h • \jii velo plao; 3t «> mii' jrcti« »e f« is a1 t. Al og» g . inti Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians Vol. 95 __ No 28 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22, 1993 ISSN Number: 0164-680X 50C jivo ib» Song of birth: Peca visits United States 11 the foothills of the moun ns. valleys and plains of th< i* rovince of Carinthia, Austria * ,sts the cradle and birth ol ,, - me eiauic anu oirm Oi iiifi (•e Slovenian people and na °n whereby over 1,225 year; Stfj . _ uvci 1,Z,Z,J year: 8o the Christian faith was ac gfjl me and woven into th< /(A rj I1- °f the then developint W- * - f, venian culture. It is thi: 1 . lh and heritage that wil tlfl auu ucilliisc mat wit s 11 the shores of the Unitec J A,?tes from July 28 thri A, iJiiS1,12 when the Sloveniar J d Sln8ing group Peca wil K th! Jlve Clties in the USA foi f he first time. ^embers of Peca are frorr ^ i thp “uers or Peca are trot I1 i js • ^‘fiage of Globasnica tha 1 *0 I**' ^habited by 1,700 person: tyL ----J — ,__ the Slovenian cultun 1 aliv an8ua8e have remainec f’ aliv '6uage nave remainec (j. e despite centuries of eithei ct cir indirect forcec assi':, or indirect tor ly /‘•‘ation. Separated by 0 to 15 miles from th on [w. nines nuni in ly of Austria and the new $lovto.rmed Republic o as pt'a, organizations sue iv0r,eca exist through a nei With anc* ci°se cooperatio 0rBa Slovenian Culture Cfi!Zation (SKD> or th fi?” Cultural Allianc ■j., > in Carinthia. curree in Globasnica i annjv y celehrating its 90tl spUr ^ary. This observanc thath.® tour to the us^ (> Win e8lns in Indianapolis am i*ittskC°ntinue to Cleveland it “H*. Washington, DC City c°nclude in New Yorl feHiaLa ponsists of 47 male/ 'etp i" insists ot 47 male/ s'n8ers of whom 38 wil 4 < ^ tr’p t0 the Unitec I VP; " addition, 14 folklor, a- Cers will ------------- jl Js wen 'Vil1 accompany then , ^‘niste^f Dr‘ Peter Vence’j 'nistfr e--- ^ cnecij Ut^ °r Slovenians living ^0veri;e the Republic ~ gveni rvcpuonc o ^est 05' ^r. Vencelj is th< and wiii have th. .0 m« Wi„ a8ani»a,-lnd‘viduais anc p varipH°ns that compos. o0lhniii„' ^lnerican Sloveniar % Cities in northeas '^ieve^Ca ^d Hoc Committe. and) consists o volunteers from the following organizations: St. Mary and St. Vitus parishes, American Mutual Life Association, American Slovenian Catholic Union, Fantje na Vasi, Korotan, Slovenian American Council, Slovenska Pristava and Slovenian Women’s Union. Governor Voinovich recalls fond memories of Slovenia visit Dr. Ernest Petrič Ambassador Republic of Slovenia 1300 19th St., NW, Suite 410 Washington, DC 20036 Dear Ambassador Petrič: It gives me great pleasure, and it is a sincere honor for Janet and me to extend our warmest greetings to you and all of your staff at the Slovenian Embassy on the occasion of the celebration of National Day of the Republic of Slovenia on June 24, The people and the government of the Republic of Slovenia should be proud of their accomplishments over the past two years since the successful stand for personal liberty and independence. I, along with the Slovenian-American community in the State of Ohio, welcome the Republic of Slovenia into the fellowship of free nations. We extend our best wishes for continued determination and strength in rebuilding the foundations of a strong democracy and a free market-oriented economy. Our recent visit to Slovenia during the latter part of my Eastern and Central European Business Mission was truly most enjoyable. The warm hospitality of the people of Slovenia, and especially the personal support of President Kučan, Prime Minister Drnovšek, and Foreign Minister Peterle during our stay, was very much appreciated. As you know, Janet and I spent a few extra personal days in Slovenia to meet with family members and enjoy the majesty of Slovenia. We have many fond memories of our all-too-short stay. I would like to especially thank you, Mr. Ambassador, and your staff for your personal efforts to make our visit to Slovenia so enjoyable. Congratulations once again on this auspicious occasion. Please do not hesitate to contact me or my Special Assistant for Multicultural Affairs, Mr. August Pust, in Columbus at 614-644-0896 if we may ever be of any assistance to you. Čestitke — na svidenje! George V. Voinovich Governor Illinois governor salutes Slovenians As Governor of the State of Illinois, I would like to extend greetings to everyone gathered for the opening of the Slovene American Cultural Display at the James R. Thompson Center, 100 West Randolph, Concourse Level, from July 12-23, 1993. It is truly an honor to recognize the Slovenian American community for the many contributions it has made to Illinois. This exhibit, sponsored by the Slovene Cultural Center, will provide Illinoisans and visitors to Illinois with an opportunity to learn more about Slovenia’s rich cultural heritage. The acquired knowledge and awareness will benefit all citizens in many ways. Please accept my best wishes on this special occasion. Jim Edgar Governor Klepec retirement ‘shocks’ polka field aficionados by Tony Petkovšek Tony Klepec, the Polka Hall of Fame Band of the Year, shocked the polka community with his untimely announcement of his retirement from the polka business. It seems an auto accident he had leaving the Hofbrau Haus in Cleveland on June 19 forced his decision. He had some minor injuries but felt-it was kind of an awakening for him. On June 12 the Klepec band marked 14 years in business and Klepec admitted he was seriously thinking about retiring when he hit his 15th anniversary next year. Without warning the Girard, Ohio bandleader announced he was retiring and cancelled all of his 97 bookings effective immediately. The native born Slovenian had a very unique Alpine style with button accordion which really developed into what it is today. His twin sons, who are still attending college, plus a daughter, who recently moved to Florida, appeared with the group making it a family ensemble — one that will be almost impossible to duplicate. Other Cleveland musicians who appeared with Klepec were Norm Kobal, who now has become Vadnal’s sax player, and bassist Mark Habat. Besides being voted as the Band of the Year by the American Slovenian Polka Foundation, the Klepec Band also had the most popular album cassette “As I Remember Slovenia.” Anton Petkovšek Sr. Memorial Raises $3,500 The passing of my dad on March 2 brought about an unprecedented amount of donations to the American Slovenian Polka Foundation. Some $3,500 was donated in his memory by over 150 organizations, businesses and individuals. He had been an original “Founder and Lifetime” member of the organization which supports the Polka Hall of Fame in Euclid. Donation envelopes are now available at the Hall at 291 E. 222 St., Euclid, OH 44123 or call 261-3263 (FAME). The “In Memoriam” pledges become a lasting tribute especially for someone who was involved or who enjoyed the Cleveland-style of polka music. Thanksgiving Party The complete brochure detailing all plans for the 1993 Thanksgiving polka weekend in downtown Cleveland at the Marriott Hotel featuring 15 bands is now available. Call Joey Tomsick or myself at (216) 692-100 or (800) 800-5981 for a copy which is available at our studio-office at Kollander Travel, 971 E. 185 St. Traveling to Slovenia On July 27 Cecilia Dolgan takes her Slovenian Junior Chorus on a Concert Tour to the new and independent Republic of Slovenia. She was also featured recently as the “Grand Dame” of the national SNPJ Slovenefest in Enon Valley. The Slovenian National Benefit Society recently completed their successful tour of Slovenia with about 150 members from various parts of the U.S. President Milan Kucan of Slovenia personally greeted each and every member of the SNPJ entourage. Also off for Slovenia is a combined group of Richie Vadnal followers and Frank Tomsic of Colorado. Altogether Kollander Travel reports several hundred people are visiting beautiful Slovenia this summer. Other major tours this fall include the Lipa Park Button Box Club of St. Catharine’s, Ontario and the Adam Bar-thalt Orchestra of New York, both going to Europe. Meanwhile Joe Fedorchak has an “Aca-polka Tour” to Mexico on October 16 and the Stan Mejac Orchestra featuring Duke Marsic and Tony Klepec go on a Carribean Cruise “Alpine Echoes at Sea” on that same date. Akron Salutes John Vadnal Cleveland’s all-time polka king was saluted in June by the German American Club in Akron with some 300 people in attendance including wife Alice and sister Valerie Fortuna plus brothers Tony and Frank. The seventy-one year old maestro was elated by all of the Akron accolades. He was previously enshrined into the Polka Halls of Fame in Chicago and Cleveland. The Center for New Television in Chicago reports good response to its appeal for support of the documentary on Frankie Yankovic which is scheduled to get off the ground early next year. For more information on this Public Television project you can write Tom Ciesielka at 736 W. California Terrace, Chicago, IL 60657. Alice Kuhar of WELW-WCPN radio fame says: “You can hum a polka, but you can’t hum heavy metal.” AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22, 1993 Presentation of Slovenian flag to John F. Kennedy Center for Arts Remarks by Vladimir N. Pregelj, President, Slovenian Herigate Committee of Metropolitan Washington DC Only two years ago on this very date — June 25, 1991 — The Slovenians, by declaring their political independence as a sovereign people, created a new, if rather small nation, the Republic of Slovenia. Yet, although a newcomer to the nations with international political identity, Slovenia has existed for centuries as a distinct ethnic and cultural entity, marked by a language of its own, by a national consciousness and by a lively and creative cultural life, in which performing arts have held an honorable and enduring place. This tradition can even be documented as far back as the end of the 10th Century, when the earliest extant writing in the Slovenian language was created, which, in a manner of speaking, can be considered a document of a performing art: a sermon on sin, repentance and salvation, quite dramatic in its text as it must have been on delivery. Drama as an express form of art in Slovenia, however, began in the 17th Century with religious plays, followed in the late 18th Century by secular theater, which today is represented by playwrights of international stature, such as Drago Jančar or Dušan Jovanovič, whose plays have been translated into several languages and performed abroad, including in Washington. It has been said that it takes only three Slovenians to form a choir, and, indeed, group singing has always been a hallmark of Slovenian folk culture and social life as well as artistic performance, with songs of every kind and mood, and for every occasion, and various Slovenian singing groups, large and small, have gained international fame, among them the Slovene Octet, which has performed in places from Chicago to China. Slovenian soloists have held places of honor on international stages: Anton Demota, long-time principal tenor of the Vienna State Opera; Zinka Milanov, a leading soprano of the New York Metropolitan affirmation of Slovenia’s recently gained independence, but even more as a symbol of Sjoivqnia;,as,a''na'tian of people with-a centuries-long tradition ffi thd peffofihing arts. < r,fU<*?0Ut t^C tOUr’ WC Were eP in the dark” from stop Of m0P.' A1SO’ agail1 t0 thC beSt tim* ^ ^nowlcdge, for the first nemi WC had a driver of the Wa. er ,sex- 1 must say that it hear 6 u- rumors you usually tv”, thls young lady did an tonv aCnt job of keeping the “r a secret. iTon! * Understand it, Mystery Ison,5 are never the same, or Less iStay:,ff this istrue< then |Li, “will not spoil things if Mvct y°u a httle about ‘‘Our ery Tour.” First to the ews... W rI0Ur- First to the the , y rnany> there was not iti« „USaal McDonald’s morn * Cotfee stop. Frances Kar M „ ;haD ssured us it would not W again- Great- 11 sure pissed on this trip. (•boi!,11316 to ted y°u too much L Ut nilr )0Ut ;a 0ur mystery tour ;0-you just might be goto, 8 id lt0 ■'v'u inigm oe go-! "aMystery Tour... and it id CtkU d be similar to ours... to "at would spoil it for ^nv second thought, I will bnc y°u an insight regarding k„ * 0ur stops since it in-fie j me> taking me back to Lthays of my starry eyed If tj, ’ the legendary days Lk west; to the days of nth ^S’ fndians and buffalo. Vf )Vay’ did y°u know that Nf °” is n°t the correct the large animals that VV tbe wide open prairie? tr*P wc learned that the ^|(^f name is “Bison.” rCit0° 0ld t0 learn)- Of \ 1 will always remember ^dj38 buffalo, just as the ^Jn the song, “where the lO >0| buffalo roam, etc.” Oh yes, I haven’t told you anything about this stop, right? It was a BISON FARM, Whitefeather Farm. Out West no doubt, it would be called a “ranch.” At this ranch... I mean farm, they breed real live bison, the kind that we read about in western stories, or saw in movies of the West. And they are HUGE. And we were informed they are native to Ohio. Hard to believe. Believe it or not, but at this point I took a breather to do a little reading, and surprise, the June 27th issue of the P/ain Dealer Magazine had a feature on Where The Buffalo Roam by Laura Taxel. Yes, it was the same Whitefeather Farm. Have you made plans to attend the Federation of Pensioner Clubs Annual Picnic and Dinner yet? Have you purchased your dinner tickets yet? If not, what are you waiting for? And if you are from the St. Clair area, or points East, have you considered going by bus, the relaxing, carefree way? To charter a bus, we need to know NOW. Of course if enough do not respond, there will be no bus. So get on the phone and call me at 391-9761 now. May I remind you This Picnic Is Open To ALL, Not Only to Pensioners. All Are Welcome. Come, Relax and Enjoy a Day in the Country. “No news is good news.” We have all heard that expression some time or other. If that is true, then we would . Never hear any good news. Wouldn’t that be sad? I am sure that good news is always welcome to someone. I recently read of some good news that should be of interest to many, and in particular to the residents of the St. Clair community. The article appeared -^pcirtments Take a Closer Look at Euclid’s Finest Senior Residence • Scheduled Transportation • All Electric Kitchens • Walk In Closet • Full Carpeting • Housekeeping • 24 Hour Security • Activity Room with Bacci/Balinca Court and Swim SPA/JACUZZI For Information call Florence Ross, Manager — or Nancy Ramey, Asst. Mgr. 4 Gateway Drive Euclid, Ohio 44119 (216) 383-1459 Hickman & sons funeral home ® Euclid Ave. 481-5277 en Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio in the June 14th issue of the Plain Dealer, and the heading read, “Fuduric to sign with Tigers today.” Some 40 years ago a young chap by the name of John Fuduric lived in our St. Clair community. He married a young lady from our area and later moved to a nearby community. A son born to them went to school, participated in sports, and did exceptionally well in baseball. As the news article states, his performance impressed the American League team the Detroit Tigers and he was signed to a contract with the team. Good news! A young man has made good. But why is this of interest to a Pensioners column? It happens that our member Bertha Vidmar is a thrilled and proud grandmother of this young man. We the members of the St. Clair Club join her in this “Good News” of hers. If you enjoyed the above, I have another one to tell, but I believe that I had better hold it for my next report. Still missing at our meetings due to illness are Joanna Lescar, Maria Zupan, and Stella Strauss. Some recovery takes longer than anticipated. Our thoughts, prayers, and wishes are with all of our ailing members. To that list we add the name of Margaret Kaus. A touch of pneumonia and a fall has temporarily put her out of commission. Cur- rently she is a patient at LakeWest Hospital, 36000 Euclid Avenue, Willoughby, OH 44094. Remember her with a get-well card. We regret to inform you of the death of the above mentioned member Maria Zupan. We extend our condolences to her family and relatives. Date to remember: Federation of Pensioners Picnic on Thursday, August 12th at the SNPJ Picnic Grounds in Kirtland. All Are Invited. Get your tickets for the Picnic Dinner from members of the Clubs, or call me at 0 391-9761. 