Dekliška šola v Kopru (1820)
(tem glavnim šolam je odlok z dne 6. aprila 1827 dovolil italijanski učni jezik).
- Osnovna šola Osp (1819),
- Osnovna šola Dekani, Korte in Škofije (1820),
- Osnovna šola Sv. Anton pri Kopru (1821),
- Osnovna šola Plavje (1864).
Tik pred šolskimi reformami 1869/70 je statistična centralna komisija na Dunaju zbrala od šolskega nadzorstva podatke o stanju osnovnih šol in o šolskem obisku na koncu šolskega leta 1864/65. Izhodišče popisovanja je bila župnija, tudi če na njenem sedežu ni bilo nobene osnovne šole. Po tem popisu so bile v Slovenski Istri v letu popisa nasled-nje šole:
Dekanija OSP
Sočerga, Osp, Predloka, Kubed, Movraž, Tinjan,
Plavje
Dekanija KOPER
Koper, dve šoli Milje, dve šoli Dekani, Rižana
Dekanija PIRAN
Piran, dve šoli Izola^tri šole Kaštel
Dekanija KRKAVCE
Šmarje, Pomjan.
Šole so bile v glavnem enorazrednice, le redko dvo-razrednice z nedeljsko šolo. Poučevali so predvsem duhovniki, posvetnega učitelja so plačevali starši s cerkveno bero ali šolnino. Najstarejša šolska listina iz leta 1868 z oznako "Ljudska šola Šmarje" vsebuje predmetnik in število učencev prvega in drugega razreda. Tu so poučevali branje, pisanje, ustno in pisno računstvo, govorne vaje iz slovenskega jezika, sadjarstvo, v nedeljski šoli pa še zemljepis in kmeti-jstvo. Tako urejena šola je bila gotovo prva v tem delu Istre. V teh šolah je bilo več otrok kot v triv-ialkah in pouk se je odvijal v materinščini.
V  odgovorih o stanju osnovnih šol so tudi podatki o učnem jeziku v šolskem letu 1864/65; v viru so podatki navedeni po deželah, a izpisali smo jih le za Primorsko:
Šole po učnem jeziku:
učni jezik_______________________število_______
slovenske                                            141
slovensko-nemške
italijansko-nemške                              4
italijanske                                           22
srbsko-italijanske__________________2__________
1 LQ
Vseh učencev je bilo 19.914, od tega 11.160 ali 56,0% Slovencev, 8.415 ali 42,3% Italijanov in 116 ali 0,6% Nemcev.
Poglejmo še stanje slovenščine v posameznih šolah. Schmidt ugotavlja, da so bile najbolj slovenske osnovne šole na Primorskem. Odloke iz let 1864, 1848, 1861 in 1862, ki so določali, da mora biti učni jezik v osnovnih šolah materinščina učencev, so šol-ska vodstva in učitelji tako dosledno izvajali, da lahko po učnem jeziku ugotavljamo našo zahodno jezikovno mejo. V tržaško-koprski škofiji sta bili na podlagi ukaza tržaškega namestništva z dne 22. oktobra 1862 ("...mora se prečenši s prihodnjim šol-skim letom na vseh trivialnih šolah vršiti pouk le v materinem jeziku učencev...") v dekaniji Krkavče v slovenski šoli preimenovani šoli v Srnarjah in Pomjanu.
V  kraju Sočerga, dekanija Osp, statistični popis uvršča šolo po učnem jeziku med "mešane"' šole. V tej zasilni šoli je brezplačno poučeval 40 slovenskih in 2 italijanska učenca katehet, verjetno kaj več kot le verouk; jasno je, da tu italijanščina kot učni pred-met ali kot učni jezik ni prišla v poštev. Pozneje je za to šolo dokazano, da je bila tu slovenščina učni jezik. V ostalih krajih dekanije v Ospu, Predloki, Kubedu, Movražu, Tinjanu in Plavjah so delovale slovenske šole s slovenskimi učenci, le v Predloki je šolo poleg slovenskih otrok obiskoval tudi en itali-janski učenec.
V  koprski dekaniji so bile po dve italijanski šoli v Kopru in Miljah ter po ena slovenska za 271 sloven-skih in 15 italijanskih učencev v Dekanih in Rižani, medtem ko so bile v piranski po dve italijanski šoli v Piranu in Izoli ter slovenska šola v Izoli za 88 slovenskih učencev ter slovenska šola v Kaštelu za 19 slovenskih učencev in 2 italijanska. Razen v Kopru, Miljah in Piranu se je osnovnošolski učni jezik ujemal z materinščino slovenskih otrok.3
Na gimnazijah so poučevali slovenščino za slovenske dijake v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Mariboru, Celju, na nižji gimnaziji v Ptuju in od leta 1862 tudi na gimnaziji v Gorici. To je bilo mogoče tam, kjer so bili slovenski dijaki v večini. Če so bili slovenski dijaki na gimnaziji v manjšini, so te vključili v tečaje in izločili s tem slovenščino iz red-nega pouka po razredih. Tako so uredili pouk slovenščine tudi v Kopru za slovenske in italijanske dijake. Zanimivo je, da se je tu predmet imenoval "slovanska narečja".
MILAN MARUŠIČ
Ker imajo glave v narekovajih.
16
KO    BOM    VELIK(A)    BOM ATROPOLOG(INJA)!?!
ALI: Kakšne možnosti za študij ANTROPOLO-GIJE so bile, so in bodo v Sloveniji
Ce se želite vpisati na interdisciplinarni študijski program letos, ste izviseli. Sedem študentov, ki so se za ta interdisciplinarni študijski program odločili lani, pa tudi ni v zavidljivem položaju. Prvotna zamisel: organizirati študij antropologije, ki bi bil v pristojnosti več študijskih smeri, celo več fakultet in bi svobodno prestopal meje med disci-plinami. Tako je bil na pripravljalnih sestankih, ki so na Filozofski fakulteti potekali lansko pomlad, ses-tavljen tudi študijski predmetnik tega programa iz bolj ali manj obstoječih predmetov na socologiji, sociologiji kulture, etnologiji in kulturni antropologiji na Filozofski fakulteti ter na katedri za fizično antropologijo na Biotehnični fakulteti. Tudi študijska komisija na Znanstveno pedagoškem svetu na FF ga je v juniju brez večjih težav potrdila. Od tu naprej pa se začnejo že druge "zgodbe": O čuvanju svojih vrtičkov, O metanju polen pod noge, O "kriminalnem" primeru, O ne metanju puške v koruzo,... Več v zvezi z njimi je povedal Bojan Baskar, predstojnik oddelka za sociologijo in soci-ologijo kulture na Filozofski fakulteti. Takšen tip
zgodbe se začne vselej pri zatikanju.........:
Bojan Baskar: Stvari so se začele zatikati že prvega ali petega oktobra, takrat, ko se začnejo predavanja, in so se odtistihmal zatikale stalno. Splošno rečeno bi šlo zato, da je program doletela usoda, kakršna pri nas verjetno doleti vse interdisciplinarne programe, oz. vse poizkuse, da bi orga-nizirali študij, ki bi bil v pristojnosti več oddelkov, več fakultet,... Ker pač vemo, da te težave - navsezadnje bi lahko rekli, da gre za ljubosumnost posameznih ved pri čuvanju svojih vrtičkov - povsod obstajajo in pri nas še
posebej intenzivno, smo seveda pričakovali, da zadeve ne bodo potekale nemoteno. Vendar, če sedaj pogledam nazaj, nismo pričakovali takšnih odporov in metanj polen pod noge. Najprej je odpovedala Katedra za fizično antropologijo, katere predstavnica se je udeleževala pripravljalnih sestankov, aktivno sodelovala pri pripravi predmetnika in s svoje strani povedala, katere predmete lahko ponudijo. Med njimi je bil tudi njen predmet. Ta kat-edraje bila prva — ki ne, da se je potem samo umaknila. Jeseni so predstavniki te katedre namreč že nastopali kot nasprotniki in kritiki programa. Povzročali so nekaj hrupa in na veliko zatrjevali, da je program ilegalen, da počnemo nekaj zelo vprašljivega, celo nekaj, kar zahteva razčišče-vanje na univerzitetni ravni. Takšna je bila namreč zahteva v enem od pisem, ki so jih pošiljali na Univerzo in drugim osebam. Zadnje pismo se je zaključilo prav eksplicitno s to zahtevo, da naj Univerza razišče tale, takorekoč "krimi-nalen" primer. To je bil prvi stres, drugi je bil ta, da so na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo glede tega programa neenotni. Tisti, ki temu programu niso naklonjeni, oz. tisti, ki ne vidijo kakšne perspektive v antropologiji, so seveda nasprotovali in še nasprotujejo temu programu. No, tretje pa je to, da tudi tam, kjer smo pričakovali podporo, le-te nismo dobili. To je iz tistih mest, ki bi bila glede na sklepe komisije takorekoč zavezana, da te sklepe zaščitijo in da s tem zaščitijo tudi študente. Namesto podpore smo dobili le dvoumne izjave, izmikanja, interpretacije med letom,... Zadeva se je skozi leto progresivno slabšala in se v sedanjem trenutku, kot kaže, še zmeraj slabša. Tako nam ni preostalo drugega kot da smo se odločili, da ne bomo sprejeli nove generacije v ta program. Popolnoma očitno je, da bomo imeli še veliko dela in sitnosti s tem, da bomo sedanje študente reševali in da jim bomo omogočili študij po programu tudi v nasled-njih letih. Ko bi vedeli na začetku, da se bodo stvari tako zaostrile, niti v sanjah ne bi teh študentov sprejeli v ta pro-gram, kajti navsezadnje so oni tisti, ki so v najbolj neprijet-ni situaciji.
In ne samo ti, tudi tisti, ki si želijo (so si želeli) študirati antropologijo, pa jim je (bilo) onemogočeno. Kako je bilo v preteklosti s tem študijem oz. zakaj ni do študija antropologije prišlo že prej?
BB: Ja, če bi to vprašali antropologe na Fakulteti za družbene vede, zlasti starosto, če lahko tako rečem, antropologov na FDV-ju, prof. Južniča, bi vam zatrdil, da zato, ker je prejšnji režim antropologijo preganjal, v tem tudi najbolj dobesednem smislu: s pomočjo agentov UDBE. Jaz tega ne verjamem. Mislim, da je prejšnji režim tretiral antropologijo tako kot družboslovje in humanistiko na splošno. Ne s kakšno naklonjenostjo, vendar pa tudi ni čutil posebne animoznosti do antropologije. Do tega študija predvsem ni prišlo zato, ker se etnologija pri nas ni pravočasno reformirala, oz. ker ni sledila dogajanju po svetu. En razlog je, da je bila preveč vezana na nemško etnologijo, drugi pa je, da je bila in da je še zmeraj obre-menjena z nacionalnim, oz. s to predpostavko, da smo Slovenci majhen narod in da naj zato sami sebe preučujemo, druge narode pa naj preučujejo tisti naro-di, ki so večji in ki si lahko to privoščijo. Upajmo, da to stališče ne bodo prevladalo, kajti sedaj so tu že novi načrti...
BB: Usoda tega programa ni tako črna, kot bi se Iahko zdelo, kajti mi z izkušnjo, ki smo jo dobili, nismo vrgli puške v koruzo. Lotili smo se tistega, kar bi se lahko že lani: priprave študija socialne antropologije, kot tretjega študija na našem oddelku. Vzporedno s tem pa ustana-vljamo še katedro za socialno antropologijo. Ta program bo šel tudi v verifikacijo na Univerzo. Pri programu inter-disciplinarnega študija to ni bilo potrebno, ker je šlo za medoddelčni program, ki nima implikacij za diplomo in katerega dopušča statut FF. Tudi ti študentje ne bi imeli diplome iz antropologije, ampak iz sociologije kulture in etnologije (ali obratno, kakor so se pač vpisali). Predvideno je bilo, da bi med študijem zadevo prignali tako daleč, da bi ti študentje zaključili študij z diplomo iz antropologije. Če bomo imeli srečo, bo program študija socialne antropologije med naslednjim študijskim letom potrjen na Univerzi, kar pomeni, da ga bo mogoče v letu 94/95 tudi razpisati. Potlej bodo študentje, ki so sedaj nekoliko nasrkali, imeli priložnost, da se prepišejo na socialno antropologijo. Ta predmet pa lahko potem tudi kombinirajo z drugimi predmeti, kot je na FF običaj. Tako bo interdisciplinarni študijski program antropologije za to sedmerico študentov rešen, in mi bomo potem vsi skupaj zadovoljni.
BERNARDA MESERKO
Na Zavodu za zaposlovanje nudijo možnost subvencioniranja pripravništ-va. Namenjeno je iskalcem prve zaposlitve od končane IV. do končane VII. stopnje strokovne izobrazbe, ki so prijavljeni na zavodu najmanj tri mesece (prednost imajo iskalci zaposlitve z daljšo čakalno dobo), vendar jim v tem času ni uspelo najti delo-dajalca, kjer bi lahko opravljali pripravništ-vo brez subvencije zavoda. Logično je, da je delodajalec vesel denarne podpore zavo-da, torej ima raje pripravnike, ki imajo subvencionirano pripravništvo. Zato se pri-javi na zavod za zaposlovanje! Za prijavo potrebuješ delavsko knjižico in osebno izkaznico. Delavsko knjižico dobiš v obči-ni svojega stalnega bivališča. Za njeno pri-dobitev je nujno spričevalo o zadnjem končanem letniku, osebna izkaznica in potrdilo o državljanstvu. Subvencijo dobi delodajalec, ki sprejme pripravnika v delovno razmerje. Delodajalec je dolžan zagotoviti pripravniku za čas pripravništva vse prav-ice iz delovnega razmerja, skladno s kolek-tivno pogodbo (kolektivno pogodbo lahko kupiš v Državni Založbi). Pripravniku mora izplačevati najmanj 70% osebnega dohodka za delovno mesto, na katerega je pripravnik razporejen. Zavod pa krije delo-dajalcu nadomestitev dela osebnega dohodka in stroške prevoza na delo. Subvencijo osebnega dohodka določijo glede na stopnjo izobrazbe iskalca zaposlitve, subvencijo za stroške prevoza na delo pa glcde na oddaljenost od delovnega mesta.
Postopek iskalca prve zaposlitve ¦ pripravnika:
1.  najmanj trimesečna prijava na zavodu
2.  vložena vloga za subvencioniranje pripravništva pri svojem  svetovalcu zaposlitve
ČE NE POVEŠ Tl. POVEM JAZ
KAKO POSTATI PRIPRAVNIK?
Ne obvladuješ birokratskih zadev, to še ne pomeni, da si opica.
JeršeBRANKA:
"Opravljam pnpravništvo v Ljubljanski banki. Pripravništvo se mi ne zdi pomembno. Poznam kolega, ki se je zaposlil brez opravljenega pripravništva. Kar se tiče mentorjev. je tako, da so dodatno plaeani, vendar imajo tudi svoje delo, tako. da sem do zdaj s svojim mentorjem ie dvakrat poklepetala. Nad mentorji ni nobene kontrole.
Gorazd STRAJNAR:
"Pripravništvo opravljam v Krki. Moj mentor jc imel ustrezno izobrazbo, ampak ni bil na področju moje stroke, tako, da me ni nihče vodil. Drugače pa je sam program v Krki dobro voden in če svoje pripravništvo primerjam z drugimi ni le formalno kot je drugod v drugih podjetji-h. Plačan sem dobro, ker mi Krka poleg denarja, ki ga pošilja zavod, da še dodatni d.elež. Plače se od meseca do meseca raziikujejo. Moja prva plačaje bila 38.000 sit.1'
Alenka ZUZEK, Fakulteta za elek-trotehniko in računalništvo: "Od tretjega letnika naprej sem dobi-vala štipendijo Inštituta Jožef Stefan. Na Inštitutu sem delala tudi diplomo in po tej poti sem prišla do pripravništva. Moraia pa sem imeti na zavodu tiste tri mesece čakalne dobe. Majska placa je bila 50.000 sit."
Martina CANKAR, Medicinska fakul-te.ta:
"Ko sem bila še študent, sem se pri-javila na čakalno listo na oddelku, kjer moramo opravljati pripravništvo. Teh oddelkov je več. To nam omogoči Stomatološka klinika.; Plačnika si moramo poiskati sami in to je ponavadi Zdravstveni dom. Prijavimo se tudi na Zavod zai zaposlovanje, kjer dobimo teh 16.000 SIT, kolikor ti pač pripada. Seveda je pogoj, da čakas tri mesece, kar je čista bedarija. Zato sem jaz te tri mesece volontirala. Sedaj je moj plačnik Zdravstveni dom Vič, ki mi nakaže razliko, tako dobim vse skupaj 40.000 sit."
3.  praviloma zavod išče pripravniku ustreznega delodajalca, zaželjeno paje, da delodajalca aktivno išče tudi iskalec zaposlitve sam
4. zavod napoti pripravnika k delodajaku z napotnico
5.  če je pripravnik izbran, podpiše pri svo-jem   svetovalcu   izjavo   o   prevzemu obveznosti pri opravljanju pripravništ\:a. Posebna vrsta pripravništva je voluntersko pripravništvo.   Zgodi   se   takrat,   ko pripravnik celo leto ne more najti dela. Pripravnik-volunter ni v delovnem razmer-ju,  vendar pa ga je podjetje dolžno zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne  bolezni.   Zavod  volunterju mesečno nakaže subvencijo v višini denarne pomoči na podlagi pogodbe.
Če pripravnik meni, da pripravnistvo ne poteka skladno s programom, oziroma, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, opredeljenih v pogodbi z zavodom, naj obvesti strokovnega delavca zavoda, ki je vodil postopek. Druga pot pa je, da vloži prijavo na pristojni Občinski inšpektorat za delo. Tam izdajo ureditveno odločbo ali predlog sodniku za prekrške ali pa tudi pri-javo Javnemu tožilstvu. Če se delodajalec z izdano odločbo ne strinja, lahko v 15 dneh vloži pritožbo na Republiški inšpektorat za delo. Tam izdajo dokončno odločbo, ki pa ni pravnomočna, ker ima zainteresirana stranka še vedno možnost, da v roku 30 dni vloži tožbo na Vrhovno sodišče. V času, ko pripravnik čaka na rešitev svoje pritožbe, mu zavod omogoči nadaljnje opravljanje pripravništva pri drugeni delo-dajalcu. Proti "nategovanju" s strani delo-dajalca pa se lahko zavaruješ tudi sam: ne podpisuj ničesar, kar prej pazljivo ne prebereš ali pa ti ni razumljivo !!! Vsako sredo ob 8h na Zavodu za zaposlo-
V čem je razlika med pesnikom in policajem?
¦^—nadaljevanje na strani 20
17
ŠTUDENTOVOI BAZENJENJE
lo študijskem švicanju v jjuniju seveda vsi komaj jčakamo tisti "month off", ki [smo ga včasih množično lizkoriščali na kopališčih južno od Kolpe. Ker pa so stvari danes precej drugačne, saj rabiš pasport in marke že če greš v Savudrijo, in če si še zaveden patriot, "tja čez" itak ne greš. Ostane ti torej možnost sardelnega sončenja in čofotanja v naši obalni luži s cenami, absolutno neprimernimi za štu-dentaraj.
In ker keša ni, ti pa si še vedno želiš namakati rit v vodi, smo se pozanimali o cenah na bazenih.
Kopališča po Sloveniji te bodo za celod-nevno karto "odrla" od 200 do 250 tolar-jev, popoldanska karta je načelno neko-liko cenejša. Toda ne misli, da boš le zato, ker si študent, pri njih iztržil kakršenkoli popust.
Najdražje se boš kopal-a na ljubljanski Koleziji, kjer karta med vikendom stane celih 400 tolarjev. Ko smo poklicali predsednika kluba, Dušana Kavčiča, in ga vprašali o tej, za študente buržujski ceni, je povedal: "Ne vem, zakaj ni popusta za študente. Imamo popust za skupine, invalide, slabovidne,... V začetku junija izvršni odbor kluba določi cene in po njih se orientirajo tudi druga kopališča. Lahko bi si za drugo leto kaj izmislili..."
Očitno pa ima kopališče Ilirija boljšo domišljijo, saj so si tam že letos izmislili 30% popust za študente in to na lastno pobudo.
Medtem pa je kopališče Kodeljevo, po besedah študentskega ministra za šport, Boruta Bohinca, edino, ki je z ljubljan-sko Študentsko organizacijo podpisalo pogodbo o popustih za študente. "Pogodbo o popustih pri vstopnini srao ponudili tudi ostalim kopališčem, vendar niso bili zainteresirani, " je še dodal Bohinc.
Tudi na mariborskih bazenih ti cene ne bodo spustili zaradi indeksa. Ker je tamkajšnji študentski minister za šport, Iztok Dover, trenutno na univerzi-jadi v Buffalu, odgovora o nepopustih nismo mogli dobiti.
Skratka, tudi za močno klorirano vodo in betonske, v večini brezsencne ležalne površine boš moral dati kar precej denar-
ja-
Torej razmisli - tudi gore vabijo!
(In v gorah so tudi jezera!)
URSA CVILAK & BRIGITA DANE

KINO SPORED MED 19.7. in 31.8.93
(premiere   v   Ljubljanskih   kine-
matoerafih)
RESTAVRACIJA LINGUINl (The
Linguini Incident). ZDA, romantična
komedija, R.: Richard Shephard. I.:
avid Bcnvie, Rosanna Arquette, Eszter
Balint. ( BEŽIGRAD, 23.7.)
RT STRAHU ( Cape Fear). ZDA. thriller. R.: Martin Scorsese. I.: Robert De Niro, Nick Nolte, Jessica Lanee, Juliette Levvis. Robert Mitchum (29.7.)
