15. Številka. Ljubljana, v četrtek 19. januvarja 1899. XXXII, leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan svećar, isitn&i nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gM., za četrt, lota \ gfd, za jelen BMMe 1 gM. 40 kr Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom sa vae leto 13 gM., za Četrt leta I gM 30 kr, za jeden mesec 1 gM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na DMaec p > 90 kr za Betrt tata, - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Na naroCbe, brea istodobne vpoailjatve naročnine, so no ozira — Za oznanila plačuje so od Stiristopne petitfVaU po 0 kr. fta se oznanil, [edenkrat tlaka, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. - Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni.stvo je na Kongraanem trgu St. 12 UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v BpravniitVO pa a Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. :j^4. Ljubljanskemu občinskemu svetu v preudarek. Naravni razvoj socijalnih in političnih razmer je sčasoma pridobil precej zagovornikov misli, naj hi imele žensk« prav tiste politične pravice, kakor jih imajo moški. Načeloma tej misli tudi ni dosti ugovarjati, dasi se navajajo proti njej marsikateri uvaževanja vredni pomisleki. Sicer pa je pri naa in sploh v celi Evropi to gibanje so v povojih, se je komaj začelo, in gotovo poteče Se mnogo vode v morje, predno po-stane količkaj aktuvalnega pomena. Poglavitna politična pravica vsacega državljana je gotovo pravica, voliti v razne zastope, v državni zbor, v deželni zbor, v občinski svet itd. Pri nas Se govora ni o tem, da bi se ženskam dala volilna pravica za državni zbor ali za deželni zbor, pač pa je zakon dal občinam pravico, da smejo ženskam podeliti omejeno volilno pravico, omejeno v toliko, da ženske ne morejo biti izvoljene in da morajo voliti po pooblastilih. Te pravice se je poslužilo jako malo občin. Mej njimi se nahaja Ljubljana, ki je že pred leti dala ženskam volilno pravico za občinski zastop. Storila je to ne morda iz navdušenosti za žensko emancipacijo, ne ker je priznavala načelo, da naj imajo ženske iste politične pravice, kakor moSki, ampak storila je to iz narodnopolitičnih razlogov, z namenom, onemogočiti, da bi še kdaj Nemci v občinskem zastopu dobili krmilo v roke. Ta zgolj lokalni uzrok nima dandanes nobene veljave več, dandanes se ni prav nič več bati, da bi Nemci proti volji slovenskih vol i I cev pri volitvah zmagati, in zato je tudi pri nas možno volilno pravico žensk presojati popolnoma s tistega stališča, kakor se presoja drugod Ako pogledamo po drugih občinah v naSi državni polovici, vidimo, da je le Štiri ali pet manjših mestnih občin, v katerih imajo volilno pravico. V vseh drugih imajo to pravico samo moSki. Koder se ne morejo odločiti za podelitev volilne pravice ženskam, povsod utemeljujejo to avoje stališče s tem, da volilna pravica žensk nima smisla, dokler je omejena in dokler ženske nimajo volilne pravice za dosti važnejše zastope, kakor LISTEK. Model. (Spisal C. Benedicti.) (Konec.) „Oprostite, gospod, kje stanuje slikar Bobbi?" sem vprašal nekega, ki je prišel mimo. .Tega ne vem, deček." .Kje bi mogel to zvedeti?" „Pri kom, ki ima knjigo z naslovi," je odgovoril uljudni gospod ter Sel dalje. Postal sem sredi ceste ter razmi&ljal, kaj je to: knjiga z naslovi in kdo jo ima. .Lopi dečko, pomagaj ubogi starki..." Obrnil sem ae ter opazil staro bera-Čico, ki je Sla proti meni. .Lepi dečko?' sem vzkliknil. »Ali sem lep ? Li res ?" Iskal sem po žepih ter naSel mal denar, kateri sem dal beračioi. .Srčna hvala, dražestni moj deček; toda povej mi, kaj vendar razmišljaš?" .Zvedel bi rad, kje atanuje neki slikar, sove ae Bobbi... toda ne vem, koga naj vprašam." .Kjt atanuje, tega ti na vam pove- za državni zbor in za deželni zbor. Povsod argumentujejo, da volilna pravica žensk bodi ali popolno taka, kakršno imajo moški, ali pa naj je sploh ne bo. In nam se dozdeva, da je to popolnoma pametno in pravilno stališče, katero velja tudi za Ljubljano, odkar so se vsled naravnega razvoja razmere tako premenile, da se v narodnem oziru ni prav ničesar bati, tudi če se ženskam volilna pravica vzame. Pri volilni pravici žensk v Ljubljani govore razen teh splošnih in obče veljavnih momentov tudi še drugi lokalni. Volilna pravica žensk je v nas skoro povsem iluzorna, ker faktično ženske svoje pravice ne izvršujejo. Ženske volilke nimajo za pomen svoje pravice prav nobenega smisla, ampak so pristopne najrazličnejšim uplivom, Se dosti bolj, kakor politično najnezrelejši in najmanj razsodni moški volilci; ženske smatrajo volilno pravico za nekako nadlogo za nekako pooštrenje davčnih bremen, in vsled tega se tudi ni čuditi, da se vsako leto, kadar se približajo občinske volitve začne velika gonja na pooblastila. Agita torji vseh strank se trudijo, da dobe kar mogoče največ pooblastil ženskih volilk. Dnevi volilnega gibanja so za te ženske volilke dnevi neprestanega vznemirjenja in razburjenja. Agitatorji prihajajo drug za drugim, da si kar kljuke podajajo, in ženske se jih ne morejo drugače ubraniti in od-križati, kakor da dajo vsakemu agitatorju zahtevano pooblastilo, vsled česar se zgodi prav pogost oma, da jedna in ista volilk a podpiše po deset pooblastil. In tako bi jih tudi z veseljem še več, samo da bi imela mir. Tako izvrševanje volilne pravice ni bil nikdar namen zakonodajca, saj je to prava karikatura izvrševanja politične pra vice in smeši politični boj, v katerem naj se bojevniki razvrščajo po svojem prepričanju in naj svobodno, brez manjega uplivanja izvršujejo najdragocenejšo svojo politično pravico. Z ozirora na vse to, zlasti pa z ozi-rom javno moralo, katera take politične korupcije ne more prenašati, zdi se nam jako potrebno, da bi se ljubljanski občinski svet resno bavil z vprašanjem, je-li v obstoječih okolnostih še nadalje potrebno, dati, dečko; a ko sem hotela nekoč zve deti naslov nekega gospoda, kateri je dajal bogate miloščine, vprašala sem v kavarni, tam vedo vse." Zahvalil sem se ter hitel v najbližjo kavarno; vprašal sem za naslov slikarja Bobbija. Tega mi kavarnar ni hotel takoj povedati ; ko ga le nisem nehal prositi, prinesel je debelo knjigo ter začel iskati. Tedaj sem videl z lastnimi očmi knjigo za naslove. „Via dei Lanzi, 69," je dejal kavarnar črez nekoliko časa. Zahvalil sem se ter hitel vun. Malo za tem sem stal pred vrati slikarskega atelierja. „Li morem z gospodom Đobbijera govoriti?" sem vprašal slugo, kateri mi je odprl vrata. „Da. Kaj hočeš, mali?" „Rad bi z gospodom Rob bi jem govoril.