6 Also if you would like to go > to the picnic by bus, CALL ME NOW, Please. After 20 years of volunteer service at the St. Vitus School cafeteria, and with 19 years as chairperson of the volunteers, Lena Siewiorek was honored in recognition of her faithful and dedicated service. We of the Pensioners Club in recognition of your dedicated . service to the school and students, extend congratulations —Stanley J. Frank Holmes Ave. Pensioners News... On Wednesday, June 9 the meeting was called to order at 12:30 p.m. by President John Habat. In attendance were 154 members. After minutes and reports were given, our speaker was Lorrie Helden from AAA’s safety department. Final plans were made for our annual picnic on Wednesday, July 14 at KSKJ picnic grounds. Many thanks to Antonette for attending various meetings and bringing us up to date about what is going on in the neighborhood. For chuck-holes to be repaired call 664-2150. Donations are still needed to pay for the padded chairs for the Slovenian Home on Holmes Avenue. Any donation will be appreciated. We have passed the half-way mark. Trips planned are to Buffalo on Aug. 19, a September trip to Amish country, and in October to Ashtabula. Get well wishes to all our sick members, especially to John Jackson. Our prayers are with you. Condolences to the family of Helen Erzen who passed away. The Federation of Senior Citizens will have a picnic and dinner on Thursday, August 12 at the SNPJ Farm. Dinner served from 1 to 3 p.m. Julie Zalar will do the cooking. Music after by Lenny Andelexler Orchestra. Keep in mind August 29 when the Collinwood Slovenian Home will be having its Homecoming Day. —Ann Stefančič MERIDTA EUCLID HOSPITAL General Information: 531-9000 Emergency Dept. (24 hrs.): 692-8650 Patient Information: 692-8600 ASK-A-NURSE: 1-800-826-6611 18901 Lake Shore Boulevard Euclid, Ohio 44119-1090 ThruCare 692-8640 MONDAY-FRIDAY 9 a.m.-11 p.m, SATURDAY-SUNDAY 9 a.m. - 6 p.m. For colds, allergies, sprains or any minor illness or injury, visit the physicians at ThruCare, conveniently located in Meridia Euclid Hospital’s Emergency Department. RIŠKA DOMOVINA, JULY 22 1 993 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22, 1993 4 Death Notices LOUIS E. KAMNIKAR For nearly 70 years Louis E. Kamnikar’s name was synonymous with Slovenian pride in Lorain. In 1979, he and his wife, Elizabeth, rode atop a float in the Lorain International Festival parade representing a typical Slovenian couple. In many ways, that image was based in truth. He was born in Ljubljana, Slovenia. Mr. Kamnikar came to the United States in 1913 at age 19 to join his older brother who had emigrated earlier. He settled in a Slovenian community in West Aliquippa, Pa., and went to work in the mills of Jones & Laughlin Steel Co. There he became reacquainted with his future wife who had lived down the road from him in their homeland of Slovenia. They fell in love and were married 72 years ago. In 1926, along with numerous other Slovenian steelworkers, Mr. Kamnikar was transferred to Lorain to work at National Tube Co. Immediately he became involved in Slovenian events. He became an active member of the Slovenian National Home and from 1929 until 1931 managed the Lorain Slovenian Club, one of 10 clubs that make up the Federation of Slovenian National Homes. It was a center where Slovenian immigrants could get together for the social functions that kept their culture alive and enjoy the camaraderie of their peers. Since Slovenian immigrants generally were relegated to jobs as coal miners or steelworkers, they were considered bad risks by life insurance companies in those days. Realizing that they would have to band together and take care of themselves, Mr. Kamnikar and a handful of other Slovenians started Slovenian National Benefit Society Lodge 17 to obtain insurance, financial assistance and moral support for the ethnic community Mr. Kamnikar served as the society’s president from 1947 until 1980, treasurer from 1961 until 1972 and recording secretary from 1973 until 1980. “When his health started to fail, he had to drop out of a leadership position,” said Adolph Ravnikar, a lodge official. Mr. Kamnikar died at his home in Lorain June 30, nine days after his 99th birthday. “He supported anything that stood for Slovenian heritage,” Ravnikar said. “My main contact with him was through the lodge and his belief in frater-nalism.” To Mr. Kamnikar, frater-nalism meant that Slovenians had to look out for one another. He exemplified that notion by helping community members during any family or financial crisis, acting as counselor, financial adviser and, in some cases, pallbearer. For 25 years he served as recording secretary for American Slovenian Society Lodge 21 (now American Mutual Life Association), of which he was a member since 1928. He belonged to SS. Cyril and Methodius Slovenian Catholic Church in Lorain. In 1986, Mr. Kamnikar was named Slovenian Man of the Year by the Lorain Slovenian Club, receiving a plaque and proclamations from the mayors of Lorain and Cleveland. “He was named Man of the Year because, in his younger days, he did a lot for the club,” said Helen Sekular, whose family has been involved with the club for three generations. “When they started building that place on 31st and Pearl Ave., nobody had any money. They had all kinds of dances, concerts and things. That’s how they raised money to keep the club going.” Mr. Kamnikar always worked on those projects. “He was definitely a hard worker,” Ravnikar said. “No matter whether he was working in Slovenian nationality activities, at the steel mill, for his family or at home gardening. He wasn’t a gadabout. He was a homebody. He took care of his property and his family.” Mr. Kamnikar retired from U.S. Steel Corp. in 1962. Besides his wife, surviving are sons, Louis Jr. and Kenneth J., both of Lorain, and James F. of Amherst; eight grandchildren, and four greatgrandchildren. Services were at SS. Cyril and Methodius Slovenian Catholic Church, 1705 E. 31st St., Lorain, Ohio. FRANK J. SUHADOLNIK Frank J. Suhadolnik worked for Rich man Bros, stores for 47 years. He started out making the clothes and moved up to become a presser. He later became a salesman at the company’s E. 9th and Euclid Ave. store and worked his way up to assistant manager. He retired about 10 years ago. He was a member of St. Vitus Catholic Church in Cleveland and loved going to Thistledown to watch the races. He lived in Euclid the last 10 years, moving from the Superior-St. Clair area of Cleveland. He v/as born in Cleveland and attended Cathedral Latin School but dropped out in the 11th grade to work. Mr. Suhadolnik, 84, died Friday at Manor Care Nursing Home. He is survived by his wife, Josephine (Sophie); son, Ronald of Euclid; a daughter, Carolyn Mahle of Euclid; seven grandchildren; and three great-grandchildren. Services were at St. Francis Catholic Church, Superior Ave. and E. 71 St. Arrangements were handled by the Zak funeral home in Cleveland. EDWARD F. EPPICK Services for Edward F. Ep-pick, 84, of Euclid, a former tavern owner and retired precision welder, were held at 10:30 a.m. Monday, July 19 at St. Christine Catholic Church, 810 E. 222nd St., Euclid. Mr. Eppick died Thursday, July 15 at home. Born Nov. 30, 1908 !n Cleveland, he lived in Euclid for the past 61 years. He was a member of Woodmen of the World and Birmingham Roller Pigeon Fanciers. He was also a banjo player in various bands. He was part-owner of John’s Cafe in Cleveland and owner of Trees Bar in Cleveland for 25 years. He was also a precision weldej for Lindsey Wire Co. in Cleveland, retiring in 1945. Survivors are his wife, Alma (Intihar); daughter, Donne Alma Benedict of Euclid; son, Edward Eppick of Columbus; six grandchildren; and seven great-grandchildren. His 10 brothers and sisters are deceased. Friends called Sunday, July 18 at Brickman and Sons Funeral Home, 21900 Euclid Ave., Euclid. Burial in Calvary Cemetery in Cleveland. MICHAEL A. SELAN Services for Michael A. Selan, 71, of Willowick, a retired service engineer, were at 10 a.m. Monday, July 19 at St. Mary Magdalene Catholic Church, 460 E. 321 St., Willowick. Mr. Selan died Thursday, July 15 at home. Born July 28, 1921, in Fly Creek, N.Y., he lived in Cleveland before moving to Willowick 29 years ago. He was a member of the American Legion Post 678 in Willowick and Eastlake. He was a service engineer for PMC Industries Inc. in Wickliffe for 32 years, retiring in 1984. Survivors are his wife, Mary Ann (Maydich); son, Robert Selan of Perry; brothers, Frank and Albin, both of Zephyrhills, Fla., Edward of Fly Creek, and five grandchildren. He was the son-in-law of Jennie Feme. Burial was in All Souls Cemetery. FRANCES TOMAZIN Frances Tomazin (nee Rotar), beloved wife of Jacob (dec.); dearest mother of Richard (wife, Joyce), Jack, and Frank (wife Sandra); grandmother of five; greatgrandmother of three. Friends were received at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., where services were held Monday, July 19 at 10 a.m. Interment at All Souls Cemetery. ROBERT C.PAPPAS Robert C. Pappas, 67, a lifetime resident of Cleveland and 34 year resident of the Collinwood area, died at his home after a long illness on Thursday, July 8. Robert was a U.S. Navy veteran of WW1I, a member of American Legion No. 7 of Wickliffe and Veterans of Foreign Wars Post 2926. He was retired from Filter Dynamics of Cleveland where he was employed as a foreman. Robert was the husband of the late Dorothy “Penny” (nee Janosky); the father of Robert, Ronald, Russell, and Susan Shaw; grandfather of 9; son of Sabina (nee Gorchik) and twin brother of Richard. Funeral services were held Monday, July 12 at St. Jerome Church. Burial was in All Souls Cemetery. Contributions to Hospice of the Western Reserve, in his memory, would be appreciated. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. RUDOLPH MASSERA Rudolph Massera, 70, died at his home in Richmond Heights on Friday, July 9th after a brief illness. Rudy was retired from TRW where he was employed as a Tool Grinder for 44 years. He was a WWII veteran serving in the U.S. Marine Corps as a corporal. He received the purple heart at the Battle of Iwo Jima. Rudy was the husband of Sophie (nee Sudar); the father of John and Rudolph Jr.; brother of Mary (Mrs. John “Whitey”) Persin. Rudy was the Chief Ranger for the Baraga Court 1317 of the Catholic Order of Foresters for 20 years. He was a member of the Veterans of Foreign Wars Post 5275 and Klub Ljubljana. Funeral services were held at St. Mary Church; Rev. Joseph Boznar officiated. Burial was in All Souls Cemetery. The family suggests memorials in his name to a charity of your choice. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. LILLIAN TIBYASH Lillian Tibyash (Stražišar), 67, died suddenly, Thursday, July 8th in the Emergency Room of Lake Hospital West. Lillian was a food service employee of Willoughby Eastlake system. She retired in 1984, after serving at the Willoughby Middle School and Junior High. She was a member of AMLA No. 45 and SNPJ No. 158 and the Waterloo Pensioners. Lillian was the beloved wife of Arthur, mother of Marcia Daniels, Patricia, and Darrell; grandmother of Erin, Derrick and Taylor, and sister of Raymond Stražišar, Mary (dec.) and Alma Kravos (dec.), and Joseph (dec.). Funeral services were held Saturday, July 10 at Immaculate Conception Church. Burial was in All Souls Cemetery. Contributions to the Heart Association or the Slovene Home for the Aged would be appreciated by the family. Zele Funeral Home. THOMAS KAPUDJA Thomas Kapudja, 75, a resident of E. 168th St. for 50 years, died at Meridia Euclid Hospital on Monday, July 12th. Tom was born in Euclid. He was a member of VFW No. 2926 for 45 years and a charter member of their bowling league. Mr. Kapudja retired in 1983 after 10 years as a welder at Form-Weld. He was a U.S. Navy veteran of WWII where he worked as a damage repair welder at Pearl Harbor. He was the husband of Ann (nee Potočnik); the father of Judy Toth; grandfather of Michael and Thomas and brother of Alice Beyers, Joanne Horvath (FI.), and the following deceased: Ann Yarlekovic, August, Kathryn Padavih, and Steven. Funeral services were Thursday, July 15 at Our Lady of Perpetual Help Church at 9:30 a.m. Burial in All Souls Cemetery. Friends were received at Zele Funeral Home, 452 E. 152nd St. on Wednesday, July 14. FRANK V. FINK Frank V. Fink, 84, of Euclid, died Friday, July 9th in Meridia Euclid Hospital. Frank was a member of Euclid Pensioners. He was retired from Chase Brass where he was employed as an inspector for 35 years. He was the husband of the late Marie (nee Mihevic) who died in 1981; the father of Geraldine Janke (FI.), and Frank Jr. He was the grandfather of five; greatgrandfather of three; and brother of Joseph, Andrew (dec.), Josephine Fink, Christine Leskovic and Frances Dlavora. Funeral services were held Tuesday, July 13 at St. Christine Church. Burial was in All Souls