VRNITEV CASANOVE (Le Reteur de Casanova). rancija, ljubezenska drama. R.: Eduard Niermans. l.:Alain Delon, Anne Brochet (KOMPAS.
5.8.)
OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI
(Stay Tuned). ZDA. fantastična komedija. R.: Peter Hyams. 1.: John Rotter, Pam Da\vber. Jeffrev Jones (BEŽIGRAD, 5.8.)
ČEZ DRN IN STRN (Missing Pieces). ZDA, komedija. R.: eonard Stern. I.: Eric Idle, Robert Wuhl
(UNION, 5.8.)
SOSTANOVALKA (Single White Female). ZDA, thriller. R.: Barbet Shroeder. I.: Bridget Fondu, Jermifer Jason Leigh (5.8.)
NINA (Codename: Nina Point of No Return The Assassin). ZDA. thriller. R.: John Badham. 1.: Bridget Fonda, Gabriel Byrne. Anne Bancroft. HarveyKeitel (VIČ, 12.8.)
MADE IN AMERICA. ZDA, kpmedija. R.: Richard Benjamin. h: Ted Danson. Whoopi Goldberg (UNION, 12.8.)
NESPODOBNA           PONUDBA
(Indecent Proposal) ZDA, melodra-ma. R.: Adrian Lyne. I.: Robert Redford, Demi Moore. Woody Harrelson (KOMUNA. 24.8.)
RED ROCK WEST. ZDA. kriminal-ka. R.: John Dahl. I.: Nicolas Cage, Lara Flynn Boyle, Timothv Carhart (VIČ, konec avgusta)
KINOTEKA CIKLUS V LJUBLJANI ŠE NE PREDVAJANIH FILMOV
20.-21.7. POLNOČNA VROČICA (The midnight heat). ZDA, akcijski thriller. R,: John Nicolella. !.: ennis Hopper. Michael Pare.
22.-23.7. PREKO RDEČIH NOČI (Across the Red Night, Notti di Paura), Italija-. thriller. R.: Maurizio Bonuglia. L: John Savage, Jennifer Young, Marvin Hagler.
24.-25.7. POLNOLETNA (Tvventy-One), V. Britanija, erotična melo-drama. R.: Don Boyd. I.: Patsy Kensit, Jack Shepherd.
26.-27.7. 29. ULICA (29th Street), ZDA, komedija. R.: George G#Iq. I.:
Pri policaju praviloma veš, kaj je mislil.
18
;E)ariny Aiello, Anthony LaPaglial Franck Pesce.
:28.-29.7. ZALJUBLJENI POROT-:MIK (Illegally Yours) DA, komedija. iR.: Peter bogdanovieh. I.: Rob Lowe, fColleen Camp, Harry Carey Jr.
30.7.-1.8. TIK PRED ZORO (Just Before Dawn-Sundown). ZDA, hor-v tor. R.; Anthony Hickox. I.: David Carradine, Morgan Brittany, Bruce Čampbell
;2.-4.8. SCORCHERS. ZDA, komedi-ja. R.: David Beaird. I.: Faye ;Dunaway, Denholm EUiott, James Earl Jones, Emily Lloyd.
;5.-6.8. OČI ZLA (L occhio del Male/Manhattan Baby), Italija, horror. R.: Lucio Fulci. I.: Cristopher Connelly? Martha Taylor.
7.-8.8. LJUDOŽRCI AMAZONKE ;(Cannibal Ferrox/Make Them Die Slo\vly), Italija, pustolovski horror. R.: Umberto Lenzi. I.: John Morghen, Lorraine De Selle, Zora Kerova.
9.-10.8. BITKA ZA ZAKLAD Battle :for Treasure). Hong-Kong, ak-cijski/pustolovski. R.: Burd Peterson. .: Joey Ryan, Randy Donner.
11.-12.8. KRVAVl DENAR (Blood Money, ZDA, akcijski. R.: Joseph Merhi. I.: Wings Hauser, Robert Z Dar, Karen Biack.
13.-15.8. LEGENDA O ZVERI (Legend of the Over-FiendUrotsukidoodi). Japonska, erotična znanstveno-fantastična risan-ka za odrasle. R.: Hideki Takavama.
36.-17.8. VSI ROJENI UMREJO ¦(Living ro Die). ZDA, thrijler. R.: ings Hauser. 1.: Wings Hauser, Darcy Demos.
18.-19.8. NINJA AKADEMIJA {Ninja Academy). ZDA, akeijska komedija. R.:Nico Mastorakis. 1.: Shannon Tweed, David Soul.
20.-22.8. MONTE CARLO, RAJ ZA BOGATE (Roba da ricchi). Italija, ikomedija. R.: Sergio Corbucci. I.: Laura Antonelli, Serena Grandi, Lino panfi.
23.-24.8. NAJETl MORILCl (Hired !to Kill). ZDA, akcijski. R.: Nico |Vlastorakis. I.: liver Reed, Jose Ferrer, George Kennedy.
25.-26.8. POVRAČILNi UDAREC {Return Engagement). Hong-Kong, akcijski. R.: Cheung Tung Joe. I.;; :Alan Tang, Elizabeth Lee, May La\v.
27.-29.8. STARI GRINGO (Old iGringo). ZDA, \vestern drama. R.: ^Luis Puenzo. [.: ane Fonda, Gregory ^Peck, Jiramy Smits.
30.-31.8. SKRIVNOST ZLATE PIRAMIDE (Vibes). ZDA, pustolovs-ka komedija. R.: Ken Kvvapis. L: Cyndi Lauper, Jeff Goldblum, Julian ¦Sands.
Prireditve v Sloveniii
FESTIVAL
LJUBLJANA
17. julija seje začel 41. MEDNARO-DNI POLETNI FESTIVAL, godil se bo do 31.avgusta v Ljubljani in v Bohinju. Prireditve, ki bi lahko bile zanimive:
J        U        L        I        J        :
20., 24., 25. ob 21.00, KRIŽANKE Bojan Adamič:  SNEGULJČICA, musical,  v  izvedbi  ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE
cena karte: od 1000 do 1500 sit
21. ob 21.00, KRIŽANKE
NEW SWING QUARTET in ALEN-
KA GODEC
cenakarte: 1000 sit
26. ob 21.00, KRIŽANKE
Georg Friderich Handel: MESIJA,
oratorij, v izvedbi LITVANSKEGA
KOMORNEGA   ORKESTRA   IN
DRŽAVNEGA ZBORA \Z KAU-
NASA
dirigiral bo: Sir Jehudi Menuhiri
cena karte: od 1500 do 2000 sit
29. ob 21.00, KRIŽANKE
BILL YOUNG & DANCERS, to bo
sodobni ples
cena karte: 600 sit
A      V      G      U      S      T      :
2.-15. KRIŽANKE
MARKO JEZERNIK, v vpogled
bodo AKVARELI
VSTOP PROST
3. ob 20.30, KRIŽANKE
ERIC HIMY bo izvabljal zvoke iz
klavirja
cena karte: 600 sit
5. ob 20.30, KRIŽANKE
BOHINJ, cerkev Sv. Duh, 7. avgust
ob 20.30
GIUSEPPE   MORINO,   tenor   in
MARCO BALDERI, klavir
cena karte: 600 sit
10.   ob 20.30, LJUBLJANSKI GRAD TRIO KITAR AMSTERDAM
cena karte: 600 sit
11.  ob 20.30, KRIŽANKE KODALY KVARTET, Budimpešta cena karte. 600 sit
17. ob 20.30, KRIŽANKE ZAGREBŠKI KVARTET SAKSO-FONOV
cena karte: 600 sit
22.8.-5.9., KRIŽANKE
GORAN LELAS
INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE,
razstava vstop prost
24. ob 20.30, KRIŽANKE Andrej Anabaptist Rozman. TARTIF SMGLJUBLJANA v,» cena karte: 900 stt
26.  ob 20,30, LJUBLJANSKI GRAD Anton Novačan: HERMAN CELJSKI SLG CEUE
cenakarte 900 sit
27. ob 20.30. KRIŽANKE
Po motivjh Bertolda Brechta: LUNA NAD MSSISSIPPIJEM - RAZPRO-DAJA GREHOV
OPERA IN BALET SNG MARIBOR PLESNO GLEDALIŠČE MARIBOR cena karte; 900 sit
28. ob 20.30. KRIŽANKE VOKAL TOTAL, Frankfurt JAZZ, SWING, JAZZROCK
cena karte: 900 sit
31. ob 20.30, KRIŽANKE
Joseph Strauss: NETOPIR
OPERA IN BALET SNG LJUBL-
JANA
cena karte: od 1200 do 1800
Če si študent, imaš na vseh priredit-vah 50% popusta. Na informacijskih točkah ŠOU-a dobiš kupončke, s katerimi uveljavljaš popust. Za vsako prireditev lahko na indeks dobiš dve karti.
G     A     L     E     R     I     J     E
NARODNA GALERIJA
Evropski slikarji iz slovenskih zbirk. Razstava je na ogled se do 5.9., Jakopičeva dela pa do konec oktobra . Odprto od 10.00 do 18.00, nedelja od 10.00 do 13.00, ponedeljek pa je zaprto.
M0DERNA GALERIJA
20. mednarodni grafični bienale še
do30.9., prostore   male galerije pa
krasijo slike Emerika Bernarda prav
takodo30.9.
Na ogled  od 10.00 do 20.00, nedelja
od 10.00 do 13.00, v ponedeljek
zaprto.
PRODAJNA GALERUA EQURNA
Avgusta bo otvoritev mešane razs-tave članov Equrna, julija pa še vedno kipi Dragota Kolje.
Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 dol9.00, sobota od 10.00 do 13.00, nedelja in prazniki pa zaprto.
GALERIJA SKUC
Institut Egon March z razstavo Figura
v prostoru, človek v zaboju, projekt
OPNA, FAZA 1, zvočna hibernetične
instalacija .
Od 22.7. do 24.7..
Živa Okorn - slike, od 27.7. do 13.8..
CIS BIERNICKX - instalacija, od
17.8. do 27.8..
Galerija Škuc je odprta od 12.00 do
20.00 vsak dan.
MESTNA GALERIJA
19.7.  - 20.8. , razstava fotografij Božidarja Dolenca
27.8.  - 17.9. , Masayuki Nagase, kipi. Vrata   Mestne galerije so priprta in tudi odprta, in če jih zapreš za sabo tudi zaprta od 10.00 do 18.00, nedelja od 10.00 do 13.00. v ponedeljek pa so vratazaklenjena
KAM UHK0 PELJEŠ SVOJE TELO NA REKREACIJO IN ODDIH: BOHINJ '93: SPORTNI TABOR V BOHINJSKI BISTRICI
Organizirani, sq tečaji iz kajakaštva,
prosteaa plezanja in jadralneca padal-stva, Hivanje v večposteljnih "
apartmajih s kuhinjo, kopalnico in
TV- jem, ne vemo pa ,če dela, TV
namreč. Športno opremo dobite na
taboru.
Termini: 26.7. - 1.8., 8.8. - 15.8.,
16.8.-22.8.
Cena: 195 DEM
Informacije dobite na telefonski
številki 349-780 ali 171-074.
SOČA RAFTING
kajak, kanu, hydrospeed, gorsko kolo, bovški superspust, smučanje, kolesarjenje in rafting Študentje imajo pri vsemu 15% popusta. Opremo dobiš za 40 DEM. Vse aktivnosti potekajo do oktobra. Informacije dobiš, če zavrtiš telefon-sko številko 065/25-954.
ŠPORTNE UGODNOSTI, Kl JIH LAHKO DOBITE NA INFORMACI-JSKIH TOCKAH SOU:
•Nakup sezonskih teniških kart za igrisča v Rožni dolini po 6.500sit, nakup prostih ur po 300 sit Tečaji tenisa \ Rožni 4olinj. do 1 10., cenal.SOOsit Tečaji jahanja
Brdo pri Kranju - vsak ponedeljek ob 19.00, cena 5.400 sit liihalhi klub Ig - dopoldan ob 10.00, popoldan ob 16.00, cena 8.400 sit Jahalni klub Cerle , cena 6.750 sit Tečaji jadralnega padalstva: do 29.8., cena 12.600 sit
Ste slišali za krščansko demokratinjo, ki bi storila vse za krzneni plošč?
19
servis
RAZPIS STIPENDIJ UNIVERZA     V
LJUBLJANI
StudenTsk
Naziv: Knafljeve štipendije Veljavnost: študenti, zlasti mlajši učitelji in sodelovci visokošolskih zavodov; za študij oz. znanstveno ali strokovno izpopolnjevanje na Dunaju Profili: vsi
Trajanje: v celoti ca. 10 - mesečno bivanje; štipendije se podeljujejo za čas od 14 dni do 3 mesecev Rok za prijavo: 26. november 1993 Kontaktni naslov: ga. Katja Cerjak Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: 154-055
FINISH GOVERMENT SCHOLAR-SHIPS
Veljavnost: štipendije za podiplomski
študij ali raziskovanje na finski uni-
verzi; prejšni stik z univerzo je nujen
Profili: finski jezik in književnost,
ugro-finska   lingvistika,    finska
etnologija in folkloristika
Višina: 3000 FIM / mesec za 1993/94,
plus enosobna namestitev v štu-
dentskem domu, potni stroški niso
kriti
Rok prijave: ciklično sprejemanje
Kontaktni naslov: CIMO ( Centre for
Int'1 Mobility)
P.O.Box 343
SF-00531 Helsinki
Dodatne iformacije lahko dobiš v
publikaciji       ŠTIPENDIJE   ZA
SLOVENSKE   ŠTUDENTE   ZA
ŠTUDIJ V TUJINI, ki jo je izdala
Mednarodna       pisarna       ŠOU.
Publikacijo dobiš v Mednarodni   pis-
arni ŠOU, na Kersnikovi 4, Lj.
ŠTUDENTSKI SERVIS
D                E                l                0
Izhodiščne cene študentskega dela v juniju so se gibale med 200 in 600 sit/uro, odvisno od vrste, težavnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je bila najnižja izhodiščna cena 500sit/uro. Zaradi počitnic je več povpraševanja po delu kot je ponudb. Tako je čas čakanja za pridobitev dela daljši. Postopek za pridobitev dela je nasled-njh
1.  Student ali dijak se vpiše v vrsto za delo.
2.  Ko pride ponudba za delo, referent-ka za zaposlovanje predstavi ponudbo za delo čakajočim študentom.
3.  Študenti ali dijaki, ki so pripravl-jeni   delati   kličejo  svoje  vrstne številke.
4.  Tisti, ki ima najnižjo številko dobi delo in se ga črta iz vrste. Ponovno se vpiše na konec vrste.
5.  Ponudbe za delo se berejo vsako polno uro.
6.  V vrsto se mora študent ali dijak javiti vsak teden do srede.
7.  Dela, ki stojijo ponudimo študen-tom po telefonu.
Dela so raznovrstna:
Za dekleta: delo v administraciji,
čiščenje, razna strokovna dela.
Za   fante: selitve, razkladanje,delo v
skladišču,    akviziterstvo,    razna
strokovna dela.
Večina ponujenih del je bila oddanih.
Študentski servis študentom pri-
poroča, da se odpravijo na počitnice
julija, ker pričakujejo več dela v
mesecu avgustu.
S                0                B                E
Trenutno je v posredovalnici sob na Študentskem servisu na razpolago 16 stanovanjskih enot oz. sob. Cena na posteljo je cca. 100 DEM. Posredovanje sob deluje v prostorih Študentskega servisa. TELEFON JE 061/154-062.
DELOVNI CAS STUDENTSKEGA SERVISA:
ponedeljek, torek, četrtek in petek: od
7.00 do 14.00
sreda: od 7.00 do 13.00 in 14.00 do
15.30.
PRODAJA BONOV
Do 22.8. bo prodaja bonov potekala na Kersnikovi 4, vsak delovni dan od 8. do 14. ure.
ZAVAROVANJE AVTOŠTOPARJEV
Če si avtoštopar ali pa to misliš posta-ti, se lahko zavaruješ na prodajnem mestu bonov za študentsko prehrano, in sicer vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Daš 500 sit, dobiš avtoštoparsko izkaznico, s katero si v primeru prometne nezgode zavarovan.
DENARNA P0M0Č
Za denarno pomoč 7.500 sit lahko zaprosijo študenti na Študentskem servisu vsako sredo po 14. uri.
CE SUMIS, DA IMAS AIDS ALI PA 10 SUMI TVOJ PARTNER, ALI PA CEJ5RE ZA STAVO LAHKO NARE-DIS AIDS TEST na Inštitutu za mikrobioloaijo, na Korvtkovi 2, telefon |e 061/103-042 int. 398. Testiranje je anon-imno in brezplačno, predhod-no se je treba narocifi. Na Japljevi 2, v Ljubljani je POSVE-TOVALNICA ZA AIDS, TELEFON JE 061/113-113. Odprta je vsak ponedeljek od 13.00 do 14.00. Opravljajo tudi anonimne teste.
KLUB K4 je v mesecu avgustu zaprt.
NASLEDNJE INFORMACIJE SI0OSTE LAHKO PREBRALI 30.8., KO IZIDE N0VA STEVILKA TRIBUNE.
P R E H R A N A
Bone   lahlco   lcupite   na informacijskih točkah ŠOU
Žal mariborska Študentska organi-zacija ni sporočila nobene spre-membe cene bonov, zato pred-videvamo, da so ostale iste. Na kosilo v Maribor pa se nam ni lju-bilo.
Zdoj ji je čez trebuh preozek.
UiUUlUlUlOOOUlUlOUlUlOUlUiOOOOOOUlOUlUlUlOUlOUiOOOUlOUlOO
20
ZGODIL SE JE NAROD m.inis.rednaseja
VŠtudentskem parlamentu je prišlo do Žametne revolucije. Začelo se je na 14. redni seji, ki se je odvijala pod presenetljivo nezainteresiranos-tjo novinarjev. Tribuna pa je vendarle vedela, KAM IN KDAJ.Že pri sprejemanju dnevnega reda se je dalo opaziti, da bo predsedniku trda predla. Ko so nekateri njegovi stalni zagovorniki skušali prestavi-ti glasovanje o nezaupnici in zmesti puntarski del poslancev s proceduro, so spravili skupaj le pešči-co glasov in bližal se je neizogiben konec nekega študentskega režima.
Iskrico upanja za foteljaše je dajala le določba štu-dentske ustave, ki določa, da mora za novega predsednika glasovati polovica vseh registriranih poslancev, ne glede na prisotnost. Prisotnost tik pred počitnicami pa je huda zver. Manjkala je celo pod-pisnica nezaupnice.
Protikandidat je bil donedavnega podpredsednik ŠP in brat predsednika ŠP^ter lanski in letošnji poslanec strojnikov, Miha KUŠAR. Proti bivšemu predsed-niku Verbiču je nastopil z obremenjujočimi doku-menti, kjer smo lahko prebrali kronologijo nekega izsiljevanja, kršenje aktov, nelegalno plačevanje tajnice ter odstopno izjavo svetovalca za šport Martina KONTEJA, ki je direktno obtoževal Verbiča za študente škodljivih izjav . Kronski dokaz je bila seveda podpisana izjava priče izsiljevanja, ki je vsebovala kraje in čase sestankov in detaljne zahteve izsiljevalca, čigar imena pa nam
ni uspelo zvedeti, je pa prišel v vlado na predlog in posredovanje Verbiča.
Verbičje vse zanikal, izjavil tudi, da ne ve, kako je bila njegova tajnica plačana, za kar je požel smeh in zehanje poslancev. Očitalo se mu je tudi megalo-manstvo, slabo koordiniranje (zaradi česar je Dan radosti prinesel izgubo), arogantne in škodljive izjave ter pogajanja in nastope v parlamentu. Tudi za reprezentanco naj bi porabil preveč. Kandidat Kušar je navedel svoje poglede na delo SV, če bo izvoljen in obljubil čiste račune ter jasno odgovornost vseh zaposlenih in voljenih v ŠOU-u. Nato so prišle volitve, ki so prinesle zmago Kušarju in lahko rečemo, da smo dobili prave študentske Kennedyje. Stric obeh predsednikov ŠOU-a, prof.dr. Kušar, je namreč prorektor Univerze v Ljubljani.
Zdaj so bile dovoljene sanje in študent filozofske fakultete Kristjan Verbič je povabil vse poslance, naj pijejo, kolikor jim grla dajo, ker je reprezentanco treba "namensko" porabiti.
Da to še ni vse, kar ima bivši predsednik v svojem repertoarju, smo po pripovedovanju ministra za bone Slamiča izvedeli naslednji teden. Strmoglavljeni suveren se je namreč odločil, da primopredaje ne bo injepobasal vse dokumente ter štampiljko SOU-a in izginil v noč. Kar se tiče dokumentov, Slamič pravi, da so med njimi tudi taki, zaradi katerih lahko, če se ne vrnejo, veliko študentov ostane na
------------>   nadaljevanje s strani 16
vanje organizirajo ustno informiranje o pripravništvu. Tam opozorijo pripavnike na vse pomanjkljivosti, ki se v pod-jetju lahko zgodijo.
Doba pripravništva se lahko na predlog mentorja, ki ga vsak pripravnik dobi v podjetju, skrajša največ za dva meseca. To se ne dogaja pogosto. Mentor je zaposlen v tem podjetju in mora imeti višjo ali enako stopnjo izobrazbe kot pripravnik. To pomeni, da ne sme biti snažilka. V Ljubljani je v maju bilo 36.000 ljudi brezposlenih, od tega 1.400 z visoko izobrazbo, v Sloveniji pa 125.000, od tega 2.800 z visoko izobrazbo.
Najbolj iskan profil so diplomirani ekonomisti. Povečuje se povpraševanje tudi po gradbenikih in šiviljah. Tudi inštitu-cije, ki se ukvarjajo s socialnim delom, potrebujejo nove moči, vendar za to ni denarja. S časom in okoliščinami se povpraševanje po določenih profilih seveda spreminja.