- .Kdo te pošilja?" .Nihče." .Kaj hočeš torej ?' .Z gospodom Bobbijem hočem govoriti." pustiti žonskam volilno pravico rili M več. Prepričani amo, ako bode brez presodkov to stvar študiral , da se izteče za odpravo ženske volilne pravice, in to iz občnih in moralnih nagibov. Morda poreče kdo, da bi bilo pri tej priliki misliti na obsežnejšo prernernbo občinskega volilnega reda, zlasti na to, da se k obstoječim volilnim razredom analogno .s peto kurijo napravi nov volilni razred, v katerem naj bi imeli VOUno pravico tudi tisti občani, kateri jo imajo v peti kuriji. Mi bi proti tej misli prav nič ne imeli in bi se razširjenju volilnega reda v tem smislu čisto nič ne upirali, ako bi imeli garancije, da bi volilci v novem razredu svojo pravico mogli izvrševati neodvisno in slobodno po svojem prepričanju. Te garancije pa nimamo. Tisti, ki se unetnajo za ustanovitev novega občinsko volilnega razreda, naj malo pomislijo, kakšne so razmere in hitro spoznajo, da za tako premembo še ni prišel pravi čas. Že izid državnozborskih volitev iz pete kurije je streznil marsikoga, ki je poprej z velikim navdušenjem zagovarjal splošne in direktne volitve in tudi mi smo prišli do prepričanja, da bi splošno in direktno volilno pravico kazalo uvesti samo tedaj, če bi se poprej s posebnim strogim zakonom zagotovila svoboda volitve in preprečil duševni in gospodarski terorizem, s katerim se pri volitvah v naši državi v tako veliki meri utesnjuje volilna pravica. Z ustanovitjo novega občinsko-volil-naga razreda bi zlasti delavskemu stanu ne bilo čisto nič pomagano. Ž njim bi se dal samo klerikalni stranki nekak privilegij, kar gotovo ne soglaša z idejo volilne pravice, in zato se navzlic principi-jelnemu priznanju, da bi bila taka pre-memba volilnega reda pravična, za sedaj ne moremo zanjo izreči. V 1 Jiililjani. 10. januvarja. K položaju. Seje, katero je imela parlamentarna komisija desnice, se ni udeležil noben zastopnik ministerstva. Vsi govorniki so bili jedini v tem, da morajo ostati desničarske stranke solidarne, da pa ni nikomur znano, kakšne namene in kakšne načrte ima vlada. „Gospod Bobbi ne utegne z otroci zabavati se. „Oh, prosim vas, naj vendar govorim z gospodom Bobbijem!" .Ni mogoče! Ob tej uri ne sprejme gospod Bobbi nikogar.* „Torej bodem tukaj čakal, da pride gospod Bobbi." „Kdo je tam?" se je začul od notri glas. „Deček, kateri vas hoče na vsak način videti," je odgovoril sluga. „Kaj pa hoče?" „To hoče samo vam povedati." „Pusti ga notri!" Bil sem v slikarjevem atelierju. Ta je sedel pred začeto sliko; v jedni roki je držal Čopič ter opazoval baš dodelanega konja. Postal sem ter vrtel svoj klobuk v rokah; upal si nisem niti za korak naprej stopiti. „Stopi bliže, mali I" Šel sem bliže; opazoval sem njegov prijazni obraz z milimi očmi. Ohrabril sem ae ter jecljal: .Čul aem, da ... da potrebujete včasih otroke, kateri vam .. . stoje za model. .Res je," je dejal. Sklenilo se je, informirati vnovič vlado o zahtevah deaničarakih strank ter povabiti desnici pripadajoča ministre k prihodnji konferenci, da se izrazijo glede bodočih načrtov Thunove vlad*-. Nekateri listi menijo, da Thun ne more ničesar povedati o svojih načrtih, ker sploh nobenih nima, ampak čaka, da se razmere same kako zasučejo. — Levičarske stranke so slej ko prej ne-jedine, dasi se dela z vso silo na to, da se ustanovi znova nem:,ka „Oemeinburgschaft". Krščanski socijalisti nočejo obstruirati proti rekrutski predlogi, ker se jim zdi to neumestno z ozirom na moč države in na razmerje Avstrije do Nemčije. — Opozicijske stranke pripravljajo novo obtožnico ministerstva, ker se je podržavila čeSka privatna gimnazija v Opavi. —- .Ostdetttaohe Rundschau" predlaga, naj se začne ohstrukcija tudi v odsekih in ne samo v parlamentarnih sejah. — „Wiener Abendpost", oficijozno glasilo, trdi, da si ministerstvo nikakor ne želi daljšega brezparlamentarnega položaja, ampak da si želi imeti delaven in plodonosen parlament. „Reichs\vehr" odgovarja, da nastopi brezparlamentarni položaj navzlic; temu, da si ga ministerstvo ne želi, kajti parlament se mora zopet zaključiti, ker n >če poslovati. Druga konferenca proti anarhistom. Prva konferenca zastopnikov evropskih vlastij ni rodila do malega prav nobenega sadu Zato se bo vršila baje kmalu druga, konferenca, katere ae udeleže Rusija, Avstro-Ogerska, Nemčija. Italija, Španija, Portugal. švedija in Danska. Anglija. Francija in Švica so proti taki konferenci. fieš, da naj ukrene vsaka država za-se kar se ji zdi potrebno, da omeji ali celo uduSi anarhij' >. Bolgarija in Turčija. Porta je zbrala oh bolgarski meji mnogo vojakov ter zabranjuje vsakomur prestop meje, ker se boji ustankov v Mace-doniji. Zato je Bolgarija sila ogorčena, ter imajo bolgarski diplomat i mnogo posla Bolgari se boje surovosti turških nediscipliniranih vojakov ter bodo tudi zasedli mejo s svojimi vojaki. Zakaj so bili Grki premagani? Grški prestolonaslednik Konstantin, ki je bil vrhovni poveljnik v nesrečni vojni ,,Ko bi hoteli. ■. ko bi potrebovali „Kaj. model?" „ Da!" »No?* „ Morda hi mogel jaz . . ." „Služiti mi za model?" „Ko bi hoteli ..." „Da, toda glej. mali. sedaj ne potrebujem nikakega modela tvoje starosti. Prebledel sem in čutil sem, da se mi kolena tresejo. „0 Bog, o Rog", sem vzdihnil, .zakaj nisem lep deček l" Pozorno me je motril ter dejal: „V nekaj tednih bodem začel novo sliko, morda te bom takrat potrebovalJ. „Mej tem pride moj oče v bolnico", sem vzkliknil ter začel nehote glasno pla kati. .V bolnico?" je vprašal slikar. .Zakaj v bolnico?" „Da, v bolnico, in sicer zato, ker nisem lep deček, in ker ne morem služiti za model". Slikar se je Čim dalje bolj čudil. „Ni besedo ne razumem", je dejal, .razloži mi, zakaj se gre, ničesar no razumem". Grkov s Turki, je spisal 5."i"i strani debel., knjigo, v kateri navaja vzroke zakaj so (Irki morali biti premagani. Prestolonaslednik pravi, da manjka grški vojski discipline in izvežbano-* i. pa da iia i Grčija tudi rODOgO premalo vojakov 01 avni rnok nesreč pri La-ris>i. Meluni. Grl ta m u in 1 kmtodokosii pa je lula neflmena iiopoahilnnel in samovoljnost lu-i-lt.i■ Inih poveljnikov, ki M delali po svoji glavi ter Bil za ukaz.' prestolonaslednika niso mnogo zmenili. Polkovnika Sin dertski in Ma.-:rapas Mata napravila napada na Damassi, dasi sta imela ukaz. General Makri a ni hotel iti pri Meluni in G rit zovi obupata se borečim Betam na pomoč, ker se mu je zdela pot — predolga. Cela brigada je lenarila, mej tem ko so junaško umirali oni. ki so bili pri Meluni zapuščeni in osamljeni. Brigada bi bila tam nedvomno izb- jev.ala sijajno zmago, kajti jeden sam bataljon se ja ondl vallo silni premoči Tur-k< v ustavljal dva dni General Makris je Izdal tudi svojevoljno ukaz, naj se njegova brigada umakne, polkovnik Smolonski pa ni hotel niti na strog poziv prestolonaslednika priti mu na pomoč, ampak ga je pustil pri Domodokusu brez pomoči, a satu je sedel mirno v Almvronu Vsled takih nepokorščin je morala biti grška vojska tepena, naj si bi imela tudi dvakrat sposobnejšega vrhovnega poveljnika! Bitka mej Turki in Arabci. Šele po preteku sedmih tednov se je razvedelo, da se je vršila mej Turki in Arabci v arabskem okrožju Shanel velika bitka. Bojevale so se turške čete proti arabskim insurgentom iz dežele Vemen. 