186. Številk
Ljukljaua, sredt 18. avgusta.
VIII. leto, 1875.
LOVEN
\*n- *v»«iu* i^uodeljke ir. .ta«y« po praznikih, ter volj* p« p»#tt pr<.,«n*»   t* avatro-vgarakt dežele m o<h.....o (6 »;.i=d.. iH poi        H *v»c,
. M -i.!Ut .ita 3 golu. 30 kr., za on tteaea I goid. lO kr.   Za uoailj..i.j« na /ou. a., računa 10 krajo, aa loeaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tn)e dežele *1 o« 10 k ,!■:., k« ...  ten !0 gold. — Za gojpo<'e učitelje na lju.isk. ftolat
i. Ectrf leti 4 4,'o.ti. — 2a Ljubljano brea pošiljanja na uoni aa ueio inio 13 a'©id.,
i» c* Jljaki         znliana eena m sicer: Za LJubljano za četrt teta 2 gold. 50 ar., po poatl prejonian za četrt leta 3 gld. —"Zn oznanila"de plačuje oc e*ctn<
atopne potit-VTBte 6 kr., Če so oznanilo enkrat tiska, I kr. :•■  ie dvakiat in 4 kr. 5e se tri- ali večkrat r,iska
Dopisi aai ao lsvoio .rankiratt. — Kokopisi «e ne vračajo. — Uroduiai ibljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši .Hotel Evropa"
Ojy r i 7 o-.i'^      v« lar  ,. .mj m» b.a^ovdijo podati naročnina,  teki*m.u3i)e, ■ •         . j   .uininia?rativno reči, |e v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hul
Sedanja kranjska trgovinska zbornica.
(Glas narodnega obrtnika.)
Pomanjšanje davkov, odpravljenje obrtniških patentov, povzdigo trgovstva, varstvo obrtuije, — zlate gradove so obetali agitatorji nemSkutarjev, ko so pred zadnjimi volitvami v kranjsko trgovinsko zbornico za ljudi, kak<r -ta Aleksander Dreo iu Trpin prt ljudstva za glasove koledovali. Kako Bvoje obljube izpolnjujejo? Jako čudno!
Niti ne brigajo se, niti mar jim nij sedaj trgovinska zbornica in korist trgovcev in obrtnikov. Kadar je seja, jih še blizu nij. Komaj pol leta so skapej, pa jim delo (ko bi ga tudi zmožni bili) tako mrzi, da ne morejo niti toliko izbranih zbornikov skupaj zbobnati, da bi legalno sejo imeli. „Ldb. Ztg.u od 7. t. m. prinaša nradni protokol zadnje seje. Tam se pravi, da je trgovinska zbornica 2'J. jul. zborovala in so se udeležili gg. Dreo, A. Ahtschin, Bilina, Fr. De-beuz, Hausel, Kuni, Lukman, Mathian, See-man, P. Tomau in Treun. Štejte kakor hočete na prste, od zadaj in od spredaj : to jih je samo enajst, torej niti polovica vseh. Pravila trgovinske zbornice izrekoma zahtevajo, da je za legalno sejo treba polovice vseh udov. Torej so seje te skupščine tako „postavne" kakor so bile volitve, kar smo bli pred porotniki  dokazati pripravni.
Zakaj se dajo ti ljudje voliti, če neČejo nič delati? Zakaj omši protivniki za dobitev tacih mandatov vsa sredstva, npotrebljnjejo ? Kako se pravi tacim ljudem ki več obetajo nego dati mog6? In kaki so taki ljudje, ki niti videza tega no store kar so obljubili?
Naš narod pa naj vidi, katera stranka in katere barve ljudje ga hočejo goljufati ali mi domačini Slovenci, ali  pa  tisti —
(Dalje ne smemo dopisniku besede pustiti; imamo namreč nemško liberalno tiskovno svobodo, in za c. kr. policaje ne uredujemo radi lista. Uredu.)
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Iz Zatira 17. avg. Mino<o noč je B o-sna vstala! VritaJi so se polastili treh trdnjav.   Turki strahom^ beže v g< re.
Vstanek v Hercegovini.
VeBele vesti in velike! Poleg Heroego-vine je tudi Bosna VBtala. To nam ne le naš posebni dopisnik iz Zadra ravnokar telegrafira, nego tudi od čisto nasprotnega kraja, iz Kostajnice poroča „Obzor" jednako. Sedaj so velike reči mogoče, bog daj srečo!
„Narodnemu Listu1' zadarBkemn brzojavi; ajo IG. t. ni.: Turki so bili pobiti nad Treh i u jem. Mnogo vasi je zažganih. Denes (17.) bodo Turki provalili iz Trebinja.
Dva turška parobroda sta 15. t. m. priplavala do blizu Kleka in imata v sebi 800 turških vojakov (askerov). Ti si pa ne upajo na Buho zemljo prej, predno jim posadka iz Stolca in Mostara naproti ne pride. 500 vstašev jih Čaka v soteskah pri Drenovca, 400 pa pri Krupi, 1(3. t. m. je se 600 Ilercego-vincev zaselo Klepovico, da čakajo te Turke.