Cemetery. Zele Funeral Home was in charge of arrangements. MARIA ZUPAN Services of Maria “Mary” Zupan, 81, of Willowick, a former employee of Triad Metal Products homemaker, were Wednesday, July 21 at St. Mary’s Catholic Church, Holmes Ave., Cleveland. Mrs. Zupan died Saturday 'n Willowick. Born Sept. 15, 1911 h1 Stražišče pri Kranju, Slovenia, she lived in Cleveland before moving to Willowick three months ago. She was a member of KSKJ Sacred Heart of Jesus lodge No. 172, Slovenska Pristava Pensioners, St. Clair Pensioners and the Altar Society of St. Vitus. Survivors are her daughters-Mrs. Frank (Sonja) Stergar o Willowick and Mrs. Maitn (Erika) Mundey of Houston, Texas; son, Rudolph (Mariann) of Cleveland, sisters, Ivanka Kodrich 0 Willoughby Hills and Antonia Solar of Slovenia; brother Valentin Blazir of Slovenia-and grandchildren Timoth)' Jeffrey, Gregory’ Christopher, Cynthia, Mans3-Mark, Michael, Jessica, Eric3’ Monica and Edward. ,. Her husband, Ferdinan3’ sisters, Ana and Francka, and parents Valentin Blazir ^ Ivana (Ambrož) are decease • Friends called at the 2a Funeral Home, 6016 St. Cla Ave., Cleveland. Burial waS.' All Souls Cemetery 1 Chardon Township. RUDOLPH UJCICH (Rudy Vincent) Rudolph Ujcich “Rudy ^ cent” well known band lea3 ^ and vocalist passed a^ . Monday, July 19 at Garb | Manor in Painesville. _ Rudy was born in New M ico. He came to Clevelan ^ 1921 where he lived years before moving to b County 10 years ago. Rudy and his band P61!0 ed on WEWS TV’s P° 5 Varieties and the All Festival in downt a, Bl ^th a per capita in-of Ae of 512,618, nearly that Al tria’ Ple ^bou8h its 2 million peo-Qf Yde up barely 9 percent SlovenU8oslavia’s Population, Percen,la suPplied nearly 30 Porto 1 of Yugoslavia’s ex-fouftL ^d brought in one-ittflux tbe ^ore'8n currency ^"to*otber republics, it is 0f j geneous: Ninety percent lhe People are Slovenians, Croat; »are most,y Serbs. ’ A^acfdonians and 3bor Albanian migratory SZhaVe now aPPl'ed for The object was to help in the development of the poorer republics, such as Macedonia and Montenegro and parts of Serbia. But Slovenians have more affinity with Austrians, who ruled them for centuries until the end of World War I, than with fellow Slavs to the south. Above all, they are extremely sensitive about any references to Slovenia as part of the Balkans. Not everything has been painless since the Yugoslav army moved in after the Slovenian militia took control of the republic’s borders with Italy, Austria and Hungary. The ensuing fighting killed at least 64 persons before Belgrade decided to pull its troops out. Although today Slovenian wages are 20 times higher than those in Serbia, Slovenia’s gross demostic product per person has dropped from $8,660 in 1990 to $6,050. Mr. Petric said that unemployment stood at 13 percent but was expected to grow because of the loss of markets in the former Yugoslav republics and the recession in Western Europe. Slovenia also is coping with an influx of about 70,000 refugees from other republics, a number equivalent to 3.5 percent of its population. “We simply have to take care of them,” Mr. Petric said. He complained that the UN CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.’ arms embargo on the former Yugoslavia has prevented Slovenia from building up an adequate defense force. Ljubljana mayor Strgar writes Cleveland’s mayor Dear Mr. Mayor (Michael White): The leaders of the friendly and tired town of Sarajevo have informed us that the living conditions have worsened to such a degree that hunger, illness and other tragedies threaten them. To convince the European and world public, as well as influential individuals, the leadership of Sarajevo - with their Mayor, Mr. Muhamed Kreševjakovičč on top - decided to go on hunger strike. They are asking us to help them in this hard hour. It is our duty to help people in need! We are inviting all people of good will, each in its position and according to his abilities, to make his own contribution to stop the siege of Sarajevo and to give help in the form of food, medicine and other necessaries of life to reach the city, and that the high politicians would succeed in stopping the war. In Ljubljana, we have always made every effort on behalf of reaching these goals, I and will continue to do so. In the hope that in Sarajevo it will not come to the worst and that the world will at least Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 react resolutely, I herewith invite you and ask you to join these endeavours! Jože Strgar Congratulations Dear Madeline and Jim, A belated but nonetheless most sincere congratulations to both of you, Madeline and Jim, on your 30th wedding anniversary. You have accomplished “a lot” for the benefit of Slovenian Americans as well as for the Slovenian nation. The Slovenian government asked me to convey to you their deepest gratitude and look forward to your continuing support. With best wishes for many more years of rewarding and successful life together. Še na mnoga leta! Dr. Karl B. Bonutti Honorary Consul United Altar group: 7 Be at Your Area The United Altar Society members and passengers who are going on the pilgrimage to Lemont, 111. on August 7th and 8th: Be at your designated area on time. St. Lawrence bus will leave at 5:45 a.m. to St. Christine, E. 222 on corner of Miller Ave. We leave at 6:15 a.m. to St. Clair, corner of 62nd to pick up the No. 2 bus. St. Marys on Holmes Ave. will leave at 6 a.m. then pick up St. Vitus passengers at corner of 62nd and St. Clair. From there we leave as soon as we are all on board. Please be prompt. If there is anyone who would like to go with us please call. We have a lot of room on the buses. Please call 481-2275 or 261-1316. BLESSING [WHEATON THOMAS FUIYEKAL HOME Memorial ( romal ion Service *395 Dignified Professional Service Charles R. Blessing — President 16222 Broadway Avenue, Maple Heights, O. 44137 Phone: (216) 475-2626 - Fax: (216) 475-5181 Zele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 SI. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 Family owned and operated since 1908 Ancka or Annie EXTRA 10% OFF: SENIORS JOHNSTON DRUG, Inc. 625 E. 200 St. 486-2744 ycjtt Da'lyFreEPIcy:u^Dgi<:>roiSivE° * ™ Paul J. Hribar Joyce Ann Hribar Attorneys at Law A. M. Pena Building, Suite 500 27801 Euclid Avenue, near 1-90 261-0200 Probate, Estate Planning, Real Estate, Trusts and General Civil Practice ★★★★★★★★★★★*****A****^**A**********AA STOP IN AT BRONKO’S ♦ Drive-In Beverage 510 East 200th St Euclid, Ohio 44119 DMH Corp. 531-8844 x- —i— Vi*« Passports, Mr. g said, hU|e of tjur!ng lbe iron-fisted h e of n, , K l“c *r°n-nstea , ro? -p. "e late Marshal Josip 0 ^hat ?i! ^0ven>ans objected ^'"ateNu- COnsidered an in- ° cOntrik hlgb levy they bad at.. *°ute tn ttw. -THU e7/££/93 FRI e>7/£3/93 STAGE 1 (NE CORNER E156/UATERLOO) 7100pm to 11100pm 6:00pm to 7i00pm 7100pm to lit00pm A1 Mark tic Hobo Band Rmy Chsmpm Band STAGE £ (E 160TH/UATERLOO) Ed Sumst-mda Brothmrt STAGE 3 (CROAT I ON HOME) SAT 07/E4/93 - J:00pm to 7i00pm --------- - 7i00pm to Ui00pm Shimrtz Brothmrt Band SUN 07/£3/93 - 6i00pm to 10i00pm Kuhar Band Holmmt Button Box Karaokm by Tony Chromatic Club Jomy Tomtic Band Libby 4 thm Volims Plava Ponoc Orchmtti-i' Svi Skupa Tamburitizans THIS YEAR’S "STAGE J" IS COMPLETE UITH A DANCE FLOOR, TABLES » CHAIRS UNDER A HUGE TENT. "LIFE NOT FORGOTTEN" - THEME FOR THE MEMORIAL GARDENS (IN HONOR OF LIVES LOST BY THE COLLINUOOD FIRE). PLEASE STOP BY THE BOOTH DISPLAYING THE HISTORY TO THE CURRENT INFORMATION REGARDING THE SITE. Please stop and talk to John Habat at the booth displaying the history and current information regarding the site. * t it t t i it it * it it it it it * t it it it it it it it t i i i t i i i i t t * * i i t t t t * * I i t il i\ i : i i ! > y y[ i d FOR Freedom AND Justice m Domovina I AMERICAN IN SPIRIT I ^BMES I FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN I ■ -------------------MORNING NEWSPAPER AMFRIŠKA nn^An\/lMA n ^___ _ _____—------ Vesti iz Slovenije Slovenska vlada »zamrznila« prijateljstvo s Hrvati — Iz Zagreba pa: »Hrvaška ne bo prosila za prijateljstvo« Pretekli teden so navkljub vsem poskusom najti kompromisno rešitev številnim odprtim vprašanjem v odnosih med Slovenijo in Hrvaško zopet prišlo do zaostritve. Državi ze dalj časa skušata urediti odnose. Pripravljeni so bili osnutkih petih sporazumov, ki bi Jih naj Slovenija podpisala s Hrvaško. Ti naj bi bili plačilni sporazum, sporazum o prijateljskih stikih in sodelovanju, o trgovinsko-gospodarskih stikih in sodelovanju in o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij. Parlamentarni odbor za mednarodne odnose v Ljubljani naj bi osnutke teh sporazumov o-bravnaval na seji 13. julija. Osnutke je bila slovenska vlada potrdila že junija. Postopek bi bil, če bi osnutke potrdil parlamentarni odbor, bi jih nato obravnaval sam parlament na svoji julijski seji. Ta seja se bo začela ta ponedeljek, 26. julija. Zapletlo se je pa zaradi predlaganega sporazuma o prijateljskih stikih in sodelovanju. Ta osnutek je slovenska vlada umaknila iz obravnave in sicer zaradi odprtih in še ve-dno nerešenih odprtih vprašanj med državama. Peter Toš, vodja sektorja za sosedne države v zunanjem ministrstvu, je vlado predstavil na seji parlamentarnega odbora in pojasnil, da so vzrok za zaplet predvsem enostranski posegi hrvaške strani po slovenskem premoženju. »Pri tem gre za znani primer pivovarne Union v Buzetu,« je dejal Toš (po »Slovencu 13. jul.), »nad katero je hrvaška stran nasilno prevzela posest, in za podobno novo dejanje, ko je slovenskemu lastniku na Reki (Postonjskemu kmetijsko-gozdarskemu podjetju) odvzela lastninske pravice nad poslovno enoto. To so dejanja brez pravne podlage v veljavni zakonodaji, zato slovenska vlada 2daj za nedoločen čas umika omenjeni sporazum, čeprav si v prihodnje želi prijatelj-SKih stikov.« Po Toševi razlagi so člani par-tamentarnega odbora soglasno podprli odlo-Citev vlade in jo tudi označili za pomembno Politično dejanje. Hrvaško uradno reakcijo na slovensko odločitev je naslednji dan, 13. julija, podal ^ .ca Valentič, predsednik hrvaške vlade, ^a tiskovni konferenci. O slovenskem umiku Revolucionar Ivan Maček-Matija umrl — Pogreba se udeležilo več še preživelih članov nekdanje komunistične garniture Dne 10. julija je v Ljubljani v bolnišnici Petra Deržaja, kjer so svojčas zdravili Josipa Broza Tita, umrl 84 let stari Ivan Maček-Matija, ki je igral veliko vlogo v povojni slovenski politiki. (Članek Iva Žajdele o Mačku je na str. 15.) Pogreb na ljubljanskih Žalah je bil 14. julija. Poleg svojcev so na pogreb prišli številni še preživeli prvaki prejšnjega komunističnega režima. Med njimi so bili npr. Bojan Polak—Stjenko, Mitja Ribičič, Lidija Šentjurc, in njen mož Sergej Kraigher. Današnji slovenski politiki na pogreb niso prišli, poročilo v Slovencu 15. julija omenja med njimi le dva prvaka Združene liste in sicer Janeza Kocijančiča in Milana Potrča. Porazuma o prijateljstvu in sodelovanju s hrvaško je Valentič dejal, da se ni še zgodi-• da je Hrvaška koga zaprosila za prijatelj-vo in tako tudi Slovenije ni in ne bo. Dodal je. Cl~_______a A • i• • . . J«, poroča Slovenec 14. julija, »da bodo po-s nli zahteve 4o Ljubljanske banke, vpra-k n^e meja Pa bodo reševali z največjo mero orektrumi tudi s pomočjo mednarodne ar-•tt^že, če bo to potrebno«. tič v Hrvaško tališče je po Slovencu Valen-^ omentiral takole: »Slovenija mora razu-eti, da obstaja meja dostojanstva, pod ka-o naša vlada ne more.« Citiral je številne •Riere hrvaške strpnosti do Slovenije glede oprtih vprašanj: »Ustavili smo gradnjo na PrnK|Cm prehodu Sečovlje, nismo zaostrovali nism Cma varčevalcev Ljubljanske banke, nto spolitizirali problema Svete Gore (Tr- biij e.8a vrha) in Podobno.« V želji, da bi Slr»OZlr0ma P°stali odnosi med Hrvaško in 5ka b0ljŠi’rekeI Valentič, »da Hrva-Movenijj podlaga sporazume o plačil-Prav Pri0rnetu- trgovini, reševanju lastninsko- Prav k ’ lIKUVim> reševanju lastninsko-'h .. razmerij, o jedrski elektrarni Krško žejnih sporih«, dni NainovejŠi zaplet v odnosih med sose-Poseh*državama močno odmeva v obeh in še eJ v političnih strankah obeh držav. Oblikovana nova komisija za poboje___ Predsednik je dr. Jože Pučnik Pretekli četrtek je prišlo do izvolitve nove komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Razprava o ustanovitvi te komisije je potekala v Komisiji državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kateri predseduje Tone Anderlič iz liberalnodemokratske stranke. V raznih točkah je bila, poroča Slovenec 16. julija, kar burna. Število članov take preiskovalne komisije je omejeno na devet članov, kar se prekriva s strankarskimi poslanskimi klubi. V komisijo za poboje sta pa hotela oba člana parlamenta, ki zasedata po ustavi zajamčena sedeža obeh prav tako v ustavi priznanih narodnostnih manjšin, italijanske in madžarske. Po razpravi je bilo odločeno, da bo ena teh pridružena komisiji za poboje, ki tako ima deset članov. Nato se je zapletlo pri vprašanju, kdo bo predsednik komisije za poboje. Predlagano je bilo, da naj bi bil predsednik komisije krščanski demokrat Ignac Polajnar, ki je taki komisiji načeloval v prejšnji sestavi parlamenta. Utemeljitev za to je bila med drugim, da je Polajnar zaradi prejšnjih izkušenj temeljito seznanjen s problematiko. »Na to se je ostro odzval dr. Jože Pučnik,« poroča Ivo Žajdela v Slovencu 16. julija, »in dejal, da je prejšnja komisija pod Polajnarjevim vodstvom ’prinesla silno piškave rezultate’, da se je redko sestajala, da parlamentu ni podajala svojih poročil in da so njene ugotovitve ’skoraj sramota’.« To stališče so kritizirali tisti, ki so Polajnarja za predsednika komisije podprli. Rekli so, da prejšnja komisija ni mogla več storiti, ker ni imela ustreznih pooblastil. Govorili so tudi, ki so Pučnikovo stališče podprli. Razplet je Žajdela opisal takole: »Na koncu je Tone Anderlič za predsednika predlagal dr. Jožeta Pučnika, pri čemer ga je podprl Sašo Lap. Glasovanje: Ignac Polajnar je dobil štiri glasove podpore (SKD in SLS), šest jih je bilo proti, za dr. Jožeta Pučnika pa je glasovalo pet članov komisije, (štirje so bili proti).