30. novembra so se nasprotniki zgrabili. Turki so ostali zmagoviti, toda imeli so 2000 mrtvecev in ranjencev Arabci so izgubili 4000 mož. Turški poveljnik ima nalogo, da vzame Saden, glavno taborišče insurgentov. Sedanja revolucija je menda nadaljevanje revolucije, ki je bila leta 1890—1891. Arabci ne priznajo sultana za kalifa, česar v Carigradu nikdar ne odpuste. Občinski svet ljubljanski. v Ljubljani. 18. januvarja. Seji je predsedoval župan Hribar' Občinski svet je kar nadaljeval razprave po dnevnem redu, določenem za pred-idočo sejo. Obč. svet. Dimnik je poročal o gradnji poslopja za tretjo mestno deško ljudsko šolo. Tudi magistrat se je izrekel za gradnjo novega poslopja Nameravani prizidek pri šoli v Komen.skega ulicah bi veljal 41 747 gld ali po drugem načrtu vsaj 38.876 gld . dočim bi novo poslopje, za katero bi dežela kranjska prispevala vsaj 10.000 gld , veljalo kacih 80.000 gld., torej nekako 30.000 gld. več kakor prizidek, ki bi zadoščal le za nekaj let. dočim hi novo poslopje zadoščalo za dolgo časa. Poročevalec je pojasnil, da kaže število šolskih otrok v zadnjih 10 letih rastočo tendenco. Ako se vzamejo v postav tudi samo šolski otroci iz zadnjih petih let, se pokaže 1. da se je število šolo obiskujočih otrok pomnožilo v petih letih za 563 Kazmerno številu šolskih otrok se je množilo tudi število ljudsko-šolskih razredov, tako da znaša število vseh razredov v Ljubljani sedaj 91- Ihte\ s tužnim glasom sem mu . povedal. Poslušal me je s prijaznim, dobrohotnim obrazom, potem me je poljubil na čelo ter dejal: rIiodi miren, mali! Potreboval bodem model. Vzamem te. Ti nisi grd, nikakor ne. Končno, kaj treba lepega obraza ? . . . Koliko je zaslužil tvoj oče?" „Dva in pol franka na dan". „Dobro Pridi jutri ob treh, stal mi bodeš za model!' „0, lepa hvala, gospod!' Več nisem mogel spraviti iz grla. Toda iz mojega pogleda, iz mojih solz je slikar lehko spoznal, kaj sem čutil. Hitel sem domov. BNo, očetu ne bode treba v bolnico", sern dejal. „Kaj ti je? Nikdar te nisem videla tacega..." je vzkliknila mati prestrašena. Povedal sem ji svoj dogodljaj. „Ubogi otrok moj", je dejala mati ter me objela „Sedaj razumem, zakaj si me danes popoldan vprašal, je-li si lop deček". , Jokala sva oba, toda sedaj od veselja. Bobbiju sem služil za model toliko časa, da je oče ozdravel, od tistihmal me imenujejo kolegi „model", roda tudi, ako vzamemo v poštev samo HarHo "'rok na I m II. mestni deški pet-razrednici, se pokaže, da se je število šolskih otrok pomnožilo za 108, to je za toliko, kolikor bi jih smela šteti pravilno urejena mestna petrazrednica. I Otežim d.-.ška ljudska šola šteje zdaj o osnovnih in ti vzporednih razredov; a da se je za 11 razred dobil potrebni -!or se je morala i/prazniti soba za učila, 11 petrasredaloa iteja zdaj 5 osnovnih in 5 vzporednih razredov, a ker ima vse poslopje samo 8 učitaic, Bta M dve garderobni sobi opustili in porabili za učilnice, dasi sta taki. da bijeta v obraz vsem iolsko zdravst venim predpisom. Na podstavi {i 8. ministerskega ukaza z dne 19. julija 1878 štev. 2868 bi smelo biti v teh ih samo po 29 učencev, v istini pa jih je v obeh aobah po 41 đo 44. Sploh sta pa sobi taki, da se je čuditi, da šolska oblaatva že zdavnaj niso zaprla teh «lveh B d s k i h mučilnic L petrazrednica štejo letos v II, razredih 577 učencev; druga pa v l11 razredih 686 učencev. Ne na I., ne na II. petrazredniol zdaj ni nobenega prostora več na razpolaganje. V občinskem svetu se je sprožila misel, naj bi se poslopju prve brazredniee prizidalo 6 novih šolskih sob Poročevalec mestnega šolskega sveta je proti temu projektu izrekel več pomislekov, mej drugimi, da bi se odpravil šolski vrt, ki je ravno v mestu najizbornejše učilo; 3) Prizidek bi bil samo palijativno aredstvo, ki bi mestni občini pomagali le za 6 do 6 let iz zadrege Ker bo v tej dobi število učencev se pomnožilo za okroglih 300 dečkov, bi bila mestna občina čez razmerno kratek čas v ravno isti za-dregi, v kakorini je zdaj. 4) Prizidek bi bil nepraktičen in neprimeren z ozirorn na razdalje, ki bi jih morali otroci iz oddaljenejših okrajev do š- le prehoditi. Druga petrazrednica se na nobeno stran ne more več širiti in ne more spraviti več nego 10 razredov pod streho. Ker tedaj v prihodnjih letih priraste učencev, bode vse napotiti v prvo petrazrednieo. Zakon z dne 29. aprila 1873 veleva v g 12 : „Šolo, ki je bila že 5 let prisiljena, večje število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vzporedne razrede, je po preteku tega časa ločiti takoj v dve šoli." Z ozirom na to ni misliti, da bi šolska oblastva molče pripustila, da bi se število vzporednic množilo, ampak bi se taki popolnoma nezakoniti nakani uprla. Pa tudi, ko bi bila po zakonu šola z ogromnim številom 12 do 17 razredov dopustna, govore zoper njo vzgojni, zdravstveni, kakor tudi upravni momenti. Za zgradbo novega poslopja govore važni razlogi: Prizidek bi zadoščal za 5 ali 6 let, novo poslopje pa bi zadoščalo najmanj za 25 let 0!>e p--* razrednici stojita daleč od mestnega središča, tako da je ravno mestno središče brez vsake deske ljudske šole Kakor pa bode imela Ljubljana v kratkem tri dekliške oseinrazred-nice, katerim pomožno odkazati vsaki svoj ukoliš, tako je potrebno, da dobi tudi tri mestne deške petrazrednice, ki naj bi glede okoliša korespondirale z dekliški solarni. Ustanovitev nove III. deške ljudske šole je potrebna, tudi z ozirom na inkorporacijo bližnje Šiške, ki je le še vprašanje časa in Z ozirom na potrebo poskrbeti za tiste Šolske otroke, ki še po dopolnjenem 14. letu hodijo v mestna ljudske šole. Poročevalec je predlagal: Nameravani prizidek pri I. mestni pet razrednici v Pristavskih ulicah in pa preži davanje pri obstoječih šolskih razmerah v našem mestu niti primerno niti praktično. 2.) Ustanovitev nove III. mestne deške petrazrednice za središče mesta in aezidanje posebnega novega poslopja je potreba. 