Srbska „omladina", kakor so iz Dubrovnika telegrafira, pozivlje svoje privrže-nike, da se pridružijo hercegovskemu vstanku. Dijake v tujezemstvu kliče telegrafično. Vsled tega dohajajo na bojišče mnogi Srbi, ki so bili na Francoskem in na vojniškej akademiji in visi cih Šolah. Oni bodo organizirali topništvo in topove dobivali iz Črnegore. Odpor Trebinja zadržuje i z vedenje namenov. Vbtašem manjka denarjev.
Iz Dubrovnika ima „Triester Ztg.u sledeča dva telegrama 15. avgusta :
V mnogoštevilnih bojih v zadnjih dneh so baje uporniki zmagali. Dene« so prišle iz Albanije vznemirjajoče vesti (namreč za Turke iu Nemce vzuemirjajoče t. j., dobre. Ur.)
Denes se je pripeljal turški parobrod z vojaki mimo. Po poslednjih poročilih od strani vstaŠev so uporniki z naskokom vzeli tvrdnjavo Goransko, ki leži nad Pivo.
Iz Dubrovnika se brzojavlja: Vstaši so vas Jasen, eno miljo od Trebinja požgali in tam mnogo Turkov pobili. Stirdeset srbskih prostovoljcev je prišlo s parobrodom.
Belgradski „Istok" je dobil telegram, da je 13. t. m. poknil upor tudi v Bosni in sicer okolo Višegrada (1500 prebivalcev), ki leži na desnem bregu reke Drine ne daleč .■d srbskih mei, južno-vzhodno od glavnega mesta Bosne, Sarajeva. Vstajniki oblegajo Višegrad.
Bulgarske novine v Bukureštu poziv-1 jejo Bulgare, naj se pripravljeni drže, da se vzdignejo z orožjem v roci precej, kadar Črna gora Hercegovincem na p« moč priskoči.
Pankracij Schvveinsiiorst.
(Moralična pripovest.)
V tiotein lepem kraji na dolenjej Kranjskoj, kjer niislt sedanji litijski glavar pl. Vestenek po vladnem uaročilu v dižavni zbor kandidirati, to se ve da še le tedaj, ko ga bode tekoči čas s pametjo, ki je k temu potrebna, oblagodaiil, ali bolje rečeno, ko doživi starost tridesetih let, — v tistem srečnem kraji stoji mala vasica. Imena njenega nc bodemo /..-.pisava!i, ker bi utegnili dotični vaačani misliti, da jih hoče kdo na boben spraviti, ter da v ta namen celo vas V „cajtenge" devlje. Znamenito, in posebno za gori oineujcno kandidaturo odbito karakteristično pak je to, da, akoravno je ona vas precej oddaljena mestu, kjer imajo slavnega polža priklenenega, bi se vendar lehko in po vsej pravici dejalo, da ga imajo tudi
v tej vasi tako dobro zavarovanega. Tudi ko bi so si-»veča pravda o kozlovej senci primestila onemu kraju, bi se morda nihče ne čudil, ker istinito je to, da nijso tauio samo zelniki iu deteljiSda, kamor kozel rad zahnja, trdo zagrajeni, nego tudi druge reči so v tej vasici jako zabite.
Tu bo je bil naselil pred mnogo leti nekov tuj mož; ali jo bil storil tO iz uave-denih „zelniških," ali iz sorodnih „zabit.h" razlogov, — tega ue moremo natanko razložiti, in ustno poročilo, ua katero se na-slanja naša pripovest, je v nekej razumlji-vej pomanjkljivosti zaznamovalo samo zadnje imenovane razloge. Kazpravljati take psiho-logičue faktorje, je težavno delo, in čestiti bralci (o bralkah govorimo pozneje), se bodo gotovo bolj zanimali, ako jim povemo, da se je nu«ž piaal „Paukracj Sehvveinsb orste." Bralke svoje pak zagotavljamo, da je bilo v možu isto tako malo poezije, kakor v njegovem imenu.
In imel je rudečkaste lase,  pa rudečo
brado.
V vas jc prišel, da nihče nij vedel, ke-daj in kako. Govoril jc veliko in sladko, jako sladko. Iu ker so oni vas'aui, kakor smo uže povedali, tistim mestjatiom malo v rodu, ki imajo polža priklenenega, nijso dolgo ugibali, kaj je z novim prlšleceiO, ter so ga rado voljno sprejeli in dali mu izpraz-neno Blužbo soseskiu^ga hlape*. Paukracij Sclnveinsborst je bil jako osrečeu iu prevzet, ter opravljal novi posel se silno marljivostjo« Denes je sklical kmete cesto popravljat, jutri je oznanoval tlako ; vih tega su je pa us>lil za mežuarja, iu tako postal precej imenitna osoba. Pa neka slaba labtnost, ki je menda tičala v rudečej bradi in ki se je počela od dno do dne bolj razvijati, podrla je vse simpatije sovaščanov do njega.