Letos maja je izšel bilten TOP JOB, v katerem lahko dobite informacije o slovenskih podjetjih, o delovanju zavoda za zaposlovanje, poskuša pa vas naučiti tudi pisanja prošenj. Ta bilten je nastal ob drugem sejmu kadrovskih potencialov, 4. in 5. maja. Sejem je imel namen vzpostaviti stike med študenti in podjetji. Na sejmu so nekateri slišali razna predavanja, drugi pa bodo imeli to možnost naslednje in še naslednja leta. Povzetke predavanj sejma lahko pre-bereš prav tako v TOP JOBu. TOP JOB pa lahko dobiš v Mednarodni pisarni ŠOU-a, na Kersnikovi 4. JAZ SEM PRIPRAVNIK, PRIPRAVNIK SEM JAZ
MOJCA FRLEK FILIP SONČNICA
POPRAFEK
Kar boste zdajle prebrali, najver-jetneje močno presega koncept resnega časopisa: iskreno se opravičujem za devet do deset izmaličenj, katere sta doživela moja članka v prejšnji TRIBUNI (8. junij 93) na poti od pisca do objave. Primer: v članku New rage sem napisal ZEN KULI-NARI-K A , natis-
slavistu, stavcu in korektorju mnogo bližje gorčica kot zen ali morda kanček splošne izo-brazbe in tudi cenim smisel za humor in besedne igre, ampak zena preprosto ne moreš pomočiti v zenf? Sem mislil, da se meni kaj takega že ne more zgoditi, ampak zapečene-ga kruha se največ poje. Nedavno sem bral knjigo hrvaškega japonologa Vladimirja Devida, v kateri med      drugim                  L*/
prevajalce", da pa bodo pred obja-vo dostavili prevod, kar se seveda ni zgodilo. "Odlični prevajalec" (ali prevajalka, da ne bom šovin-ist) je prevedel "filozofijo zena" s "philosophy of women". Za nameček avtorju niso objavili popravka (poprafka). S takšno prakso pa sem trdno          odločen
n^T*\ obračunati celo na J^-\ tako neslan način, ki ga ravno praktici-ram ("Te bom v cajtenge dal!"). Na lektorje strel-jam brez opo-zorila!
njeno pa je bilo ZENF KULI-NARIKA. Sicer povsem razumem, da je povprečnemu
potoži, da mu neka ugledna revija ni pustila pisati v angleščini, ker da ima "odlične
Nisi plačan, da misliš - pobrigaj se zanatančen prebis!
M.C. ASHTRAV
cesti. Kar se tiče štampiljke, pa smo na naslednji, 15. redni seji videli, da je bila uporabljena za naročilnice za gostinske usluge, ki so jih Verbič in njegovi prid-no koristili.
Na tej seji je bila izvoljena tudi nova vlada, ki jo ses-tavljajo: predsednik Miha KUSAR, za medije bo skrbel Janez DRNOVSEK, za izobraževanje bivši svetovalec Zore, za socialo kot prej Uroš SLAMIC, za finance tudi prekaljeni Sergej POZAR, za šport bivši pomočnik Borut BOHINC, za v kulturo 1. tovrstni študentski minister Jožko MOZINA in za mednarodne zadeve je po šestih mesecih spet na oblasti neko dekle, ki se imenuje Mateja ŠPENDAL
Stari vladi po ustavi preneha funkcija takoj, ko je izvoljena nova, do primopredaje pa opravlja tekoče posle. Upajmo, da tekoči posli ne bodo res utekočinjeni ob rednem (tekočem) prehranjevanju. Študentski parlament je torej le pokazal, da se na dokazane afere učinkovito odziva od svojega velikega brata. Preklic žiga ŠOU, ki smo ga lahko zasledili v dnevniku Delo, pa nakazuje možnost vpleta organov pregona. Upajmo le, da bodo naši poslanci do konca oprali ta naš Avgijev hlev in bo SOU pošteno in delavno hodil od zmage do zmage.
SREČKO JANEŽIČ
FILMSKI
Ljubljanski kinematografi pripravljajo študentski abon-ma v letu 93/94. Filmi se bodo predvajali v kinu DVOR, verjetno en ali dva torkova vecera na mesec od oktobra dalje. Predvidenih je naslednjih deset filmov:
MEDITERRANEO
VOYAGER
NAKED LUNCH
NIGHT ON EARTH
HOWARD'S END
MY OWN PRIVATE IDAHO
EDWARD 11
THE CRYING GAME
UNFORGIVEN
GLEN GARRY GLEN ROSS
Prednaročila sprejemamo na uredništvo           Tribune,
Kersnikova 4, Soba 206, tel 319-496. Cena abonma-ja: 2.600 SIT.
Koliko poslancev rabiš, da ti umažejo avto enega (če ga prav zadeneš
21
K
I
N
0
Nespodobna ponudba, ki že skoraj štiri mesece polni kinematografske blagajne v ZDA (tam je do 27. junija nabrala že 101.268.255 USD) in dru-god po svetu (kjer je do 29. junija priigrala dodatnih 54 milijonov USD), bo avgusta prišla tudi v naše kinodvorane. Ker gre za film, ki je postal uspešnica kljub precej nenaklonjenim kritikam in napovedim o skromnem finančnem dometu, se je seveda zanimivo vprašati, zakaj je temu tako (ne da bi se pri tem ustavljali ob očitnih dejstvih, kot so zvezdniški "glamour" Roberta redforda ali Demi Moore, mar-ketinški potencial Paramounta kot enega od holly-vvoodskih "majorjev"...)
Znano je, da velike uspešnice navadno postanejo "družinski" (npr.: E.T., Sam doma) ali pa "ženski" (npr. Cedno dekle) filmi. Slednji so tisti filmi, za katere povprečnim moškim še na misel ne pride, da bi jih šli gledat sami, vendar se temu ne morejo izog-niti, ker jih hočejo videti njihove družice, le te pa se seveda spodobi peljati v kino, kar avtomatično pomeni še enkrat tolikšno število gledalcev. In kar obratno ne velja, imajo tipični "moški" filmi Sama Peckinpaha, Walterja Hilla, Johna Miliusa idr. seve-da zelo malo možnosti, da postanejo resnične uspešnice (v tem smislu je simptomatičen popoln krah sicer zelo solidnega actionerja Walterja Hilla Prehod prepovedan). V Nespodobni ponudbi imamo opravka z usodno dilemo, ki se glasi: "Ali je ljubezen mogoče kupiti?". Zdaj, ko smo seznanjeni s tem pretresljivim osrednjim motivom filma, najbrž ni več potrebno posebej poudariti, v katero od treh zgoraj navedenih kategorij spada Nespodobna
ponudba.
Večina kritikov se spotika ob "neumen" konec Nespodobne ponudbe. Ta opazka seveda drži, ni pa ravno logična, če isti kritiki obenem zapišejo, da je izhodiščna premisa "zanimiva". Vprašanje "Ali je ljubezen mogoče kupiti?" ima smisel samo, če naj bi ljubezen (o kateri Nietzsche zajedljivo piše: "Ta ljubezen, to čustvovanje žensk je sploh še kaj bolj egoističnega?... Pa tudi ko žrtvujejo svojo čast, svoj poklic, komu.se žrtvujejo? Moškemu? Ali prejkone svoji razuzdani potrebi?") predstavljala krepost. Lyneov odgovor se glasi: Seveda je ljubezen mogoče kupiti, tako kot vse drugo (celo končna odločitev ali bo Diana ostala pri Gageu ali pa se bo vrnila k Davidu je prepuščena Gageu), vendar bila bolj slaba investicija. Onassis je "kupil" Jacqualine Kennedy, ker je ta zanj predstavljala statusni simbol in poroka z njo je predstavljala pogodbo, ekonomsko investici-jo (tako da za razdor njune zakonske zveze pač ne bi zadostovalo, če bi Jacqueline zgolj dahnila Ne lju-bim te več"), John Gage pa naj bi po drugi strani drago plačal nekaj, kar je že po svoji naravi poceni. Adrian Lyne (čigar daleč najboljši film je še vedno Jakobova lestev groze) je feministično srenjo že enkrat razkačil s svojo Usodno privlačnostjo, tokrat pa mu je uspel še podvig, da je z naslonitvijo na motiv bajno bogatega lepotca, ki naj bi bil pripravl-jen plačati milijon dolarjev za "krhka čustva" anon-imne pripadnice nežnega spola.izrazito moško šovin-istični film plasira kot "ženski".
IGORKERNEL
PREMIERA V KINU VIČ 12. AVGUST
N
I
N
A
"REMAKE" NIKITE Luca Bessona,
filma, s katerim je zaslovela Anne
Berillaud (KRVAVA MARIE)
Bridget Fonda, igralka iz filmov NE
MEČTE SE STRAN, BOTER IIIIN
SOSTANOVALKA, tokrat v vlogi
smrtonosne lepotice.
Režija: John Badham (VROČICA
SOBOTNE NOČI, SINJA STRELA,
DRACULA /1979/, VOJNE IGRE)
Kaj je parlamentarna obstrukcija? Če poslancu med drkanjem zaspijo roke
22
PRIJAZNI SVETU IN TEATRU
INTERVJU: SEBASTJAN HORVAT
Pozdravljen, Sebastjan. Kako si kaj?
Pravkar sem se vrnil z Ohrida, kjer smo proučevali možnosti za izvedbo dogovora o sedelovanju na festivalu Ohridsko leto, ki bo letos namenjen antiki. Po vabilu Ljubiše Nikodinovskega smo se z mentorjem Dušanom Jovanovicem in s sošolci odločili pripraviti del Ajshilove trilogije Oresteje. Druga dva dela bosta pripravili makedonska in bol-garska Akademija. Veselim se že dela na prostem, saj si ne bi predstavljal možnosti, da bi bilo treba Orestejo postaviti v zaprtem prostoru. Samuelova trdnjava na Ohridu je odlična rešitev. Pa še Makedonci so izredno simpatični, Ohrid pa je pravo mesto za ustvarjanje.
Spominjam se lanske predpoletne spektakelske predstavice pred mari-borskim teatrom, ko je tvoj ansam-bel sprovociral nekaj gledalcev, da so se zapodili v malo fontano in se pridružili igralcem. Kakšen je tvoj odnos med ambientum in režijopod streho? Predstava narekuje prostor, kjer se ima zgoditi. Včasih potrebujem v ozadju morje, nad sabo nebo, pod nogami travo. Moram priznati, da mi je ustvarjanje predstav v ambientu jako všeč. Še posebej, če uprizarjam tekst, ki je esencialno povezan z naravo, kot je povezana Oresteja. V njej močno čutim zemljo in ne toliko dramatičnosti, ki bi bila še danes aktualna. Tega teksta nikakor ne bi delal v zaprtem prostoru.
GLEDALIŠKI SISTEM NA AKADEMIJI
Predlani si se udelezil gledališkega seminarja v Dublinu, pod okriljem Evropske skupnosti. Morda lahko umestiš slovenski gledališki način v odnos do tujih? Po svojih redkih inozem-skih izkušnjah bi lahko povedal sarao, da gre v osnovi za različne vrste občutij teatra, življenja. Tudi sistemi na Akademijah so jako različni. Pogovarjal sem se z Bolgari, z Makedonci. V Makedoniji le vsako četrto leto vpisujejo po en razred žirije, in vmesna leta sploh ne moreš začeti s študijem. Se mi zdi, da se imajo zelo fino; njihov profesor je znameniti makedonski režiser Slobodan   Unkovski.   Za   vsako
Najprej se mu je zgodil Dramski studio, mariborska gledališka šola za mlade pod mentorstvom Vilija Ravnjaka. Osemnajstleten se je Sebastjan Horvat dotaknil Jovanovičeve commedie del'arte, Življenje podeželskih plejbojev. Predstava je bila uprizorjena z gledališčem Rusli na Malem odru Prve gimnazije. Potem je spoznal Fjodora Dostojevskega in z režijo in izbranimi igralci (Aljošem Trnovškom, Sabino Valek in Matjažem Latinom) predstave Nastsja Filipovna leta 1989 prikazal najboljše amatersko gledališko delo leta. Zdaj, ko je v tretjem letniku režije na AGRFT v Ljubljani, so za njim produkcije Brechtove Beraške opere (Borštnikovo srečanje 92), Molierov kolaž in prvi avtorski projekt, Bratje Karamazovi, koprodukcija Ruslov in akademskega studia.
akademijo velja nekaj dobrega, v vsakem sistemu so pozitivne točke. Veliko teh sistemov je med seboj neprimerljivih. V osnovi je namreč delanje teatra striktno individualna stvar. Do neke mere je seveda tudi stvar naroda, ampak kvaliteto v umet-nosti da ravno ta individualna nota. Sistem, po katerem jaz delam pred-stave, je moja last, ne pa last nekega tipa teatra, še posebej ne slovenskega.
Pa vendar obstaja med, denimo, slovenskim in nemškim igralcem
zvezdami. Prav nič nimam proti institucijam, me pa mori način dela, ki je nesistemski. Ker pri svojem delu potrebujem neko trdno strategijo, dobim pa le mlačno ohlapnost.
Kaj bi torej lahko očital svoji gledališki Akademiji?
Nedelavnost, ki ne vzpodbuja kreativnosti študentov. Ni enotnega sistema dela. Vse se daje le v produk-cijo predstave. Point ni v delu samem, temveč na posameznih pred-stavah. Razloček med šolo in institu-
nič. Menim, da je takšna usmeritev značilna za gledališke akademije. Ceprav teorijo včasih pogrešam, sem proti intelektualiziranju delan-ja predstave. V kreativnem postop-ku mi teoretične bukve ne dajo veliko. Največ lahko daš sam sebi.
DOSTOJEVSKIIN JAZ
Koliko teksta ohranjaš pri uprizorit-vah? V kakšnem odnosu si z avtorji dram?
Res je vse odvisno od moje povezanosti s tekstom. Dostojevski je gospod, ki ga izredno spoštujem. Sem čustveno navezan nanj. Odgovoren je za mojo pot, srečal sem ga že zelo mlad. Pri Karamazovih nastopi fenomen postopnega ustvarjanja labir-inta, z mesečnim nesistematskim objavljanjem "po potrebi". Vse te posebnosti in natančnosti mi ogromno pomenijo. Tako sem s tekstom ravnal zelo konservativno, pazljivo sem obračal besede, stavke, kar sicer ni moja navada. Celotna obdelava je izhajala iz teksta, ki pomeni                  pri
Dostojevskem pravo ludnico. Svet mi je bil vsak stavek, pri čemer sem šel iz sebe. V drugih okoliščinah pa sem mnenja, da glavna stvar v teatru ni tekst, temveč glumac. Delaš pač to, kar ti je všeč in kmalu se zaljubiš v tekst, v igralca, v luč, v sebe.
FOTO: URSKA CERNE
občutna razlika vprijemih. Ja, ti govoriš o institucionalnih gledal-iščih, ki pa zame žal niso kreativna. Na naši Akademiji recimo sploh ni nobenega sistema. Proces enačenja igralcev se prične komaj, ko mlad diplomirani idealist pride v institu-cijo in ga ta popapa. Počasi izgubi individualno noto, igralčevo prvin-sko strast, preneha stremeti za
cionalnimi gledališči naj bi obstajal ravno v poudarku na procesu dela. Tako pa vsak profesor želi ustvariti s svojim letnikom najboljšo predstavo, želi potrditev.
Kakšen je odnos med teoretičnimi -filozofskimi, literarno teoretičnimi predmeti ?
Teorije se učimo zelo malo ali pa celo
Kritike?
Zadovoljen sem z vsem, pod kar se pod-pišem. Pošten sem do sebe. Kritika ni merilo. »e delaš z vso energijo in z jajci, kritika ni pomembna.           Pri
Karamazovih so si kri-tike zelo nasprotovale, moram pa priznati, da niti ena ni bila relevant-na. Nihče se ni ukvarjal s       pomembnostmi. Dejstvo   je,   da   na SEBASTJAN HORVAT   siovenskem ni rele-vantnega kritika. Vse kritike izhajajo iz avtorjevega indi-viduuma. Pa koga to zanima?
In označbe prijateljev, ciljne pub-like?
Bistvo vidim v stresnih momentih gledalcev. Treba jim je spodmakniti center, naj jočejo, se smejejo, se poti-
URSKACERNE
Zakoj ima Helena Blagne tako majhen Irebuh?
23
Cankar, sex, drugs and rock & roll
JERMANOVO SEME
ROCK & ROLL DRAMA
Ob Prvem novembru, slovenskem kulturnem prazniku, vam želim vse najboljše za dan JLA. Hvala.
Pravkar prebran stavek je morda najboljši oris dogodka v Minoritski cerkvi na mariborskem Lentu, ki se je odvijal istočasno, kot zaključek polet-nih prireditev. Ko sem si v petek zvečer ogledala predstavo Marka Vezoviška, sem bila jezna sama nase, ker sem obljubila, da bom o predstavi nekaj napisala. Pa še zdaleč ne zato, ker mi predstava ne bi bila všeč, nasprotno, v meni je pustila eno samo veselje. Zanimiva, dinamična, z izredno tekočim rit-mom, z dobrimi igralci in bleščečimi domislicami, je rock 'n' roll drama Jermanovo seme napravila to, kar se v slovenskem teatru le redko zgodi. Svojevrstno komedijo. Pa ne tako, ki bi se zgle-dovala po Kishonu, Molieru ali Partljiču, temveč tako. ki se trudi v občinstvu prebuditi tisto, kar je zaradi predalčkanja današnjega teatra velecenjeni publiki potisnjeno globoko v podzavest. Je predsta-va prvega razreda, ki se ne glede na postavljene prepreke vozi točno po tirih, katerih kretnice vodijo za to poklicani ljudje. Salve smeha, ki se porajajo med publiko skozi vso predstavo, so v začetku seve-da pridušene in zmečkane v levi srajčni rokav, ker se tako pač spodobi. V nekem trenutku pa, kot da bi jih nekdo ali nekaj odčaralo, gledalci enotni in ubrani prebijo še zadnjo spono lepega vedenja in sprostijo vso energijo. Poetika in prava mera senzualnosti, ki ju je režiser Marko Vezovišek vnesel v predstavo, sta povzročili, da se v nekem trenutku smeh in radost odbijata od sten prepolne Minbritske cerkve. Nekaj ljudi bo tako zaspalo brez obveznega aspirina proti jutranjemu glavobolu. Razen tistih seveda, ki so pred spanjem odžebrali kakih sto Zdravamarij, da so si dušo očistili pregrehe. Slednjo so na odru ugan-
jali Davor Herga kot Mendel, Jure Ivanušič kot Jerman, Alenka Tetičkovič kot učiteljica, Vlado Kreslin v vlogi samega sebe in Marko Vezovišek kot Lojzka.
Z Lojzko pa sem se tudi pogovarjala o predstavi in postavila nekaj klasičnih vprašanj. Strnjeno se sliši tako: tekst za predstavo je Marko Vezovišek pripravljal, premleval in oblikoval kar nekaj let, končna različica pa je nastala skupaj z igralsko ekipo, glede na njihove reakcije na pripravljeno besedilo in nove ideje. Tudi okolje Minoritske cerkve je dalo svoj pečat predstavi in si jo prilagodi-lo. Sicer pa so marca začeli s snemanjem playbacka, resno delo z ekipo pa se je začelo šele pred mesecem dni. Vzporedno s tem so potekale tudi priprave scene, 'bitka za Minorite' in kar še sodi zraven. Marko pravi, da je imel z izbiro igralske ekipe srečo, ključnega pomena pa je bilo to, da so se med sabo dobro razumeli. So ljudje, ki spadajo v isto generaci-jo in so odrasli ob rock 'n' rollu. Za celotno ekipo je veliko olajšanje, da so predstavo uprizorili (lahko jim je), Markova želja pa je, da bi Jermanovo seme igrali sedmega februarja - torej takrat, ko se dogaja. Pa poglejmo, za kaj gre. Kraj dogajanja - šola bra-tov Marx, čas dogajanja - sedmi februar, predvečer slovenskega kulturnega praznika. V šoli bratov Marx bodo praznik kot vedno proslavili. Jerman, učitelj, bo posebej za to priložnost napravil predsta-vo, ki pa se ne bo držala pravil. Kot zanalašč bodo prav letos prišli biki in krave s političnega velesej-ma, čeprav se na vabila, ki so jim bila izročena vsako leto, doslej niso odzivali. V kleti šole Muzikalno in dramatično društvo Bratje Marx
FOTO: GREGA KALISNIK
DAVOR HERGAIN JUREIVANUŠIČ, MENDELIN JERMAN
ustvarja predstavo. Ravnatelj Mendel zahteva sce-narij, s katerim seveda ni zadovoljen. Tako pre-ostane Jermanu manj kot dan, da napravi novo pre-dstavo. Vendar to žal ne gre. Iz kolesa, ki ga je igra zagnala, se ne da izstopiti. Igrati jo je treba do konca, saj so vanjo vpleteni vsi. Je sinteza pretek-losti in sedanjosti, prerez nekdanjega in sedanjega enoumja, ki se nadaljuje in nadgrajuje. In zakaj rock 'n' roll? Preprosto zato, ker se je izkazal za najboljše komunikacijsko sredstvo med publiko in igralci. Songi, če je to primeren izraz, so močni in obenem zelo preprosti, tako da jim lahko vsak z vsaj malo znanja nemščine hitro pritegne. Med odmorom ni pozabljeno niti na občinstvo, ki si lahko pri lokalnem gostilničarju, elementu predstave, odžeja od smeha izsušeno grlo s pivom ali Coca - colo. 'As
FOTO: GREGA KALISNIK
ALENKATETICKOVtČ, UČITEUICA
you wish!'