3. Magistratu se naroča, da izpo-sluje potem 0. kr. mestnega šolskega sveta stavbinskl program za III mestno deško šolo ter istega predloži občinskemu svetu v potrjenje. Obč. svet. Zabukoveo seje izrekel proti predlogu, češ, po poročilu okr. šolskega nadzornika samega vsaj 6 let ne bo treba novega poslopja. V sedanjih šolah je toliko prostora, da se učenci po šolskih sobah lahko paroma na bicikljih vozijo. Število učencev se je zadnja lota pomnožilo vsled tega, ker je stavbinsko gibanje v mesto pripeljalo mnogo tujcev, ki pa zopet odidejo, kadar preneha stavbinsko gibanje, se Sele spozna, kako je raslo Število Šolskih otrok. Predlog naj se torej odkloni. Obč, svet. dr. Tavčar je ugovarjal ironiji, s katero je predgovornik razpravljal o stvari in dejal, da se občina zgradbi te šole na noben način ne bo mogla ogniti, in da pride stvar kmalu zopet na vrsto, če ne letos, pa drugo leto. I 'bč. svet. dr. Požar je naglašal. da stranka, ki ne podpira ljudskih šol, nima bodočnosti kakor je nima narod, ki ni prijatelj šole. Dandanes morejo narodi tekmovati le z inteligenco. Če ne bomo ljudskih šol podpirali, čemu zahtevamo potem višje šolstvo? Poročevalec obč. svet Dimnik je zavračal ugovore proti predlogu in pojasnil, da okrajni šolski nadzornik ni trdil, da sedanji prostori zadostujejo Še za šest let, nege da M bilo s prizidkom le za ta čas pomagano. Povdarjal je, da so slovenske Šole prenapolnjene, da imajo vsled tega nemške šole boljše učne uspehe, in da se slovenski otroci silijo v nemške šole, ker v slovenskih ni prostora, vsled česar tudi 400 slovenskih otrok obiskuje nemške šole Stavbinsko gibanje ni pripeljalo tujih otrok v mesto. Vsled stavbinskega gibanja priha jajo samo laški delavci, ki zopet odidejo. Če bodo kaj otrok zapustili, se bo šel« pokazalo. (Viharna veselost) Pri glasovanju je bil odklonjen drugi del predloga, ostala dva pa sta bila sprejeta. 0 nasvetu glede upoljave kolesarske pristojbine je poročal podžupan dr. vitez B l e i \v e i s in predlagal, da se nasvet odkloni, ker bi se s tem upeljal povsem kri vičen davek. Obč. svet. Len če je naglašal, da nastanejo mestu v kratkem vsled novega domovinskega zakona veliki stroški, vsled česar naj se naloži davek na biciklje in sicer za moške na 2 gld, za dame. ki se vozijo le za luksus in samo ljudi považajo, pa na 3 gld. Govornik se je odločno pritožil, da obč. svet. dr. Tavčar in Dimnik agi tirata po zbornici proti temu nasvetu. Obč. svet. Pavlin je opozarjal, da biciklisti od občine nimajo ničesar, da jim torej ne gre nalagati davka. Velika večina bici-klistov se po mestu sploh ne vozi in torej niti mestnih cest ne rabi. Ravno s tisto pravico kakor biciklistom, bi se mogel naložiti davek turistom, ki hodijo na Triglav, ker rabijo do kolodvora mestne ceste. Obč. svet. dr. Tavčar je ironično zavračal Lenčetovo pritožbo in izrekel začudenje, da je župan to stvar zopet spravil pred občinski svet sedaj, in da ni počakal poletja, ko so volitve končane. Zagovorniki davka na bicikelj pravijo, da je to luksus-davek. Če se hoče uvesti luksus-davek, je treba drugje začeti, ne pri bicikljih. Začeti treba pri konj h, kočijah, bogatih stanovanjih. Kdor ima to, je bogatin, biciklisti pa niso bogatini. Župan bi bil moral predložiti listo tistih, ki se vozijo z bicikljem. Iz nje bi se bilo spoznalo, da je mej biciklisti malo imovitih ljudij in največ tacih, ki se ves teden trudijo za kruh in nimajo druzega veselja, ko da v nedeljo naredi izlet na bi-ciklju, katerega plačujejo v malih obrokih. Tacim ljudem z luksus-davkom njih ne dolžno veselje skaliti, bi bilo jako krivično. Straši se z domovinskim zakonom. Če misli kdo, da bodo kolesarji redili mestne uboge, bodo slednji morali hoditi od hiše do hiše Domovinski zakon ne provzroči mestu tistih bremen, kakor se govori, a če hoče občina siromake preskrbeti, ne sme zahtevati, da naj jih redč ubogi trgovski pomočniki ali še ubožnejfii pisarji. Župan Hribar je pojasnil, daje le vsled tega stvar zopet prišla pred obč. svet, ker v zadnji seji ni prišlo do odločitve. Izjavil je, da ostane slej ko prej pri svojem mnenju, sicer pa, da ga volitev ni strah. Obč. svet. Dimnik je opozarjal na zdravstveni pomen kolesarjenja in se s tega stališča izrekel tudi proti obdavčenju koleaario. Obč. svet. dr. H u dni k je opozarjal, da obdavčenje kolesarjev nasprotuje davčni morali Pojasnil je pomen kolesarskih dru štev za socijalno življenje in z ozirom na tiste, ki vedno govore o koristi obrtnikov, opozarjal, da je zdaj pet slovenskih obrtnikov, katerim bi se vsled obdavčenja koles prikrajšal zaslužek. Poročevalec podžupan dr. vitez B1 e i-w e i s je pojasnil, da a/4 vseh kolesarjev niso premožni in da je samo 140 dam, ki kolesarijo, da bi bilo torej malenkostno svoto pričakovati, če bi bil sprejet Lenčetov predlog. Pri glasovanju je bil odklonjen Lenčetov pretilog in sprejet odsekov pretilog Obč svet Len če je protestoval proti glasovanja, čes, da so se ga udeležili tudi nekateri kolesarji, dasi določa zakon, da s« obč. svetnik ne sme udeležiti glasovanja, kadar gre za privatnopravne koristi, kateri protest pa je župan zavrnil kot neutemeljen (Kunec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. januvarja. I — Osebne veatl. častno svetinjo za B štiridesetletno zvesto službovanje je dobil župnik g. Anton Peteri i n v Šmihelu pri I Novem mestu — Nesramnoat nemškega liata. V Ljubljani izhaja, kar malo kdo ve, takoime novana „Laibacher Schulzeitung11. V prvi letošnji številki objavlja neki nemški učitelj ] članek, ki so peča z Binderjevo »fCro v mestnem zastopu ljubljanskem. Ta članek dokazuje s svojo vsebino, da je resničen izrek, da je mnogi nemški profesor, in naj ga jo kultura Se tako oblizala, v svojem jedru najsurovojše bitje, kar jih Bog v svoji jezi ustvariti more. Kaj tako gorjanskega še nismo čitali! Da posežemo samo po jed nem izgledu, omenjamo da imenuje pisec mestni zastop ljubljanski „D i e a 11 e n \Veiber m a n 1 i c h e n Geschlechteu und slovenischer Abkunft, denen das\VohlunsererStadtanvertraut i s t.* Ne zdi se nam vredno odgovarjati na bedarije pangermanskega učitelja! Ti ljudje itak vedo. da se dr. Binderju ničesar ne bi zgodilo, in naj bi se mu še več dokazati moglo, nego se mu more. Ti ljudje dobro vedo, da se nemškim uradnikom aploh ne more nič zgoditi, ker nad njimi čuva kakor mati nad novorojenim detetom, gospod ba ron Hein, o katerem se ravno sedaj pri po veduje, da si je dal baje sestaviti konskrip-cijsko listo vseh uradnikov, ki so členi kakega narodnega društva! Opraviti imamo torej samo s praznim kričanjem, ki nima druzega namena, nego zunaj dežele mej Nemci vzbujati lažnjivo vero. da se kranjskim Nemcem slabo godi. Mi pa imamo članek „Laibacher Schulzeitunge" za neotesano predpustno šalo in za druzega nič. in ne zdi se nam vredno, še dalje se pečati ž njim Pazili pa boderao neprestano nad svojo mladino, da je ne zapelje nikdo na napačne stezo, naj si je že to kak fanatični ultramontanec, ali pa kak prismojen nemško-nanijonalen učitelj. — častno zadoatilo dobil je baje gospod Peter Haupfman, duhovni pomočnik in katoliško-narodni