Paukracij SclnveinsborBt je jako rad zato zeval. Srobotnjakov Matijče, ki je v Ljubljani nekaj let v šolo hodil, ter poleg
Kaske „Peterburgskija Vedomosti" razpravljajo misel, dm Avstrija brez Roaije in Nemčije nasproti Hercegovini ne more ničesa storiti, ker je vezana s shodom treh cesarjev
in z dogovori, ki so tam bili.
Politični razgled.
lotranjr «1 I*-
V I.inbljani 17. avgusta. Iz notranje politike nij nič važnejšega povedati, nego to, da je trgovinski minister Chlumetzkv Šel na odpnst v Svajco- Ker avstrijska trgovina od tega ne bode trpela Cisto nič, smemo mirno spati i zarad tacega odpusta.
Cesar je ttalnuttiitskim vojaškim begunom podelil svoje pomiloščenje.
VniMiJ« dr»ft*f.
Iz šiftfi f<nl<t se oficijalno brzojavlja, da so volitve v skupščino 16. dovršen« bile in večji del konservativno (?) izpale.
Ko je bilo predstoječe uže stavljeno, došel je telegram, ki po oča veselo novico, da so skupčinske volitve dobro izpale in ie vsled tega konservativno ministerstvo 16. t. m. po p'V.u dne svojo demisijo dalo ali odstopilo. Knez je demisijo sprejel. Sedaj je upanje, da se velike reči zgode!
Srhi v Hercegovini krvave, a Srbi v Srbiji, to se ve, samo oficijozni Srbi, piiejo v „ Vidov dan" ob prihodu Mdanovem sledeči bizantinizem: „Radost u rodu Oire-novir i svagda je radost srbskoga naroda, n sreću narodne dinastije svagda se narod ogreva. Kako pak srbska srca za Te, nzvi ioni Vladaoče, kucaju, to se ni kolikim spoljašnjim (vnanjimi) znacima 'jubavi i poštovanja ne da izraziti. Primi, mnogoljubijeni Četvrti Kneze mnogoljubljene dinastije najtopleje pozdrave Tvojih vernih podanika" itd. itd. Ali drugi srbski listi drugače sodijo. „Pančevaca pravi, da Srbom zdaj nij treba Natalije, nego le ba tal i je. „Zastava" pravi, da pred prihodnjo srbsko skupščino stoji vprašanje svobode ali pak s ra m ote srbske. Vse prigauja na nratu ali vojno s Torki.
Iz Cctritfm tla se poroča, da je Nedjib-paša dobil višje poveljništvo turške vojske v Hercegovini. „Courier Orient" pravi, da je proti Hercegovcem poslanih 20.000 turških vojakov.
tiavarski princ Karel Teodor je 16. t. ni. s konja padel v jezero Tegern in mrtev ostal. Rojen je bil 1839 inje brat naše cesarice.
Nemci so v Detmolda odkrili 16. avg. spomenik Hermana ali Ariniua, ki je bil v Tevtoburgskem gozdu Rimljane potolkel.
Na praškem t*o*nnnjshe*n so oblasti vse duhovnike, ki so bili zarad skrivnega papeževegv delegata zaprti, izpustile, ker je ta delegat najden baje v osobi zaprtega korarja Kurovskega iz Poznanja.
titfff i' ž i se nasproti vstati k u v Hercegovini |?rav germansko nesramno drže. „Timi8u priznajo, da je Hergovceui neznosno hudo godi, ali pravijo : „naj potrpe ; z*rad njih se ne sme mir kaliti, uijso vredni."
Dopisi.
Iz IJlll»l|*aiM' 16. avg. [Izv. dop.j (Čujte, kako pošten Nemec sodi o naših razmerah.) Dva tuja gospoda sta šla te dni na ljubljanski grad, da si okolico ogledata. Na potu srečata mladega Nemca, ki se je v istem namena, da vidi krasoto naše okolice, k njima pridružil. V razgovora povpraša Nemec, kateri k z i k je v srednjih šolah naučni jezik. Ko sta mu omenjena dva gospoda povedala, da je nemški, zavzel se je mladi turist in odgovoril; „Ich wao-dere mich, dass man hier die National-sprache nicht zu scbatzen we'sa j vvenn wir Deutsche nnscre Sprache so gcscbatzt liiitten, so 11:i tcn \vir n.e einen solcheu Fortschritt in uoserer Literatur gemacht. Leute, die der Nation die B.ldung in ihrer nationalen Sprache hinderu, sind vvabrlich nicht werth, in einem so rcizenden i. uide zu leben." — Tudi se je Nemec čudil, da nij40 vse ljubljanske ulice z in.eni zaznamovane, kar je vsacema večjemu mestu vrlo potrebno. Rekel je, da se je smijal, ko je slišal, da nekateri gospodje hočejo po ulic Ji najprej nemški in potem stoprv slovenski napis imeti, in da to je morda uzrok, da ulic; nemajo nobenih imen. „W*ir Doutscbe vvllrden solehen Leuten bald den reehten \Veg zeigen !" —
Ne vemo, kdo je bil omenjeni gospod, mi priobčujemo to vest suno kot mali komentar, da je mej Nemci dosti poštenih ljudj, od katerih bi se naši ljubljanski nem-škntarji mogli dovolj patrijotizina naučiti. (Nam se pa zdi, da so i mej Nemci taki poštenjaki žalibog preredki. Uredn.)