« Člani komisije za poboje bodo predsednik dr. Jože Pučnik, član Socialdemokratske stranke Slovenije, nato Maria Pozsonec, ki predstavlja madžarsko manjšino v parlamentu, Zmago Jelinčič iz Slovenske narodne stranke, Miran Potrč iz Združene liste (ta se je udeležil pogreba Ivana Mačka), Maksimilijan Lavrinc iz Liberalnodemokratske stranke, Danica Simčič iz Demokratske stranke, Janko Predan iz Zelenih-Ekološke stranke Slovenije, Ignac Polajnar, Alojz Metelko iz SLS in Sašo Lap iz SND. Iz Clevelanda in okolice Piknik Slovenske šole— Slovenska šola sv. Vida priredi piknik to nedeljo, 25. jul., na Slovenski pristavi. Ob 12.30 bo sv. maša, sledilo bo kosilo. Popoldne ob 5h bodo igre za otroke, ob 6h pa bodo začeli vleči listke za srečolov. Pridite! (Dopis na str. 10.) Duhovnik iz Slovenije— To nedeljo bo pri deseti sv. maši v cerkvi Marije Vnebov-zete maševal č.g. Vid Lisjak iz Vrtovina v Vipavski dolini, ki je na obisku iz Slovenije. Po maši bo krajši koncert Marijinih nabožnih pesmi ob sodelovanju g. Lisjaka, ki se je tudi ustavil v pisarni Ameriške Domovine. Želimo mu prijetno bivanje med nami tu v Clevelandu in sploh v ZDA. Turnir taroka— To nedeljo bo na Slovenski pristavi turnir taroka. Pričel se bo ob 3. uri pop. Ljubitelji taroka lepo vabljeni. Pristavski upokojenci— Klub upokojencev Slovenske pristave ima mesečno sejo v sredo, 28. julija, ob 1.30 pop. na SP. Članstvo vabljeno na to sejo. Raznašalca iščemo— Uprava AD išče raznašalca za naš list za ceste E. 71, 68, 70, 73, 75, 67, St. Clair, Addison, Bliss, Schaefer, Peck in Hecker, vseh skupaj 37 naročnikov. Več informacije dobite v naši pisarni ali pa nas pokličite na 431-0628. Seja— Klub upokojencev v Nev-burgu-Maple Hts. ima sejo v sredo, 28. julija, ob 12. uri, v Stafford Parku na Maple Hts. Zopet doma— Frank Cenkar iz Geneve, Ohio, se je dalj časa nahajal v bolnišnici v Erieju, Pa., sedaj pa se zdravi doma. Zahvaljuje se za poslane kartice, darila in molitve. Vesel je obiskov. Zahvala— G. Jože Volčjak se prav lepo zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih obiske v bolnišnici in voščilne kartice ter darila. Prav posebno pa zahvala č.g. Johnu Kumšetu za obiske v bolnišnici in za molitve ob bolezni. Farni piknik lepo uspel— Preteklo nedeljo je bil na Slovenski pristavi poletni piknik fare sv. Vida, ki je lepo uspel. Izžrebani so tudi bili dobitniki nagrad v tomboli. Imena srečnežev so objavljena v angleškem delu lista. Tudi pri Mariji Vnebovzeti— Poletni farni festival župnije Marije Vnebovzete bo v nedeljo, 15. avgusta, na Slovenski pristavi. Sv. maša bo ob 12. uri opoldne. Zaznamujte vaš koledar za obisk tega piknika. Zbor »Peca« iz Koroške— Vstopnice za koncert Mpz »Peca« iz Koroške, ki bo v četrtek, 5. avgusta, ob 7. zv., v SND na St. Clairju. Za vstopnice, pokličite Staneta Kuharja na 585-1360 ali 391-1540. V torek, 3. avgusta, bo zbor pel cerkvene pesmi v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Pričetek koncerta bo ob 7h zv. Sledilo bo družabno srečanje v farni dvorani. V soboto, 7. avgusta, bodo člani zbora gostje Korotana na Korotanovi vrtni veselici na Slovenski pristavi. Več o tem slednjem na str. 11. Vrtna veselica z večerjo— Pevski zbor Korotan priredi vrtno veselico na Slovenski pristavi v soboto, 7. avgusta. Med 5.30 in 7.30 zv. bo na razpolago dobra večerja in sicer s pečenim piščancem ali Slejkom. Po večerji bo kratek program, na katerem bo nastopil Korotan. Navzoči bodo tudi pevci in pevke zbora Peca iz Koroške. Za ples in zabavo bo igral Alpski sekstet. Rezervacije za večerjo lahko dobite, ako pokličete Marjanco Tominc na 531-8855. Dr. Peter Vencelj pride— V Cleveland bo pevski zbor iz sicer avtrijske Koroške spremljal državni sekretar za Slovence po svetu v slovenskem zunanjem ministrstvu dr. Peter Vencelj, sicer član Slovenskih krščanskih demokratov. V sredo, 4. avgusta, zv. bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. javno srečanje, na katerem bosta dr. Vencelj in koroški rojak dr. Janko Zerzer govorila o razmerah v Sloveniji oz. na Koroškem ter tudi odgovarjala na vprašanja. Pričetek bo ob sedmih zvečer. Podpredsednik parlamenta— V Clevelandu se nahaja za dva meseca Miroslav Mozetič, poslanec SKD v državnem zboru in eden od treh podpredsednikov slovenskega parlamenta. Udeležuje se intenzivnega tečaja angleščine na Čase Western Reserve univerzi, stanuje pa pri častnem konzulu Slovenije v Clevelandu dr. Karlu B. Bonuttiju. Poleg študijev se želi g. Mozetič srečati z nami in ga boste videli na številnih prireditvah naše skupnosti. Tisti, ki bi se z njim radi posebej srečali, naj kontakti-rajo dr. Bonuttija oz. častni konzulat v Clevelandu. G. Mozetiča pozdravljamo in mu želimo prijetno bivanje med nami. Spominska darova— Mary Clemence, Cleveland, O., je darovala $15 v podporo našemu listu, v spomin staršem Josepha in Mary Brod-nick. Sam Papesh, Cleveland, je pa podaril $10, v spomin žene Anne Papesh. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.§. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 28 Thursday, July 22, 1993 Ko v pokoj odhajajo Slovensko ameriška skupnost je še vedno zelo raznobarvna. Ena teh barv so akademiki, univerzitetni profesorji in drugi izobraženci, ki se ukvarjajo s slovenistiko. V zadnjih par desetletjih je večina teh povezana v Družbi za slovenske študije, ki letno na enem ali več znanstvenih simpozijih oz. zborovanjih organizira sekcije, na katerih obravnavajo slovensko tematiko. Vedno sodelujejo tudi strokovnjaki, ki sami niso slovenskega porekla, vendar težo nosijo tisti, ki so bili ali rojeni v Sloveniji ali so potomci priseljencev. Konkretneje, težo nosijo tisti, ki spadajo v krog povojnih političnih emigrantov, ki so končali študije tu, se zaposlili na univerzah, raztresenih od Atlantika do Pacifika — in radi tega tudi večkrat izven gostejših slovenskih naselbin — in se s svojimi raziskovanji, publikacijami ter znanstvenim delovanjem sploh bolj in bolj uveljavljali v zahtevnem ameriškem univerzitetnem oz. visokošolskem sistemu. In tu niti niso všteti tisti, ki so se sicer akademsko izpopolnili in se nato zaposlili v poklicih in službah, ki niso bile neposredno povezane z raziskovanjem ali študijem slovenske problematike, zgodovinske, literarne, ekonomske ali kakšne druge. Zadnja leta, izraziteje pa v zadnjih dveh, treh gre kar veliko teh akademikov v ali prostovoljni ali zaradi starosti prisiljeni pokoj. Ostali bodo še vedno aktivni, raziskavah in objavljali naprej, vendar kot upokojenci. Njih nasledniki se pojavljajo in igrajo denimo v Družbi za slovenske študije skoro z vsakim letom večjo vlogo. Večina teh »novih« pa ni slovenskega porekla, ali so morda poročeni s Slovencem ali Slovenko. Iz vrst mlajših že v Ameriki rojenih rodov ni opaziti dosti takih primerov, ki bi se zanimali za raziskovanje te ali one plati slovenistike, kar je za našo skupnost hud udarec. To se dogaja v času, ko posamezniki slovenskega izvora v širšem ameriškem življenju dosegajo več in več poklicnih uspehov. Eni se bolj, drugi se manj, spet tretji se pa nič ne zanimajo za svoje slovenske korenine. Eden takih prihajajočih uspehov ali, morda bolje rečeno, uveljavitev nas čaka na primer novembra letos, ko bo v vesolje poletel prvi astronavt slovensko ameriške krvi, Ronald Šega, ki se menda kar precej zaveda in spoštuje svoje dediščine. Veliko prezgodaj je sicer pisati osmrtnico za slovenistično usmerjeno slovensko ameriško akademsko skupnost. Ta ni bila nikoli kaj posebej številčna, bila pa je, je, in tudi bo precej časa zelo kvalitetna. Vendar je umestno, da se ji zahvalimo za njen prispevek k naši celotni skupnosti, prav tako za Piknik Slovenske šole sv. Vida to nedeljo CLEVELAND, O. — Ako stopimo ven iz hiše, se takoj zavemo, da je tu čas za vrtne veselice in plavanje v prijetni vodi, da se vsaj malo ohladimo. Vrstijo se neverjetno vroči dnevi in komaj čakamo posebno otroci, da lahko skočimo v bazen na Slovenski pristavi. To priliko bomo imeli to nedeljo, 25. julija, ko je piknik Slovenske šole sv. Vida. Tudi nedeljsko dolžnost bomo lahko pravili prav na SP. Sv. mašo bo daroval župnik g. Božnar ob 12.30 popoldne. Po maši bo na razpolago okusno kosilo; izbrali boste lahko svinjsko pečenko ali pečene piške, z vsemi prikuhami seveda ter domačim pevicom in kavo. Cena kosilu je $8 za odrasle in $4 za otroke. Popoldne bodo na razpolago še druga okrepčila — hrana in pijača. Po vsem tem se boste lahko podali v lep bazen, da se malo ohladite. Popoldne ob 5. uri bodo organizirane otroške igre. Zmagovalci bodo nagrajeni. Po igrah, ob 6. uri, bodo začeli vleči listke za srečelov, kjer bo glavni dobitek kolo — veselje vsakega otroka. Listke vam bodo otroci ponudili že popoldne in prosimo vas, ne odrecite jim. Vsi ste prav lepo vabljeni to nedeljo na naš piknik. Z vašim obiskom boste pokazali, da vam je delovanje slovenske šole pri srcu, istočasno boste podprli delovanje tako pomembne ustanove. Odbor staršev Mimogrede iz Milwaukeeja Naša imena za mesec julij, ki zdaj gre h kraju, so: pšeničnik, senenec, Jakobščak, srpnik, žetnjak in mali srpan. Sredi julija so se v raznih krajih ameriškega srednjega zahoda razvili škodljivi in preteči viharji in ogromno dežja. Pa kljub temu pravijo, da je eno poletje več vredno kot sto zim. Nekaj pregovorov za julij: Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran. — Ako Magdalena (22. jul.) deži, dež se rad obdrži. — Ce je Jakob (25. jul.) lep, bo božič mrzel, a obilna jesen. — O Jakobu pšenica zori ali pa tudi zgori. — Pasji dnevi mrzli in deževni, so za viničarja revni. Ker smo ravno pri pasjih dnevih, naj omenim, da ti dnevi nimajo nikake zveze z vročino. Ker pa ti pasji dnevi padejo na najbolj vroče dneve julija in avgusta, jih imenujemo na splošno »pasja vročina«. In v tej pasji vročini naj bo nam vsem prijetno pri srcu, prijetno v senci in hladni vodi ter veselo pri čaši rujnega vinčeka. 30-letnica Slov. radijske ure V preteklem juniju je tukajšnja Slovenska radijska ura dočakala in praznovala 30-let-nico obstoja in širjenja slovenske besede in pesmi. To uro že od vsega začetka vodita z vso ljubeznijo Vladislav in Izabela Kralj, sodeluje pa tudi hčerka Izabella. Naše iskrene čestitke! Bog daj, da bo ta ura še dolgo oznanjala našo kulturo in prireditve. Prvi Triglavski piknik V krasnem sončnem vremenu se je 27. junija v lepo urejenem Triglavskem parku vršil prvi društveni piknik, in sicer ob veliki udeležbi rojakov in rojakinj. Prišli so še iz sosednega Illinoisa, Sheboygana v Wisconsinu pa je prišlo več gostov, z znanim orkestrom Veseli Slovenci na čelu. Ob 11. uri je sv. mašo daroval misijonar p. Jože Mejač, ki je imel globoko zajeto pridigo. Pevski zbor pod vodstvom Mare Kolmanove je pel cerkvene pesmi. Še pred cerkvenim opravilom je vse navzoče pozdravil predsednik SKD Triglava Jože Kunovar. Po kosilu, ki so ga pripravili s kuharico Marijo Kunovar na čelu, se je razvila zabava. Srečelov je vodila Marička Kadunc. Letos so piknik počastili pevci in pevke zbora »Uspeh«, za zabavo in ples so pa igrali sheboyganski Veseli Slovenci. Bil je lep piknik, že danes pa ste vabljeni na naslednji, ki bo v nedeljo, 15. avgusta. Rev. dr. Gole — zlatomašnik SKD Triglav izreka tem potom društvene čestitke svojemu duhovnemu voditelju, rev. dr. Jožetu Goletu, k njegovi 50-letnici mašništva. V duhovnika je bil posvečen 4. julija 1943 v Ljubljani. Radi takratnih vojnih razmer v Sloveniji ni mogel zapeti nove maše v svoji rojstni vasi Dobrnič na Dolenjskem. K njegovi 50-let-(dalje na str. 11) njen znaten prispevek k Sloveniji, kajti je na primer Družba za slovenske študije teh zadnjih desetletij nudila priložnost za akademike iz Slovenije ne le sodelovati na znanstvenih simpozijih v tujini, ampak jih tudi seznanjala z obstojem in delovanjem slovenskih akademikov, ki so v tujini živeli in širili znanost o Sloveniji in njeni kulturi ter zgodovini med ljudi, ki bi drugače o njej nič ne vedeli. Ti stiki so se obrestovali tudi tako, da so mogli aktivni člani Družbe za slovenske študije dobiti vpogled v dogajanja znotraj Slovenije še leta pred javnosti vidnim razpadom komunističnega sistema in same jugoslovanske dr-t žave. Slovensko ameriškim akademikom smo vsi dolžni zahvalo za njih dosedanje delo, obenem jih pozivamo, naj tudi v letih upokojitve ostanejo aktivni in predani zagovorniki danes svobodne, demokratične Slovenije. Dr. Rudolph M. Susel Poljub CLEVELAND, O. - Stala sva pred Čudnovim kozolcem. mo pelje Stara cesta in prečka pri Dolinarju s cesto, ki peti£ na vas. Dolgo sva bila tam. sonce je že zahajalo. Iz Groli’ covega dimnika se je že kadila večerja se je pripravljala. Prl Miškovih so iz skednja pr*Pe' Ijali kosilnico. Na Krvincovea1 travniku pa so lovili telička, k‘ je iskal svobodo. Na Gričuv cerkvici je zazvonilo Ave rijo. Deklica je hitela v Kolafl čevo trgovino, ki je bila ob Vf' liki cesti, da kupi kvas za juti 11K1 (JCSU, Uči K lipi K Vda ^ j- qs šnjo Peko kruha. Urnih koraj ^.nic. kov sem jo spremljal. pred :šla ia (Nil ^ Svo/ o ] njenim domom sva se raZ!,)"'le|u ' sem jo pogumno poljubil- N) L.' ni rekla, samo pogledala ®eJeL ^ u v oči in odšla. Jaz pa sem11 L, ^ra: valjal, d vriskal, da je glas odmeva do Križanskega in se zgubi'v Strnici. rmci. tov Čas nama ni bilo naklonje,1ji{v Videla sva se nekajkrat, dar prehitro sem odšel, ^a. uai pic.nuu at... ‘OVen-i.; slovesa, kot mnogi drugi ^ )res|1L Hiea lei jih let. Z veseljem smo Pre' m, . Ljubeljski predor, predaja ^ L gleškim oddelkom Pre Dravskega mostu pa nas )e^ 2 J1 ' zočarala. S pretvezo, da ^ Ly ^ jamo v Italijo, so nas prepelj k, ^ > li preko Karavank nazaj v ikrSo , ^ goslavijo. V razočaranju, z | ničevanju so nas preteP^^j.