prvoboritelj v Starom Trgu pri Ložu. Tega mnenja je vsaj včerajšnji „Slovenec". Kdor pa pozna dotični kazenski akt, ve, da gosp- Hauptmanu ne služi v čast. Tožil je radi reči, od kojih je vedel, ker so segale v njegovo privatno Življenje, da se dokazati ne smejo, ali radi mnogih reči, ki bi se bile lahko dokazale, pa sploh tožil ni. Ta katoliški prvo-boritelj, ki opravlja pri podružnicah oznanjene maše ob treh po polunoči, naj se s svojo kruljevo zmago le skrije, in ponižno naj molči. Če bi se knezoškohjski ordinarijat le količkaj oziral, na miroljubne želje starotrŠkih fara nov, prestavil bi bil gospoda Petra že zdav-ne) na kakšno boljše mesto. Ako bi se to zgodilo, bilo bi v fari dosti manj kletvine, in dosti manj sovraštva! Morda se bo to zdaj zgodilo : pri tem pa bi bilo treba mirno in objektivno presoditi in pregledati zadnji — a ne prvi — kazenski akt katoliško-narodnoga prvoboritelja v Starem Trgu! — — Nemci in Italijani, [z Trsta se nam poroča: V nemških časopisih se že nekaj dnij govori o pogajanjih mej italijanskim klubom in mej opozicij, nemškimi strankami v svrho, da se doseže skupno postopanje napram vladi. Današnji „Piccolo" je tej misli posvetil daljši članek, v katerem trdi, da so razmere na Primorskem sicer postale v zadnjih letih take, da bi bila nemška podpora Italijanom potrebna in koristna, da pa vsled preteklosti nima več vere v tako improvizirane zveze in bi se sedaj mogel izreči za alijanco mej Italijani in nemškimi opozicijonalnimi strankami, samo če se zasnuje na reciprociteti, če se Nemci odreko vsem nadaljnim poskusom, germa nizovati primorske dežele, in če ae Nemci zavežejo, da ne bodo na svojo roko sklepali miru. Kakor se kaže, je torej pot do zvezi mij [UlljAul tri m »j Netml 8* jako dolga. — Premijera „Lohengrina" se vrši Jane s. Za nobeno opero ae Se ni zanimalo slovensko občinstvo s toliko živahnostjo kakor za veliko Wagnerjevo opero „Lohen-grin". Zanimanje pa vlada tudi na deželi, in veseli nas, da moremo konstatirati, da ge je oglasilo mnogo gostov že za prvo predstavo. Opera „Lohengrin- to zanimanje do cela zasluži, saj je največje in najznamenitejše delo izmej vseh dosedanjih v našem opernem repertoirju, poleg tega pa tudi v vsakem oziru izborno naštudirana. Inten-danca si je naložila največje stroške, samo da zadovolji občinstvo čim najbolj možno. — Sokolov« maska rada Priprave za to najstarejšo slovensko maskarado, za kojo se vedno zanimajo tudi izvenljubljanski in izvenkranjski naroilni krogi, so v najboljšem teku. Maakarada vršila se bode, kakor običajno, na pustni torek. Letošnji načrt je velezanimiv in obeta istega izvršitev zadovoljiti vse, še tako razvajene čestilce pustnih zabav. Za sedaj lahko razodenemo, da bodo obstala iz treh oddelkov, in sicer: I. An-dree jevo potovanje na severni tečaj. II Globoko v ledu in III. Srečen povratek na solnčnati jug Vsaka teh treh točk nudi obilo prilike za naj razno vrstnej še skupine pa tudi za kar najrazličnejše originalne posamezne maske. Čujemo tudi, da se pot na severni tečaj že markira, tako, da poset-nikov Sokolove maskarade tudi v tem oziru ne bodo prehude nevarnosti vznemirjale Več prihodnjič. — Člana „Sokola" smo naprošeni opozoriti na danes zadej prijavljeno odbo-rovo naznanilo. — Občni zbor „Slov. čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko bo 16. febr. ob 10. uri dopoldne v „Katol. domu" v dvorani, kjer je bil občni zbor c kr. kmetijske družbe. — Ii Kamnika. Odbor veselice kamniških rodoljubov, katera se bode vršila dne 22. t. m. v gornjih prostorih kavarne g. Vanussija in katere Čisti donesek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, naznanja, da bode pri tej veselici svirala godba si. bosensko-hercegovskega pešpolka št. 2 iz Gradca, in sicer prvikrat na Kranjskem. Veselice se udeleže tudi ljubljanski biciklisti. — Čitalnica v šmarji pri Jelšah je pri občnem zboru dne 15. t. m. volila za 1.1 nastopni odbor: predsednik dr. Josip Rakež, zdravnik in Župan; podpredsednik Josip Kaič, c. kr. davkar; blagajnik Miroslav Stumberger, c. kr. davčni oficijal; tajnik Ivan Debelak, učitelj in odbornik; Hugon V. Tančic, zasebnik; namestnika pa Kari Jagodic jun., krčmar in mesar, in Martin Hrovat, veleposestnik. — Odobreni zemljevidi. C. kr. mini sterstvo za nauk in bogočastje je v upo rabo pri pouku na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih s slovenskim učnim jezikom odobrilo nastopne zemljevide: Vin cenz Haardtov nastenski zemljevid Evrope (na platnu 7 gld. 50 kr., s paličicama 8 gld. 60 kr.) in nastenski zemljevid pol u t (na platnu 9 gld., s paličicami 10 gld.). Te zemljevide je za porabo v slovenskih šolah upravil prof. Fr. Orožen. Zemljevidi izidejo v Ed. Holzlovem zemljepisnem zavodu v drugi polovici februvarja 1899. Slovenski stenski zemljevid Palestine (na platnu 8 gld, s paličicama 9 gld) je odobren že leta 1897. — Iz politične osvete? Nemški in laški listi poročajo, da so pred kratkim ne znani ljudje vlomili ponoči v klet Ivana Andrejčiča, župana v Veprincu, in pustili iz sodov izteči vse vino, tako da ima Andrejčič 3000 gld. škode. Rečeni listi dolže Hrvate, da so to storili iz politične osvete, ker je Andrejčič nasprotnik hrvatske stranke in pristaš Lahov, dasi po rojstvu Hrvat, pa za to nimajo nobenega dokaza. — Potres. Sinoči ob lU na 10. uro se je primeril potres, kateri se je Čutil tudi daleč okrog Ljubljane. Sunek je bil razine roma močan in ga je spremljalo podzemsko gromenje. V gledališču, kjer je bila nemška predstava, je potres provzročil paniko. Ob činstvo je strahoma kričalo in hitelo k iz hodom, igralci na odru so begali sem in tje in kmalu je bilo vse osebje na odru Le malo je bilo ljudij, ki so si ohranili hladno kri in so občinstvo mirili. Jeden del občinstva se je res pomiril in ostal v gledališča, a vsaj tretjina je zbežala. Pa nekateri, ki ao ostali, se niso npall več na avoje sadeže, nago ao stali ob straneh in krog vrat, da hitro zbeže, če bi se potres ponovil Vzlio občni razburjenosti se je predstava nadaljevala do konca Strah občinstva je bil pač nepotreben, ker se prav v gledališču ni bati ničesar. Doslej se nam poroča, da se je potres čutil tudi v f'iški, v Št. Vidu, v Šmartnem pod Šmarno goro. v Domžalah, na Grosupljem in na Igu. Škode ni provzročil nikjer nič in tudi ni bil tako močan, kakor se govori Saj je v Ljubljani sami jako mnogo hiš, kjer ga niti čutili niso — Prostovoljno gasilno druStvo v škof j i Loki je dobilo dovoljenje, prirediti v društvene svrhe sreekanje in izdati 980O srečk. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14. januvarja kaže, da je bilo novorojencev 34 (=,riO'49°/|lU), mrtvorojenem t, umrlih 21 (=31 18u,.o)> Dej njimi je umrl za tifuzorn 1, za vratico 3, za jetiko 2. za vnetjem so-pilnih organov 1, vsled mrtvouda 1 vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 12 Mej njimi je bilo tUJOSV 7 = 33 3 °/0) iz za vodov 12 (=520\). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za tifuzorn 1, za vratico 5, za trahomorn 1, za varicello 3 osebe. * Kolumbovi smrtni ostanki. S Kube so prepeljali rake v s Kolumbovimi ostanki v Kadiks, kjer so rakev odprli. Našli so v njej le nekaj pepela in nekaj kosti. Parnik „Giraldo" prepelje rakev v Se vil jo, kjer jo bodo slovesno spravili v katedrali. Tako bode Kolumb že petič pokopan. Leta 15O0. je v Valladolidu umrl ter bil pokopan v ondotni cerkvi. Čez 7 let so ga prenesli v samostan Las Cuevas priSevilji. Kralj Ferdinand mu je postavil spomenik z napisom : Kraljestvu Ka^tiliji in Leonu je pridobil nov svet Columb. Čez 30 let pa so prepeljali rakev v San Domingo na Haiti, kjer je ostalo 200 let. Ko je 1. 1795 postal otok Haiti francoska last, so prepeljali ostanke Kolumba v 11 a van o na Kubo. Dne 15. decembra minolega leta pa je za pustila rakev Kubo. * Ujet anarhističen vodja. Budimpeštanski časopisi javljajo da je redarstvo v Szszvarosu ujelo anarhističnega vodjo, Italijana Atanazija G i ral d a, ki je rodom Milanec. Te dni je sklical Giraldo sodelavce pri nekem mostu ter imel anarhističen govor, v katerem je dejal: „Gospodo moramo pobiti, najprej cesarja, potem njegove sve tivaloe." Giraldo je priznal, daje anarhist. * Resolutna zaročenka. V berolin skem stanovskem uradu je stopila te dni neka zaročenka svojemu zaročencu nehote na kurje oko. Zaročenec je vzkliknil od bo lesti ter pri tem izustil zaničljivo besedo o okretnosti svoje bodoče žene. Zarof-nica pa mu je vrgla zaročni prstan pred noge češ, da je še pravočasno spoznala značaj svojega ženina ter odšla, dasi jo je zaro čenec in vsa družba prosila odpuščanja. * Nuna žena in mati. Egipčanski listi poročajo, da je bila mej kristijani, katere so Angleži rešili v Obdurmanu sužnosti tudi nuna Terezija iz Verone. Ta sej je morala v času svoje sužnosti z Grkom Di mitrijem Calorombosem poročiti. Imela je ž njim štiri sinove, od katerih samo jeden še živi. Calorombos se je preselil 6 svojo ženo pred kratkim v Kajiro, kjer je Tere zija zopet šla v samostan k frančiškankam ter vzela tudi svojega sina seboj, radi Česar je Calorombos tožil svojo posili ženo * Grozen umor. Kakor poročajo iz Lvova, je nedavno v Boharodycynu pri Tlumaczju posestnica Rakovska polila svo joga moža, ko je spal, s petroljem ter mu potem zažgala srajco. Mihael Rakovski je vsled strašnih opeklin umrl. Morilko so že zaprli. Vzrok njenemu činu do sedaj še ni znan. * Skrivnosten dvoboj.. Z Dunaja se javlja: Roman grof Potočki in njegov nad-šumar sta imela dvoboj, v katerem je bil nadšumar ustreljen. Vzrok dvoboja je neznan. Nadšumar je oženjen, starejši mož z oženjenim sinom in zaročeno hčerjo. Tudi grof Potočki je oženjen. Telefonična in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj 10. januvarja, NemSkestranke nadaljujejo danea obatrukoijo, a izumili ao novo varijaoljo. Najprej ja dr. G-rosa za- hteval preniembo zapisnika zadnje seje in se je o njegovem predlogu moralo imenoma glasovati. Potem so Nemci zahtevali, da se morajo vsi nujni [predlogi in vse inVrpela-cije doslovno prečitati, kar dnsU-j ni bila navada To čitanje bode trajalo najbrž do konca seje, tako da zbornica niti ne pride lo tega, da prestopi na dnevni red. Prihodnja seja bo v torek Dunaj 19. januvarja. V današnji seji vroče vse nemške stranke skupno interpelacijo radi sistiranja sklepa obč. zastopa liberškega, s katerim se je določila nemščina kot jedini in izključni jezik mestnega urada. Vihar v zbornici. Dunaj 10. januvarja. Ob pol peti uri pop je bila seja po velikanskem viharju zaključena, liaj soeijalnimi demokrati in lej nacijonalci je prišlo do takih konfliktov, da ae je bilo vsak čas bati 1 j utega pretepa. Socijalni dernokratje so obatrukcijo-niste silno napadali in to radi Rieglerjevega predloga glede čašniškega kolka. Riegler je bil predlagal: l. tiskovni odsek naj v 24 urah poroča o odpravi čašniškega kolka, poročil.) naj pride na dnevni red prihodnje seje. Poslanec Dzieduszvcki se je izre kel proti predlogu, poslanec Kaiser je nasvetoval, naj pride poročilo na vrsto po ininisterskih obtožbah Daszvnski je strastno in ognjevito podajal nemSke obstruk-ci j on iste, očitajoč jirn, da kompromitirajo parlament, da delajo vladi samo usluge z 00* st.rukcijo in ji pripravljajo pot k absolutisrnu Nemci so divjali, kakor da jih D a s z y n s k i podaja z bičem. Socijalni dernokratje so se nemškemu navalu odločno uprli, nastal je silen hrup, poslanci so že dvigali pesti zlasti mej socijalistom Schramelom in Wolfora bi bilo skoraj prišlo do pretepa Schonerer je zahteval, naj bo jutri aeja in je imenoval časniški kolek lapalijo. K a i ser je kričal, da so Nemci zatirani Prejšnji burni prizori so se ponovili, ko je Berner nadaljeval v smislu Daszvnskega. G ros s je dejal, da je Nemcem prva stvar boj proti Slovanom. Ko so še govorili Tiirk, Stojalowski in Daszvn-s k i , katerega je predsednik poklical k redu, ker se je o cesarski sankciji za konov nespodobno izrazil, se je začelo gla sovanje ŠchOnererjev predlog je bil odklonjen. Tudi prvi del Rieglerjevega predloga je bil odklonjen, na kar je predsednik izjavil, da je drugi del vsled tega obsoleten. To je provzročilo velik hrup mej socijalisti. Slov. kršč.-narodna zveza. Dunaj 19. januvarja. „Slovanska krščansko narodna zveza" ima danes zve čer sejo, v kateri bode nadaljevala razpravo o političnem položaju. Položaj. Dunaj 19. januvarja. „N ar. Listy poročajo, da hoče vlada, naj se na vsak način poskusi, doseči parlamentarno rešitev zakona o rekrutih. Vlada upa še vedno, da bodo Nemci odnehali od obstrukcije. Ako se to ne zgodi, potem bo konec zasedanju a tudi v dobi vladanja brez parlamenta ne misli vlada odnehati od stališča pravičnosti napram vsem narodom. Avdijence. Dunaj 19. januvarja. Cesar je danes sprejel v avdijenci predsednika gospodske zbornice, kneza Windischgratza, in bivšega niinisterskega predsednika, grofa Kazmirja Badenija. Skupne nemške zahteve. Dunaj 19. januvarja. Načelniki nem Ških klubov so končali svoja posvetovanja glede skupnih narodnih in jezikovnih ter jatev nemškega naroda v Avstriji. Doseglo se je v nekaterih točkah porazumljenje Dunaj 19.januvarja. Nemškoliberalni veleposestniki in členi nemške napredne stranke so imeli danes posvetovanje, pri katerem so odobrili vse točke, iz katerih naj bo sestavljen skupni nemški program. Dunaj 19. januvarja. Grof Sttirgk izjavlja, da ni on sprožil misli, naj se for mul i raj o vsem Nemcem skupne narodne in jezikovne zahteve. Služabniške plače. Dunaj 