Iz IJiiloiiKiii 13. avg. [Izv. dop.j Včeraj je volil naš narodni okrajni zastop 5 udov v okrajni šolski svet. Volil je do sedanje svetovalce, ki so vrli narodnjaki in dobri šolski prijatelji. Za 6 let — toliko rasa velja ta volitev — smo torej zopet za
gotovljeni, da nam vlada naših šol ne bodo ponemčila, če se bodo glavarji in nadzorniki še tako napenjali. V istem zboru okrajnega zastopa sprejel so je predlog g. Božiča, da se pošlje deželnemu odbora prošnja, da se imenovanje učiteljev pusti okrajnim šolskim svetom.
Iz Oljtl 10. avg. [Izv. dop.] V preteklo itoboto t. m. prižme iz št. Petra vSa-vinskej dolini en kmet bolnega konja k tu-kajšnemu živinskemu zdravnika, gospoda Ko-lošcka, kateri ga je preiskal in spoznal, da je smrkov (rotsig); in ker jo ta bolezen neozdravljiva in knžna, mora se vsak njej podvrženi konj nbiti. Po svojej dolžnosti naznani torej g. Kolšek to reč tukajšnjemu urada, kateri nemudoma Fr. Reidingorja, okrajnega živinskega zdravnika pokliče, naj bi konje preiskal. Zgoraj imenovane bolezni nij bilo težko izpoznati, in bil jo konj kmalu k smrti obsojen. Pošljejo ga tedaj k konjedercu in Reidinger, kot okrajni živinski zdravnik šel je zraven. Pa konjederca nij doma. Kaj je zdaj početi ? No R. to v zadrego ne upravi; kar pobere kamen, vzame iz žepa orodje noža podobno, nastavi ga konju na vrat, ter po njem ndari. Petkrat ponovi enak, vedno močneji udarec, ne da da bi konja do tal pobil. Da je trpinčena žival stokaje se vzdigovala na zadnje nogo in ubežati poskušala, ga nij splašilo, marveč rekel ie hladnokrvno : „Das Ross steht nicht auf reehtem Boden".
Bliza stoječi „scriba doetus" se zdaj konja usmili; prinese sekiro, in začne ga po glavi udrihat', da mu sprva ušesa odseku, in končno bučo čisto razbije. Vse to je blizu eno uro trajalo. Reidinger, ki konja ubiti ne zna, vendar neče biti brez slave, ampak vzame nož, ter lastnoročno razreze mrho. Dosti gnjasno in grdobno videti trdo-srčnika ki se 8 palico kakšno živinče pretepava kar pa je deloma storil sam, deloma storiti privolil on, ki je postavljen za zdravnika revnej živini, je barbarsko, in dvomim če bi ga surovi nekdajui Hanci bili v tej stroki mogli prekositi.
Kohkrat si je Reidinger nže nezmožnost pokazal, bilo bi težko prešteti. Temveč se je čuditi, da ga je vlada končno še definitivno za okrajnega živinskega zdravnika postavila. Nemec je res, ali Nemec sem ali tja, na  tem mestu on ne   velja,   zmožen nij.
druzega nekdaj znašel, da je ime Scbvveins-borst prav za prav nemško, in so s tem Pankraciju jako zameril, ta Matijče je pripovedoval ljudem, da se takim ljudem, ki tožijo, pravi v Ljubljani „špiceljni," in vsi ljudje so bili kmalu jednih misli j, da je „Pankracij Sclnveinsborst" takov „špicelj," katerega se je treba ogniti, kakor pregovor pravi o pijancu, namreč sč senenim vozom.
In zakaj bi neki ne smeli kaj tacega reči, vsaj je zlobni rudečobradec tičal vsak dan pri fajmoštru in pri županu. Onemu je povedal, da pri Zabkarju skrivaj meso jed6 ob petkih, in da Krohčev M.ha ne hodi v cerkev, temuč za cerkev v senco; drugemu pak je šepnil na uho, da Jaričeva Reza po noči okna ns zapira, in da stari Kopec, ki je 80se8kiu most popravljal, nij zaslužil toliko, kar je račanal, končal ga je uže v dveh dneh, računal pak je tri. In tako je denes tega, jutri onega zatožil na skrivnem; v obraz, v oči pak je bil ljudem in kolegom
v vasi jako priljuden in sladak, ter nij nikomur nič zalega rekel.
Pa ljudje so kmalu pozvedeli ta hinavska in grda dejanja, in akoravno so imeli tako čndne sorodnike, kakor smo povedali, izpoznali so vendar takoj, da mora „špicelj" kaznovan biti z* svoje „špicljanje." O — Schweinsbors a so kmalu vsi dobro spoznavati jeli!