° t žejne in lačne pripeljali v ^^kje Ije. Kot medicinca so me' lili v bolnico. Tam sem deli^vorjj, usodo drugih trpinov. me nekega jutra poklicali, 1 šol da odhajam na sever, sem ^ Kri šel s stražarjem, vendar cilja nisem nikdar ko Znašel sem se v Teharjib- ^ 7 sem doživel še globlje raZ, ^-e ^rii ranje. Tepli so me, oropaj 1/ ^eh sem "yoif naz «WVragol tistega malega, kar pri sebi, lačnega in žejne®3 _ . smehovali in pehali. SP0^Aje|J*obe sem heroje komunističnere' 1 lucije. Našel sem svoj zadnji igr; Pa si P.. drugimi v Teharjih. Sla in prižgala lučko v -■ in položila cvetke z dotn^pl^Vj polja. Videl sem Te, sti dan, ko sem Te prvič P°'l ^Sl< bil: v beli obleki, rdečih plavih oči. Lepota Tvoje ^ je žarela na obrazu. Vese jL bil Tvojega privida. Mir VjL°*ba § tu in v poletnih večerih ki je j ce osvetljujejo kraj, kjer P varno. Ponesi moje izročilo v [(L/^jski da kmalu pridem, ne sab1’ k vbi prj da z drugimi. V tiso . [k bomo vrnili, s pesmijo- ^ive^j odmevala od Drave p pe in Soče do bregov " V( Kresovi bodo goreli na 0 Blegošu in Grmadi. p0‘ ptLSti/jc cah bo zvonilo, narod _ jj sluhnil tej pesmi. Na va 'tjA^rar gasilskim domom, zbirali ljudje in nas P ^ pt1\. ^aln Ijali ter metali šopke A > kot drav. Slovenski člov** raba pet našel dušo in lepoto ^ dihal v svobodi. n Ker bom jaz mo<[ bom ločil od njih, 'c J' jv'S'lV;. “ho. roko in Te pope., vanje — tja, kjer joČ’Ilte dobrota sijeta v šep ^ > pri, bežni, ki je ne bo Iv^hi; Prihajam... r)$f^ '' Za Tabor h’ Ijal S>X> i sva .mlečka pelje tanii iroli- dilOi . Pri ripe->vem a,k> ču* Ma- tiari- )Ve- iutri- ;ora- Korotanova vrtna veselica na Slovenski pristavi 7. avgusta 1993 pismo prijatelju (Niko Jeločnik, Ljubljana 1920 — Buenos Aires 1993) VEČERJA: 5.30 — 7.30 Sledil bo kratek glasbeni program za ples in zabavo igra “ALPSKI SEKSTET” Korotanovi gos.je bodo Slani in Slanice zbora “Peca” iz Koroške Nakaznice za večerjo: 531-8855 Pridite in se poveselite z nami! Osi ^0bodni Sloveniji berem C®0- v Slovenc, Ti je n Jevnikar posvetil poro-l,a;; k, ° Tv°jem življenju in •N! m nedi junija 50 Te p°k«-'ia t Uenos ^*resu- Iz pisa-arasa Kermaunerja sem ne je n za- «'ashr , Kermaunerja sem r*tJ sj a si bil bolan. Ko sva bil\]SjiČ Videla v Ljubljani W ^ ’n si rni kasneje pisal tv"ade' si sarno Povedal, da vel' ekpf !S' Ne spomnim se, če si bret ^ '1- m0. ujeii' ,er3’ ,d^ ieljJ' J«' za- cu “ • 1Ne spomnim se, če si C da se vračaš domov. V nski vasi v Buenos Airesu ed leti nisi dal vtisa, da si Gotov°si v Ljub-reK % .mimo mestne biše na smo po odrih v Ljubljani in po deželi. Niti takrat nisem vedel, kako je bilo vse organizirano. Šli smo v Stično, bili smo v Kresnicah, pa v Bizoviku, največkrat pa kar v dvoranici nad kapelo pri cerkvi sv. Jožefa. Vem, da si zgodal začel pisati. Bili smo skupaj v literarnem krožku pri kongregaciji. Šestdeset let je od tedaj. Saj ni bilo nič posebnega, a začenjali smo. Ko si bil v višji gimnaziji, x vojim imenom, skoro nisem l! “er frT™ Pi v‘h ,8ra‘ m°8eI V'rjMi' kai ™ * "ap™ anciskanski dvora- vil. Igre in režije, detlamacije ste, ki so vedno imeli odgovor. Jaz sem imel več vprašanj kot odgovorov. Bil si v Ljubljani, jaz na Primorskem. Ob koncu vojne si ostal živ. Marsikdo iz Tvojega Kroga je izginil — ali utihnil. Bral sem, da si se znašel v Buenos Airesu. Sledil sem vsemu, kar si ustvarjal v Argentini. Bilo je težko, ker si le ponekod nastopal s svojim imenom. Drugače si bil Petrič ali Kos, ali pa še kaj drugega. A če zberem le to, kar je bilo navedeno pod Tvojim imenom, skoro nisem Ladislav Lenček, Jože Velikonja in Nikolaj Jeločnik v Slovenski vasi, Lanus (Buenos Aires, 1986) . / ‘•“■■v.civaiibM uvura- ni. Pilat, ki se ponovno pojav- Oii Jegfičevi cesti ^tkrr '^ zgodovini v novi obleki in n ! Topičevimi freskami "°Vih ‘i°S°dk°v. Zame .rsvnrf.. . . je bila igra takrat edinstveni uspeh prijatelja. Ti si se pa premaknil iz kroga mojih prijateljev v višjo sfero umetnikov in ustvarjalcev. S spoštovanjem sem Te pozdravljal, ko sva se še videvala. Prišla je vojna. Tisti štiri leta sva se videla le nekajkrat. :tn b.du’ kier si stanoval. Jaz : 1 rojen tam čez cesto, ® bili Poženelovi. bi točno navedel, ' kje sva se spoznala. V 2 Zoro TavčarJevo d Ji, m nž o tistih zgodnjih le- 0 \ fiiQV St°Pala sva na odru že v ^°Ii v Marijanišču in 1 ° t' ^rtz°stomovih križar- tejVsVPri patru Vrtovcu pri ' kongregaciji. Saj še Tiran- Božo Rnk, f (VKeenn> Sega, Jože Rus, V j Mehle. Marijan Tršar. na2iji 50 bile znane 3 folije iz tretjega c ra- :!,!C°bert Mazovec je bil C %2en- V Marijanišču, pri iaA:pri frančiškanih. pov- !(i\ lgra,i- Starejši Tone je učil, nastopali ---------------------------- J* uangleški priročnik za študij slovenščine „1 REFERENCE GRAMMAR OF SLOVENE jiiS by William W. Derbyshire IJ (Columbus, Ohio: Slavica, 1993) 154 str-- broš., cena: $16.50 A, ^^Slavic Pubhsbers, Inc., s sedežem v Columbusu, iev, pred ieti izdala znano aneleško StnHiio c ... *6.v. legije, ueKiamacije in govore. Potem se nenadoma pojavi knjiga o stalinistični revoluciji v Sloveniji. Takrat nisem vedel, da si se skril pod imenom Staneta Kosa. Sklepal sem le, da je pisec nekdo, ki je MIMOGREDE iz Milwaukeeja (nadaljevanje s str. 10) niči pa mu je Bog naklonil vo- .vut sva se videla le nekajkrat. mci pa mu je Bog naklonil vo-ovabil si me na sestanek Tvo- Ijo in pogum, da so se jubilan-jega umetniškega Kroga, kjer tove sanje uresničile, kajti je 4. ste se pri vas doma srečavali iuliia zanel zlate mače „ ste se pri vas doma srečavali mladi umetniki ali taki, ki bi radi veljali za umetnike. Ker nisem pisal pesmi, skoraj nisem spadal mednje. Videla sva se na pokrajinski upravi, kjer si bil leta 1944 in 1945 zaposlen. julija zapel zlato mašo v Dobrniču, v radost sorodnikov in vaščanov. Dr. Goletu iskrene čestitke in srečen povratek. Športna prireditev Dne 4. julija, na dnevu Neodvisnosti ZDA, je športni odsek pri SKD Triglavu priredilo ___________1 .......... časopisju sem včasih videl Tvojo sliko. Spadal si med ti- D ^P^očnik A Basic Reference Grammar of Slovene S W n Plk slovnice slovenščine), ki ga je pripravil ^‘VerVt erbyshire’ profesor slovanskih jezikov na Rut-N'ročn “y v državi New Jersey v Združenih državah. ^ ‘k profesorja Derbyshireja je zamišljen kot va fell; 0<^1^ učitelju in učen m 7 ncnsM/n;m; i,‘ |?ver -r;—^^smicja je zamišljen kot vade-UNi o DrhUČlt?U,in Učencu z osnovnimi praktičnimi A>ti iH0febnostlh slovenske jezikovne rabe, slovničnih ’ 1 %j ’ p oetičnosti, stalnih besednih zvezah in frazah v t r .. ucnosu* stalnih besednih zvezah in frazah v fANirann UeV knjige je tipična za Priročnike take vrste, ir4rl’l,1)osanie7nI^e Priroxn ?’ JO ie uPorabljal sam in s seznamom kv>*h slov ’ ?V m sl°varjev, ki so danes na razpolago ^C0rjeknr ke8ajeZika- ^'HiSl0venske8o0 P0SVetil dn Radu L‘ Lenčku> ameriškemu 9 diversity vn’ Py0f^SOrju slovanskih jezikov na Nisem sledil Tvojim nasto- J n P" i>KD1TnglavU priredil‘ 80V"0m P? deM- J?r m. Tk^va“n?mmk Spermi odsek sicer vodi Leon Sagadin ml. V teku je tekmovalo 15 mladih športnikov. V hudem boju so zmagali (vidite jih na sliki na str. 12) Frank Rozina, Marjan Rozina in John Bambič. Po kosilu je pred Triglava Jože Kunovar pozdravil vse navzoče. Pozdravil je tudi društvene malčke, ki so na okrašenih kolescih z ameriškimi in slovenskimi zastavicami vozili po parku. G. Kunovar je nato odlikoval zmagovalce z lepimi društvenimi medaljami. Vse priznanje organizatorjem, tekmovalcem, in še vsem, ki so s Tonijem Limonijem na čelu sodelovali v kuhinji in bari. Bil je lep slovensko-ame-riški praznik. Vabilo na misijonski piknik Ta bo že to nedeljo, na Triglavskem parku, v organizaciji neumore Mary Coffeltove. Sv. maša bo ob lih dop. Po cerkvenem opravilu bo na razpolago domače okusno kosilo z vsemi dobrotami. Preskrbljeno bo še za zabavo in ples ter srečolov. Ker je dobiček namenjen v pomoč slovenskim misijonarjem širom sveta, ste vsi iskreno vabljeni. Torej na svidenje to nedeljo na Misijonskem pikniku v Triglavskem Parku. L.G. to revolucijo doživljal od blizu. Ko sem bil pred osmimi leti prvič na obisku v Argentini, je pokojni Ladislav Lenček povabil na kosilo prijatelja, pa mi ni hotel vnaprej povedati koga. Ko sva si segla v roke, je bilo, kot da sve se videla včeraj. Tvojo pot v Argentino sta pred nedavnim popisala Zora Tavčarjeva v Mladiki in kasneje v knjigi, v ljubljanskih časopisih pa Taras Kermauner. Meni si svojo pot opisal sam. Kako je iz pisca in ustvarjalca čez dan ali tudi marsikdaj ponoči nastal tiskar-stavec. Zaradi kruha. Od slovenskega teatra, od urejanja časopisov in revij, od deklamiranja in govorov se v Argentini ni dalo živeti. Kod zdaj v Sloveniji pišejo o ‘argentinskem čudežu’ ne znajo povedati, kako je marsikdo živel dvojno življenje, eno zaradi kruha, drugo zlatomašniku Francetu Sodji. Sporočil si, da odhajaš. Naj Ti napišem pripombe o knjigi, da boš popravil v novi izdaji. Nisem še utegnil, druge stvari so me zajele. Sklepal sem, da boš še precej let med nami. V evforiji nove slovenske svobode ne vidim nobenega znaka o tem, da bi s spoštljivo zadržanostjo ocenili, kako je revolucija prizadela ustvarjalno delo slovenskih ljudi po svetu. Če primerjam le dva prijatelja, Jožeta Tirana in Nika Jeločnika: Tiran, zmagoslavni partizanski dramatik, deležen časti in priznanj, osebnost v slovenskem kulturnem življenju, ter Niko Jeločnik, njegov vrstnik, ki si mnogo več ustvaril za Slovence doma in po svetu, a ni nikjer znaka, da bi se Te prav spomnili. Morda se bodo zdaj, ko si v grobu. • Buenosaireški grobovi zaradi kulturne potrebe. S pr- fcteTŽf ^ S° VO si je«, resose i„ aasira- ^'"b SaB^ Ha I ___L le, drugi je dajal svoj čas in energije, pa tudi pesose in au-strale. Pripovedoval si mi o svoji penziji in o tem, kaj zmoreš in česa ne moreš. Da se malo vo- — uicivwia LjaiagC” •ja- Le začasen grob. Čez nekaj let jih prekopljejo in nikjer ne ostane znak, da si nekoč živel. Ali bodo Tvoje ime vklesali v ploščo v Slovenski hiši po Buenos ŽNIieniaš T 7^ i prevor drag, p„kojnina ,, !rDebe,jaka, PKol£Jk“at tudi prevoz drag, pokojnina ne dovoli ‘razkošja’. V Argentini si imel kup prijateljev; marsikomu si se pa tudi zameril. »Niko je pač Niko«, so mi zatrjevali znanci. Ko sva govorila o prvem delu knjige, sem tožil, da jo je bilo težko dobiti. Obljubil si mi, da mi pošlješ drugi del, kakor hitro izide. Držal si besedo. Maja 1991 sem te zagledal v veži nekdanje ‘naše’ klasične gimnazije v Ljubljani. Pridružil si se naši 50-letnici mature. Zvečer sva v hotelu spila kozarec vina, hitel si pripovedovati, da moraš videti še tega in onega. Pregovarjal sem te, kot sem te v Argentini, da napišeš o svojih stikih s Kremžarjem in Balantičem, posebno ker nikjer nisem zasledil Tvojega imena. Da boš govoril s Pibernikom. Naj spet pridem v Argentino, ker si imava še mnogo povedati. Podobno si mi pisal iz Kanade. V Ameriški domovini sem bral Tvoj zapisek o — ... ivosicKa in Stareta, Ranta in Fajdige, Ore-harja in Ahčina, pa nekaj tisoč drugih, ki zanje doma ni bilo prostora? Argentinska zemlja Ti ne more. biti lahka, saj Te ne bo niti zadržala. Nisi dovolj bogat, da bi Ti postavili grobnico med aristokrati na starem pokopališču na Recoleti. Ostal pa boš v spominu znancev in prijateljev. Obogatil si nas s svojim delom in smo Ti hvaležni zanj. V Kanadi si pustil prijatelje, tudi na tej strani meje jih je še nekaj. Tako malo vemo drug za drugega. Jože Velikonja Bellevue, Washington Podpirajmo Slovenijo! Crc/a{eis Pharmacy st. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 OHIO. _ AID FOR AGED - prescriptioms Veličastno v Kočevskem rogu Dne 27. junija je bila spravna slovesnost ob grobiščih domobrancev v Kočevskem rogu. Udeležilo se je je 8.000 ljudi, maševal je nadškof dr. Alojzij Šuštar, med govorniki je bil France Dejak, eden izmed re-šencev iz roških brezen smrti. O slovesnosti je za Slovenec 28. junija poročal takole Ivo Žajdela: Kočevski rog — Glavni govornik na včerajšnji (27. jun.) spominski slovesnosti v Kočevskem rogu je bil dr. Branko Rozman, domobranec,, begunec, zdomski duhovnik in po-vrnjenec v Slovenijo. Najprej je govoril o vprašanju resnice glede dogodkov med revolucijo: »Kdor hoče vedeti, ta ve, da pri nas brez revolucije tudi kontrarevolucije ne bi bilo. Ob tuji okupaciji se je mrtvaški ples z vso silo razvnel zaradi povsem neodgovorne in usodne odločitve partijskega vrha, da izrabi narodovo nesrečo za izvedbo revolucije. Do nje je res prišlo in njeni zagovorniki so delali korenito, vse prej kot v rokavicah. S poti je moralo vse, kar ni bilo v skladu s stalinističnim videnjem. Tekla je kri nedolžnih in najboljših Slovencev. Najbolj žalostno je, da to prelivanje krvi Sloveniji ni prineslo nobenih koristi. Nasprotno: bilo ji je v neizmerno škodo — z njo je bilo za pol stoletja zabetonirano partijsko enoumje. Nesmislu revolucije so se uprli mnogi Slovenci. Poštenjaki in veliki idealisti. Ti ljudje nimajo danes, 48 let po svoji nasilni smrti, pravice niti do dobrega imena. Za našo mlado demokracijo je to dokaj ubožno spričevalo. Nam pa ob tem naša vest zastavlja vprašanje, ali smo kaj storili, da se ta krivica popravi.« Dr. Branko Rozman je dejal, da v zadnjih treh letih v našem prostoru ni izzvenelo toliko lepih besed kot o naro- dni spravi: »Obenem pa se v tem času ni za kakšno stvar tako malo storilo kot ravno za spravo.« Po mnenju dr. Rozmana naj bi najprej sedli za isto mizo zastopniki obeh medvojnih vojskujočih se taborov. Reševali naj bi naslednja vprašanja: — nepristransko ugotoviti našo medvojno resnico ter v ta namen ustanoviti častno razsodišče, — vsak naj prizna svojo krivdo, — popravijo naj se storjene krivice, oba tabora pa se naj v pravicah izenačita, — iz slovenskega prostora se naj odstrani vse, kar spominja na revolucijo, — doseči je treba, da z oblasti sestopijo vsi, ki so pomagali vzdrževati povojni totalitarizem, — vojnim in povojnim žrtvam naj se povrne dobro ime in se jih spoštljivo pokoplje. Čas teče, upanje, da se bo vse prinesla demokracija plahni, zato naj se vsega, kar je pogoj za narodno spravo, obe strani čim prej lotita. Nastop Franceta Dejaka Letos je prvič prišel v Kočevski rog tudi eden izmed sedaj že legendarnih rešencev iz roških brezen. France Dejak (Francetu Kozini je prihod onemogočilo zdravje, Milanu Zajcu pa komunizem, ki še vedno vlada Sloveniji) je zelo ganljivo povedal, da je vesel in hkrati žalosten, da lahko končno stoji na kraju, kjer se je pred 48 leti dogajalo nekaj, kar se ne bi smelo, da so mesec dni po koncu vojne brez vsake sodbe zmetali v jame na tisoče mladih življenj. Ta zločin je tako hud, da ga je težko odpustiti, še toliko težje pa pozabiti. »Tudi jaz sem bil žrtev,« je nadaljeval Dejak, »bil sem v jami sami, zato vem, kako MANCA PREŠA umrla 31. okt. 1969 fc. - LOJZKA PREŠA umrla 20. jul. 1990 VEČNA LUČ NAJ NJIMA SVETI, NAJ POČIVATA V MIRU! Žalujoči: sestra FRANCA Zmagovalci športnega tekmovanja SKD Triglava v Milwaukeeju (glejte str. 10 in 11) smo izmučeni in ponižani padali vanjo. Samo nekaterim od tisočev je bilo dano, da smo se rešili. Zakaj — o tem se sprašujemo še danes. Bog je hotel priče! Da povemo, kaj se je delalo v tistih za nas tako strašnih in težkih dneh. Vse tiste, ki so za to odgovorni, sprašujem: Zakaj nas niste kar pobili, zakaj ste nas še mučili in poniževali? Pred smrtjo nam niste dali niti požirka voda, slekli ste nas do golega in mnoge še žive zmetali v brezna. Ali se niste nad nami maščevali in izživljali do skrajnih meja? Zato sem danes tu in govorim. Ne, da se maščujem, temveč, ker sem dolžan, da povem, kako je leta 1945 umirala domobranska vojska. Tudi mi preživeli lahko rečemo: Bog naj sodi. In sodil bo, ker ta zločin, storjen na tako zverinski način, mora biti obsojen, in vsi, ki so sodelovali, morajo zanj odgovarjati.« Dejak se je še posebej spomnil mater domobrancev: »Koliko ste pretrpele, ko ste izvedele za smrt svojih sinov, enega, dveh, treh in več, pa niste smele za njimi javno žalovati. Trpele ste tiho in molile. Spominjam se svoje matere. Kako je bila vesela, ko sem ra- V BLAG SPOMIN moje ljubljene mame MARIAN DEBEVC ki me je nenadoma zapustila 19. julija 1963. 30 let je že, odkar si me zapustila, nepozabljena mama. Hčerka — Julia Grabelšek Madison, Ohio, 22. julija 1993. ^3Ln.ii.t uniiat ^AaaiCit in Vinko Levs«* le, Se tir Uo k til ka de, bo; till! kai bar Ho edi, S!tl( T vre( bar bas StUo jejo 't sc re«ii ’’•ko s'aja Ži L b< ar j ho s, ?