19. januvarja. V današnji seji je budgetna komisija gospodske zbornice po neki izjavi finančnega ministra Kaizla skle nila, predrugačiti sklep poslanske zbornice glede služabniških plač in črtati določbo glede termina, od kdaj naj zakon velja. Ker ni dvoma, da plenum tej premembi pritrdi, pride zakon še jedenkrat pred poslansko sbornioo, Falkenhavn. Dunaj 19. januvarja Danes ob 10 uri dopoludne je bila maša-zadušniea za umrlega grofa Falkenhayna Maš., ja daroval opat Treuinfels Prisostvovali so ji ministerski predsednik gruf Thun, vsi minUtri in kaciq 150 poslancev desnice. Ogerska krizs. Budimpešta 19. januvarja. Listi poročajo, da se je položaj zopet poostril, ker pogajanja vlade z opozicijo nikakor ne tečejo gfaarlko in se lahko zgodi, da se aploh pretrgajo in da as sečne iz nova boj Vlada zahteva, naj [.ostane Perczel predsednik, naj se dovoli zakon o rekrutih, naj se odobri nago Iba s H rvatsko naj se dovoli budgetni provizorij in zagotovi rešitev provizorija do 1. aprila, naj se dovoli polletni nagodbeni provizorij in naj opozicija ne nasprotuje obnovitvi carinske in trgovinske nagodbe s Cislitvansko za čas do 1. 1907 ali če to ne gre do 1. 1903., ko po-tečejo trgovinske pogodbe z drugimi državami, tudi če se nagodba v Ctslitvanski uveljavi s ^ 14 Vlada je tudi predložila načrt premembi državnozborskega opravilnika, ki je nekak prevod lex Falkenhavn ter določa tudi kloturo Ako se opozicija uda, hoče BanfTy odstopiti in se zaveže vlada, da uvede kurijalna sodišča za volitvene zadeve. Budimpešta 19 januvarja Dele-gatje opozicijonalnih strank so se danes dopoldne sešli na posvetovanje o vladnih propozicijah Bili so jako različnega mnenja. Poklicali so po daljšem posvetovanji Szila-gyija, kateremu so naznanili svoje pomisleke. Szllagvi je obljubil, da bode posredoval pri dissidentih in da naznani potem njih mnenje opoziciji. Afera Dreyfus. Pariz 10. januvarja. Esterhazy, kateremu je vlada zagotovila svoboden prihod in odhod, je prišel danes sem, da bo zaslišan v aferi Drevfus. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje ) nDa, gospod predsednik, da!" spregovoril je potem „Res je' Kaznovan sem. A vedel ni o tem nihče nego — nego tožitelj, kateremu sem to nekoč zaupal. In malo-vre . . — umolknil je na ostri pogled predsednikov — „dosegel je svoj namen, da bo stvar zdaj zopet pogreta in razglašena! Da pa odvetnik to podpira —" Predsednik mu seže v besedo: „Ni-mate pravice, tako govoriti. Samo moja pravica bi bila tu vprašati, ali je bilo razodetje gospoda odvetnika v presojo tega slučaja neobhodno potrebno ali samo namenu primerno." Nihče ni cenil tega lepega dokaz stroge nepristranosti, vsakdo je mislil le na zadnje odvetnikove in obtoženčeve besede. Tudi ni nihče zapazil, kako je mladi elegantni mož v prostoru za poslušalce hipoma pre-bledel, padel nazaj na klop, se prijel za čelo, po katerem (je tekel pot. potem težavno vstal in izginil. Samo predsednik je vse to videl in se prestrašil, a premagal se je in hitro postal zopet miren. Šele ko je bila sodba izrečena in v oni kratki, razločni obliki dokazana, ki je bila staremu Broos\vinu prirojena, vstal je ter hitel skozi vrata, kjer je videl mladega gospoda izginiti. „Kaj se Ti je primerilo?" vprašal je s prijaznim sočutjem mladega gospoda, svojega zeta, ki se je mej tem Časom zopet pomiril. „0, je že zopet dobro," se je nasmehnil oni, še vodno malo medel. „Kako je pa to prišlo, moj sin?" iz-praševal je Broos\vin. „Menda pa vender nisi danes na bolniški postelji —■ Mladi gospod je odkimal tiho. Globoko je vzdihnil ter s šepečem glasom vprašal: „Je-li obsojen, oče?" .Kdo?" odgovoril je sodnik, z nova prestrašen. ,,Obtoženec — ali je obsojen?" „Seveda, to se je moralo zgoditi. Tožitelj je popolnoma neomadeževan, a obtoženec že enkrat kaznovan, zategadelj sem bil primoran ga obsoditi, akoravno sem to storil s teškim srcem. A Ti hočeš očitno spraviti pogovor na drug predmet; povej mi vender, kaj pa je bilo s Teboj ?" ,0 nič — malo se mi je začelo v glavi vrteti, druzega nič!" „A kako je to mogoče? Ali si ae kaj razburil ?* (Daljo prih.) Bratje Sokoli! P.spisani >lni>: v.'ni ođboi sklenil je v svoji seji dne 18. t. m., da bodi druStvena telovadnica od danes do ponedeljka dne 2 3. prosinca t. 1. 8. ure /večer zaprta Na ponedeljek 8& t m. Ob 8 uri zvečer vabi odbor vse brate t.doval-v in druge brate Člene, ki imajo veselje do telovadbe, v društveno telovadnico na razgovor. Pri tej priliki predstavil bode odbor bratom členom novoimenovanoga načelnika, p ImnVlmka in pred'elovadee. katerim se bode imel glede telovadnih zadev vsak brez izjeme pokoriti. V Ljubljani, 19. prosinca 1899. Za odbor telovadnega društva „Sokolu : Dr. Ivan Tavčar, Josip Nolli, t. č. starosta. t & tajnik. Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Ant>na .lamnika posestvo vlož. stev BO, B87 in 544, kat- obe ,J, "Starelost. V hiralnici: Dne 17 januvarja. Neža Teče, gostija, 70 let. ostareloat. Diaz^a-jslca. borza dm: 19. januvarja 1SD9 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 808*9 m. Stanje ■ Čas opa- baro- I > zovanja metra S g Vet ovi IH 9 zvečer 7383 10 sr. jvzhod oblačno 3 ■ 19. 7 zjutraj 740 2 —0 7 si. svzliod megla _ , 2. popol. 740 0 86 si.svshođl jasno o Srednja včerajšnja temperatura 1(3°, nor-inale: —2 4°. Tržne cene ie 18. jam v Ljubljani ivarja lH'.r.t. _". ki | kr Plenica .... htl. lo 1 Špeh povojen kgr. - 70 Rž....... Surovo maalo .. - 85 .l.-einen . . . 8 — Jajce, jedno .... — 3 Oves...... 6 Bo Mleko, liter .... — 8 Ajda...... - 8 50 (h .veje meso, kgr. — 64 9 - Telečje 60 Koruza . . . . 6 50 Svinjsko „ „ 58 Krompir . • . O _ Koštrun. „ „ — 36 Lef*a...... 12 — — "i | Grali..... 10 — Golob........ 18 Fižol...... 10 — Seno . . 100 ko. i 78 Masi"..... kgr- 06 Slama ... 1 7' 1 — 70 Drva. trda. G m. 6 t. Speh fri.šen . n -60 Drva. mehka C >» | 60] ie:a & IH42 m I I Ljubljana, Frančiškanske u! ce 4. | ika mojstra o, kr dri. in e. kr. priv. Sa /i-leztllce. "S Ustanovljeno Brata Eber moj al m jllŽIH Slikarja napisov. H Stavbfnska in pohištvena pleskarja. I I Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev g na drobno in nit «l ■ -1»•■ i ■ • jI Velika lzblrka dr. Sohoerfeld-O7ib lzT7 v tubah za akad. slikarje. | ^Zaloga iS vsakovrstni :. ćopićev za pleikarje aH- {§] karje In zidarje, atedilnega mašila za [S hrastove pode, karbollneja Itd. Pustimo j.iipoiofava si. obcittSt u najnovej'«>. iS cajboljSe m nepreoanljito sredstvo ra likanje gl .ciah tal {>■ l>r v srebrn 101 30 „ Avstri]ska zlata renta 120 • Avstrijska kronaks raarta r„. . 101 70 ' Opanka zlata renta 4*/0. . . . 119 # 70 „ rska kr-nska renta 4" 0 . . 97 • 90 t \v-o-. ogerske bančne delnice 9;w kreditne delnice....... no 10 . 