Je to dovolj, da si boste predstavo ogledali? Če ni, še to - kostumi so kar iz domače omare, Kreslin je res Kreslin in klopi so takšne, kakršnih se spomnite iz osnovne šole. Koza, konj (telovadni rekviziti, da ne bo pomote) in tabla pa datirajo še malo bolj nazaj, čeprav njih sodobniki najbrž niso trenirali kamasutre na njih. Ali pač? In če že, trave gotovo niso kadili. Najbrž se niso zavedali, da slednja stimulativno vpli-va na marsikaj in je celo zdravilna. Ivan Cankar, ko bi ti videl, kakšen je danes Jerman.... Najbrž pije samo Nescafe. Konec? Na ogled in pokušino naj bodo pričujoče fotografije. In še vprašanje: Dobili smo genialno predstavo, pripravljeno v mesecu dni. Zakajjih ni vsako leto dvanajst?
IAL
Nič ne raste v senci.
24
POČETEK
KOČETEK
DVA SVETOVA
Miško Baranja, ta nedavno v svet večnih melanholično mehkih prek-murskih gričev odpotovani čembalist, je svoj čas rad dejal, da "Glasba ima početek, le končetka nima...". Ta izjava možaka, ki je vse življenje videl in čutil Glasbo v svoji jasno preprosti viziji živl-jenja, se kot še kako pravilna izkaže tudi tokrat, ko govorim o ljubljanskem raed-narodnem jazz festivalu, enem najstarejših v Evropi - letos je 34. svečo upihnil v pomladno-poletnem finišu, ki se je skozi štiri večere plazil skozi tvoja ušesa tam v prelomu junija v julij. Zakaj misel, da je ljubljanski jazz festival, eden najstarejših na stari celini, imel svoj začetek, nima pa konca? Ne, ni bilo mišljeno tako, da konca ne bo imel, ker bo večen - Bog nas varuj tega (večnost je stvar filmov in religij, ne pa surovosti našega trenutka...); ne, razblinjanje konca se kaže v tem, da naš festival v zadnjih letih, ki jih popolno-ma upravičeno lahko imenujemo zaključ-na leta festivala, kaže popolno izgubo rdeče niti, s katero bi ga lahko umestili v bogato prepleten makrame evropskih sodobno-glasbenih festivalov. Če je nekoč, v svojih boljših časih, bil eden glavnih festivalov tega prostora, ki je skrbel tako za promocijo lastne jaz-zovske produkcije prostora, v katerem je nastajal, kot tudiza sprotno seznanjenje s širšimi trendi časa, je tako eno kot drugo v zadnjem času izgubil oz. zane-maril. Na njem se pojavljajo imena, ki so krojila glasbeni tok pred dvajsetimi leti in so sedaj vredna pozornosti le še kot živi fosili. Če se že pojavi v sodobju vzniklo ime, je to običajno netipični in marginalni predstavnik struje, skozi katero ga prired-itelji promovirajo. Jasno je, da se na Našem festival enostavno ne more več pojaviti aktualni italijanski, nemški, angleški, da, celo slovenski glasbenik, pa čeprav je bila ta scena v mnogočem pre-poznavna za evropski jazz. In škoda je tako, saj počasi prihaja čas, ko se bodo slovenski ljubitelji jazzovskih godb (in ni jih malo) po vztrajnem desetletnem ponu-janju postane Amerike in umrle Evrope naveličali investirati svoj čas v obiskovan-je takih koncertov. Ne bi želel biti nesra-men^jLprepričan sem, da bo šele takšen, s
finančnim totalnim fiaskom podkrepljeni feed back poslušalstva opozoril organizatorja - Cankarjev dom et Consortes, da tudi Slovenci, čeprav smo dokaj naivni, ne želimo plačevati robe, ki ji manjka jajc. Vendar bo tokrat prepozno - Festival bo izgubil še zadnjo zaplato nekdanje kvalitetnostne patine. Tisti koncert, ki organizatorju vsaj v finančnem smislu daje podporo pri (ne) konceptiranju jaz-zovskega rajanja, je bil otvoritveni koncert - ARA KETU. Brazilci, prišli so iz dežele, ke je že prav redno zastopana na cankarjevskih šentflorijanskih odrih - iz Brazilije. In ne samo, da imajo Gilberto Gil, Margareth Menzes, Hermeto Pascoal in Ara Ketu isto državo, celo iz iste pokrajine prihajajo - iz Bahije. Pokrajine, ki je bogata s priseljenci iz Afrike, zato je zvokovno baje še posebej zanimiva. Ritmi Brazilije in njihovih karnevalov so nadgrajeni z afriškimi poliritmijami, in zadnja leta, ko je na pohodu skoraj že banalno popoiziran vvorld music, jih nadgradijo še z belimi bas kitarami, saksi in sin-tesajzerji. In to so Ara Ketu - z elektroniko prežeta sinteza sambe, rocka, jazza, popa, funka, hip-hopa. Zaigrana je z jasnim namenom, da zabava. In pri tem so bili prekleto uspešni - tako v rodni Braziliji, kjer so bili zmagovalci nekaj festivalov, kot tudi v Križankah, kjer so poln avditorij Križank v tisti sredini noči pripravili do animal-nega rajanja in razgrajanja. Podobnost z že prej omenjenimi glasbeniki, ki smo jih vse po vrsti prav v zadnjih letih skozi jazz festival v Ljubljani tudi videvali, je več kot očitna - tako vizualno kot, pred-vsem, zvokovno. Ker pa po vseh teh Fiestah Brasilierah, ki so se zgodile v Ljubljani, že vrabci čivkajo, kakšna je takšna muzika, bodi dovolj bese-di.
Prestaviva se v zadnji večer pomladno-poletnega jazzovskega finiša, ko smo v prav neverjetno polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma delili nekaj ur z zdajšnjim trzanjem THE ART ENSEMBLE OF CHICAGO. Namenoma sem kot izvajalce naštel le AEC, saj so bili spremljevalni glasbeniki -Chicago Blues Tradition, le eden od koizvajalcev v zadnjem obdobju njihove več kot 25 let trajajoče zgodovine, obdobju, ki je nasploh pri AEC naravnano izrazito programsko. Spomni se plošče, ki se nikakor kot prva vklaplja v skozi zadnjih deset let kontinuitivni projekt "dedicated to ..." - plošče, ki so jo kot nekakšno posvetitev afriškim koreninam Great Black Music posneli z Amabuthu orkestrom, plošče Art Ensemble of Sowieto.To linijo posvetitev nadaljujejo z nastajajočo zbirko plošč Volume of Masters, v kateri smo lahko ne tako daleč nazaj zasledili precej neuspešno ploščo z gos-tujočim Cecilom Taylorjem - Thelonius Sphere Monk. In nekako zadnji in najbolj atraktiven izdelek te zadnje AEC ere se je na samem začetku evropske turneje udejanjil prav pri nas - projekt, posvečen čikaški bluzovski tradiciji, ki je zagotovo v precejšn-ji meri vplivala na mladostni glasbeni razvoj AEC-ja - Josepha Jarmana, Roscoea Mitchella, Lesterja Bovviea, Malachija Favorsa in Famoudoua Don Meyeja - pa čeprav takšne teze ne moremo potrditi z obstankom kakšne tovrstne mladostne bluzovske plošče katerega od članov. Do zdaj pa, razen v red-kih izjemah, ta zavezanost AEC-ja bluzu tudi ni prišla do evidentnega dokaza, saj je bila glasba AEC-ja, ki je v tolikšni meri oblikovala smer amer-iškega in nato svetovnega avantgardizma, s svojimi
uspešnimi lonci, kopico humorističnih vsakdanjih tolkal, shizofrenično eksplozivnimi Bovvijevimi trompetarskimi prebliski, disonantnostjo Jarmanovega in Mitchellovega arzenala saksofonov in trzajočo-živčno sklopitvijo Don Moyetovih bob-nov in Favorsovega basa vse prej kot bluzovsko nar-avnana. Zato je bila dražestnost povezave AEC z ortodoksnimi čikaškimi bluzerji (orgličar in pevec Chicago Beau, organistka Amina Claudine Myers, mlada, s čikaškim old bluesom v nobeni zvezi povezana trombonist Frank Lacy in tenorski sakso-fonist James Carter. ter električni spidi kitarist Walker) toliko mikavnejša in nepredvidljiva, saj smo se bolj črnogledi nadejali enako samonamemb-nega onaniranja, kot smo ga dobili na plošči Thelonius Sphere Monk. Pa ni bilo tako. AEC-ju je uspela prijetna združitev bluza in njihove specifične glasbe, ki je značilno prepoznavna že ves čas nji-hovega obstoja - od tistih pariških let v koncu šest-desetih (ko so zaradi nevzdržnih razmer v ameriški kulturni estradi, kot večina temnopoltih jazzzerjev, ubežali v Evropo...), ko so v Evropi razvijali in pilili idejo AACMa (Associaton for the Advancement of Creative Musicians), naprej. Znimivo pa je, da se v tem projektu, le da na nasprotni-bluzovski strani, znajde tudi Myersova, ki je prvo lekcijo, tako kot AEC, dobila v eksperimentalnem bendu Muhal
Richard Abrams, ki je kasneje prerasel v AACM. In ko še malo nostalgično govorimo o tem, kdo je v kakšni meri zatajil tradicijo AACM-a, spoznamo, da Myersova v tej postavi pozabi AACM - AEC obdržijo tipično držo, ki je tako AACM-ovska kot njihova lastna. Pa ne, da je Myersova postala popol-ni bluzovski organist - ne, le v tem koncertu se je kazala kot odlična glasbenica, tako organistka kot pevka, sicer pa toplo upam, da bo v prihodnosti še naprej razveseljevala moja ušesa v bolj off-streamovski različici delovanja, po kateri jo tudi bolj poznamo. O zapriseženosti tradiciji pa lahko govori-va tudi pri Chicago Beauju, ki se že vse življenje fijaka po ameriški sceni kot eden dokaj avtentičnih starokičastih arheo-blueserjev - kot eden tistih, ki so v svojem delovanju dokaj fleksibilni. Ta fleksibil-nost se kaže tako v privolitvi AEC-ju, diametralno nasprotno usmerjenemu, kot tudi v prvi konfrontaciji Chicago Beauja z bolj ali manj orto jazzom, v pos-netkih z Archijem Sheppom izpred petindvajsetih let. Sam Chicago Beau je bil sicer prijetno poživilo že tako nabitega odra, a mislim, da bi koncert tudi brez njega prav uspešno vžgal, saj so k bliskanju
Definicija totalne nule

večera v mnogo večji meri doprinesli prav njegovi sodelavci -predvsem kitarist Walker in Claudine Myers, ter seveda mlada Carter in Lacy. Od AEC-ja pa sta se v bluesu izrazito dobro znašla basist Malachi Favors in bobnar Famoudou Don Moye, ki sta me s svojo tako ritmično kot melodijsko kontinu-iteto skozi ves večer prijetno presenečala, pa čeprav sta oba na trenutke izpadla eksibicionistično-vendar da, tudi razkazovanje je blues. Tudi Jarman in Bovvie sta bila precej bluzovsko adaptirana, čeprav v
manjši meri kot prej omenjena in sta zato s Mitchellom, ki je tisti dan očitno vstal z levo nogo, dajala celotnemu večeru še zmeraj jasno razpoz-navno AEC-jevsko avtorsko noto-nespremenjeno in še zmeraj (prav zaradi zdajšnjih snovanj, če prizna-va, da so bili v osemdesetih v precejšnjem dovvnu) aktualno. Večer je bil torej netipično starobluzovs-ki, ne tipično staroAECjevski. Bil je sprejemljiva sinteza dveh, na prvi sluh skrajno različnih stvari, ki je pustila hladne le tiste, ki so pričakovali orto-
25
arhaične verzije-bodisi bluesa kot AEC-ja. Teh pa je bilo malo. Pišoči celo misli, da je bil to edini kon-cert, ki si v letošnjem pomladno-poletnem finišu zasluži, da se ga vpiše v zgodovino ljubljanskih jazz festivalov. Zanj je ta koncert tudi edini razlog, da vsaj pogojno optimističen pričakuje naslednji festi-val.
ROKJURIC
JAZZ? SLOVENSKI ? DAJ, DAJ,
Res, kateri dogodek je bolj primeren za razglabljanje o slovenskem jazzu kot prav večer slovenskega jazza, ki so se ga trudili narediti organizatorji v tretjem večeru festivalsko pomladno-poletnega finala? Zato ta texlič ni toliko bolj ali manj veren opis (?) koncerta, v katerem so se pojavili vnaprej aranžirani standardno kvalitetni Ratko Divjak trio (Ratko Divjak - d, Primož Grašič - g, Saša Borovec - b) in proti koncu mladoslovenski jazzovski junci Looney Tunes Institute (Andrej Modic - as, Tomaž Grom - b, Tomaž Zver - d), pač pa bolj razglabljanje o edinem slovenskem jazz festivalu, ki si kot jara gospa odeva zveneče ime Mednarodni jazz festival. Vendar se vse bolj dozdeva, da si to skropucalo prireditev pod uradnim nazivom Mednarodni jazz festival Ljubljana bolj zasluži naziv Jazz tujcev v raetropoli doline Šentflorjanske. Potrditev te teze pa tiči ravno v slovenskem večeru jazza, ki je v svo-jem totalnem fiasku prerasel majhne meje le enega večera in se nesramno in nespoštljivo poistovetil s celotnim festivalom, ki s svojim sesulim kon-ceptom, če ga je v zadnjih desetih letih, ko je roko nadenj položil Cankarjev dom, sploh imel, kar kliče po prenovi oz. najprej kritiki. Ker pa je bil to le slovenski jazz večer, se bom, preden zaidem k nekonceptual-nosti edinega slovenskega jazz festi-vala, le še pomudil pri slovenskem jazzu.
Če vsaj malo spremljaš dogodke jazza, opaziš, da je v zadnjem času jazz zelo IN. Nastajo je kup jazz klubov. V njih vrtijo vse: od Dire Straitsov do Helene Blagne (verjetno zato, ker taesiradna dama nekje izjavi, da je tudi ona po srcu jazzeri-ca...). Vendar pa se v njih bolj ali manj redno dogajajo tudi koncerti - v glavnem so to konterti slovenskih jazz glasbenikov, ki tako kažejo, da slovenski jazz ni mrtev, kakor si me hotel prepričati, Jani Kovačič. Slovenski jazz je živ, vendar se lakon-sko pojavi vprašanje, kakšen je oz. kakšna je (medijska) miselnost slovenskih jazzistov. Naj povem sko/.i usta človeka, ki je kot eden izmed pct-desetih žulil stole tisti petek visoko nad ljubljanskimi glavami - v Klubu CD - in je zaradi sramotne pojavnosti
le dveh skupin upravičeno užaljen. Slovenski jazz je skupina ljudi, ki mislijo, da je jazz le to, če uživaš sam slavo nekje v soju žarometov Gallusove dvorane. Da je zate torej podcenjevalno, če se predstaviš kot le eden izmed členov slovenske jaz-zovske verige, ki bi polnili oder. Zato: zahtevaš privilegije, jurja DEM za koncert, da se ne omenja tvoje primi-tivnosti in plehkosti, da se o tebi gov-ori s spoštovanjem in predvsem lepo, da se ti podarjajo Prešernove nagrade in da te Sandi Colnik vabi v TV tele-vizijski studio, da se po tebi imenujejo pasaže, ki se jih učijo na jazzovski šoli, da se po tebi imenujejo ulice, štipendije, konkursi, da se te poz-dravlja in da se dovoli, da ti mladi
jenje slovenskega jazza : ni bilo mojs-tra Adamiča, ki se ga tako rado omen-ja kot enega od nestorjev jazz scene v Evropo opotekajoče se deželice nageljnov in ponarejenih panjskih končnic, ni bilo Ugrina in Gregorca, ki sta za svoje j(z)ezzanje dobila celo nagradi Prešernovega sklada, ni bilo starih kozlov - Privška, Štingla, Ferleža; ne srednje generacije - Jakša, Janša, Gajič, Novak, Ugrin; ni bilo mladcev - Lazar, Spruk, Žnidaričeva, DeGleria. Žal se je dokazalo, da je pravilna odločitev nekaterih, da je treba slovenski jazz ignorirati. Vendar pa je možna tudi edina poteza, ki vsaj fasadno opravičuje neprisotnost slovenskih jazzistov na festivalskem večeru - poteza, ki je za naš festival
MALO  O  MFJ,  NEKAJ  O  OREGON
Bil je 34. Mednarodni festival jazza in bil je v Cankarjevem dcraU; Tisto, kar je bilo v Križankah, pač ni bil jazz, morda le povprečna "fešta latina", dovolj profesionalno odigrana, da je skupino Ara Ketu množica neunnprno klicala na bise. Drugi dan smo se v vsakem pogledu geografsko pomaknili sevefneje. Tokrat smo sedeli v nabito polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, poslušali po ameriško zasedbo Oregon. Fantje družno muzicirajo že dvajset let v zasedbi Ralph Towner, kitara, klavir, sintesajzerji, Glen Moore, bas, Paul Mc Candless, saksofoni, oboa, nov pa je bobnar in tolkalec Trilok Gurtu, ki je nadomestil že urarlega Collina Walcotta. Glasba Oregon se v dvajsetih letih ni bistveno spreme-nila. Gre za tip komornegajazza, ki je bil izjemno popularen prav v sedemdesetih letih, kot odgovor na klasični errii jazz, in Oregon so kvalitetni predstavniki tovrstne godbe. Ralph To\vjoer je bil avtor večine kompozicij, ki so jih zaigrali v Ljubjjani, osebno me je navdušil predvserii kot kitarist na dvanajststrunski kitari, malj prepričljiv in individualeif je bil pri igranju klasičnega klavirja. Zelo melodično je bilo igranje basista Moora, McCandless pa je dal glasbi Oregon coltranejevski navdih in s tem bolj ostro swingovsko podobo. Mislim pa, da je Trilok Gurtu dosegel, da se ob sicer ponavljajoči in mestoma monotoni glasbi ta večer nisem dolgOčasiL Širok tolkalski razpon in primerna ter občutena uporaba bolj ali manj nenavainih tolkalc, to si bom od sicer korektno odigranega koncerta pač najbolj zapomnil. Osebno bom veliko bolj "okol padu" na koncertu Art Ensenmbla Sl Chicago in njihovih blues kompanjonov, ki so nas popeljali skozi zgodovino jazza |)d;: bluesa do improvizacije. Če vas ni bilo na njihovem vlaku, bo vaše jazzovskiS Šolanjc trujalo pač malo dlje. Brata Bowie sta vam v zadnjem mesecu pripravila dovolj snovi.
slovenski kujoči se jazzerji lezejo v rit. To - to je slovenski jazzer in z njim slovenski jazz. Gnila, skorumpi-rana, zaradi užaljenosti introvertirana skupina brezveznikov vseh generacij, ki želi, da jim drugi delajo sceno, oni pa bi le prišli in pobrali smetano. Le kako pa si naj razlagamo dejstvo, da se na večeru slovenskega jazza ni pojavil nihče, ki aktivno skrbi za živl-
KARLIPARKEU
mnogo bolj boleča kot vse ostale: dejstvo, da so slovenski jazzerji prišli do spoznanja, da je potrebno Mednarodni jazzovski festival Ljubljana, kljub njegovi spoštljivo -senilni starosti 34.ih let, ignorirati. Ko pa to ugotovijo tisti, ki se s to stvarjo poklicno ukvarjajo, je le še vprašanje časa, kdaj bo to ugotovila široka raja, kar bo pomenilo tudi konec obiska tis-
tih, za katere je vsaka prireditev na koncu koncev pač narejena - z drugi-mi besedami: ljubljanskemu jazz festi-valu se v takšni obliki in s takšnim mišljenjem, kot ga ima sedaj, pišejo zadnja leta. Zakaj?
Ce se tudi ob konceptu dotaknem slovenstva, pa čeprav je v meni toliko SLO patriotizma kot v Karl Heinz Rumenigeju. Ste kdaj prelistali bilten ob tridesetletnici LJ festivala? In ste ugotovili, da se od takrat, ko je patronat nad njim prevzel Cankarjev dom, na festivalu domači jazz takorekoč ne pojavlja več? To je od srede osemdesetih naprej. Če že, je bil to kakšen večer v zakotni luknji tipa Palma, Valentino, Klub CD, ta veliki koncerti pa so bili v Gallusovi, v LinJiartovi dvorani, v Križankah. Za te kineerte niti ni bilo plakatov - le poglej: veJike plahte za Ara Ketu & Oregon & AEC - za Slovence nič. Ppglej komplet kart: vanj so bili vkijučeni prej omenjeni koncerti, slovenski ne. Oddaje so bile o prej omenjenii koncertih, o slovenskem ne. Najbolj poslusane jaz-zovske in kvazi jazzovsk&ioddaje na nacionalnem radiu in T^ so polne vzhičenih besed o tujih glasbenikih. Od Slovencev se je v njih pojavil le Boris Cavazza. Zato je ignoranca slovenskih jazzerjev, kakršni koli že so, popolnoma pravilna. Spominjam se besed, ki mi jih je pred leti med pogovorom na mariborskem MARŠ-u zaupal Brane Rončel - bil je pogovor o neki manj znani skupini, pa je dejal, da se on s tako malo znanimi glas-beniki že ne bo ukvarjal. In to je filo-zofija Mednarodnega jazz festivala Ljubljana zadnjih šestih let in dlje nazaj. Znana imena, zaradi preteklosti in ne sedanjosti, ne-sledenje sodobn-im glasbenim tokovom improviziranih godb, poznanstvo in ne kvaliteta, ime in ne vsebina. Pozerstvo, flodraštvo, mačizem. In zaradi vsega tega dajem slovenskim jazzerjem popolnoma prav, da so ignorirali slovenski jazz na celi črti. Tako je sklenjen helter scel-ter jazza v Sloveniji. Edina pot ven je smrt festivala in nastanek novega. Takega, ki bo imel na prvem mestu vsebino in ne imen. Takega, da se bo zanj vedelo, od kod prihaja. Tega pa od ljubljanskega jazz festivala v takšni zasnovi, kot nam ga prodajajo, ne moremo dobiti.