Marsikaj so pretuhtavali in premišljevali, kako bi ga odvadili onih grdih napak, — pa bali so se ga, ker sta fajmošter in župan veliko moč imela.
Stari Kopec in pa Žabkarjev Tinče sta najbolj črtila špiVjavskega Selnvdnsborsta, zaklela sta se, da mora hinavec svoje plačilo sprejeti, in Tinče je imel uže v skeduji pod streho dobro gorjačo v ta nam n spravljeno.
Pa gorjače v prvo nij bilo treba. Necega dne so možnarji pokali in zvo-
nilo je po vasi. Nov fajmošter so se pripeljali.
In necega druzega dne so se zbirali vaški možje pri soseskinej hiši. In ko so se črez nekaj časa razhajali, so govorili o n o-vem Župana, ki so ga bili volili.
Teden pozneje pak je „Pankracij Schvveinsborst" nabasal svojo culico in odpotoval iz vasi.
Postavili so bili novega hlapca in mež-narja, Pankracija pa odpustili.
Na koncu vasi je odpotnjočega srečal Žabkarjev Tinče in mu priložil par gorkih preko ušes.
Pravijo, da so se „Sclnveinsborsti" tudi drugod naseljevali, — pa konec njihovega delovanja je bil navadno j;iko podoben onemu, ki se je godil mej Pankracijcm in Tinčetom na koncu vasi. Vsaj se na svetu dele tudi moralična klofuto onim, — ki jih zaslužijo. —č.
♦
Njegov prostor je pri njegovem tem dokaza, pri onih vendar se mora še nekaj let učiti, potem naj — eksperimentira. Besede : „Das Robr steht nicht auf dem rechten Platze", katere je izustil na polji svoje nove slave, naj na sebe samega obrača, in zagotovljam mu, da se ne bo motil.
Iz Crnaclcil 14. avg. [Izv. dop.] („Vera je v nevarnosti".) Naši slavjanski in krščanski bratje Hercegovci so se naveličali prokletega turSkeca jarma in vlade moha-medanske, so prijeli za pnško, in se bojujejo sedaj za križ in za svobodo, za pravice človečanstva in za krščanstvo; svojo krvjo uamačejo tla, svojimi trupli napolnjavajo grobe, prek katerih se približavamo uže več v desetletij zaželenemu rešen j u slovanskega orijentalskega vprašanja, in posred so k uresničenja jagoslavjanske ideje. Naši bratje Hercegovci se tudi bojujejo, rekel sem, za Kristovo vero proti mohame-danizmu, žrtvujejo premoženje, zapuščajo otroke, staše, ženo, kolikor jih turški fa-telizem pri življenji pasti, v največji nevolji in siromaštva.
Po celem jagoslavjanskem sveta so se odbori ustanovili, in nabirajo se denarji, da bi se žalostno stanje Hercegovcev olajšalo, velike svote so uže Šle javno in tibo preko meje, tudi slovenski narod nije zaostal. Vendar enega faktorja pogrešamo; stranke „vere v nevarnosti", posebno slovenske gospode nekdauje „pravnarje", od teh še nijsmo nič čuli, nič videli, in nihče ne. Kde ste sedaj, kateri se predlanskim po nepotrebnem tako kričali, da je „ver* v nevarn >8ti", pokažite zdaj djansko, da Vam je za reč, in ne samo za strankarske, stanovske in osobne interese. Pomagajte tistim, kateri se za sveto reč bojujejo, vi nemate otrok, ne žene, žrtvujte tedaj, vi lažje nego mi, katere ste obrckovali. Hercegovcem pa bode dosti pomagano. Tudi sem z začudenjem opazil, kako je to, da mej slovenskimi listi je jedini „Slov. Narod" praktično kaj storil in odločno govoril. Kje so drugi listi? (Mi menimo, da bi bili tudi drugi slov. listi začeli, a počasni so, prepoved jih je prehitela, zato smo nekatere dopisnikove ostrine izbrisali ko* nečem", da bi iz tega zopet kak prepir nastal. Uredn )
Iz JDllltaja 13. avg. [Izv. dop.] „N. Fr. Pr." govori o povelji, katero je dobil Ramingov polk, da se preseli iz Požuna v Dalmacijo meje varovat, ter o poveljih, katera imajo uže tudi drugi polki, da namreč imajo za pohod vedno pripravljeni bit? j in pravi ta „N. Fr. Pr.", da nema ničesa proti temu, da se meje zavarujejo in s tem neutralnost skuša ohraniti, nikakor pa ne bi ta slovanožrni list mogel odobravati, ako bi Be preveč avstrijskih vojakov v Dalmacijo postavilo, kajti v tem slučaji bi to ne pomenilo druzega, nego invazijo naše armade na Turško in oboroženo intervencijo. Poslednje bi urednikom „N. Fr. Pr," uže tudi všeč bilo, toda vpraša se, komu v podporo bi Avstrija iuterveucijo podvzcla, ali Tnrkom, ali vstašem?