°vii S. $V| . °b< S Sl \s6l obi Mentor, Ohio 4406«^) For Rent (O Modern 3 room apt., n^(,gd' Slovene Home for the .j. off Neff Rd. 481-6929 or ^ 3087. I veii tin ei T'ai S S' hri, 'dig S X Kanadska Domovina ODMEVIsPRERIJE LETHBRIDGE, Alta. - Pratik apostolov sv. Petra in Pavla je, jaz pa godujem, ker sta mi verna starša določila očetovo ime, p0 stari navadi s ovenskih rodov. Godujem Cel dan. čeprav bi mislil, da 'niam godovno pravico samo Popoldne, Petri pa menda Pjedpoldansko. Praznujem skromno in sam, sam po izbiri ln željL ker če ne moremo biti z otroki vsi skupaj se mi ne zdi Prav, da bi praznoval s samo enim od njih. Pa saj godovi v eJ e zemlji med mladimi niso znani in priznani in večina nji-ovih imen nima svetnikov, ot smo vajeni mi iz starejše Sarde. Pač ni več naša doba in zanje drugačen koledar. , brente nam letos res razglašeno brenka, kot menda tudi Qnia in drugod po svetu. vstal sem v veselo sončno ju-r°' pa je obet lepega dne pre-^ blo oblačno nebo in dežuje, ako> da ne morem radi ploh n Še peš na običajno peš-pote-Panje, namenjeno zdravju in k°ndiciji. Prinešena pošta z nekaj voš-*1 in moker dolgčas zunaj sta e Posadila k pisanju, da po-raniljam z znanci, j A^isli potujejo blizu in da-> Po Kanadi in Ameriki, pa C dije hite, tja na jug v Argen-'n° in seve, navadno z boleči-in' doniov, kjer se vprav tele j 1 zbirajo v Kočevskem Rogu ^ drugih za nas svetih krajih . ttčeniških postaj slovenske (j. Varije... Čas in daljave vo- bnrt pr'Jateijstva> svojega naj-^JSega prijatelja z mladih tan ■iuna^i(ega slovenskega misijonska srečanja, posveča obiskom raztresenih slovenskih naselij po zahodni Kanadi. S prijetno domačo besedo nas je vzpodbujal k verski zavesti, nasul upanj in obetov, naj ne pozabimo, da je On vedno z in med nami. Ker je organist našega zborčka na počitnicah, se je zborček kar lepo sam užival, z njim pa je zapela vsa naša družina, zbrana v cerkvi. Škoda, da nas je menda vsakokrat manj, kot da bi ne bili več potrebni nasvetov in napotkov. Hvala g. Čargi, ki s svojimi obiski razpihuje in oživlja marsikje le še brleč plamenček verske zavesti. Sredi julija bosta moja soseda, svak in svakinja France in ženka Zvonka Šifrer praznovala 45-letnico zakonskega ži- in pomemben življenjski dogodek. Pa sta ne le svojim, ampak tudi mojim in posebno meni res dobra in kar varstvena, zato jima v našo in zlasti mojo zahvalo želim še veliko zdravih in zadovoljnih skupnih dni, razumevajoče ubranosti in božjega žegna. Za stalno pozornost in pomoč mojim in še posebno meni, pa iskren »Boglonaj«! Pavle Kveder — osemdesetletnik Skoro bi pozabil omeniti res vesel dogodek, pač ta, da je v dom mladega Ludvika Pahu-Ijeta prijokal krepak deček, ki je seve prinesel veselje in tudi ponos, saj je s svojim prihodom izpolnil upanje in dokaz, da bo nadaljeval moško vejo Pahuljetovega imena in rodu. Klicali ga bodo Štefan Andrej. Njegov prihod nam je dal novo družinico, ki bo odslej res družina polna smeha in za -t- ^unsKcga zi- spremembo seve gotovo tudi ' jenja' .^ud* iaz naJ bi jo, pa joka. Njemu, ponosnima starker je ljubljena žena pred 27 šema in žlahti pa tudi naše že- eti izkrvavela v prometni ne- Ije zh zvrhano mero zdravja in sreči, bo tisti dan boleč spomin tisoč sreč! zame, za njiju pa, upam, vesel pak Društvo sv. Jožefa v Hamiltonu hafCtana *ceta> 50 vzele Te-Jc- Tam je tiste dni dotrpel MjJ.brat> maturant Lojzek, v®dn° dobrovoljni in na-eJani fant našega rodu. • _ vre .U e ni kaj prida poročanja tar ne^a' skupinica se tas ^recej trdno drži pokoncu, $H,oPaČ Vsem dodaja leta, in da jej0 HZe dolgo zdomci dokazu-Urj ®8odki. Tisti, ki so z na-it)Soa,, bde novo domovino tejih bili v Povojnih letih v zo-nikovln brstečih letih mladost-st^j . ’ st°pajo v pokoj in po-se 4.-J)° stari stariši in tudi njim bo ^nje umirja- kar smo Pa tudi nekaj, t>o razveselilo vse doma in ŽOvinetU: osvob°jenje od Ju-^ve lp r°jstvo slovenske dr-! 2 nj° uPamo in tudi ivob0c; ker svoboda tam in I ?adevj t tule sta dve različni Siji na-6 dni se mudi v Slo-i SohnSa r°jakinJa ga- Tonč-v dVa’ ki je Poromala tele domovino ;ati Knr‘UU Z namen°m ja, saj so na ta način v akcijo s|VC p°stai Tr,eHSkl R°8 ‘n Čim' vk,jučili tudi ljudi drugih na- NkeLT: m pov°jnega rodnosti, ki jim je bingo pri- t/ale teden !’lzeve8a pota- ljubljena oblika razvedrila. \ navad n’ k° *e juni-i koba- Tombola je tako postala zna- Vr°Če n° pas-ie julijske dni čilna tradicija tega društva, ki S° Za sv amr6Č ~ uas je jo gojijo še danes, saj še vedno thSo ohiju , ° ,n giobolco potrebujejo denar za odplačilo g £ a na* dobri stari dolga. n,ce«,’k arga- >>Delavne po- Starostni dom v Hamiltonu, sam imenuje tale ki so ga poimenovali v Villa TORONTO, Ont. - Društvo sv. Jožefa so hamiltonski Slovenci ustanovili že leta 1937 na pobudo p. Bernarda Ambrožiča iz Lemonta, ki je od časa do časa obiskoval naše ljudi v Kanadi. Prvi predsednik je bil Joseph Starešinčič, ki je aktivno deloval v odboru več kot dvajset let. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da bi spodbujalo družabnost in omogočalo članom socialno in finančno podporo v primeru bolezni in nadlog. Leta 1958 je Društvo sv. Jožefa kupilo dvorano na Beach Road, ki pa so jo po dveh letih prodali in izkupiček podarili v sklad za gradnjo slovenske župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu. Ker so člani v naslednjih dveh desetletjih vso svojo energijo usmerili v gradnjo nove cerkve, je delovanje Društva sv. Jožefa ostalo nekoliko v ozadju, ponovno pa je njegova aktivnost močno zaživela leta 1983 pod duhovnim vodstvom g. Karla Ceglarja, tedanjega župnika. Leta 1986 je Društvo sv. Jožefa dobilo status dobrodelne ustanove (charitable corporation). Med člani se je pojavila ideja o gradnji starostnega doma, ki so jo vsi z navdušenjem sprejeli in začeli aktivno delati na tem projektu. Se isto leto so začeli zbirati denar. V ta namen so organizirali tombolo. To se je pokazalo kot zelo uspešna oblika zbiranja denarja, saj so na ta način v akcijo Slovenia, je bil sorazmerno zelo hitro zgrajen. Leta 1989 so zaprosili ontarijsko ministrstvo za stanovanja (Ontario Ministry of Housing), da bi projekt financiralo in ko je bila njihova prošnja naslednje leto odobrena, so se jeseni 1991. leta lotili gradnje. Ob finančni podpori zvezne in provincialne vlade ter pod sposobnim in zavzetim vodstvom gradbenega odbora, kateremu je predsedoval Ludvik Hull, ter ob izdatni pomoči vseh ostalih članov, ki so v ta projekt vložili mnogo ur prostovoljnega dela, je bil dom julija 1992. leta dokončan. Uradna otvoritev Ville Slovenia je bila 25. septembra 1992. Blagoslovil jo je hamiltonski škof Anthony F. To-nnos, med častnimi gosti pa so bili predstavniki občinske, provincialne in zvezne vlade, kakor tudi predstavniki podjetij, ki so sodelovala pri gradnji. Ves projekt je vodilo gradbeno podjetje Aldor Builders, načrte pa je izdelal arhitekt Henno Sillaste. Villa Slovenija je v bistvu stanovanjski blok za starejše občane. V njem je trideset stanovanj, poleg tega imajo stanovalci na razpolago lepo skupno dnevno sobo. Društvo sv. Jožefa je v stavbi na svoje stroške uredilo kletne prostore, ki jih nameravajo rabiti v glavnem za svoje potrebe. Tam imajo dvorano s kuhinjo in pivnico, rekreacijsko sobo, knjižnico in pisarno. V to stavbo se je preselila tudi hamil-tonska podružnica župnijske hranilnice in posojilnice Slovenija, ki ima sedež v Torontu. Čeprav je bilo za gradnjo starostnega doma med Slovenci veliko zanimanje, se je sorazmerno malo naših ljudi vseli- (dalje na str. 14 LETHBRIDGE, Alta. - Različno se izražamo o času, ki se neusmiljeno hitro potaplja v preteklost. Največkrat pravimo, da čas beži. Najlepše pa mi opiše o času, v enemu izmed vsebinsko bogatih, čustvenih pisem, ki jih prejemam iz Slovenije od svoje sovaščan-ke. Takole se izraža: »Prav, kar je odzvonilo jutranji pozdrav Mariji, že se oglaša večerni. Še vidim cvetove dreves, ki so postali sadovi, sedaj ni več ne cvetov ne rdečih sadov, listje leži na tleh in narava izumira.« Tako nekako bi se lahko izrazil naš rojak Pavle, ob praznovanju svoje osemdesetletnice. To je lepa življenjska doba, toda prepričan sem, ko se Pavle ozira v preteklost, ugotavlja, kako kratko je življenje, pa čeprav je bilo večji del dobe njega grenka, kakor sladka. Zvon sv. Petra v Ljubljani gaje 30. julija 1913 privabil na ta svet. Med zmajskim in šent-petrskim mostom na Poljanskem nasipu so mu potekala otroška, fantovska in kratka doba odraščajočih let. V skromnosti je preživljal svojo mladost. Zaslužek njegovega očeta kot mestnega uslužbenca ni zmogel stroškov višjih šol vseh svojih otrok. Poleg tega pa je bila Kvedrova mama tako dobrosrčna, da bi kar so imeli najraje podarila tistim, ki so bili v še večji stiski in potrebi. Pavle si je z inštruiranjem učencev pomagal skozi svoj študij. Pridno je ministriral pri cerkvi sv. Petra in kot učitelji-ščnik pri zgodnjah sv. mašah v stolnici. Dobro se še spominja svojih sovrstnikov, ki so v življenju postali znani, zaslužni narodni možje. Bil je član fantovskega odseka in se udejstvoval pri mnogih športnih društvih. Pisal je športno kritiko v ljubljanskih časopisih. Po končanem učiteljišču je bil kot eden izmed mnogih kandidatov s plačanim dopustom sprejet v enoletni tečaj telesne vzgoje v Beogradu. Po dovršenem tečaju je poučeval na ljubljanskih državnih gimnazijah in se med tem udeleževal univerzitetnih predavanj. Na prošnjo vrste uglednih družin je tudi vzgajal njih otroke v plavanju in smučanju. V času, ko je Pavle začel uživati sadove naporne mladosti, je za naš narod nastopila najstrahotnejša doba njene zgodovine. Med okupacijo fašizma in nacizma se je pod vabljivim geslom »svobode« skrivala diktatorska politična stranka. Po ljubljanskih ulicah so pod streli padali cvetovi naroda. Borci »svobode« so zverinsko pobijali zavedne slovenske družine. Kdo se še čudi in noče razumeti, če seje večina slovenskega naroda postavila v bran? Med te se je uvrstila tudi Kvedrova družina. Ni odobravala Umorov, nasilja in strahova- nja. Toda s pomočjo velesil je zmagalo zlo. T krat so preko meje bežale trume rojakov. Med njimi so bili tudi trije Kvedrovi fantje. Lojze, naj-majši, je bil žrtev vetrinjske tragedije. Jože, kot splošni zdravnik v Špittalu, je med avstrijskimi prebivalci užival velik ugled in priznanje. Pred leti je obiskal Pavleta; to veselo snidenje je delil tudi z rojaki, ki smo Jožeta poznali iz begunstva. Preteklo leto pa smo se pridružili Pavletu v žalovanju, ko je prejel poročilo, da je v 70. letu starosti Jože umrl. Mnogi se še spominjamo Pavleta iz avstrijskih begunskih taborišč. Posebno še gimnazijski dijaki, ki jih je poučeval in so sedaj razkropljeni po vsem svetu. Eden njih je bil sedanji torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič. Gotovo se ga spominjajo tudi igralci nogometa, člani dramatskega odseka, igralci taroka in šaha. Vesela narava in družabnost mu je bilo poroštvo, da je bil priljubljen med begunci. Ni čudno, da si je vsled tega prisvojil srce prikupnega dekleta, Tončke Šifrer. Poročila sta se v taborišču in se kmalu nato podala preko morja, na plantaže sladkorne pese v zahodni Kanadi. Po napornem dveletnem delu se je Pavle oprijel tesarstva. Težko, a razmeroma hitro se je prilagodil novemu poklicu. V svoji izurjenosti je sam zgradil svoji družini prijeten dom. Premagane so bile prve težkoče. V času, ko se je najlepše razvijala družinska sreča, je Kvedrova družina leta 1966 v prometni nesreči izgubila nenadomestljivo mamico in to, ko jo je najbolj potrebovala. V družini je bila močno prizadeta slovenska beseda, ki jo more najuspešneje izražati in jo kot bogato dediščino podajati otrokom le mati. Skrb in vzgoja štirih mladoletnikov (takrat je imela Alenka 14, Tomaž 12, Lejle 10 in Gregor 8 let) je moral prevzeti Pavle. Toda, kakor sam pravi, so skupaj z božjo pomočjo premagali težke čase. V veliko pomoč jim je bil Pavletov svak France in njegova žena Zvonka. Družina je dorastla. Alenka in Lejla sta povzele stopinje pokojne mame in postali bolniški sestri, Tomaž nadzoruje oddelek na provincijski eksperimentalni kmetiji, Gregor je poklicni gasilec in že nad 10 let vozi rešilno vozilo, obenem pa končuje študije prve pomoči. Vsi so dobro preskrbljeni in živijo s svojimi družinicami v udobnih domovih. Pavle se ponaša z dvanajstimi vnuki in sicer šest fantov, ki so vsi navdušeni športniki, in šest deklic, ki jih kliče princeske. Čvrst in zdrav, se še počuti v dobrem zdravju. Odpovedal se je sicer vožnji avtomobila, ki ga je podaril eni svojih vnukinj . Sedaj dnevno hodi 4 da 8 (dalje na str. 14) Pavle Kveder — osemdesetletnik (nadaljevanje s str. 13) Utrinki z gostovanja pevskega zbora Vinko Vodopivec v Severni Ameriki km, in to le malenkostno počasneje kot pred leti. Kadar ga pa kdo prehiti, tega hudomušno opozori, da bo dobil »ticket«, ker ga prehiteva s preko dovoljeno hitrostjo. Prostega časa Pavle gotovo nima, posebno ne v poletju. Poleg gospodinjstva lepo ureja vrtne gredice. Velik del časa pa posveča tukajšnji zelo uspešni in močni pokojninski organizaciji, ki nudi svojim članom vse vrste aktivnosti. Med drugim ima tudi pevski zbor, pri katerem Pavle pridno sodeluje. Zbor nastopa po bolnicah, domovih za ostarele in ob mnogih drugih javnih prireditvah. Organizacija lastuje zelo udoben avtobus, ki ga uporabljajo za izlete, ki se jih večkrat udeležuje tudi Pavle. Ob teh prilikah je stalno v pomoč težko pokretnim izletnikom, ki mu za to izkazujejo veliko hvaležnost. Naša srenja se zbira dvakrat na leto in sicer v adventu in postu, ko nas obiskujejo misijonarji. Po cerkvenih opravi- Društvo sv. Jožefa v Hamiltonu (nadaljevanje s str. 13) lo vanj. Vzrok je v tem, da večina naših ljudi živi po hišah in se ne želijo preseliti v stanovanjski blok, dokler še lahko sami zase skrbijo. Ker je ta projekt v glavnem financiralo ministrstvo za stanovanja, so pač morali sprejeti tudi ljudi drugih narodnosti. Kot je povedal Marko Ferfolia, predsednik Društva sv. Jožefa, so vsa stanovanja že v prvih nekaj mesecih oddali, na spisku pa imajo več kot sto ljudi, ki čakajo na možnost, da pridejo v ta dom. Ker ima Villa Slovenia zelo ugodno lokacijo — stoji namreč zraven slovenske cerkve — se v njej člani radi shajajo. V zimskem času vsak torek prirejajo družabne večere, na katerih se zbere tudi do petdeset ljudi. Skupaj igrajo karte, šah, biljard, ob kavi in pecivu poslušajo slovensko radio oddajo, ali pa v mirnem kotičku berejo slovenske knjige. Društvo sv. Jožefa ima okoli 110 članov. Predsednik je Marko Ferfolia, podpredsednik Frank Stadler. Društvo lepo sodeluje z drugimi društvi in rado podpre vsako dobro stvar. Kot druga slovenska društva je sponzor radijske oddaje Glas kanadskih Slovencev (vsak torek zvečer med 8. in 9. uro na 530 AM), z veseljem pa je priskočilo na pomoč Vseslovenskemu odboru in financiralo to številko Kronike. Cvetka Kocjančič Kanadsko-slovenska KRONIKA lih, pri katerih je Pavle stalni bralec beril, se zberemo v župnijski dvorani, na prigrizek in klepet. Naš mali zborček pa prepeva znane ljudske pesmi. Da Pavle rad poje, vsak dobro ve, saj je med prvimi v krogu pevcev. Njegova naj ljubša pesem je »Temna noč se je storila, dremalo je že oko...