JURIČ
Meter in pol visok komunisl s kratkim kurcem, ki ne zna igrati tenisa in misli, da je JAZZ kratica za Liberalno demokratsko stranko.
26
20. MEDNARODNI
GRAFICNI BIENALE
LJUBLJANA
Ljubljana, gostiteljica mednarodnega grafičnega bienala, znova pozdravlja v svoji sredi pomemb-no jubilejno prireditev, dvajsetič se na njej srečujejo grafični listi z vsega sveta.
Ze prvi graficni bienale v zgodnjih povojnih letih, tedaj smel poskus, ki je skušal znova odpreti vrata v svet, in je privabil v Ljubljano umetnike iz petindva-jsetih držav - kar je bilo za tiste čase izrednega pom-ena - prvič po drugi svetovni vojni so na njem skupaj razstavljali umetniki Zahodne in Vzhodne Evrope. Z osnovanjem in utrditvijo mednarodnega grafične-ga bienala, ki je skozi vse duhovne in družbene spre-membe naslednjih let obdržal svoj pomen in celo razširil svoje vplivno področje, je postala Ljubljana poligon za sestajanje ustvarjalcev na najvišji med-narodni ravni in je utrdila svoj profil pomembnega kulturnega središča, odprtega ustvarjalnemu snovan-ju vseh šol in smeri. Reproduktivna grafika se je v štirih desetletjih, kar jo ljubljanski bienale sprejema, uveljavila kot samostojna likovna panoga, in postala priljubljeno izrazilo umetnikov, ki so - opirajoč se na neverjeten razvoj njenih možnosti - ustvarili v njej dela trajne umetniške vrednosti. Jubilejni dvajseti mednarodni grafični bienale je prvi, ki ga odpiramo v samostojni Sloveniji. Organizator je na njem zbral dela najnovejšega sve-tovnega grafičnega ustvarjanja, nastala izključno v času od leta 1991 dalje (po 19. bienalu v Ljubljani). Praviloma avtorje posameznih dežel izbira njihov uradni selektor. Z ozirom na omejene razstavne pro-store, je število razstavljalcev za posamezne dežele predvideno vnaprej. V razstavnih dvoranah MG je tako odprt 20. mednarodni grafični bienale, v galeriji Tivoli v prvem nadstropju so postavljene osebne razstave nagrajencev predhodnega 19. bienala, v
Max Bill, Švica - Velika častna nagrada
Frank Stella, ZDA - Velika premija
Tetstu Yamashita, Japonska - Premija
Kim Seung Yeon, Koreja - Premija
Bogdan Borčič,   Slovenija - Premija za
slovenskega umetnika
Izabela Gustowska, Poljska - Mednarodna
nagrada San Zanobi
Stefan Galič, Slovenija - Nagrada DSLU za
slovenskega umetnika
Toshihiro Hamano, Japonska - Odkupna
nagrada Akademije za likovno umetnost
Ljubljana
VELIKA CASTNA NAGRADA
MAXBILL       VELIKAPREMIJA
sprejemni razstavni dvorani Cankarjevega doma so na ogled grafike prejemnikov "Velikih nagrad" ljubljanskega bienala od leta 1955 do 1991, ter v galeriji Cankarjevega doma razstava grafik nemškega umetnika prof. Emila Scumacherja, pre-jemnika "Velike častne nagrade" 19. bienala. Letošnji prejemniki nagrad, ki jih je podelila med-narodna žirija so:
V primerjavi s preteklimi leti je letošnji grafični bienale malce drugačen. Umetniki v mnogih deželah ne razumejo, da je Slovenija samostojna država, ki ni vpletena v balkansko vojno, ker tega ne vedo, se bojijo za svoja dela in na bienalu nočejo sodelovati; to pa je v veliki meri spremenilo podobo letošnjega grafičnega bienala. V primerjavi s preteklimi leti skandinavske dežele niso izčrpno predstavljene. malo je Japoncev, skromno pa so zastopani umetniki iz Indije in Avstralije. Tako je letos nepoznavanje razmer na Balkanu bienalu povzročilo marsikatero težavo.
Ljubljanski grafični bienale je bil med prvimi bienali v svetu, vsi drugi so se opirali nanj in to še vedno počnejo. Vsak bienale ima drugačno podobo. Ljubljanski ima vsaj dve bistveni prednosti: odprt je za vse umetnike in grafične zvrsti, v preimerjavi z drugimi, ki imajo omejitve glede velikost grafike, tehnike in povabil. Ljubljanski bienale sprejema tudi eksperimentalne in originalne grafike, ostali pa spre-jemajo samo dela, narejena v seriji. Tudi za mlade ustvarjalce je bil vedno zaradi svoje odprtosti svo-jevrstna priložnost, zato je lahko tudi tako dolgo preživel, in upajmo, da bo v prihodnje njegova dejavnost in prispevek k vsesplošni likovni raz-gledanosti še večji kot doslej.
SIMON SOKLIČ
FRANK STELLA        PREMIJA ZA SLOV. UMETNIKA
BOGDAN BORCK
27
DIGITALNI
VRT
AVSTRALSKI VIDEO IN ELEKTRONSKO GLEDAUŠČE V LJUBUANI
Kakšen odnos naj umetnost vzpostavi do novih tehnologij, ki tako uspešno prodirajo v vsak-danje življenje? Kaj je bolj nevarno za ustvarjalni proces - nekritično sprejemanje vsega, kar nam ponuja bogato obložena tehnološka miza, ali pa popolno zavračanje, tehnofobija pri tistih, ki prisegajo na tradicionalne materiale in izrazna sred-stva?
Ross Harley, avstralski video umetnik in publicist, prisega na nove medije kot na izvrsten poligon za umetniško raziskovanje in izražanje. Računalniško podprta umetnost zanj pomeni odkrivanje novih sve-tov in novih izraznih možnosti, ki lahko dopolnijo tradicionalne izkušnje. Nek ugleden udeleženec zagrebškega festivala animiranega filma je ob poho-du računalniško generiranih animacij zatrjeval, kako je ročno risanje bolj "mehko", bolj človeško od sterilnih elektronskih filmov, pri tem pa pozabil na bistvene stvari; računalniški program res ne more posnemati gibanja človeške roke, lahko pa ga uspešno dopolnjuje in pri tem ohranja svojstveno izrazno moč. Sicer pa je prezirljivo in omalovažujoče obnašanje do novih medijev močno povezano z ohranjanjem starih pozicij moči in statusa quo (npr. vrednotenje stripa s pozicije "visoke" kulture v Sloveniji).
V Moderni galeriji je Ross Harley predstavljal avs-tralski video, povezan z računalniško umetnostjo in
z evropsko manifestacijo Ars electronica 93, ki
uspešno popularizira računalniško generirane sve-tove in elektronsko umetnost. Program, razdeljen na dva večera, je bii precej raznovrsten in je prikazal vse pomembnejše smeri razvoja novega medija. Največji vtis avstralskega dela prireditve je name naredil video Day of Ascension Andrevva Frosta. Počasno, hipnotično gibanje abstraktnih elementov, a poleg tega tudi težnja po pripovedovanju zgodbe, izražena z mednaslovi, kot so Prophecy, Return, Betrayal... Skratka, prava vizualna halucinacija, brez pretiranega razkazovanja procesorske moči. Osrednja točka sporeda je bil seveda Harleyev Digital Garden Manifesto, predstavljen tudi na Ars Electronici 93. Vprašanja, kam umestiti virtualno realnost, ali je "virtualno" več kot "navidezno" , kje je mesto človeka v virtualnih svetovih, so ob zlomu stoletja aktualna bolj kot kdajkoli , in tega se avtor Digitalnega vrta dobro zaveda. Video projekcija v Moderni galeriji je bila žal brez tiste revolucionarne razsežnosti, katere pohod se neustavljivo začenja in ki se imenuje interaktivnost, pomeni pa na kratko to, da pasivni gledalec postane aktivno udeležen v umetniški kreaciji. Pomislite samo, da bi lahko spreminjali ozadje na Leonardovi Mona Lizi, ali pa da bi Picassojevi Guernici dodajali barve po svojem okusu. Revolucionarnost interaktivnosti je v tem, da dopušča gledalcu poseg v sveto in nedotakljivo
območje umetnine in da s tem sesuje njen svetniski sij. Poseg v umetnino in sodelovanje v umetniškem procesu nas pač bolj prepriča v lastne ustvarjalne sposobnosti kot pa buljenje v sliko s predpisane dis-tance.
Naslednji dan je bil v znamenju svetovnih tehno-čarovnikov. Karl Sims ima dostop do precej močne mašinerije, a je s svojima biseroma Liquid Selves in Primordial Dance pokazal, kako je med gigabyti računalniškega spomina in perfektno ray-tracing ani-macijo še vedno prostor za človeško domišljijo in inovacijo. Vrhunska tehnologija pa še zdaleč ni pogoj za domiselne video-izdelke. Ian Haig je naredil svojega X-rad Mana kar z Amigo 500, kar je animaciji dalo čar kakšnega underground stripa. Najboljši pa je bil Jim Koulias s Texture Maps. Na zaslonu se pojavi površina zemeljske oble, ki se potem s pomočjo nekakšne računalniško generirane evolucije spreminja v fantastične oblike. Jim je postavil samo začetne pogoje, potem pa pustil algo-ritmom, da meljejo zemeljsko površino v nevidene pokrajine, s čimer je hotel povedati, da je oblika zemeljske površine, kakršna je sedaj, pač ena od številnih možnih variant. In da nam tudi prihod novih medijev ponuja številne možnosti, priložnosti za odpiranje novih svetov in za premislek o naši last-ni poziciji v svetu.
NOVAK FRANCI
ROMANJE V ARLES
24. MEDNARODNO FOTOGRAFSKO
SRECANJE
TINA HAUSER
That's it for now. Tisti, ki vas stvar zanima, si lahko razstave ogledate do petnajstega avgusta.
POROCILO Z RAZSTAVE BOSTE PREBRALI V NASLEDNJI STEVILKI
NUIT NOIR: ROTIMI FANI - KAYODE
28
BLAGOVNI ZNAK
JE OBLJUBA
Ze v 18. stoletju so zaceli proizvajalci svoje izdelke označevati (in jih tako razlikovati od drugih) s slikami živali, označbami porekla, in jih celo reklamirati s pomočjo znanih osebnosti. V 19. stoletju je novi način pridobivanja in ohranjanja kupcev dobil bistveno drugačen pomen. Uporaba simbolov, logotipov in imen je pomenila gradnjo vrednosti proizvoda. Po prvi svetovni vojni pa so se označbe proizvodov razširile tudi na označbe porekla proizvoda oziroma države proizvajalke. Oznaka "Made in Germany" tako ni pomenila kaznovanja vojne poraženke, ampak je predstavljala kakovostne in zanesljive izdelke. Poleg posameznih proizvajalcev so tudi države pričele označevati blago, ki so ga izvažale. Podjetja so se začela uba-dati z novimi vprašanji: kako zgraditi močan blagov-ni znak? Kako ohraniti njegovo veljavo skozi čcis? Kako s pomočjo razlikovanja proizvodov razširiti poslovanje podjetja?
Blagovni znak (brand name) je torej ime, znak, sim-bol, risba ali kombinacija sestavin, katerih namen je prepoznavanje proizvodov določenega proizvajalca ali skupine proizvajalcev in razločevanje teh proizvodov od konkurenčnih (Kotler). Z vidika predmetov varstva in pravic industrijske lastnine govorimo več vrstah predmetov varstva (npr. blagovni znak) in tudi pravic (npr. blagovna znam-ka) industrijske lastnine. Blagovni znak torej preprečuje anonimnost proizvoda, gradi zaupanje v podjetje, razmerje med ceno, kvaliteto in prodajnimi storitvami je s pomočjo blagovnega znaka lahko dol-goročno zasnovano, uveljavljeni blagovni znak zahteva specifične prodajne poti, zaostruje konkurenco med proizvajalci in v koncni fazi lahko kaže na tehnološki in ekonomski razvoj neke države.
Funkcije blagovnega znaka Z vidika proizvajalca je razlikovalna ali identifikaci-jska funkcija morda celo najpomembnejša. V času, ko je t.i. indoktrinacija človeških potreb vsakdanji spremljevalec potrošnikovega obnašanja, sta origi-nalnost izdelka in njegov videz odločujoča faktorja nakupa. V tesni povezavi s kvaliteto proizvoda, brez katere tudi tu ne gre, je uveljavljeni blagovni znak zelo pomemben element vse bolj odločujoče necen-ovne konkurence. Podjetje z razpoznavnostjo in kakovostjo svojih proizvodov vzpostavlja pristen stik s svojimi kupci in oblikuje zaupanje v podjetje in izdelke. Podjetje si z blagovno znamko gradi "image" na trgu, na ta način izdelke tudi reklamira in dosega večji obseg in stalnost prodaje, kar poleg krepitve pogajalskega položaja do trgovskih podjetij povratno vpliva na uspešnost poslovanja. Oblikovanje stališč potrošnikov do blagovne znamke je predvsem subjektiven proces, zato so le ta lahko zelo različna. Potrošniki znane blagovne znamke povezujejo s kakovostjo proizvodov, zelo razvejanimi prodajnimi storitvami, lažjo odločitvijo o nakupu, preglednostjo trga, večjo angažiranostjo prodajnega osebja in z večjo nagnjenostjo do nakupov brez posebnih razlogov. Blagovna znamka torejpotrošniku zagotavlja kakovost proizvoda ali
storitve, orientacijo na trgu, kakovostnejšo informa-cijo in ga razbremeni pri nakupni odločitvi. Potrošnike lahko glede na njihova stališča do blagovnih znamk razdelimo v štiri skupine. Ljubitelji blagovnih znakov (okrog 15%) so tisti, ki so blagovnim znakom zelo naklonjeni. To so poročeni ljudje z relativno nizko ravnijo izobrazbe in nizkimi dohodki, ki jim je nakupovanje v veselje. Zelo zvesti so svojemu blagovnemu znaku. Drugo skupino sestavljajo potrošniki, ki poudarjajo kakovostne in varnostne vidike blagovnega znaka (okrog 36%). So bolj izobraženi in imajo višje dohodke kot potrošniki prve skupine. Po njihovem mnenju so blagovni znaki dobri kazalci kakovosti v poplavi proizvodov na trgu. Zaradi višjih cen, ki jim ne označujejo kakovosti, se pogosto odločajo za nakup neoznačenih proizvodov. Tretja skupina so prijatelji blagovnih znakov, ki kot glavni dejavnik pri nakupu upoštevajo ceno proizvoda (teh je okrog 31%). Živijo v velikih mestih, so poročeni in imajo še nižjo izobrazbeno raven od prve skupine. Četrta skupina potrošnikov so nasprotniki blagovnih
znakov (okrog 18%). Kakovostni, varnostni in cen-ovni vidik blagovnih znakov jim ni pomemben, pogosto menjajo blagovne znamke in celo odklanja-jo močne in uveljavljene. To so pretežno samski ljudje, z visoko izobrazbeno ravnijo in visokimi dohodki. Nakupovanje jim ne pomeni nikakršnega zadovoljstva.
Blagovni znak in trajni kapital
Po zadnjih raziskavah (Joachimster) ljudje ob imenu IBM pomislijo na nekaj starega, nepodjetniškega, ravno nasprotno kot pri Sonyju, ki jih asociira na novo, na najnovejšo tehnologijo... Zakaj so izdelki, poimenovani vvalkman, handyman... tržno uspešnejši od PS/1, PS/2? Podjetje se mora zelo propulzivno odzivati situaciji na trgu, če hoče uspeti. Tudi na videz nepomemben dejavnik, kot je ime proizvoda, ima lahko odločilen vpliv na tržno uspešnost. Z blagovnimi znaki, kamor lahko spada tudi ime proizvoda, danes podjetja dvigujejo svojo vrednost. Npr.: blagovni znak Perrier je vreden dvajsetkrat več od knjižne vrednosti podjetja. Blagovni znak in drugi predmeti varstva industrijske lastnine predstavljajo dobršen del t.i. good\villa pod-jetja in s tem seveda tudi njegove tržne vrednosti. Govorimo o trajnem kapitalu, ki izhaja iz uveljavl-jenega blagovnega znaka (brand equity). Najpomembnejša komponenta tega kapitala je ned-vomno lojalnost kupcev. Na avtomobilskem trgu je 70% kupcev zvestih svojim blagovnim znakom. V 70% primerih torej prodajalec proda kupcu avto iz iste tovarne, ne da bi se za to posebej potrudil! Kupce, lojalni določenemu proizvajalcu oz. njegove-mu proizvodu, lahko razdelimo na tiste, ki so mu res zvesti, tiste, ki so njegovi "prijatelji", tiste, ki jim je tak nakup že navada in zadnje, ki so cenovno občutljivi ne glede na blagovni znak. Druga komponenta "brand equity" je zavedanje. Kupci imajo lahko blagovni znak neprenehoma v svojem spominu, lahko ga prikličejo v spomin, če jih proizvajalec na to spomni npr. z oglaševalno akcijo, lahko ga le prepoznajo ali pa se ga niti ne zavedajo. Seveda pa niti lojalnost niti zavedanje še ne pomenita tudi dokončne odločitve za nakup, pri kateri pomembno vlogo igra še prodajno osebje, ki kupca lahko celo odvrne od nakupa. Blagovni znak je obljuba! In to predvsem obljuba kakovosti. Zato je tudi predstava kupcev o kakovosti proizvodov najpomembnejši posamezni dejavnik, ki vpliva na uspešnost posamezne poslovne enote. Predstava kupcev o kvaliteti vpliva na samo donosnost investicije, tržni delež in ceno, ne vpliva pa na stroške v podjetju. Zbir asociacij imenujemo image proizvoda. Pozitivna komponenta blagovnega znaka v primer-javi s konkurenco je lahko prav image. Na brand equity vplivajo še drugi faktorji, kot so npr. navade kupcev, saj se na vzhodna tržišča spet vračajo stari proizvodi.
Image blagovnega znaka
Poleg že naštetih faktorjev, ki vplivajo na trajni kap-
29
ital, izhajajoč iz blagovnega znaka, je zelo pomem-ben tudi image, ki prav tako prispeva k tržni vred-nosti blagovnega znaka. Vsak dodatni denarni tok v podjetju, povzročen zaradi uveljavljene blagovne znamke, je posledica obnašanja kupcev. Obnašanje kupcev pa je v veliki meri odvisno od njihovih pred-stav o proizvodu. Te predstave, oziroma image, lahko opišemo kot grozd atributov in asociacij, bolj ali manj "mehkih", ki jih potrošnik povezuje z blagovnim znakom (Biel). Image ima osnovne tri sestavine, ki so: image proizvajalca, image produkta in image uporabnika. Zlasti so ti trije deli imageja opazno povezani v industriji računalniške strojne opreme. Image torej posredno močno vpliva na tržno vrednost podjetja. S tega vidika sta danes zanimivi predvsem dve stvari; kako kvantificirati kapital, ki izhaja iz uveljavljene blagovne znamke in kako identificirati elemente image-a, ki vplivajo na obnašanje potrošnikov in v končni fazi spet na tržno uspešnost in vrednost podjetja, torej tudi na kapital, ki izhaja iz blagovnega znaka.
Strategija blagovnega znaka
Strategija blagovnega znaka je zbir ukrepov, ki jih podjetje izvaja, da bi doseglo zastavljene cilje. Pri izbiranju strategije ima podjetje na voljo več možnosti. Za strategijo posamičnih blagovnih znamk je značilno označevanje vsakega proizvoda iz
znakov, ki pa niso usmerjeni na posamezne seg-mente trga, ampak kar na celotno tržišče. Slabost je medsebojno konkuriranje proizvodov enega podjet-
ja-
Danes se vse bolj uveljavlja strategija prenosa blagovnih znakov (brand extensions), katere namen je prenos predstave o že obstoječih proizvodih in nji-hovih oznakah na nove proizvode, ki se na trg šele uvajajo, stari proizvodi pa še ostajajo na trgu. Na ta način se močno zmanjša tveganje pri uvajanju nove-ga proizvoda, prav tako pa je dosežena opazna stroškovna sinergija pri oglaševalnih akcijah in višja učinkovitost oglaševanja. Pri prenosu podjetje vedno tvega, saj bi neuspeh vplival na celotni asortiman proizvodov. Prav tako bi podjetje z lansiranjem novega blagovnega znaka morda uspelo doseči boljše rezultate na trgu kakor pa le s "podaljševan-jem" starega. Če je obstoječi blagovni znak močno zasidran na trgu, če novi proizvod po svojih značil-nostih ustreza starim, če je relativna cena novega proizvoda visoka, če so tržne poti ekstenzivne, če je število konkurentov veliko in če kupci veliko dajo na "nivo" produkta, potem bo učinkovitost oglaše-vanja pri prenosu blagovnega znaka višja kakor pa pri uvajanju novega (Smith). Učinkovitost oglaše-vanja je torej pri prenosu blagovnih znakov višja, kar ob relativni pomembnosti oglaševanja pomeni, da podjetja vedno pogosteje uporabljajo to strategi-jo-
proizvodnega sortiraenta s svojim blagovnim znakom. Podjetje se tako lahko usmeri na posamezne tržna segmente že s samim označevan-jem proizvoda in se tudi izogne morebitnemu vplivu neuspeha enega proizvoda na prodajo ostalih, saj potrošniki o vsakem proizvodu oblikujejo drugačno predstavo. Taka strategija v praksi ni pogosta, ker zahteva visoke stroške. Ce obstaja v okviru podjetja več blagovnih znakov, pri tem pa je z istim blagovn-im znakom označeno več sorodnih proizvodov, gov-orimo o strategiji družin blagovnih znamk. Proizvodi v okviru ene družine na ta način podpirajo drug drugega, kar pomeni zniževanje stroškov in lažje uvajanje novih proizvodov. Enotna kakovostna raven je nujni pogoj za uspešnost te strategije, saj se sicer njene prednosti sprevržejo v slabosti. Predvsem zaradi nižjih stroškov to strategijo srečamo pogoste-je. Sorazmerno redka je t.i. strešna strategija blagov-nega znaka, pri kateri so vsi proizvodi določenega proizvajalca označeni enako. Taka strategija onemogoča natančno obdelavo posameznih tržnih segmentov, zelo težko pa je tudi vzdrževati enako visoko raven kvalitete za vse vrste proizvodov. Strategiji posamičnih blagovnih znakov je zelo podobna strategija mnogih blagovnih znakov. V okviru sorodnih proizvodov imamo več blagovnih
Kakšen naj bo blagovni znak?