Da bi Avstrija dia Turčiji na pomoč, tega celo patroni „N. Fr. Pr." ne morejo verjeti, tem bolj se pa boje konsekvencij, katere bi potem iz jedinega druzega mogočega slučaja nastati mogle. „N. Fr. Pr." nikakor ne želi, da bi se Hercegovina, ali morebiti še celo Bosna privtelesila Avst.iji
temveč to perhorescira kot pogubo za državo ; kajti slovao«ki živelj bi po takovej »nek si j i mnogo pridobil in v politiki prevlado dosegel. To je tedaj, kar bi naši ust i-voverni Nemci „Presine" vrste radi preprečili, in se za voljo tega na Andrassvja obračajo, ne kot ministra vnanjih zadev, ampak kot mag j ar s k ega patrijota, češ, za „N cmoku Avstrijo" (tako N. Fr. Presse" konsekventno Cislajtanijo imenuje,) bi ta even-tualiteta ne bila tako pogubonosnega pomena kot za magjarsko prevlado v Translajtaniji; kajti magjarski, po številu in sposobnostmi za drugimi narodnosti mi Translajtanije zaostali narod, vtopil bi se v slovanskem morji in zavzemal bi le še podredjeno mestu v politiki.
To se ve, da bi reagiralo tudi na nemško Avstrijo, in ta strah spravlja urednike „N. Fr, Pr." tako ob sapo, da na vso moč grofa Andrassvja pri njegovem patrijotizmu rote, naj ne zapusti tradicijonalne magjarsko politike, naj ne bo izdajica svojega naroda ter naj nikar svoje pomoči, svojega dovoljenja ne daje k podvzetjim, katera bi le Slovanom koristila.
To je glavni obseg onega članka. Ali višji m čredami krogi nijso Prusijani enacega mnenja? — Sicer je res, da mi Slovani in posebno Jugoslovani dob -mu s privtelesenjem Hercegovine in Bosne, ko bi se to kedaj zgodilo, močno fizično zaslombo ; toda nam je zadosti, da se naši junaški bratje osvo-bode od turškega robstva, naj se nže združijo potem z nami pod enim žezlom ali pa si ustanove avtonomno vlado. Zatorej bi bila naša dolžnost, da vstaše in njihove rodo-vine podpiramo kolikor mogoče.
Vsi večji dunajski tako imenovani neodvisni listi bili so takoj od začetka vstaje na strani Turkov, kajti mislili so, da bo upor morebiti ože črez noč potlačen. Sedaj, ko so uspehi vstašev tako znameniti, začeli so se po malem obračati. Tako posebno „N. Fremdenblatt", ki je vstašem popolnem prijazen postal, deloma tudi „Wien. Tagblatt", drugi so ohranili še neko rezervo, iz katere pa lrhko naenkrat kot največji odobravatelji vstaje stopijo. — To je dunajska „poštena" žurnalistika.
Prvotno dunajsko občinstvo, katero ima nekoliko pojma edino le o turškem tabaku in za katero je najimenitnejša naprava na Turškem sultanov harem, je se ve da popolnem turško; toda Dunajčan misli le na komando! Pojutranjem bo morebiti uže simpatiziralo z grozovitnimi Bokelji in vstaši, katerih največje veselje nek je, sovražnikom ušesa odrezavati. Duuajčan v to veruje, kajti tako so pripovedovali novinski Judje. Sicer je Dunaj tako omehkužen, da si upam kot vojak vsako dunajsko revolucijo z dveiui kompanijama ukrotiti.
Domače stvari.
— (Iz Gorice) dohajajo glasovi, ki kažejo, kakor da bi se ('be narodni slovenski stranki, svobodomiselna in klerikalnu, približavali in na čisto narod ne j podlogi zo-dinli. To je prav želeti. Nam Slovanom dan denes nij treba pač nobenih notranjih bojev, narodnjak: in patrijotje vsi bodimo, drugo na stran pustim >, vero in navero.
— (Cesarjev rojstveni dan), ki je denes, bode se na raznih krajih slovesno
praznoval  z   mašami,   obedi itd.   Tudi v Ljubljani.
— (Na ljubljanskem močvirji) se koplje pridno naprej in išče ostankov iz predzgod o vinske dobe vodnih poslopij na koleh. K ljubu temo, da je deželni odbor dal za prvo kopanje novec, torej je izkopano blago lastnina deželnega muzeja, vendar nekateri ljubljanski omikani obiskovalci lepe reči kar „brevi manu" jemljo ali anektiraju za-se. Nekova gospa ima baje uže celo kišto izkopanih starin in pri mnogih smo sami videli take „spomine". Skoda je, da se deželna lastaina, ki ima za muzeje lepo vrednost, tako razvlačaje.
— (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše pritožba, da so občinske zadeve tam v velikem neredn. Dva župana imajo in nobenega, vse ulice so zanemarjene itd.