« Zapoje jo z nedopovedljvim nežnim občutkom. Pesem, ki so ji študentje spesnili naknadno kitico, ga sanjavo popelje v dobo dijaške fantovske mladosti. Poleg vseh aktivnosti je Pavle redni dopisnik v kanadskem delu Ameriške domovine, pod psevdonimom Pak. V lepi, preprosti slovenščini občutno opisuje vesele in žalostne novice naše male srenje, za kar smo mu vsi rojaki zelo hvaležni. Želimo, da bi nadaljeval z dopisovanjem še na mnoga leta. Ob tej priliki mu prisrčno čestitamo k njegovi osemdesetletnici! BOG TE ŽIVI, PAVLE! Tone D Čestitkam se pridružujemo tudi vsi pri AD. Prav tako želimo, da bi naš dolgoletni in zvesti dopisnik Pavle Kveder naš list nagrajeval s svojimi izvirnimi dopisi. Dr. Rudolph M. Susel MALI OGLASI FOR SALE Euclid Duplex, 547-549 E. 208 St. 6-6 brick duplex with alum, trim. New Pella Windows. Central air. 3 bdrm, 1 ‘/2 baths, Liv & Din, Eat-in kitchen, full basement, 2 car garage. JOE DAUGHERTY REALTY 531-4300 (26, 28) House For Sale On Norwood Road, near St. Vitus Church, 6 garages plus 2 storage/workshop areas, 1 unit occupied. In great condition. $34,000, or make offer. Call 261-0793 (Dave) or 1-257-4875 (Ron). (26,28-9) Wanted to Rent Retired Slovenian American gentleman wishes to rent 1 or 2 room downstairs suite, with bath, in the St. Vitus area. Call 641-6606; Moe will answer, so ask for Lou. (25-28) For Rent 1 or 2 bdrm apt. Lake Shore & E. 185. Individual heat. Gar. optional. Good cond. 486-6028 (25-28) Home for Sale Euclid brick home, north of Lake Shore Blvd., 3 bdrms, central air cond., beach privileges, 2 car garage. Now taking offers, principals only. Call 261-6942 or 261-0460. Člani PAZ Vinko Vodopivec so se pred tedni vrnili z gostovanja med rojaki na novi celini. Po odmevih s prizorišč njihovih nastopov in razpoloženju med pevci je turneja v celoti uspela tako po organizacijski kot po izvajalski plati. Pri Vodopivcih gre za fenomen zborovskega petja, ki že štirideset let privablja povečini primorske študente v Ljubljani, da se vključijo v ta moški zbor, z uradnim imenom Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, študentske organizacije Univerze v Ljubljani, ki je glavni sponzor. Veselje do petja in želja po skupnem druženju sta glavna motiva za mlade fante, ki se odločijo za sodelovanje v zboru s štiridesetletno tradicijo, za katero ne kaže, da bo zamrla, saj ima pregloboke korenine v primorski in sploh slovenski kulturi zborovskega petja. Ubrana pesem primorskih študentov je požela bučne aplavze. Na ameriško turnejo so se pripravljali skoraj eno leto, saj so stroški za letalske vozovnice velik finančni zalogaj. V Kanadi in ZDA so za pevce ljubeznivo poskrbeli tamkajšnji Slovenci, ki so organizirali celotno turnejo v posameznih mestih. Prek Dunaja in Londona je zbor prišel najprej v Toronto. Že na letališču so, sebi v spodbudo in zdolgočasenim potnikom v veselje, zapeli nekaj pesmi. Pozneje so zapeli tudi na letalu in takoj po prihodu v slovensko župnijo na Brown’s Lineu, kjer so jih pričakali gostitelji, pri katerih so pozneje prebivali. Tam so se prvič soočili z neverjetnim gostoljubjem naših rojakov, ki se je potem nadaljevalo ves čas turneje. Dirigent Andrej Misson je v program gostovanja vključil barvit izbor slovenske zborovske ustvarjalnosti po ključu zgodovinskega pregleda, od Gallusa, Forsterja, Kumarja, Kogoja, Vodopivca in Srebotnjaka do ljudskih priredb Marolta in Simonitija. Izredno ugoden odziv publike, tako slovenske kot ameriške, je dokazal, da je bil koncept pravilen. Vse pesmi so bile lepo sprejete, še posebej priredbe ljudskih in domoljubne (Oj Doberdob, Slovenec sem. Oj Triglav moj dom, Na poljani. Sijaj mi sončece...). Prvi koncert so imeli v Hamiltonu, nato v Torontu v Ka- Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! nadi, v ZDA pa v Clevelandu, Chicagu, Lemontu in New Yorku; ponekod so nastopili tudi večkrat. To so bili le uradni, že vnaprej načrtovani nastopi. Povsod je nastope spremljala navdušena in hvaležna publika, kar je bila dodatna spodbuda za pevce. Kjer je prostor to omogočal, so se koncerti razvili v nepozabne dogodke, ki so nudili veliko glasbenega užitka tako poslušalcem kot pevcem. Kljub podobnemu programu je ostal v spominu vsak koncert posebej; na koncu vedno številni dodatki, vključno z Vodopivčevimi Žabami, ki so jih vsi nestrpno pričakovali, ter priredbami slovenskih ljudskih pesmi. V sklopu turneje so nastopili tudi v slovenskih cerkvah in sodelovali pri bogoslužju z Mašo sv. Vincencija, ki jo je skladatelj Vinko Vodopivec posvetil svojemu zavetniku. Rojaki so te nastope še posebej lepo sprejeli, saj je bil to prvi zbor iz Slovenije, ki je pel tudi v sakralnih prostorih. Zbor je na nek način odigral vlogo glasnika novih časov, njihova pesem pa je simbolizirala vez med vsemi slovenskimi izseljenci. Na clevelandski univerzi so imeli uspešen koncert za glasbene pedagoge in študente z deli slovenskih avtorjev: Gallusa, Kogoja, Vodopivca, Srebotnjaka in drugih. Ameriški glasbeni pedagogi so med drugim pohvalili tudi homogenost in discipliniranost zbora. V Lemontu so nastopili za gojenke katoliške visoke šole (»collegea«), ki so petje nagradile s pravimi ovacijami. Ves čas gostovanja in življenja med izseljenci je bilo čutiti njihovo veliko navezanost na dom; pogosto je spomin nanj prav domača pesem. Po končanih nastopih so se pomešali med pevce in jih, posebej starejši, z iskrico v očeh spraševali o »starem kraju«, kot med sabo imenujejo Slovenijo. V Torontu in Clevelandu so VINCETO V SPOMIN... Tri leta že krije ameriška zemlja Vinca Sfiligoja. Zemlja na vrtu, katero je s tako ljubeznijo rahljal, pa še vedno rodi sadove njegovega dela! Vrtnarja pogrešamo! Spomin na njega nam lajša vera, da naš Vince v »Večnem vrtu« sedaj uživa lepote »Večnega Vrtnarja«. pevci obiskali dom ostarelih Slovencev. Obakrat so peli ljudske in rodoljubne pesmi in se pogovarjali z ostarelimi rojaki o vsem, kar jih je pač zanimalo. Njim so zapeli še posebej radi. Marsikdo se je spomnil težkih ekonomskih ali političnih razmer, ki so te ljudi pripeljale v tujino. V pogovoru z njimi je bilo čutiti, da so v domovini pustili svoje srce in najlepše spomine. V nedeljo, 2. maja, dan pred odhodom domov, so »Vodopivci« na željo gostiteljev zapeli tudi v avli Metropolitanskega muzeja v New Yorku, eni največjih kulturnih ustanov na svetu, ki jo vsak dan obišče na tisoče turistov. Množica se je umirila in prisluhnila. V nekaj minutah so se okoli njih zbrali številni obiskovalci, napolnili so tudi balkone v avli. Odziv je resnično presegel vsa pričakovanja. V presledkih med posameznimi pesmimi so naključni poslušalci pevce spraševali, kdo so in od kod prihajajo. Kasete, ki jih je zbor posnel ob odhodu na ameriško turnejo, so šle v prodajo skoraj za med, tako da jih je zmanjkalo. Iz Amerike so se fantje vrnili nekoliko utrujeni, z mislijo na dom in obveznosti, ki jih čakajo, hkrati pa zadovoljni zaradi uspelih nastopov, enkratnih gostiteljev in publike. Vračali so se bogatejši za mnoga spoznanja, ki jih nudijo velika ameriška mesta in način življenja v njih. Spoznali pa so tudi zgledno organiziranost naših ameriških rojakov. Turneja je vsestransko uspela. Ob nastopih v tujini so bili mladi pevci pravi ambasadorji Slovenije, dežele, ki je mnogi ne poznajo ali pa jo povezujejo s Slovaško. Tako široko zasnovano gostovanje ne bi bilo mogoče brez vseh slovenskih rojakov, ki so fante sprejeli na svoje domove in v celoti poskrbeli za njih in za organizacijo gostovanja v Kanadi in ZDA. (dalje na str. 15) V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE NASE DRAGE MAME IN STARE MAME MARY E. TREBEČ 1902 — 1982 ki je umrla 8. julija 1982 IN TRETJE OBLETNICE NAŠEGA OČETA IN STAREGA OČETA JOSEPH TREBEČ 1898 — 1990 ki je umrl 15. oktobra 1990. Žalost naša srca trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker Tebe več med nami ni! Počivajta v miru! Žalujoči: Hčerka, Dorothy por. Tushar Zet, Frank Vnuka, Robert in Joseph Will. Hills. Ohio, 22. julija 1993. Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St: Clair (Slovenian National Home) jvgnJVfaček—Matija (1908—1993) Resnica odhaja v grob Ivan Maček—Matija se je rodil leta 1908 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani. Izučil seje za tesarja in nato delal v gradbeništvu. Še zelo mlad se je pridružil levičarskemu delavskemu gibanju. Leta 1930 je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. Na pokrajinski konferenci v Goričanah 1934. je bil izvoljen za sekretarja pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Leta 1935 ga je partija poslala v Sovjetsko zvezo, kjer je opravil Mednarodno leninsko šolo. Poleg Tita, Kardelja in Marinka je bil priča velikih Stalinovih čistk po letu 1936 ter brezobzirnega odstavljanja vodstev evropskih KP, kakor Je tudi ukazal Stalin. Politični iimor in (svetovna) komunistična revolucija sta postala Pn teh ljudeh, s tem tudi pri Mačku, svetovni nazor in sestavni del življenja. Maček je pred leti, ko je komunizem že začel izgubljati svojo moč, v nekem intervjuju celo izjavil, da je vedel, kam yse, kar se je dogajalo v Sovjetski zvezi, pelje: »Molčal Sem> saJ bi drugače škodil naši Partiji.« Dodal je, da bi partijo zaradi tega zapustilo vsaj 50 odstotkov članov. je bila seveda jalov čas, zato je bila aretacija leta 1938 neke vrste odrešitev. Obsojen je bil na štiri leta zapora in ga je do avgusta 1941 preživljal na drugi »rdeči univerzi«, v Sremski Mitroviči. Od tam je z 32 sojetniki pobegnil k partizanom na Fruško goro. Septembra so ga poslali v Srbijo h glavnemu štabu NOPOJ. Marca 1942 se je vrnil v Ljubljano, kjer je delovalo Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, in je postal njihov politični komisar. Takrat je bila revolucija v ljubljanski pokrajini že v polnem teku, saj so pod streli vosovskih atentatorjev padli mnogi Slovenci, ki so bili komunistom napoti. Konec maja je s poveljstvom odšel na Dolenjsko, kjer je I. oktobra postal komandant slovenskih partizanov (GŠ NOV in POS). Še isti dan mu je Edvard Kardelj, vodja slovenskih komunistov, poslal pismo (neke vrste politične smernice v obliki povelja), v katerem je bilo zapisano: »Belo gardo uničujte neusmiljeno. Ne oklevajte in ne popuščajte. Udarci naj bodo zlasti od začetka taki, da bodo čutili našo moč. (...) Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficir- kanje na trenutek, ko se bo lahko začelo s svetovno revo-lucijo, ta je bila namreč vse do napada Nemčije na SZ glavni namen komunistov. (Prav druga svetovna vojna je bila za omuniste dobrodošla, saj so e y vojnem stanju lahko začeli 'jajprej z domovinsko vojno, da bi si pridobili ljudi, takoj °b njej pa z državljansko voj-n° oziroma z revolucijo.) begala, v kateri se je znašel, 8. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA MOŽA, OČETA 1N STAREGA OČETA k| Louis mole 1 je zatisnil svoje blage oči dne 26. julija 1985. v (g111 *et Te zemlja krije, srep0!11®111 8r°bu mirno spiš; C:ojrečnebije’ ^ Cm nič več ne trpiš. Solze £a ŽaIost srce trga. dom •° iz °^; ker t Prazen in otožen, e več med nami ni. a'ui°či ostaii; 'aoces - žena Ari A‘ - sin Ka h"6 F' - hie' Sh hy ~~ snaba aWn in Beth’ Marie -nLjl< in vnukinja. 6uc|'d OhStn V Sloveniji 22. julija 1993. Sodeloval je pri ustanavljanju brigad. V lanski Enciklopediji Slovenije so odkrito zapisali, da gre »v ofenzivi proti postojankam MVAC« za brezobzirne napade na slabo oborožene postojanke vaških straž po Dolenjski. Ti so se končali nadvse tragično in so bili vzrok za pravo državljansko vojno na Slovenskem. Partizanske enote (in seveda druge, bolj nezakonite partijske vojaške organizacije kot VOS, NZ, VDV, OZNA) so se odslej ve- MALI OGLASI Quality Repair Services Electrical, carpentry, minor plumbing, garage doors and openers. Call Walter Majer at 268-0100 or 761-8398. For Sale Chickering Console Piano Call Marya Ashamalla at 1-626-2637 after 6 p.m. (28-30) činoma spopadale s protikomunističnimi enotami, z okupatorjem pa manj (Turjak, Grčarice, spopadi z domobranskimi bataljoni, povojni pokoli; partizanska literatura je polna teh spopadov). Na mestu komandanta je bil (Maček) do 13. julija 1943, potem se je kot član političnega biroja CK KPS začel ukvarjati s političnimi in organizacijskimi zadevami. Marca 1944 je postal načelnik odseka za notranje zadeve (s sedežem na Stražnjem vrhu nad Črnomljem), poleti pa načelnik Ozne za Slovenijo. 9. maja 1945 se je naselil v Slaviji in kot šef Ozne vodil popolno utrditev komunistične oblasti. Danes je že znano, da je takoj po vojni Ozna pobila 10.000 domobrancev in drugih protikomunistov po vsem slovenskem ozemlju. Zavladal je strah in molk. Maja je Maček postal načelnik odseka za notranje zadeve pri SNOS, marca 1946 pa minister za notranje zadeve LRS. Opravljal je še nekatere politične funkcije, vendar se je (domnevajo na predlog sorevolucionarjev) umaknil v ozadje, kjer je (od leta 1968 kot upokojenec) ostal vse do prvih demokratičnih volitev leta 1990 siva eminenca slovenske politike. Kot Titov najboljši prijatelj in na njegovih obiskih v Sloveniji nenehni lovski tovariš si je brez problemov zavaroval hrbet. Po vojni so vzhodno od Ljubljane, v podlipoglavskih hribih, začeli graditi podzemno »prestolnico«, vendar so zaradi neprimernega terena morali odnehati in konec štiridesetih let začeti na območju Gotenice, Kočevske Reke in Skrilja. Se dan pred Peterletovo delegacijo v Gotenici, takoj po volitvah, se je tam oglasil tudi NEMA PRIČA Včeraj (12. julija) je bila v slovenskih časopisih objavljena osmrtnica: »Umrl je Ivan Maček-Matija, komandant slovenske partizanske vojske in povojni voditelj. Slava njegovemu spominu. Združena lista.« KP9 7d^ZQnDhS? SOcialnih demokratov uradno ni naslednica KPS-ZKS-SDP, čeprav je iz nje nastala in se svojih korenin očitno se zaveda. To je prav gotovo jasno tudi po smrti »sive eminence« stare slovenske politike, s katero bojda prenovitelji Sv°m!ni?UTf' Neina2adnje 50 od Prvih demokratičnih ohtev minila več kot tri leta, stari komunistični politiki pa še vedno niso pojasnili svoje udeležbe pri medvojnih in povojnih krivicah Njihov, »odvetniki« v parlamentu so poskrbeli, da živi ne bodo stopili pred »roko pravice«... Slovenski parlament je že v prejšnji sestavi ustanovil posebno komisijo k. naj bi raziskala sporne zadeve iz polpretekle zgodovine, vendar m imela pristojnosti preiskovalne komisije Kajpak m mogla ugotoviti ničesar in nihče ni kazensko ali mora no odgovarjal. Šele z novo ustavo in novimi volitvami se je pokazala možnost za ustanovitev preiskovalne komisije v pravem pomenu besede. Ustanovitev te lahko zahteva 30 po- usr7enVod7aV,ne8a,Zb0ra- Tak° S° krŠČanski demokrati zbrali ustrezno število podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije za medvojne likvidacije in povojne zločine. Dokler državni zbor ne bo sprejel zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ne bo mogla opravljati svojega dela. To pa mora čim prej, sicer bo ostala še brez drugih prič in preiskovancev. Ver-jetnobimarsHcom11 ugajalo, da komisija za preiskavo medvoj- l,lkvidaTn Povojnih Pobojev sploh ne bi opravila svojega dela. Tako bi večina »junakov socialističnega dela« umrla v lav, svojega spomina. Ti ne žalujejo za legendarnim partizan-im komandantom, ki je največ vedel o medvojnih in povoj- li Le zakna?ham7a7SO S1 °b Smrti m0rda Ce,° oddahni- metovor L J za »narodnimi heroji«, saj poznamo stari pregovor, da imajo mačke po sedem življenj! Igor Kršinar (Slovenec, 7.13.1993) V BLAG SPOMIN 27. OBLETNICE Condo For Sale In Benton Village, Euclid. 