Da bi se pri kreiranju blagovnih znakov izognili raznoraznim besednim igram v različnih jezikih, je treba pri tem upoštevati nekaj osnovnih pravil:
-  ime proizvoda naj to tako, da se ga je lahko nauči-ti, npr. Apple...
- ustreza naj nivoju, razredu proizvoda. Je Mercedes Benz oznaka za omejenost članstva v elitnem klubu?
- ime naj bo v skladu s simbolom ali sloganom.
- povzroča naj željene asociacije.
-  zelo pomembne so morebitne negativne asociacije, izhajajoče iz različnih jezikov, pa tudi kultur, šeg, navad...
- ime naj bo dovolj drugačno od drugih.
- ime naj bo tudi pravno trdno.
Blagovni znaki danes označujejo ljudi. Povejte mi, katere proizvode uporabljate, in še več, katerih ne, in povem vam, kdo ste, bi lahko rekli. Razločevanje proizvodov pa je tudi bistveno za uspeh podjetja. Oglaševanje je včasih kakor ljubezenska zgodba (Cook), srce namreč prevlada nad zdravim razumom. Tesna povezanost oglaševan-ja in tržne vrednosti podjetja prek blagovnega znaka pa tržnikom ponuja možnost sklicevanja ne samo na srce, ampak tudi na razum.
ROBERT POTOČNIK
DOBRO   DA   NIKOLI   TAKO
Vlada in njeni organi nas preko medijev zasi-pavajo s poročili o vse večjih deviznih presežkih, tečaj tolarja je stabilnejši od nemške marke, plače so realno višje kot pred letom dni, izvoz se povečuje in od turizma pričakujemo sto-tine milijonov, če že ne milijardo dolarjev. Imamo pa tudi vse več nezaposlenih, proizvodnja pada, tovarne se zapirajo, življenjski stroški so vse višji in plače jih ne dohajajo. Slovenci smo na poti v Evropo. Pravzaprav smo s prehodom iz socializma v demokracijo zapustili dogovarjanje v udobnih foteljih in se odpravili na nepredvidljivo in pisano tržnico, kjer vsi kupujejo in prodajajo. Logika uspeha je preprosta. Uspešen je tisti, ki proda več kot kupi. Glede na devizni presežek smo Slovenci izredno nadarjeni trgovci, saj smo kljub močni in izkušeni konkurenci uspeli takoj na začetku. Doma je vse več deviz, katere lahko porabimo za investicije, nova delovna mesta, izo-braževanje, boljšo socialno varnost m podobno. Saj bi še našteval, a kaj ko ni res. Možnosti sta samo dve: denar država porabi za kaj drugega ali pa da denarja ni. In realno ga res ni. Deviznih presežkov kljub njihovi otipljivosti ni. poglejmo najprej kaj izvažamo. Tekstilne izdelke večinoma za nizko ceno, električne aparate za nizko ceno, les in izdelke iz lesa za nizko ceno, kovinske izdelke za nizko ceno, kmetijske pridelke za nizko ceno. Vse za nizko ceno. Proizvajalcem z redkimi izjemami tako ali tako ne ostane drugega kot izvoz za nizko ceno, saj je Slovenija za njihove kapacitete za vsaj dvajsetmilijonsko tržišče bivše Jugoslavije premajhna. Izguba in s tem počasno ali hitrejše umi-ranje je neizogibno. Pridobljene devize veselo pobaše Banka Slovenije, predstavniki države pa javno izjavljajo da je uspešno poslovanje stvar vsakega posameznega podjetja ter da je devizni tečaj tako realen, da bolj realen ne more biti. In kaj uvažamo. Avtomobile, mila, pralne praške, hrano, sadje, papir, tekstil, kredite (cena kredita so obresti) za razvoj gospodarstva, ki že tnko ali tako proi/vaja pre\ee. podkupnine (dobi jo eden, plačamo jo pa vsi) ter svetovalce, managerje, preda-vatelje in cenilce za gospodarstvo, ki se je sprijazni-lo z dejstvom, da ni dovolj dobro, saj tako trdi vlada.
Kar uvažamo, prav gotovo ni enakovredno tistemu, kar izvažamo. Zato tudi devizni presežek, s katerim nam mahajo pred očmi, ni posledica naših uspehov na svetovnih trgih, temveč izgub v domačem gospodarstvu. Res je del izgub pripisati slabši konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, toda če bi bilo samo to, bi pač nekoliko manj zaslužili. Trenutno pa propadamo in se razprodajamo. Slovenci smo v tem primeru podobni dečku, ki je od doma odšel s kravo, po vrsti "ugodnih" kupčij pa se je vrnil s kokošjo. Če v to zgodbo dodamo še denar in seveda Banko in rečemo, da se je deček vrnil s kokošjo in 1 DEM (kar zadeve ne spremeni bistveno), katerega položi na Banko, imamo v Banki že devizni presežek in kupčija je za Banko ugodna. Ker je povpraševanje po DEM manjše od ponudbe (nihče nima tolarjev), cena DEM pada, cena tolarja pa skladno z zakonom ponudbe in povpraševanja raste. Ker pa je vsakemu jasno, da je kokoš manj vredna od krave, je jasno tudi, da takšno razumevan-je trgovine vodi slovensko gospodarstvo v propad oziroma v zmanjšanje števila zaposlenih in zmanjše-vanje proizvodnje na slovenskemu trgu primeren nivo.
Logika trgovine je res preprosta. Še marsikaj druge-ga piše v raznoraznih učbenikih in priročnikih. Vendar prave mojstre od tistih "načitanih" loči prav poznavanje in razumevanje takih zgodbic, kot je ta o dečku. Nažalost so bili ljudje, ki državo in gospo-darstvo danes vodijo, rojeni v težkih časih in jim nji-hovi starši takih zgodbic niso pripovedovali.
30
NFORMACIJE ZA LAHKO NO
V
c
Če ste porebovali dokaz, da je Bangkok najhujše mesto na svetu, kar se tiče prometa, piše londonski The Economist (12/6/93), potem ste ga dobili v obliki "Udobja 100", kakor lahko prevedemo iz angleščine "Comfort 100", ime za rdečo plastično steklenico, ki jo prodajajo kot prenosni pissoir. Steklenička za scanje (ki jo nežnejši spol na motor-jih po izbiri lahko dopolni z dodatkom, s stožčastim lijakom) je sedaj naprodaj na vseh bencinskih postajah v mestu. Bangkok je pač eno od tistih mest, kjer so prometni zastoji vsakdanja zadeva in kjer lahko obtičite v avtomo-bilu ali tudi v avtobusu po nekah ur. Tajska vlada se ne trudi preveč, da bi zadevo uredila: razni vele-načrti množičnega tranzitnega sistema so ostali na risalnih mizah, tuje gradbene firme pa opažajo, da iz obljubljenih 20 mrd $ proračunske infrastrukturne porabe, za katerimi so se jim poprej cedile sline, zaenkrat še ne bo ničesar. In povsod se najdejo podjetneži. Človeška stiska porodi marsikatero idejo, Udobje 100 pa je pred kratkim že dobilo konkuren-co: tajvansko napravico pod imenom "Easy Pee" ("Lahkotno lulanje") oglašajo kot ideal za otroke, z Japonskega pa prihaja bolj nepriročen in okoren kos opreme, zlovešče naslovljen kot "Thunderbox".
RIVE           MY           CAR
Najbrž mnogi med vami preždijo precejšen del svojega časa v avtomobilih. Medtem ko problemov siamske sorte pri nas še ni, pa so ameriške navade pri nas dokaj pogoste. O tem smo v Tribuni že nekajkrat pisali, za danes si poglej-mo le izsledke iz nedavne Gallupove raziskave, ki pravi, da kar 15% Američanov daje svojim avtomobilom ljubkoval-na imena. 81% jih je do sedaj že pelo v avtomobilu, 67% jih je drugim voznikom namenilo obsceno kretnjo ali znak (s prsti, predpostavljamo...)- Med vožnjo jih je poleg tega že obedovalo 42%, bralo (!) 8%, zakinkalo 7%. V avtomo-bilu jih je doslej spalo ca. 36%, 3% pa so se pred spanjem kratkočasili tudi s televizorjem, ki ga imajo v avtu.
AVTOEROTICIZEM
Nekateri pa svoje avtomobile tudi - fukajo. Ja, boste rekli, če nekateri lahko živali, zakaj ne bi tudi svojih ljubljenčkov na kolesih. Časopis londonskega psihiatrične-ga inštituta (London Institute of Psychiatry) je objavil zan-imivo študijo primera o nekem 20-letnem članu religiozne sekte, ki vernikom prepoveduje spolno občevanje in sploh zapletanje z ženskami pred poroko. Mladenič je, soočen s tem, ustvaril razmerje z družinskim avtom: baje je mastur-biral zraven izpušne cevi in v svoji sobi hranil slike vozila. Kot pacient se je moral podvreči programu "ponovnega orgazmičnega usposobljenja", v katerem je začel z drkan-jem ob slikah avtomobila, končal pa ob fotografijah nagih deklet. Zdravniki so poročali, da je bilo zdravljenje le delno uspešno: pri možu se sicer je razvil vecji interes za ženske, njegova prva ljubezen pa ostaja avtomobil.... Kako metaforična zgodbica!
Kakor poroča ameriški Playboy, pa je v Ontariu sodnica Marie Corbett razglasila nek kanadski zakon za neustaven. Ta zakon določa, da je analno občevanje med osebami med 14. in 18. letom, ne glede na njihovo soglasje, kaznivo z do deset let zapora! Madam Pravice je zaključila, da pri anal-nem seksu ne obstaja tveganje zanositve (ki bi drugače lahko bilo prisotno), ter izjavila, da pri tem ne opaža "nobenega dokaza, ki bi kazal kakršnokoli škodljivo delo-vanje na posameznika oziroma na javnost nasploh"... Gledejia morebitno skelenje in težave pri sranju vam pri-
poročam raje oralno zadovoljevanje. Kar se kontracepcije tiče, ni je boljše kot blow-job.
Še to: odstotek poročenih ameriških moških, ki pravijo, da so zaljubljeni: 90%...(?) Med samskimi jih je odgovorilo, da so zaljubljeni 54%.... Američani, ki pravijo, da so zaljubljeni, in ki zaslužijo več kot 50000$ letno: 89%. Med tistimi, ki zaslužijo manj kot 20000$ letno, jih je odgovo-rilo enako - 46%!
Odstotek Američanov, ki so v zgodnjih 80-ih (čas reaganomike) dejali, da pričakujejo, da bodo živeli bolje od svojih staršev: 67%. Danes: 25%. Tisti, ki letno pridela-jo manj kot 25000$, menijo, da bi jim 54000$ letno (povprečna cifra!) predstavljalo vsoto za dosego "amer-iškega sna". Za tiste, ki zaslužijo letno več kot 100000$, bi ta znesek bil - 192000$.
The Economist (26/6/93) je končno posvetil (in to dokaj velik) kos svojega prostora tudi Sloveniji. Med drugim so o nas zapisali:
M "Slovenija postaja najbogatejša dežela, ki je izšla
iz komunizma."
M "Neodvisnost pa ima vendarle tudi svojo ceno. Slovenija
je izgubila privlačen trg 22 milijonov Jugoslovanov in
dostop do poceni surovin v Srbiji. Čeprav je še zmeraj
dvakrat bogatejša od katerekoli dežele v nekdanji komu-
nistični Evropi, je le 16% bogatejša (od Češke), če, ob
sedanjih valutnih tečajih, upoštevamo pariteto kupne moči.
Njen BNP na osebo je padel z 8660$ v 1990 na 6050 lani.
BNP se je zmanjšal za 20% od 1989 in industrijska
proizvodnja še pada. Mimo so dnevi, ko so bili slovenski
hoteli preplavljeni s turisti, namenjeni na hrvaško dalmatin-
sko obalo."
M "Nezaposlenost ostaja na 13%."
M "Plače so dvajsetkrat večje kot v Srbiji."
Največje razočaranje glede serije tekem za prvaka NBA (National Basketball Association), ki se je zaključila 20. junija, ko so Chicago Bulls premagali Phoenix Suns-e, je v tem, da se je sploh morala končati. V šestih tekmah ste lahko videli pravo poslastico športa, kombinacijo vrhunske moči in inteligence. Ves pomp se je nehal, ko so Bullsi v nekaj sekundah, Sunsom tik pred nosom ukradli svojo četr-to zmago. To je bila njihova tretja zmaga zapored v seriji, v kateri zmaga tisti, ki je v sedmih tekmah boljši... Kakor pa so košarkaši čudoviti, tako so lahko njihovi navijači popol-no nasprotje. Na dan triumfa so bari vzdolž ulic Rush in Division Street v Chicagu dobesedno eksplodirali: policija na konjih je gnala pijane yuppieje proti jugu, proč od ele-gantne Gold Coast. Trije ljudje so umrli to noč (dva sta bila ustreljena iz lahkega pehotnega orožja v Southside-u, kjer so-mimogrede-zvezde Bullsov bogovi), obstreljeni pa so bili tudi trije policaji. In vendar, kakor je poudaril Mike Royko, legendarni čikaški kolumnist, je demonstracija moči policije verjetno zmanjšala sicer normalno stopnjo zločinov v Chicagu. "Bolje", je napisal, "da ljudje poskakujejo po ulicah, kakor, da se plazijo po vašem hod-niku". Najbrž ima prav - v Chicagu je bilo letos umorjenih 348 ljudi, tako, da je cena treh v eni noči pravzaprav blizu povprečja. Poleg tega, pravijo, "ali so se ljudje na Rush Street sploh kdaj lepo vedli?!"... Da Bulls pa so pravkar
podpisali s Tonijem Kukočem. Tudi Michael Jordan, njiho-va veličastna zvezda, ne more blesteti v nedogled.
Sodeč po Gallupovi raziskavi 907-ih primerkov, približno petina Američanov zamenja (!) religijo ali veroizpoved (ang. "denomination" je manj kot cerkev, je pa več kot sekta: s tem pretežno mislijo na protestantske veroizpove-di). Največ jih pristopi k metodistom (14%), sledijo prezbi-terijanci (12%), južni baptisti (10%), povečuje pa se tudi število katolikov (9% vprašanih konvertitov). K mor-monom, ki jih boste opazili tudi po Ljubljani, je prestopil 1% vprašanih. (Niso več poligamni...) Bolj kot to, pa vam bodo gotovo bolj zanimivi razlogi Američanov za spre-membo materine vere. Da je v Ameriki drugače kot v klavstrofobični Evropi, dokazujejo naslednji vzroki za kon-verzijo: poroka (26%), nagovorili so jih prijatelji (10%), cerkev je bila bliže domu (11%). Hm!... Preostala razloga sta klasična: nova vera je bolj všeč 14-im odstotkom, 5% pa je v to prepričal direktno in osebno - Bog.
..    OBVARUJ    KRAUICO
Zaključili bomo spet z navidez pravljično, pravzaprav pa zelo realno zgodbico za lahko noč. Letos 2. junija je angleška kraljica Elizabeta II, ki so ji začetniki punka namenili v naslovu omenjeni komad, praznovala 40 let svo-jega kronanja! Elizabeta II je na oblast prišla sicer že 1952 in je za sedaj na šestem mestu po dolžini kraljevanja v Angliji/Združenem kraljestvu. Še zmerom prepričljivo vodi (v grobu) kraljica Victoria s 63 leti vladanja (1837-1901) -po njej se celotna doba imenuje viktorijanska, z angleškimi nadaljevankami o tem času pa vas redno posiljujejo na TV Slovenija. Najmanj je vladala Jane (14 dni v 1553), nikdar okronana, prav tako neokronan je zapustil prestol tudi Edward VIII (325 dni v 1936), ki se je prestolu odpovedal zaradi - ženske. Elizabeta je jubilej preživela v Derbyju s svojo materjo - če bo živela tako dolgo kot njena stara, utegne Victorio prehiteti... Z opravičilom do malezijskih sultanov in tistih v ZAE, si poglejte, kdo so trenutno sve-tovni monarhi. Drugod imate, mimo Vatikana (teokracija) republike. Lahko noč.
VLADAR                           DEŽELA           L. VLADANJA
1.  princ Rainer                                Monako               44
2.  kralj Bhumibol Adulyade         Tajska                  43
3.  kralj Baudouin                           Belgija                 42
4.  kraljica Elizabeta II                   Britanija               41
5.  kralj Hussein                              Jordanija              41
6.  kralj Hassan II                            Maroko                32
7.  kralj Moshoeshoe II                  Lesoto                  31
8.  veliki vojvoda Jean                    Luksemburg        29
9.  kralj Taufaahau Tupou IV        Tonga                   28 lO.sultan Haji Hassanal Bolkiah  Brunei                  26 ll.kraljica Margrethe II                Danska                 21 12.kralj Birendra Bir Bikram        Nepal                   21 13.kraljCarlXVIGustaf            Švedska             20 14.kralj Juan Carlos                   Spanija              18 15.šejk Jabir al-Ahmad al-Jabir  Kuvajt               16 16.kraljicaBeatrix                      Nizozemska       13 17.kralj Fahd ibn Abdul Aziz     S. Arabija           11 18.kralj Ms\vati III                     Svazi                   7 19.cesar Akihito                        Japonska             4 2O.princ Hans-Adam II               Liechtenstein       4 21.kralj Harald V                       Norveška             2
PRIREDIL: MJ.
I
31
ALBANIJA,
NOVA PERSPEKTIVNA TURISTIČNA DEŽELA
Albanija postaja nov gospodarski in turistični izziv; sicer ima tudi ugodne investicijske pogoje in naravna bogastva od rud do nafte. Prvi rezultati so že vidni kot postopni, toda odločni koraki albanskega odpiranja Evropi in svetu. Privatizacija je v Albaniji v polnem teku v gospo-darstvu in v kmetijstvu, še posebej pa v turizmu in trgovini, kjer je že privatiziranih preko 60% trgovin. Kar presenetljivi za vzhodno Evropo pa so prvi indikatorji gospodarske rasti, produktivnosti albanskega gospodarstva, ki se je glede na leto 1992 kar dvakrat povečala, inflacija pa se je zmanjšala skoraj na slovensko povprečje. Povečujejo se tudi plače; sedaj se gibljejo v povprečju 30 do 35 amer-iških dolarjev, kar je za albanske razmere napredek, saj je štartala iz nulte pozicije v primerjavi z vzhod-noevropskimi državami.
Albansko tržišče je vedno bolj zanimivo, predvsem za mednarodna izvozna podjetja, ki prodajajo artikle široke potrošnje, še zlasti je ugodna ponudba surovin potencialno bogatih naravnih resursov. Odkar so odkrili izvore nafte ob obalah Jadranskega morja, se tam že kopica podjetij ukvarja s pokusnimi vrtinami. Firma Petrol Agyp naj bi letno načrpala 350000 ton nafte.
Ekonomska politika albanske vlade in zakonodaja oraogočata, seveda dolgoročno gledano, ugodne investicije. Plačevanja davkov so vsi tuji investitorji oproščeni za dobo petih le od začetka del, v nasled-njih petih letih plačajo samo 5% davkov na promet, oproščeni pa so tudi carine na uvoz surovin in opreme.
Možnost "zgodbe o uspehu" imajo lahko samo tiste države, ki omogočajo takšne ugodnosti za dotok tujega kapitala, ki torej vodijo dosledno tržno ekonomsko politiko. Strateška napaka slovenske gospodarske politike je ravno v tem, da ne upošteva dolgoročno relevantnost vzhodnoevropskega trga, da nima izdelane strategije prodora in uveljav-itve na teh trgih, ki so dolgoročno zelo pomembni glede na ogromen prostor in veliko število prebival-cev. Alternativa za izpad YU-tržišča je za Slovenijo nedvomno prav vzhodna Evropa in Albanija. Glede na ugodne investicijske pogoje bi morali biti zan-imivi tudi slovenkim gospodarstvenikom in poslovnežem.