— (Požar.) Piše se nam: V Hudah blizu Trebnja na Dolenjskem je 14. avg. okolo 9. zvečer Dastal požar in vpepelil več hiš, ter napravil veliko škode.
— (Toča) je 7. avg. pobila v Beniškej gorici pri Leskovcn na Dolenjskem.
— (Kranjski re g i me nt) Kuhn št. 17 je zbral se 16. t. m. v Postojni na Notranjskem.
— (Utopljenec.) Piše se nam: Denes 15. avgusta so našli po Dravi poplavljenega utopljenega moža, moral je biti okolo 60 let star, in je precej čvrste postave. Shranili so ga v mrtvašnico v Glinjah. Baje pride komisija iz Celovca, da ga bodo raztelesili. Natanko se nij dalo soditi po obleki, kdo je, ker po vodi se je zelo poškodoval, torej je misliti, da je priplaval precej daleč.
— (Menažerija.) V Ljubljano je za 20. t. m. napovedan velik zverinjak na ogled.
Listnica ii ti m i u istru cljei Gospod lorciic Italoli, St. Joscph v Minesoti v Severnej Ameriki: Vaša naročnina na „Slov. Narod" jo plačana do 20. marca 1875 — torej od tega časa naprej dol-žujete. — Naročnina iznaša za celo leto v Ameriko 27 gold. — Za nam poslana 2 dolarja smo dobili 3 go!d. 60 kr.
V. v Mariboru 50 in 9 g'd., J. R. 1 gld., G. 0. 1 gld., kmetski fant 1 gld.. J. na Notranjskem 1 gld., D—a v Trstu f> gld , J. P. B gld., L, T—r v Ljubljani 10 gld.. D —k v Ljubljani 1 gld , Ivan Koa v Poterburgu 10 gld., K. R. v grac. turni 20 gld., S. G. v Sežani 8 gld.. M. R. v Mokronogu 2 gld„ J. N. v Ljubljani 50 gld.. J. V. v Loki 5 gld. Gospa K. 5 gld. Sprejeli in storili po vaši želji.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Re^alesciere h Barry
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ordra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neapanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Samenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, jtožnost, diabet, trganje, slnijSanjc, bledičico in pre-dlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojmfiino mleko. — Izkaz, iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Boneka, pra-/ega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, tdimvunega svetnika Pr. Angolsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-tuart, Markize de Brohan a mnogo druzih imenitnih >sob, se razpošiljava na posobno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 n|»ričevalov. Spričevalo zdravilnemu svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Revaiescičre Du Burry v mnogih slučajih na-;-adi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in •riži, dalje pri BOSalnOl in obistnih boleznih, a t. d. ;>ri kamuju, pri prisadljivcin a bolehuem draženji v i cal nI cevi, zaprtji, pri bolehnem bodeuji v ob istih u mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in m neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-
nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Kiid. Wur/.or, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesci^ro je ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, f6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n ge 1 s 11- i na.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Augelsteiu, taj ni san i t. svetovalec.
M o n t o n a, Istra. Učinki Kevalesciere du Barry bo izvrstni. Ferd. Olausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vi.še Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,8 e r 1 i n e r Klinische W o c h e u s c h r i f tu od 8. aprila 1872 to le: ., Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bicau ^Kevalesciere). Dete jc v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 7y.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldort. na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St 64.210. Markizo do Brehan, bolehaje sedem let, na uespauji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeuji, uespanji in bujšanji.
St. 7;V.>7U. Gospoda Gabriela Tcšuerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ■koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. d.
Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V ploka«tih pušioah po pol fonta 1 <old. 50 kr , 1 ftar 9 goli. 60 kr., I fuuta -i gold. 50 kr., 6 oai lov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kovalesoiore-Biscuiten v pubicah & 2 gold. 50 kr In 4 .oid. 50 kr. — Kevaleaciure-Chooolatee v prahu in v ploMioah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 kr., tU tas 4 gold. 50 kr., v prahn sa 120 ta 10 k-'Id., sa 288 tas 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
— Predaje: BarryduBarry St Comp. na Da-ataji, tValllDtfehKaHBe M tf, v Ljubljani Eo" Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatetn orlu", V tr: Jl«l bratje 0 t. o r a n z m o y r , v ! um b.uku Diechtl & Frank, v < elovtil P. Birn bach or, v Lonci Ludvig Mtlller, v Maribora M. Morio, v Neranu J. P. Stookhaasen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v ('er-novicah pri N. Šnirhu, v Oweku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberrauz-meyr, v ieineHvaru pri Jus. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai-
dima pri lekarju dr. A. Halter ju, kakor v vseh mestih pri  dobrih tolarjih in  spooorijskiu trgovcih, •.udi razpošilja duiajaka hi&a na       kraje po d*»Af.ruh w»Tr,i/,uh    i;  -(it.-'*'!^. (20D
t&ia^BNfclt) 17- avgusta
tlzvirno tslegrafidno paJro^UOJ Enotni diri, auig v unukovi ..i .   70 gul 80 Enotni uri. dolg v srebru 74   „ 25
1860 drž. posojilo.....112   , 50
Akcije uArodne banke . . 931 „ — Kreditne akcije    .        .   .      2 6   „ 60
London........111   , 45
Napol..........8,9-2
C. k. cekini.......5   . 26
'01
jo
V Celju su pri podpisanem
dijaki aH deklice
v Btanovanje vzamejo. (275—2)
Josip X$olaIIl«
notarijatski uradnik v Celju.