2 bdrm ranch, with garage, central air, all appliances, remodelled kitchen & bathroom. Call after 3 p.m.: 261-4335. (28-29) FOR SALE Scottish Higlands. 4 bdrm, 2Vi bath, alum, sided Colonial with family room. New roof. $127,000. Call 383-0507. FOR SALE Euclid brick bungalow. 2 bdrms dn., 1 up. Central air. Lge kitchen. Basement. 2 car garage. George Knaus Real Estate 481-9300 JOHN SAURICH Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 14. junija 1966. Kako pozabiti to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki vsem nam vdano bilo prav do zadnjega je dne. Pri Bogu srečen Ti prebivaj, po letih zemskega gorja; v raju večno srečo uživaj, naj bo lepo Ti vrh zvezda! Dad, we will always love you And we will never forget you! Žalujoči: sinova John in Joe hčerki Mary Jane Jusek in Ursula Zebkar vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio, 22. julija 1993. Maček. Ali je dajal zadnje napotke? Danes prihaja na dan (ob aferah Hit in Elan), da je v zadnjem obdobju komunistične vladavine pri nas dejavno sodeloval pri »umiku kapitala« iz Slovenije. Vse do svoje smrti je molčal. Neki nekdanji visoki ozno-vec mi je leta 1991 povedal, da ga bo tajna udbovska organizacija, če bo kaj povedal ali ga bo v to kdo prisilil, spravila s sveta. Takrat mu je skupščinska komisija za raziskavo povojnih pobojev poslala precej vprašanj, vendar ji je vrnil povsem splošne in neuporabne odgovore. Komunistična partija mu je podelila vsa naj višja priznanja: nosilec partizanske spomenice 1941, narodni heroj, odlikovan z redom narodne osvoboditve, polega tega še častni občan občin Nova Gorica, Črnomelj in Ljubljana Moste-Polje (12. 4. 1978). Po Kardelju in Kidriču (ter deloma Marinku, Leskošku in Beblerju) je umrl še eden prav iz vrha poklicnih revolucionarjev. Ostali so še trije: Zdenka Kidrič (organizatorica Vosa), UTRINKI (nadaljevanje s str. 14) To, da za podporo njihovemu gostovanju nista imela posluha niti slovensko ministrstvo za kulturo niti Slovenska izseljenska matica, je zdaj že obrobna zgodba. Vodopivci so svoje opravili po najboljših močeh. In kaj je za pevca pomembnejše in lepše kot zadovoljni poslušalec, ki mu ob slovesu reče: »Hvala vam za vse lepo petje, tistega v Metropolitan Museumu pa vam nikdar ne pozabimo, res enkratno doživetje za vse nas.« Joško Možina »Slovenec«, 6. VI. 1993 Mitja Ribičič (Ozna) in Bojan Polak—Stjenka (Knoj). Ivo Žajdela Slovenec, 13. 7. 1993 Novi grobovi Rudolph Ujcich Dne 19. julija je v Paines-viHu umrl Rudolph Ujcich, znani glasbenik in pevec “Rudy Vincent”, rojen v New Mexicu, v Cleveland pa prišel 1. 1921, vdovec po Mary, roj. Grladinovic, oče Rudyja ml. in Randolpha, 2-krat stari oče, brat Ann Hunyadi, Johna, Tonyja in Josepha (pok.), zaposlen do svoje upokojitve pri Republic Steel, pred leti imel svoj orkester in z njim nastopal na raznih polka televizijskih programih. Pogreb bo iz Zeletovega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, zj. ob 8.30, v cerkev sv. Janeza Vianneya ob 9.30, od tam na Mentor Municipal pokopališče. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Maria Zupan Dne 17. julija je umrla 81 let ! stara Maria Zupan z Willo- (dalje na sir. 16) v BLAG SPOMIN 12. OBLETNICE SMRTI Lojze Mismas Umrl 26. julija 1981. Žalujoča: žena Lenka in družina Misijonska srečanja in pomenki 993. Jezuit Jože Cukale piše 15.6.93 iz Indije Dragi o. Karel, Zelo si me razveselil s svojim prijaznim pismom, poročilom in stotaki. Tvoja in MZA radodarnost sega že tudi v Slovenijo, ker je pač dežela postala en sam velik misijon. Kje so že časi, ko sva oba delala za evangeljske vrednote, Ti pri K.A. in jaz pri kongregaciji, odkar sva zrasla v misijonsko osveščenost skozi trpljenja 1945. let l, pa naju je dobri Misijonar poklical na polja, da Zanj k požanjeva. Jezus je ober, zelo dober. A zdi se, d, ji brez tistih, katerih kosti prhnijo v Rogu, v Te-harjih, Pouutiku in vsepovsod na sončni strani Alp, imel najin apostolat malo uspeha. Včasih si mislim, da bi muče-ništvo kakega Grozdeta in drugih mladih utegnilo hitreje krasiti nebo slovenskih svetnikov, celo hitreje kakor svetniško življenje našega Barage, Slomška, Gnidovca itd. Kaj praviš? Vesel sem bil posebno poročila, da pomagaš Jegličevemu skladu. G. Janez Kopač mora biti tudi vesel in naš Franček Sodja tudi, in pa posebno najin prijatelj dr. Joža Gole. O priliki mi vse lepo pozdravi, prosim! Cerkev in njeni ljudje v Sloveniji gredo skozi travmo ponižanja. Mnogim je strah zlezel v kosti in ne upajo na plan, kar je razumljivo, saj jim je bilo Šlo za preživetje. Skupine mladih pa dajejo upanje, da bo v par desetletjih duhovna podoba Slovenije bolj in bolj svetla in močna. Tudi najin prijatelj vladika dr. Lojze je tega mnenja. Sicer je pa Cerkev trpela od kalvarijskih dni do danes. M. Terezija pravi, naj najdemo veselje tam, kjer stvari kažejo najslabše. Komunisti in ateisti te govorice ne razumejo. Ško- da! Splačalo se je trpeti. Brez najvišje žrtve domobrancev, verjetno tudi jaz ne bi dobil misijonskega poklica. Dragi Karel, gotovo mi boš pritrdil, da ‘mlini pod zemljo temeljito meljejo’, odkar je pred našimi mučenci odšel v podzemlje Prvi Mučenec in Vstal. Slovenija in mi vsi rabimo zdaj Očetovega in Sinovega Duha. Zdi se, da bom po monsunskem dežju že v Bangladešu. Tam še ni jezuitske misije in dva odideva v tisto, z ljudskimi množicami prenapolnjeno deželo, kamor nas škofje vabijo. Kaj naj napravim s svojimi sedemdesetinosmimi leti? Bog že ve! Upam, da Ti kmalu sporočim, kadar ali pa potem, ko odidem. Že danes, dragi o. Karel, lepe pozdrave in zelo hvaležen sem za vse, kar je MZA in Ti in gdč. Sonja storila za naš misijon v Bengaliji — in ne pozabite me v svojih molitvah! Prilagam tudi zahvalo za gdč. Pepco Mokorel in družino g. Krevsa. Hvaležni Jože Cukale, D.J.« Lazarist Andrej Prebil, doma iz Horjula, je bil 30. junija v Santiagu, Čile, pokopan. Vest o njegovi smrti je prišla od njegove sorodnice, usmiljenke Cecilije Prebil v Parizu, preko ljubljanskih lazaristov v Torontu, odkoder je g. Tone Zrnec obvestil pisca teh člankov. Rajni gospod Andrej je bil ordiniran isto leto kot g. Kopač, to je 1938. Rojen je bil leta 1911. Bil je eden med nami, ki je bil odločen za Kitajsko in Baragov misijon. Ko je iz Kunminga v Yunnanu pohitel na obisk v Chaotung k mons. Kerecu v začetku leta 1948, je delal z njim načrte za prihod večih od nas v njegov 300,000 DOBITNIKOV Dnevno • OkHO IOTT€RYi Sodelujte pri dobitkih AH Ow lone»y players are sufciect to laws and regulaitons ol the Oho Lottery Commrsson For more otormaton call our Customer Relations Department (216) 787-3200 during regular business hours apostolski vikariat. Kasneje smo delovali skupaj v škofiji Kanchow v provinciji Kiangši, do izgona iz Kitajske. Na povratku iz Kitajske se je odločil za delo v Južni Ameriki in od tam je v Toronto prišel in postal za nekaj let župnik slovenske župnije Marije Pomagaj na Manning Avenue. Od tam je odšel v Čile in vsa leta kasneje misijonaril med domačini. Ni dolgo tega, kar je izdal v slovenščini knjigo svojih spominov. Gospod Andrej je bil misijonar z vso dušo. Vedno nasmejan in sončen, dober do duš, ki jih je ljubil. Kar je odšel v Čile, mu je tudi MZA letno pomagala na skromen način. Deloval je med preprostim ljudstvom, ki se mu je posvetil. V isti državi deluje že leta župnik Franc Okorn, ki tudi letno prejema pomoč od MZA in ima redne stike z g. Štefanom Novakom iz Scarborough Počivaj v miru, dragi Andrej, in naj Ti bo čilska zemlja lahka. Darovali so zadnje mesece. Gdč. Angela Gospodarič iz San Francisca, Kalif., $120, od tega dar novomašniku Janezu Avseniku, ki je bil v Ljubljani ordiniran 29 junija v stolnici sv. Nikolaja, z 19 drugimi novomašniki za tri slovenske škofije: Ljubljano, Maribor in Koper in nekaj redovnikov oo. frančiškanov in lazaristov. Zanj je darovala $20, stotak pa za bogoslovje, kakor je najbolj v njem potrebno. Gdč. Maria Mlinar, Chagrin Falls, O., $100 za slovenske bogoslovce. Ga. Julia Tomšič iz Bronxa, N.Y., $50 za naše misionarje. Ga. Louise Rogina iz San Francisca je darovala $150, od tega $100 za sv. maše in $50 za lačne otroke v misijonih. Predsednik Anton Malenšek od MZA Bridgeport-Fair-field, Conn., je poslal ček za $1415 od misijonske prireditve na praznik Sv. Rešnjega Telesa. Po procesiji so imeli običajno misijonsko prireditev, o kateri bomo obširno poročali prihodnjič. Uspela je zelo lepo. Zanimivo, da so mnogi rojaki na prireditvi želeli, da bi MZA podpirala bogoslovce v Sloveniji, kar sedaj že delamo v velikem obsegu. Blagajnik MZA Cleveland Štefan Marolt je sporočil 20. junija tele darove: $500 za vse, iz zapuščine pokojne Angele Vlček. $350 ga. Katarina Jereb, za vzdrževanje bogoslovca $300 in za vse misijonarje $50. $300 Helen Oven Hiserman, Williamsport, Pa., za slovenske bogoslovce; ga. Angela Hutar, za gregorijanske sv. maše za rajnega moža Matijeta. $100 ga. Ivanka Pretnar, za vse. $80 Neimenovana, za o. Stankota Rozmana $60 in $20 za sv. maše. Po $50: družina Josepha Likozarja, ga. Tončka Dolenc; ga. Antonija Brgant in ga. Štefka Vidmar, v spomin rajnega moža Franka, Perry, Ohio. Po $20: Anton M. Lavrisha, ga. Ana Tomc, ga. Mari Miklavčič (v spomin pok. L. Baznika in Franca Petriča). $600 Ivan in Paula Hauptman, za stiškega opata dr. Antona Nadraha $500 in $100 za vse. Naj Bog vsem darežljivost srca povrne po božje! Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 NOVI GROBOVI (nadaljevanje s sir. IS) wicka, rojena Blazir v Stražišču pri Kranju, vdova po Ferdinandu, mati Sonje Stergar, Erike Mundey in Rudolpha, 12-krat stara mati, sestra Ivanke Kodrič, Antonije Šolar, Valentina (Slovenija) ter že pok. Ane in Francke, članica KSKJ št. 172, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Kluba pristavskih upokojencev. Pogreb je bil 21. julija iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na Vernih duš pokopališče. Frances Tomazin Dne 15. julija na svojem domu na Sable Rd., kjer je živela 47 let, umrla 90 let stara Frances Tomazin, rojena Rotar v Sloveniji, v Cleveland pa prišla 1. 1920, vdova po Jakobu, mati Richarda, Jacka in Franka, 5-krat stara mati, 3-krat prastara mati, članica KSKJ št. 162 in SŽZ št. 25. Pogreb je bil 19. julija v oskrbi Želetove-ga zavoda na E. 152 St., kjer je pogrebne obrede opravil č.g. Joseph Bacevice iz cerkve St. Georgea, s pokopom na Vernih duš pokopališču. Frank J. Suhadolnik Umrl je 84 let stari Frank J. Suhadolnik, mož Josephine, roj. Škerl, oče Ronalda in Carolyn Mahle, 8-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Willi-ama, Frances Schultz ter že pok. Louisa in Anthonyja. Pogreb je bil 20. julija v oskrbi Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Frančiška in pokopom na Kalvarije pokopališču. Michael A. Selan Dne 15. julija je na svojem domu v Willowicku umrl 71 let stari Michael A. Selan, rojen v Fly Creeku, N.Y., nato živeč v Clevelandu pred preselitvijo v Wickliffe, mož Mary Ann, roj. Maydich, oče Roberta, 5-krat stari oče, brat Franka, Albina in Edwarda, zet Jennie Feme, zaposlen 32 let pri PMC Industries Inc., vse do svoje upokojitve 1. 1984. Pogreb je bil 19. julija s sv. mašo v cerkvi sv. Marije Magdalene in pokopom na Vernih duš pokopališču. Edward F. Eppick Dne 15. julija je na svojem domu umrl 84 let stari Edward F. Eppick, rojen v Clevelandu, zadnjih 61 let živeč v Euclidu, mož Alme, roj. Intihar, oče Donne A. Benedict in Edwarda, 6-krat stari oče, 7-krat prastari oče, 10 bratov in sester je že pok., solastnik John’s Cafe in lastnik Trees Bar (oba v Clevelandu) 25 let. Pogreb je bil 19. julija v oskrbi Brickmano-. vega zavoda na 21900 Euclid Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in pokopom na Kalvarije pokopališču. Mary Škerl Dne 2. julija je v Garden Grove, Kalif., umrla 92 let stara Mary Škerl, pred leti živeča v Clevelandu in kot otrok preživela katastrofalen požar v collinwoodski javni šoli, sestra Dorothy Turner ter že pok. Angele, Pauline, Rudolpha, Johna, Edwarda, Regine Harl-per in Fred-a, zaposlena do svoje upokojitve pri Ohio Bell Telephone Co. Pogreb je bil 10. julija v oskrbi Brickmano-vega zavoda na 21900 Euclid Ave. s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Kalvarije pokopališču. Michael Tomazin Dne 5. julija je na svojem domu v Lorainu umrl 75 let stari Michael L. Tomazin, rojen v Lorainu, mož Agnes, oče Francie, Sylvie Wheatley in Michaela, 2-krat stari oče, služil v ameriški mornarici od !• 1940 do svoje upokojitve !• 1960 in tako veteran 2. svetovne vojne, med katero je služil na ameriških letalonosilkah, po 1. 1960 zaposlen kot avtomehanik, zelo aktiven pri Slovenskem narodnem domu v Lorainu in letošnji »mož leta« le-tega, faran cerkve sv. Ciril® in Metoda v Lorainu. Pogreb je bil 9. julija s sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Norbert J. Nousak Umrl je Norbert J. Nousak, oče, Danielle Stallings, Nor-berta ml. in Garyja, brat dr-Jamesa. Pogreb je bil 10. jul'" ja s sv. mašo v cerkvi St-Malachi na W. 25 St. in De' troit Ave. Pogreb je bil v oskrbi Grdina-Faulhaber zavod® na Lake Shore Blvd. Louis E. Kamnikar , Dne 30. junija, devet dni P° ' njegovem 99. rojstnem dnevu- i je na svojem domu v Loraiu® umrl Louis E. Kamnikar, r® i jen v Sloveniji, v ZDA prišel 1913, v Lorain pa 1. 1926, z®' • poslen v jeklarski industrij1 vso delovno dobo do svoj upokojitve 1. 1962, zanj žalu jejo žena, dva sinova, 8 vnu kov in štirje pravnuki, član ve slovenskih organizacij, 1116 njimi ADZ št.21,SNPJ št- l7’ Slovenskega narodnega dom® v Lorainu, ki ga je izbralo z® moža leta v 1. 1986, in cerkv sv. Cirila in Metoda v Lor®1 nu. Pogreb je bil 3. julija s sv-mašo v cerkvi sv. Cirila in M6 toda v Lorainu. David A. Intihar Dne 30. junija je na sV(^e^ lomu v Strongsvillu za imrl komaj 20 let stari D® C Intihar, rojen v Balti 0 eu, študent na univerzi < itate, sin W. Allena (u : »red 5 leti) in ^•°^eTle,he{^ Duncan, brat Christop ^ }ogreb je bil 3. julija^s v našo v cerkvi sv. J°^e Jtrongsvillu. Christine M. Verbie ^ Umrla je Christine M-)ic, rojena Šušteršič, ^je vlatta, sestra Johna. ^vi )il 2. julija s sv. mašo ^ C v. Jeroma in pokop0 /ernih duš pokopali^11'