S sedanjo ekonomsko politiko in naravne resurse je Albanija nedvomno perspektivna dežela, še zlasti, če upoštevamo strateško mediteransko lego. Dežela orlov ima dovolj možnosti za razvoj turizma. Gradijo in odpirajo nove hotele, lokale, nočne klube; turistična ponudba v Albaniji je v popolnem razmahu. Če se še niste odločili, kam bi letos šli na dopust, potem poskusite počitniške dni preživeti v Albaniji, na plažah čistega Jadranskega morja. Počitnice so tam gotovo cenejše od slovenskega pri-morja in nekoliko varnejše od hrvaškega. (Kot znimivost naj navedem še dokaz, da v Albaniji obstaja tudi rock scena. Argument je vljudno ponudila skupina Fuck the law iz Tirane, ki preigra-va svojevrsten punk-metal po vzoru Exploited in Sepulture. Kaseto Greetings from Tirana je mogoče naročiti tudi pri založbi Bonaca, ki je v lasti benda KUD Idijoti iz Pule. Njihov naslov: Bonaca, Nazorjeva 19, 52000 Pula.)
BRANE KONCILIJA
OPEN SOCIETV FUND
888 SEVENTH AVENUE, SUITE 1901
NEW Y0RK, NEW Y0RK 10106
TEL:+1 212 757-2323
FAX:+1 212 974-0367
OPEN SOCIETY FUND-SLOVENIA MIKLOIEEVA 13
61000 LJUBLJANA, SLOVENIJA
TEL:+386 1 302-912
FAX:+386 1 312—139
SPOROCILO     ZA     JAVNOST
Open Society Funcl Slovenija bo v ponedeljek, 19. julija 1993 slovesno razdelil tehnično pomoč (raču-nalniki, tiskalniki, modemi) različnim neodvisnim organizacijam s področja izobraževanja, kulture in obveščanja.
Tehnično opremo bodo prejeli:
Center za pomoč mladim, svetovalni center za otroke, mla-
dostnike in starše, bolnišnična šola pri oš ledina,
revija ekran,
Radio Ormož, radio Trbovlje, radio Alfa - Slovenj Gradec,
fv založba, Gledališče Glej in agencija Dallas,
D.O.O.
Projekt podelitve tehnične pomoči neodvisnim organizacijam v Sloveniji teče kontinuirano že eno leto. V tem mesecu je Open Society Fund Slovenia že razdelil del tehnične pomoči, in sicer reviji 2000, Slovenski fundaciji, dipisništvu časopisa Oslobodenje v Ljubljani, Studia Humanitatis-u, reviji Piranesi, tiskovni agenciji Morel, Koordinacijskem centru Mednarodnega združenja novinarjev in revijama Literatura in Liria, slednja izhaja v albansčini.
Open Society Fund Slovenia vabi predstavnike javnih občil, da se udeležijo slovesne razdelitve tehnične pomoči neodvisnim organizacijam, ki
bo (je bila)
v ponedeljek, 19. julija 1993
ob 14. uri
v prostorih KUD-a France Prešeren, Karunova 14, Ljubljana.
Ljubljana, 15. julija 1993 Pisarna OSF Slovenija
ZZZS vs. LOGIKA
MAHINACIJE
VMladini številka štiri, februarja letos, sta Marjeta Doupona in Stanislav Kovač pisala o šestih milijonih nemških mark, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2.700 osebnih računalnikih in nepravilnostih, povezanih s temi iztočnicami.
Vendar se je s tem stvar končala. Nihče ni več drezal v očitno preveč vročo temo, saj so se pojavile govorice o sponzoriranju Kučanove volilne kampanje, kjer naj bi mastno vsoto pristavil tudi IBM, ki je istočasno ekskluzivni dobavitelj računalniške opreme za ZZZS.
ZAČETEK ZGODBE
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je odločil, da bo svoje poslovanje evropsko obarval in se odločil za nakup osebnih računalnikov, povezanih v mrežo. Posvetovali so se s strokovnjaki in konec lanskega leta poslali ponudbe za računalniško opremo nekaterim večjim podjetjem, ki se s prodajo in inženiringom ukvarjajo. V pogojih za prijavo je bil naveden tudi rok dobave, 15. janu-ar tega leta, tako da bi imeli potencialni ponudniki po podpisu pogodbe le mesec dni časa, da opremo, za katero bi se zavezali, dobavijo. To pa je pri količini dva tisoč pet-sto osebnih računalnikov, kakor je bilo rečeno v začetku (kasneje še dvesto več), skoraj nemogoče. Ob tem so postavili še pogoj za točno določeno komponento v tiskalniku, kakršne izdeluje samo IBM. Nekateri pa so bili dovolj vztrajni in so ponudbo vzeli resno. Tako sta v final-nem boju za posel ostala le Gambit in IBM. /Treba je pove-dati, da je tretji megaloman na tem področju, Hermes, ki prodaja opremo Hevvlett Packard, izpadel že v polfinalu, saj so jim ponudbo poslali šele naknadno in so imeli le 24 ur časa, da pripravijo ponudbo./ Gambit bi tukaj lahko iegalno' izpadel iz konkurence, saj ni nihče pričakoval, da bodo ponudili zahtevane tiskalnike. Vendar pa so se pri Gambitu dogovorili z Epsonom, izdelovalcem tiskalnikov, in dobili zagotovilo, da jim bodo vgradili zahtevano kom-ponento. Gambit in IBM sta predstavila svoji ponudbi in izkazalo se je, da lahko ZZZS od prvih kupi željeno po nižji ceni. Vendar dela kljub temu niso dobili. Dobavitelj je postal IBM, ki pa je drastično prekoračil rok dobave.
ZAPLET
Zgodba pa se s tem ne konča. V Mladini, ki je edina
obširneje poročala o obravnavani problematiki, se pojavi
cifra šest milijonov nemških mark, ki naj bi jih ZZZS odš-
tel za računalniško opremo. Podatki pa ne držijo popolno-
ma, saj je na predračunu, ki ga je IBM   17. decembra lani
poslal Metalki, skupna vsota 7.682.833,00 nemških mark,
v katero pa niso vključeni tiskalniki in Ethernet vmesniki,
potrebni za ddovanje mreže. Najbrž ste se zdaj že vprašali,
kakšno zvezo ima z vsem Metalka. Metalka Commerce je
namreč prevzela vlogo uvoznika in tako dodatno dvignila
stroške. Po hitrem izračunu, bi dejanski stroški izgledali
nekako takole:
2700 tiskalknikov po 600 DEM znese 1.620.000
DEM
1500 Ethernet vmesnikov po 250 DEM znese
375.000 DEM
IBM kupnina znese 7.628.833 DEM
IBM carina (če je bila le ta obračunana po najnižji
stopnji lodstotek) znese 76.289 DEM (če je carina
normalna, znese 534.018 DEM)
Če opravimo najpreprostejšo računsko operacijo seštevan-
ja, dobimo vsoto 9.700.000 DEM, kar je kar za dva mili-
jona več, kot so nam pokazali prejšnji izračuni in štiri mili-
jone več, kot so navajani podatki. Pri tem moramo seveda
upoštevati, da smo obračunali najnižjo carino in da ne
vemo, koliko denarja je bilo treba odšteti za instalacije,
transport (s tovornjakom) in seveda provizija uvoznika, ki
pravgotovo ni bila majhna.   Tako lahko govorimo o
okvirni vsoti dvanajst milijonov nemških mark, kar je
natanko dvakrat toliko, kot navaja Mladina. Vprašanja, ki
ostajajo odprta in jih bomo poskusili razvozlati pa so:
Zakaj so se odločili za nakup IBM-ovih računalnikov,
čepravje bil Gambit boljšiponudnik?
Zakaj  so zahtevali rok dobave 15. januar, čeprav ga je
IBM kasneje prekoračll?
Zakaj so Hermesu poslali ponudbo dan pred rokom za odd-
ajo?
Kam seje 'izgubilo' šest milijonov nemških mark?
Alije trenutna slovenska politična scena povezana z mahi-
nacijami?
In - s čem sploh se ukvarja IBM?
Nadaljevanje preberite prihodnjič.
32
JONAS
Kdoje sploh J. Z. ?
Joj, kakšna vprašanja. Pizda, kaj naj rečem? Kaj kdo je? ja nič, hm... Ne vem. Sem jaz, Ljubljančan, delam na televiziji, gledališču.. Kaj naj ti še rečem drugega? Za vsakega sem drug človek, kakor me kdo gleda. Za kakšnega sem frajer, faca, za kakšne-ga sem nemogoč tip, ki se ga ne da prenašati.
Spomini na otroštvo? Ha ha. Ojebemti (sanje, travme) Prejšnji vikend sem bil v Beli krajini, tam kjer so doma moji starši, Pri familiji, pri bratrancih, ki jih že dolgo nisem videl. Obiskal sem kraje, kjer sem se igral kot otrok, ko smo z mamo in očetom hodili na obisk k starim staršem. In sem prav ta vikend veliko razmišljal o otroštvu, kakšno je bilo, katere so bile lepe stvari in katere zajebane. Najbolj me je fascini-ralo, ko sem videl hišo svojih starih staršev, kako se mi je naenkrat zazde-lo vse majhno, recimo kamnita miza, kjer smo se igrali. Ko sem jo sedaj gledal, se mi je zdela tako nekako majhna, kako? Ker sem pač bil takrat otrok, je bila tista miza ogromna, sedaj pa, ko sem visok 185 cm, je vse tako majhno. Ali pa peč, na kateri smo spali, sedaj sploh ne bi mogel zlesti gor. Kar nekako miniaturno je vse. In sem veliko razmišljal o tem. Otroštvo je bilo pač normalno. Nič posebnega. Precej travmatično. Starša sta se ločila, ko sem bil star 10 let in sem strašno trpel. Trpel sem tudi zato, ker so bili starši zelo ambiciozni, posebej moja mama, ki me je dala že v 5. razredu v drugo šolo v mestu, učit se latinščino, pa intenzivno mate-matiko, ker je hotela, da bi bil enkrat en intelektualec. Sedaj vidim, da naredila prav. Na ta svoja šolanja in pridobljena znanja sem najbolj ponosen, ampak takrat je bila to prava muka, voziti se z avtobusom, zamen-jati vse svoje prijatelje, dobiti nove sošolce. Veš, ko si star 10 let, pa se voziš vsak dan zjutraj z mestnim avto-busom nekam drugam, v neko mesto. Živeli smo na robu mesta, kjer so trava, gozdovi... na Vrhovcih. Drugače pa, saj veš, luštno je bilo. Vsi sanjarimo, o, da bi bil spet lahko otrok, ampak da bi vedel vse, kar vem zdaj. Pa da bi šel se enkrat v srednjo šolo, da bi vse vedel, pizda, kako bi ga sral. Kaj bi delal norije, noro, noro. Slišala sem, da so ti v mladih letih vezali kosti okrog vratu, da seje vsaj pes s tabo igral. Ja, soja...smeh.
A se res ni hotel nihče igrati s tabo? Ne ni res, seveda ne. Veliko smo se
igrali. Vem pa, da je imel sosedov sin
vedno več igrač kot jaz. Kako sem
trpel zaradi tega. Ne vem, pa niso bili
bogatejši, tako je bilo.
S čim si se igral?
Lego kocke - to je bilo mega, pa
Mehanotehnika iz Izole, tisto, ko šra-
ufaš skupaj vijake, konstrukcije.
Kajpa punčke, avtomobilčki?
Avtomobilčki ja, punčke pa ne, kaj
punčke.
Kako kaj tvoj brat dvojček?
Dobro, dva imam - trije smo veš,
tako, da ne vem, katerega misliš.
Tistega, ki igra biljard.
Ja, ne vem kaj dela sedaj, najbrž treni-
ra biljard.
Ga igrata kdaj skupaj?
Pravzaprav ne, ker se ne prenašamo
prav dobro. Med sabo smo zelo skre-
gani.
Pa imašres brata?
Ja, čim me resno vprašaš, ti resno
odgovarjam. Ja, imam, vprašaj koga-
rkoli, vsi vedo.
A veš, kajje marker?
Ne, ne vem.
A res ne veš ?
Ne.
Si res študiral matematiko ?
Ja, sem. Zakaj si nehal?
Ker nisem bil dovolj dober. Na matematiko sem šel zato, ker sem mislil, da bo to še najlažja stvar za študirat. V gimnaziji sem bil zelo dober matematik. Bila je zelo logična, ni se bilo treba učiti, piflati. Sam si izračunal in prišel do rezultata, do nekih zakonov. Na fakulteti pa ni bilo tako in potem sem hodil samo na pre-davanja, ki so me zanimala, in vedno sem visel na univerzitetnem računal-niku. Na ostale izpite sploh nisem šel, in tako je bilo seveda brezplodno nadaljevati.
Kaj si študiralpotem? Potem sem šel na AGRFT. Tamje bilo v redu? Ja. Bilo je zanimivo. Najtežje je bilo narediti sprejemne izpite. Po nekem čudežu sem jih naredil. Sam študij potem teče po inerciji, skoraj ne moreš izpasti, razen če imaš probleme sam s sabo. Če pa si tako približno normalno    odtrgan,    pa    prideš avtomatično skozi to šolo. Ker cel let-nik dela skupaj, skupaj se učiš.
FOTO: ŽIGA KORITNIK
JUNAb L
Si se kdaj učil igrati kitaro?
Celo profesionalno sem jo igral. Ko sem imel 19, 20 let, je bilo moje glas-beno obdobje. Veliko sem se ukvarjal z jazzom. imel neke ansamble, dvakrat sem igral na ljubljanskem jazz festivalu, snemal plošče ... Ko sem šel na akademijo ni bilo več časa za to, fizično ga ne najdeš, pa tudi zanimanje mi je padlo. Se ti ne zdi, da si včasih preveč nar-cisoiden ?
Veš, kdor se ukvarja s tem poslom, je nujno že po definiciji narcisoiden, tako, da uživaš v tem, da se preživl-jaš, da stopaš notri in se kažeš, glejte kako sem fajn. Beseda narcisoizem slabo zveni in ni pravi izraz, je pa nujno potreben. Ali pa egoizem - je tudi slaba lastnost, ampak v takem poslu, tudi če hočeš biti velik šport-nik, brez samospoštovanja, samocen-jenja ne prideš daleč. Biti moraš samozavesten in imeti močan ego, da lahko dosegaš takšne rezultate kot vrhunski Športniki. In ravno tako je s glasbeniki, igralci. Kaj jih žene? Žene jih ta njihov ego, želja po dokazovan-ju, po kazanju, in potem svojo umet-nost zbrusijo do konca. Kdaj si se odločil za televizijsko oddajo Videošpon? Nič se nisem odločil, kupili so me. Sem najemnik. V tem poslu sem free lance novinar, igralec, zabavljač. Vse stvari, ki jih obvladam, so na trgu. Pred dvema letoma so na televiziji rabili nekoga, ki bi vodil to oddajo in sem prišel. Plačajo me in zato to delam.
Misliš, da so tvoji nasveti koristni, opazni?
Ne, veš, da ne. Dajati sem jih začel zato, ker je to najbolj zabavna tema na svetu - odnos med moškimi in ženska-mi. In že s tem, da sem se te teme lotil, sem spravil svoje gledalce v smeh in dobro voljo. Se je pa potem čez čas zgodilo, da so jih ljudje, pred-vsem mularija, začeli jemati resno. In ker ti nasveti niso bili izmišljeni, ampak vzeti iz resničnega življenja -zato so tudi smešni, so mladi fantje in punce to upoštevali, začeli malo razmišljati o njih. Jih pa seveda nisem nikdar nameraval učiti in rečt, tako se dela, kje pa.
Tije všeč, da te mladiposnemajo? Tega ne opazim. Vedno rečem, ne me posnemati, biti moraš sam svoj, ker če boš posnemal, ne boš prišel nikamor, pa če imaš še tako velikega vzornika. Moraš biti individualec, razviti svoj stil tako, kot sem ga jaz. Seveda mi inponira, če kdo reče Jonas ti si pa res faca.
ž
33
Imaš doma kakšno najstnico?
Doma? Ne, ne. Kje naj jo dobim?
Ne vem. Pa bijo imel?
Bi ti imela kakšnega najstnika?
Ja, bi.
Jaz tudi, da bi mi čistila, pospravljala
sobo. Drugače pa ne vem, zakaj bi jo
moral imeti doma. Pa kaj to sploh
pomeni nekoga imeti.
Kaj dela Jonas vprostem času?
Zelo težko potegnem črto med pros-
tim časom in službo, zato, ker nisem
hodil nikdar v službo, in vse, kar
delam, delam v prostem času. Čas si
razporejam zelo divje. Enkrat delam
dopoldne, enkrat zvečer. Skoraj vse
stvari delam z neko lahkoto in z vesel-
jem. Zvečer delam na televiziji,
časopis urejam kadar mi paše, malo doma, malo v uredništvu. Skoraj vse je zame posel ali pa naložba v samega sebe. Prosti čas jemljem kot del biznisa. Nimam            nobenega
klasičnega hobija, ki bi ga delal samo zaradi tiste stvari.
Recimo, da bi zbiral znamke, kar je najbolj nekoristna stvar na svetu, kaj boš z znamka-mi?
Tega ne počnem. Im a š prija telje ? Imam veliko kolegov, pri-jateljev, znancev. Spet je treba definirati, kaj ta beseda sploh pomeni. Če to pomeni nekoga, ki mu lahko zaupaš, kadar ti je res težko ali da mu vse poveš, takšnega nimam nobenega. Se pa z veliko ljudmi dobro razumem. Greste kdaj skupaj ven ? Seveda. Zadnjič smo bili na pikniku, včasih gremo   skupaj sedet, kaj spit. Takih ljudi je precej. Ti si se odločil za šoubiznis? Nič se nisem odločil. To ta trenutek pač počnem. Mimogrede: sem tudi strokovnjak za računalništvo, s kater-im sem se že preživljal in se še mogoče kdaj bom. Se v šoubiznisu dobro zasluži? Odvisno, kdo si. Prva liga zasluži korektno. Ni pa nobenega bogataša, nobeden nima vile, bazena, preživijo pa že. Zgolj s tem jaz najbrž ne bi mogel živeti, mislim finančno. Sedaj, ko sem bolj znan, ko me Ijudje po
televiziji bolj poznajo, se je moja cena za nastop na modnih revijah, ali ko kje vodim kakšno prireditev, drastično zvišala. Ker je teh prireditev malo, še vedno ni toliko, da bi samo od tega komot živel. So ti bile najstnice všeč tudi takrat, ko si bil še sam najstnik? Če hočeš s tem povedati, da so mi sedaj všeč najstnice, si se zelo zmoti-la, ker z najstnicami v svojem privat-nem življenju nimam nobenega oprav-ka. Sedaj imamo turnejo s Sašom Lošičem in z Magnifikom. Nastopamo pred večinoma najstniško publiko in takoj ko je koncerta konec, že šibam, ker je tista gužva zame pre-več, nekako to ni moj svet. Ali da bi fukal najstnice. Sploh ne vem več, kdaj sem zadnjo, leta nazaj. Zato tvoja insuacija ni na mestu. Ko sem bil pa najstnik, mi je bil to ves svet. Vse bi naredil za kakšno žensko mojih let.
Ti si všečnajstnicam ... Toje pa druga stvar. Vem, da sem jim všeč, kar pa ne pomeni. da mora iti tudi v obratno smer. Da se razumeva: meni so všeč lepe ženske in me prav malo briga, koliko so stare. V tem poslu  imam  veliko kontaktov  s slovenskimi manekenkami, fotomod-eli in kakšne so tudi najstnice, kakšne pa že tam pri štiridesetih. Kdoje zate femme fatale? Ne obstaja. Ce bi že obstajala kakšna, ki bi ji jaz rekel femme fatale, potem bi bil tam, ker bi vložil vse svoje sile in napore, da bi jo dobil. Se navdušujeješ nad virtualno resničnostjo, virtualnim seksom? Ne. Nisem še nikdar poskusil, nimam pojma, kako je to v resnici. Virtualna resničnost, ne vem. Bomo
videli, kaj bo prinesla. V virtualni
resničnosti so zanimive druge stvari.
Bolj, da je VR recimo točno to, kar
sedaj počnemo, da je vse samo neka
virtualna resničnost. Včasih si mislim,
kaj pa, če to sedaj, ko se pogovarjam s
tabo, kaj če me to kdo sanja, hej, kaj
če se bo zbudil, pustite ga na miru.
Greš kam na dopust?
Ne. Nikdar ne hodim na dopust,
nisem navajen. Zelo težko zdržim kje
na morju 3,4 dni.
Mi boš povedal kakšen kuharski
recept?
Ne, ne bom.
Zakaj ne?
Zakaj pa.
Zat,o ker verjetno veš kakšnega, saj
jih objavljaš v Z-ju.
Seveda vem in jih objavljam. Zato pa,
če hočeš kakšnega, moraš plačati 140
tolarjev in si kupiti Ž. Ne, hecam se.
Sedaj mi pač ne pade na pamet. Za
vsako stvar, ki jo naredim, moram
imeti motiv, in sedaj ga nimam za
dajanje receptov.
Dobivaš recepte od mame?
Ne, včasih kuham. Ene stvari pač veš,
ne da bi vedel, kje si jih pobral.
Kaj je zate smisel življenja ?
Ne vem, tukaj sem zmeden, zmeraj
sprašujem druge. Mogoče pa je to, da
se imaš fajn.
Se imaš?
Ja imam ja. Ha ha ... Živeti je lepo.
Nepada rahlo naklada Ž-ja?
Še zmeraj je boljša kot Tribunina.
Poleti   vsem   časopisom   padajo
naklade, kot sama dobro veš. Saj res,
lepo pozdravljam vse bralce Tribune.
MANICA FERENC
Rešitev rebusa pošljite na Tribuno, Kersnikova 4, Ljubljana, najkasneje do 30. avgusta letos. Med pravil-nimi odgovori bomo nagradili izžrebance s knjigami, ki jih podarjata založba KRT, Bethovnova 9, Ljubljana in založba CKZ, Bethovnova 9, Ljubljana.