12i» _ 45 . Ntaafltd drl bankovci aa 100 mark 58 ■ •*•/.. 11 _ 7» i 2o frankov......... 9 ll to« , B Italijanski bankovci..... 44 IT1 ., , G kr. cekini........ i 00 „ Mesečna soba meblovana ali nemeblovana, odda se takoj. rw~«D Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Gostilna v Ljubljani odda se na račun solidnemu in kavcije zmožnemu gostilničarju. Pojasnila: Rimska cesta štev. 15, I. nadstropje. (108 I) Ces. kr. avstrijske * Popravila zanesljivo, točno In ceno I 8 državne železnice. Izvod iz voznegii reda veljaven od dne 1. oktobra 1898. Ista. Odhod Is Ljubljane juž. kol, Fro«a čea Trbiž. Ob l-J nri n m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Pjubno; tez Sel'.thal Ausse, Solnograd; čez Klein ReHing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vhik v Trbiž. Pontabel. Beljak, ChIov^c, Frau-zenstebte Ljubm. Dunaj; č< z Selzthal v So 1 no g rad ; cez Amstettp i na D.maj. — Ob II. uri BO m. dopoldne osobni vlak v Trb:Ž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Pucaj — Ot 4. uri 8 m povoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; rez Selzthal v Solno^rad, Lend-G stein. Zeli ob iezeru. I m •most, Bregenc Cur ti. Oenev.», Pariz, Cez Kloin Reifl mu v Steyr, Line, Bud.-j»-vice, Pl/enj Marijin« vare. Heb, FranoOTS vare, Karlove vare, PrsgO, Lipsko. Dunaj via Amstittei. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Mešani vlaki: Ob K uri 15 na. zjutraj, ul> 1 i. ari bt m. popoludne, ob rt uri 80 uj zvečer. — Prihod v LJubljano j k. Proga ls Trbiia. Ob 5. uri 40. m. zjutraj .-s ion vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipikega, Pra^e F.anco»ih varov, Karlovih varov. Hcbi Maminih varov, PLnja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Aus-eea, Ljnbua, Celovca, Be-ljhka, Franzensfeste. Ob 11, uri 1" m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja Budajevio, Solno^rada Linca. St<>yra. Pariza Gei.eve, Cm iha, Bregenra, Ino-mosta Zella ob jezeru, I^end Gasteina. [Jtibna, Celovca, I^inca. Ponrabla — Ob 4. uri ^7 m. popoludne osobni vlat z Dunaja. Ljnbua, Sel/thala. Beljaka. Celovca. Franzensfeste. Pontahla. — Ob 9. uri 6 m. e-č r ose brn vlak z Dunaja, Ljnbua, Beljaka, Celovca, Pontabl i - Proga ls Novega mesta in Kočevja Mešam vlaki: Ob M. u i IV m. zjutraj, ob 2. uri H'i m popoludne in ob H uri 86 m zvečer. — Odhod U LJubljane d k v Kamnik. Ob 7 ari 2'i m. zjutraj, ob 2. uri fi m. popoludne. ob H ari 50 m — Prihod v LJubljano «1 k. iz Kamnika. Ob *i. uri *»0" m. ijutraj, ob II. 8 m. dopoludne, ob 0. uri in m. (1) Pred škofijo, poleg mestne hiše. taoMoafoaaoaaoaaoatoN ~ sprejme takoj T. O. Praunseiss špecerijska in delikatesna trgovina na Mestnem trgu v Ljubljani. (100—2) St 40 2» 19 (tki 3) Prodaja smeti! Mestni magistrat, ljubljanski prodaja smeti, ki so nakopičene na senožeti pod Tivolijem, ob Dolenjski cesti pod zelenim hribom in ob Kravji poti v Trnovem. Pogoji prodaje izvedd se pri mestnem komisarijatu ob navadnih uradnih urah Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 17. januvarja 1899. Odlikovan na razstavah: Velike Melirice. Holeaov, Prostejev, Prerovo, Tišimv. Humpolc. Potrebna in koristna darila za vsako priliko? Oeikl krščanski speoljalal sarod sa platno! Mv«|i k evw|las)! Viljem V. Vejman \ izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga v Prostejevem na Moravi priporoča laata« IUiil«e ladelke mm roka po zmernih cenah in oajbo'jsi kakovosti : cel«s>latit«>no douiaee I u boleuo platao vseh Sirokoati in tinosti, plNtno aa |ililii«> do 'H cm., danaaale i gradle, namizne prte in blago, obrisace, servij^te, bele in barvane za S, 12 in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kaiief.s. lobca, bele in barvane, platnene pavolnata in svilnate, inlet en, z dobrimi priporočili )n točno pisavo, ao aprojme pod ufjodnimi pogoji. — Natančne ponudbu a priložen, sliko sprejema upravništvo .Slov. Narodi-pod naslovom: ,,Naprej". (101 i Išče se najbolji izvor za nakupovanje kav*, ftajs, rama ls konjaka I Nepotrebno iskati! (21 i Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago uapoaredno ia prakmorakih dežel ter prodajata 1 kilo fine kave (Hantoa Fnme po . . . gld. 1 1 steklenica priatnegs Jamaika rama . . „ 050 1 deka pristnega Pecco 8onchong osja . . „ OOfi l pnlica prave anglelke carake melenie „ 0 f* 1 steklenica priatnega finega konjaka „ 140 WtT Bres tekate osi 'Oasj Tovarna na Štajerskem ieče spretnega, zanesljivega, za reprezentacijo sp sobnega slovenskega in nemškega jezika zmožnega, kol pomožno moč za komptoar. Računski podčastnik irna prednost. — Ponudbe, ako možno s priložen., fotografijo, naj se pošljejo pod „Štajersko" uprav niStvu „SIoy. Naroda". (Ki- 3) Pojasnilo. Podpisanci naznanjajo, da je stvar, o kateri se je govorilo, da smo mi v nedeljo zvečer ulomili v Korošcevo gostilno v Cerkvenih ulicah, neresnična. Mi smo se le šalili, in kakor je navada, da se iz komarja slon napravi, je bilo tudi tako tukaj. Ker amo stvar poravnali, ni o kaki tatvini niti flo^ora. {m Drnovšek Karel. Novak Fran. Avgust Stresen. Kožuhovino kakor: čepice, mufe i t. d. priporoča po najnižjih cenah J. S. BENEDIKT na Starem trgu. 3 /i« Alojzij Erjavec /zor črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni HkuSnji, kakor tudi po dovrfienem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-giCnega obrtnega muzeja na Dunaja mi je mogoče vstrezati vnem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voSčila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. p Mer« st ilirmijujijo. — Viianjim naročilom naj le priden« iiortc. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice it. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji coni. Palice za okna od M> kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld 2f> kr., 18 ew debelo 1 gld. 60 kr., noge za omare od B do 5 k r. — V zalogi ima tudi razne cigarnlke in zdravstvene pipe do najfinejšo vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 8 MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi priporoča v Ljubljani. Glavni trg štev. 17. ES* s Skladišče za modno blago, pozamentrlja, trakove, Sipke,svileno blago, perilo, klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. HENRIK KENDA Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik. Olavna trgovina: Stari trg št 21. Podružnica: Vegove ulice št. 12. Tu bo dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zvriebak). V svojih slaščičarni c a h po nt režam točno z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter ■ Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in savltke • smstsno napolnjena. 3 3 iMiHiiiimiin fVl Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Uiatnina in tisk .Narodne Tiskarne11. 33 R2D