1. nagrada:
Dokler se ne vmešajo ženske (Vlasta Jalušič)
2. nagrada:
Kapital in delo v SFRJ (Bavčar, Kirn, Korzika)
3. nagrada:
naročnina na Tribuno do konca leta
Rešitev rebusa pošljite na Tribuno, Kersnikova 4, Ljubljana, najkasneje do 30. avgusta letos. Med pravilno izžrebani-mi bomo nagradili odgovore z knjigami, ki jih podarja založba KRT, Bethovnova 9, Ljubljana.
1.  nagrada:
Podobe prednikov (Trdina) - komplet treh knjig
2.  nagrada:
Darwinova revolucija (Steven Gould)
3.  nagrada:
naročnina na Tribuno do konca leta
34
CUNJE JUNAJTIT
Se šetava z Red Hot Sonjo po Ljubljani, pa je vse nekam sivo, pa bedno, pa zdolgočaseno... Samo Sonja je vsa pisana v rožicah, pa ves sem ponosen, ker je M.C. Ashtray trenutno odsoten (so ga poslali na Polje na specializacijo - neke elektrošok zadeve), tako da se lahko mirno šetam z njo. Lepa, pisana. Pa tak globok dekolte, ej, čist do tal ga ima. Nekaj smrdi v deželi Kranjski... Joooj, ta smraaad! Ma od kod to prihaja? Aha. Tržnica. Tud tržnica ni več tisto, kar je včasih bila. Sonji so takoj štrumpantlni razpadli, tako je nagravžen zrak tam. No, ja, da ne omenjam aplavza, ki sva ga požela, ko sem ji ostanke štrumpantlnov dol vlekel. Klasika. Ampak potem je padel en tak glup komentar, mis-lim, kao, kaj ta princesa Doris Dej dela s tistim Čubako, ej, da vidte vi, kako so stojnice letele v Lublanco! Potem je Sonja skrajšala verigo, na katero me je imela privezanega, pa sem se pomiril. Tako. Svoje sem povedal, takoj ko čistilke počistijo raču-nalnik, ker je ves pobruhan, pa bo Red Hot Sonja Čilipeper tatataritatatariiit naprej kaj povedala, reci-mo o štrumpantlnih.
Oh si grozen. Nimam kej. (vmes se prikrade en tak smajl, ej še Drevenškovga Gorazda bomo moral na ketno privezat) Kvanejrečemštekašmislmčakmau. Štrumpantlni so totalen dizaster, ker morš ful pazit, pa ponavadi ti samo eden razpade, in to ponavadi kar takoj, potem, kva češ potem z drugim, ker je še čist nov in čist cel, mislm, kva nej zdej? Tko da zdej jez nosim oba črna, samo en ma gor na čipkah dve vrste rožc, drugi pa samo eno in potem je mal glupo, samo to moški itak ne proučujejo in ne pogledajo dobr. Ker tako ne gledajo štrumpantlnov, ampak tisto, kar je spod. To. Potem imaš pa še probleme, ker so samostoječi in imajo elastiko noter in enkrat se mi je ena strgala in so mi ful dol lezli in sem si jih najprej samo popravljaia in mi je najprej en dol lezu, nakar še ta drug in potem se mi je en strgal takoj pod čipkami in potem sem šla v najbližjo štacuno in sem
kupla ene naše brezvezne najlonke. Te se itak takoj strgajo, ampak sem jih imela samo za do doma. Mucy, zdej si ti na vrsti. Hm. Kva. Ejga bolan. Bre ba. Mislm, težko je diskuti-rat o nečem, če tega ni
zraven. Sonja, a daš mal kavbojke dol, da vidim to čudo? Mislim, kakšna elastika, a nimaš en tak pašček, da si zahaklaš tisto gor in potem to lepo gor stoji? Sem  pogruntal,  zakaj  delajo štrumpantlne iz tako kurčevih materialov. Zato, da se ti kar na lepem sred mesta strga in potem jih moraš dol dat, da ne zgledaš kot kaka cheap fakifaki for ten dolars kur-bica iz Vietnama, potem pa spet aplavzi... Če bi folk vedu, kolk to stane, potem si že ne bi mislili, da sem ena digidagi... Zdej sem dobila ene ful pocen, za manj kot 900 sitkov, samo mi ne stojijo dober, že zdaj mi dol lezejo, pa so še čist novi. Čeprav imajo dobro čipko. Mislm, ej Sonja, res dobra čipka... Ej, a veš, da sem doma na računalnik začel študirat čipke? Sem jih že fulka diza-jnov naredil, ampak mi potem plot-ter vse blago samo scufa, če pa na folijo delam, je pa vse en kurac totalan bre, ker, kaj, a si boš zdej čez joške samolepilne čipke lepila??? Sej to so imel, samolepilne modrce so imel. V revi-jah so jih reklamiral, z neke južne firme so bli, samo mislim, ko si tisto dol trgaš, mora bit ful dizaster, še pol kože si dol potrgaš. Ce prej ni ženska imela gub, jih je pa potem imela. Čeprav, mislim, to je drugač dober, ker ti dol ne zleze...
Ampak kaj pa, če so ženski joški viseli do popka, ej, je moral kar mal ogabno zgledat, mislim, če nima modrca, okej, če ima modrc, ji tako modrc da obliko, kaj pa s samolepilnim? A si jih je nalepla .gor, ej, nemebasat!
Na slikc v reviji je čist lepo zgledal. Še nič se ni modrca videl. ker je bil tak, prozoren. Dobra varka za tipe. da mislijo, kako ženski dobr joški stojijo. To bi bila fora zdaj za na morje, da se kao zgoraj brez sončiš, ampak imaš še vedno (nevidni) modrc gor,
pa joški ti dobr stojijo, pa lahko ga imaš cele počitnice gor, mogoče pa kakšen butec ne bi niti poštekal...
Eh, prozoren modrc, si mi pa ti že bolj všeč, ker sploh nimaš modrca, če ga pa imaš, je pa tako lepo rajclih čipkast, da se takoj ketna začne trgat. Mislm, en tak pljunipazaljepi modrc, sploh ni fora. Mogoče, kaj praviš, če bi midva uvedla kak liznipazaljepi modrc, tak, ki ga sploh ni, ampak glavno, da ljizneš, pa se gor zaljepiš? A? A? A? Lizliz. Lizmodrc. Se od sline S> naredi ena taka fina prozorna mastna folija. Potem ti pa joški fino lepo stojijo, ker je kemična sestava moje sline taka, da mislm, ful odštek... Ah.
O, sranjeee. Ne, men so bolši čipkasti modrci. Sam ne taki, sintetični, ker mi kar pikce naredi ta plastika. Men je všeč, dam nekaj prozornega gor, da se modrc vidi, pa čipke, ker men je všeč, če se opaz, če je tak lep modrc. Brez veze se mi zdi, da dam tazga, da se ga nič ne vidi, pol sem že rajši brez modrca. Ne me lizat, Maček, nehi! Kak sem tak gladen...
Dej, Maček, povej, kakšen modrc je pa teb všeč, pol pa konc.
Modrc, hm, ja, predvsem mora bit tak, da ko grem s prsti čezenj, da imam dober filing v prstih, samo škoda, ker so svileni tako svinjsko redki. To je prvo. Barva, okej, vse, samo rdeč ne sme bit, pa črni mi tud niso kul, ker črna barva je za na pogrebe. Bel, al pa bež. Temnoplav? Kuuul! Pa še nekaj. Če nima naramnic, potem ponavadi že sam poriva joške dol, tako da naramnice MORJO bit. Pa patent za odpret mora bit vsaj tak, standarden, da se ne zezam z njim pol ure, ampak samo stisnem in se mora sam odpret, če ne je kurac. U, všeč so mi tisti, ki so spodaj z blaga, zgoraj pa ful čipkasti, tako da se vsaj pol bra-davičke lepo skoz čipke vidi. Če ne ni kul. Tako, zdej pa dost. Sonja, cunje dol, Gimpelbralci, Tribuno zapret, od tu naprej ni več morale!
SKRABATA: RED HOT SONJA & BLACK GLUP MUCY DEŽURNIMALAR: EASY MUCY
VODORAVNO
1 • bivši predsednik študentske vlade 2 • mladostniškost 3 • francoski poz-itivist (Ernest) • tri enake črke • AleŠ (ljubkovalno) 4 Edo Časl • Marjan Dvornik • štirinožna prijatelja • bivališče umrlih 5 ljudska knjižnica • Ypres • Finska 6 • kriminalno dejanje 7 • Estonec • ogljik • ljudstvo brez pravic • državni udar 8» Šuvar • osebni zaimek • ruski avto 9 • tovama usnjenih izdelkov • reka v srednji Italiji • predsednik študentskega parla-menta (Marko) 10 • očrt • Komunistična partija Slovenije • sibirski vele-tok • Roland Desmond 11 • Vera Jerala • Tomaž Borsan • posledica udar-ca 12 • perje pri repi • orel v nemški poeziji • tatici 13 • Igralec Ban • zna-menje v glasbi • indijski šahovski velemojster 14 • rimski filozof in pesnik (Tit Lukrecij) • osebni zaimek • študentska vlada • orientalski liker iz Riža                                                                    v
N         A         V         P         I         C         N         O
1» Kajuh 2 • odtenek rjave barve 3 • delec z električnim nabojem • vtikanja • trenje 4 • študenski minister za socialo • vzdržnost 5 • težnje, hotenja • italijanski pevec Al 6 • Jože Stabej • paskal • atletski klub • Beotijec 7 • Aleksander • satelitski program 8 • neoblečenost pri Arabcih • židovski pisatelj Šalom 9 • vnašanje • Goethejeva mati • znižan ton E • volt 10 • latinski veznik • redko žensko ime • reka v Kranju 11 • Robi Novina • 5. in 1. vokal • ... je bulana 12 • majhen otok vzhodno od Celebesa • nekdanji minister za turizem (Ingo) • mitološki letalec 13 • muslimanska religija • vrsta poškodbe 14 • branji • gostina na samem na Madžarskem • Danska
Rešitev rebusa pošljite na Tribuno, Kersnikova 4, Ljubljana, najkasneje do 30. avgusta letos. Med pravilnimi odgovori bomo nagradili izžrebance s knjigami, ki jih podarja založba KRT, Bethovnova 9, Ljubljana. 1. nagrada: HAPPY NEW AGE (založba ČKZ) 2. nagrada: Kapital in delo v SFRJ (Bavčar, Kirn, Korzika, založba KRT) 3. nagrada: naročni-na na Tribuno do konca leta
Kakšna je razlika med Dolancem in slonom? Deset kil in govorna napaka.
35
\AŠI R \( l \ \IMkl
Sd hmm Oih k \i!
S KONKURENČNO PONUDBO, ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI SMO PRIDOBILI SLOVENSKE KUPCE
TM
MILAN KUČAN naš mali dobri predsednik, je zmeden od informacij, ki jih prejema. Navajen je časov, ko je zadostovalo poslušanje nacionalnega radia, zato zdaj ves zmeden kliče ured-nike dnevnega časopisja in jih prosi, naj mu vendarle razložijo, kaj so napisali. Revček ne razume....
Na stara leta se Mile Kučan preseli na podezelje, v skromno domovanje, ki si ga je kupil s trdim in dol-gotranjnim delom. Tu v hribih daleč ni bilo soseda, le ob robu gozda sije še nekdo zgradil majhno vilo in se v sezono gob tam občasno zadrževal. Nekega dne Mile ravno prinaša veje, ko pridrvi sosed na mope-du..
- O, Stane, kaj bo dobrega.
-  Mile, zul olganizilam dons zvecel. Mau se bo jedl, mau pil, mau bomo plesal, pa maufukall...
- Zveni kot povsem moj tip zura, ugotovi Mile. - Kok paje povabljenih. Kam pa boš dal vse te Ijudi?
- Nec se ne sekilaj, Mile. Sam ti pajest bova.
(vir: Lepublika, d..o..o.)
V KPD za ženske, v neposredni bližini Ljubljane, pa dekleta in žene trpijo abstinenco. Tako jim ostane le, da se skupinsko naslajajo ob Kučanovi fotografiji, ki visi na steni.
c_
Kaj dobiš, če teleta krmiš samo s peteršiljem? Peterleta.
ODLOCITEV  POSLOVNIH  LJUDI
računalniki\QAMBITy svetovanje, tiskalniki EPSONy račhnamuki inžermring, lokalne mreže
NOVELL, setfviss^rAsalniki K&LAMp, modemi in
' '"-    I    ''¦¦ ''¦       i ¦ ' HV) '• telefaksi  ZYX^L^frzastqpstva3   mdnitorji EIZO,
programska opfambL DEIC^izoBrm&vakje, SMC
GAMBIT TRADE, U*blladp4, Tel. 061 341 390, 061 341  715, fax. 061  343 938 __      SAGA, Nova Gorica, tel. «65 21 131, fax./tel. 865 32 322
iu§     m    RMOMENJA
.1 sem v čomes aniomaticall}
koliko denarja imam s sebcfjj ^tunal, da to policije pravfticr rsmo v svobodni deželi. '"*"" "
rijatelja za šankpm jfei i policija, potem pa s ;loboko zamislila.' čutne deprivacije).? imel do vrat policij obrisal noge, če se zaboj orožja. Posprernii; domačem telefotju, Čez ft lahko frern. Pozaniiflal s|i malo-manj neprijazno inpe imaš eno samo črtico naf Odkorakal seni nazaj dcs da nisem padel po stopiileal
at, pa me je pri ša la jih iz načelnih razlo-¦¦nočno na živce, nakar po "imenih in priimk-Nal, če "irnam kaj s bgovoriti in je hotel ^O cm ("Lving Š the ) oroži#k|panimalc seštevek in na silai
m«pris
fiočem. Pri tej ne tajo (bili so M )\e, da meje ugr
. ^ ^ ,„ w...... v___..~..i ..,__.„ _*.. klop v marici ;
plni temi (ffiega sem spustil, da m prišlo do po jko mi je treba vse pripeljati do riti tn tudi tokra ije le nekaj korakov. Preden sem vstopil, mm s oma na podp}||g:nalepil kakšen kilogram .hiff
- sem zvedel, da je moja u|entiteta pfčverjgna in • za identiteto miličnUdBrki me je zd |i||,svqj priimek JflH^JlljHlp skr\x
pžne stekleriic^P^^i^^icer z
• da nisem padel po stopiileflf^l^^^ Mfetrii lovil za pločnik, ampak piv< vedno preveč grenko. Spet sčm ielpjknni! vseh mojih izkušenj z ljuds Prva in odločilna me je doletela pri.šestnajstih, ko sta me dva ljudskaguličnika ¦i^večer. kp šem se vračal iz Šole, popolnomft brez razloga odvlekla na^piiEuofn
ine tainjnijal^ pretcpla in maltretirala nekaj ur. Pozno ponoči so me d-ni«i-<*Wi L p pripeljifi domov in tastarim rekli, da sein bil "sumljiv". Po tem i ipstal skrajno nedovzetcn zatrditvc, da so policaji fejst fantje, ki aenar opravljajo umažano delo.                                    *                 '^,^
Druga omembe vičdtia; izkjašnja je spet iz srednje šole. Orgaii:i pregona^o. ^.kali:
avtorje nekih neonacionalističnlh grafitov in so me prišH iskat v šolo. Bil sern že na avtobusni postaji, ko je za mano prisopihal eden od profesorjev, ki ga je uslužna ravnateljica poslala za menoj. Uslužna ravnateljica namaje potem s kriminalistbm celo vljudno odstopila svojo pisarno. Bil se se zelen in neiamen -inšpektprju bi mpral razloliti, naj gre v rit in naj mi ne teži po soli, ker mu razen priimka in imerj^iie mislim prav nič povedati. Namesto tega sem se zapletel v debatp o naciošlizmu, ki ji tovaris detektiv ni uspel slediti -govoril sem o Sartru in Frdmmu. Nci koncu me je nerodno nagovarjal k špiceljstvu in pri tetn še bolj nerodno izdal svojpriimek (vse sem vaspopisal!), nakar je jel jemati slovo in ničesar bi takrat ne mogel pogrešati manj.
Naslednja izkušnja, ki je dokončno utrdila moje prepričanje glede lika pripadnika policije, pa se je "prišestila" že v ro.snih Časih slovenske pomladi. ko so miličniki čez noč postali policisti in naši bratje za skupno stvar, katerim je bilo naenkrat dovoljeno izraziti svoje slovenstvo, svoj nacionalni ponos in seveda tudi najnižje šovinistične strasti. Takrat sem se res "z zobmi ujel za pločnik" m začutil Čevelj v rebrih. Še danes sem hvaležen Bogu, da sem ostal priseben in nisem vračal udarcev. Ponos pa je bil docela neprebavljiv in sem tako varuhom reda naredil publiciteto v časopisu. Povabljen sem bil na identifikacijo, kjer so me soočili s storilci, ostalo je bila stvar "internaJ affairs".
Primerov bo dovolj. Gotovo imate tudi sami dovolj izku&enj in premalo jajc, da bi se usedli za mizo in s hladno glavo napisali svojo zgodbico. Ce bi se namenil zbrati tovrsten material, bi samo pri znancih našel gradiva za par telefonskih imenikov (upoštevajte seveda, da se družim izključno s preprodajalci mamil, zvodniki, cipami, tatovi, morilci, trgovci z orožjem...).
Običajno jamrate, da tako toje; dajim nične moreš; daje bilo vedno inpov-sod tako. Delno se strinjam-takoje; ni pa res, dajim nič ne moreš; vedno in povsodje bilo tako - od Teksasa pa do Anglije človek lahko umre od brcpoli-cijskih škornjev. Krivi ste pa sami, ker se pustite zajebavati vsakemu objestnemu mladeniču v uniformi. S prijaznim bodite še bolj prijazni, z nesramnim še bolj nesramni, z nasilnim še bolj nasilni. Recept je zelo strupen in zakoni najbrž pravi-jo drugače, a te pišejo tisti, ki jih lahko vedno kršijo. Sploh pa jebeš takšno državo, kjer še pravniki ne vedo, kaj je HABEAS CORPUS.
M.C.ASHTRAY
60SP0D MACEK
in Združena lista socialdemokratov mu je izrekla spoštovanje. Človek, ki je v zavesti dela ljudstva veljal za največjega morilca slovenske zgodovine, je ušel sodišču, ki ga ni lovi-lo. Prenovljena Slovenija se je odločila proti denacifikaciji in tudi svojih množičnih morilcev ne preganja, ne onih, ki so vihteli kol, ne tistih, ki so komandirali kanclagerjem Naša država se je odločila, naj grobove žrtev pokrije pozaba, grobove morilcev pa cvetje.
Partizanskim voditeljem se (če prav razumem nekdanjega Ijubljanskega župana — že pred Strgarjem so bili na tem mestu čudni tipi) še vedno ne zdi nič narobe, če so po vojni masovno klali sodržav. jane. Kot se dr. Kardžiču in kolegom zdi čisto normalno, da že dobro leto koljejo in stradajo sosede druge vere. Komunisti pač. Bratje v orožju in tradicijah.
Kot pravi madžarski pregovor - ni dovolj narediti
NAPAKO, TREBA JE BITI Še NESRAMEN.
Potem imajo na drugi strani krščanski mudžahedini alibi, da se lahko delajo važne. In napiše urednik časopisa katoliških študentov uvodnik, kjer ugotovi, da takorekoč ni bistvene razlike med Mačkom in študen-
W
,tj»ospodu Janezu Kocijanpiču
''predsedniku "Združene \iste\
^
socialnih demokratov"r ij^J^podoJoiJCkillJL Ribičicii, nPetro- Bekešu^ MiFanvr' Potrču ter Franciju Pivcu, podpisnikom skupne izjave 's>x\ SDP-SKS ("Dasenebiponovilol"j}   ) jPredsedstvo ZLSD, Tomšičeva 5/II, 61Q0d, .';     .                  Ljubljana                  S x-
/  ¦} /                Spoštovani!            (    \
J E    U M R L
tko, ki je šla splavit. Ja, to si napisal, kolega.
Če je kje točka, ko se je vse zajebalo, bi jo iskal tam, ko je dile-tantska, lena in udbašev polna "demokratična" opozicija-pozicija komunistom priznala, da so LEVICA, in potem še izenačila to "levico", ki so ji nasprotovali, z Iibertarnostjo in permisivnostjo. Bog nas varuj avtoritarnih norcev s t.i. "leve" in t. i. "desne", kajti oboji so znali klat in nobeden se ni skesal. A Bog je že lavno sporočil, da bo najraje pomagal onim, ki si bodo sami omagali. In če izraz "levica" v poštenem govoru kaj pomeni, otlej pomeni politično opcijo, ki so ji preferenčne skrbi malih ljudi.
Če se ne bodo našli ljudje, ki bi tukaj postavili na noge civi-lizirano levico in civilizirano desnico, s to deželo pač ne po nič. Kot je pred desetletjem napisal pameten nemški ovinar - "Pozabite na Jugoslavijo". okler še nismo pozabili na Slovenijo, pa hvala ocialdemokratom (B), da so razpihali meglo in   povedali, a so PO VSEH SPREMEMBAH IMEN še vedno stari dobri tkomunisti. Da ne bo kakih nepotrebnih utvar (ne poznam nikogar,
ki bi socialdemokrate (A) še resno jemal, oni (B)  pa si prizadevno in kar uspešno trudijo, da bi bili videti kot resna leva stranka).
SAMO RESNIK
Ob smrti "povojnega voditelja" tovariša Ivana Mačka-Matije Vas prosim, da sprejmite izraze mojega globokega sožalja ob nenadomestljivi izgubi, ki je
prizadela Vašo stranko.
Občudujem Vaše spoštovanje do revolucionarnih tradicij Vaše organizacije, a želel bi, da bi zmogli več distance do krvavih strani njene preteklosti.
Mladen A. Svarc,
sopodpisnik izjave "Da se ne bi ponovilo! "