Za zamašenje otlih zob
nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego zobua plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. (L Topna na Dunaj i, v mestu, Bognerstrasse št. 'J. katero si moro vsaka osoba aama prav lehko in brezbolestno deti v otii zob, ki so potem trdo sprimo z ostalimi škrbinjauii in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino.
Anatherin
voda za usta
od dr. J. (i. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Boguergasso št. S, jo najizvrstnejšo sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušoi, ter zabrani njegovo razširjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki se niajč, očisti zobe in zobno meso vsih škodljivih tvarin, us am pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi.
Anatherin — zo"bna pasta
od dr. J. (J. Poppa,  c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji.
Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskeČo barvo, ohrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno meso.
Dr. J. G. Voppov
rastlinski zobni prah.
/.oh«'- očisti tako, ako se rabi vsaki den, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—23)
V zalogi je v Ljubljani: pri Petri-čiču in Pir ker ju, Jo s. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahru, F. M. Schmittu, E. Biršicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem.
Loterij ne srečke.
V Trsta 14. avgusta: 84. 59. 57.
9. 27.
Piccclijcva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
<~iil»ri< I IMcroliJu,
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dilteritis ali vnetim grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za 61-stenje zob. Kcdor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 00 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribj8 Olje, pošiljauo na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, hrc/.kusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica SO kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nanj a se z čisto kemičnih tvariu. L škatlja av kr., i tacat
škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino bolezuij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani žeiodočni liker. Pospešuje cirkulacijo iu prebav ljenje, ter različne organe in nde z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
(}\y cerin-Creme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokaue ustnice iu kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda, Tbale t ni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej dajo prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjeni in lcpotičuim sredstvom, katera so često škouljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajzevi pulver.   izkijučijivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja lc pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leku je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užo poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštuemu povzetju. (132—82)
cz.
. F § oq    =•« o " o 9
•5'
O M - i BJ!
P Z 5 —
E.pr
S- is 5. O M ja
O   — & tU
1 = 11
g*
< < —  i -j
vrt* aFWs"?m c   ' S.    2. °
S
K'*
9i
-■ s.       i rr.
„ ^     P   _ S-
3 C p g C --g
C   i   C" C
- i - ■ ° - ©
c*    n I « C Z
I fffli M
£W Komi. ~3m*z
Dober in izurjen dpecerijMki pr<»da|alec
na drobno se v enej zelo čis am trgovski hiši naše kranjske kronovine takoj v službo sprejme.
Zahteva so znanje nemškega in slovenskega jezika in dobra spričevala.   Oglasi naj so p šljejo pod napisom S 1000 poste reatante v Ljubljani. (276—2)
I>r. Fr. I dimila |
Brezova mast ali balzam, j
Užo vegetabilieni sok sam, ki kapljo iz breze, ako so drovo navrta, je od pamtiveka znan, da je najznamenitejše lepotiono sredstvo; ako se pak ta sok po znalčevem predpisu pripravlja kemičnim potem v balzam, takrat so lo dobi skoro čudotvorno moč. Se li namnžo n. pr. zvečer obraz ali koža, olupi n» uže takoj dru^o jutro kožu, ki postane VHled t«'ga belu iu uji'i.uu.
Ta balzam lika v obličji vse gube in ko-zavo lise, tor mu podeli mladostno barvo. Koža postane bola, nježna in čvrsta; kmalu izginejo i pege, žoltine, ogOTOO, nosna rude-eina, zakožni črvi in vse drugo nesnage kožne. Cona i lončka s priloženim navodom 1 gold. bO kr , po polti 10 kr. več. Da Dunaji pri g. Filipu N t-n>(i-iii-ii. lekarji, na voglu: „Pianken- und Spiegeigasse- ; dalje ga prodajo še v Gradcu: H. Eielhauser, Sporgaaae; v Zagrebu: S. Mittoicach, droguist. (241—6 >
pjp bjip ajp ajp fjpj ajp ajj) m imp nm %jf ^pjp i jjjji mt nj» yj
Naznanilo.
Jemljem si čast naznanjati, da sem vsa aktiva in pasiva od kupčijo z uoriiubcrtikiiu in KalautcrijMkiiu blagoui, in kruuJHklk izdelkov* ki užo od leta 1869 pod firmo
Petričić & Pirker
obstoji, prevzel, in da bodom to kupčijo od 6. julija na dalje na lastni račun pod kupčijsko-sodnijsko vkujiženo firmo
Yaso Petričić
nadaljeval.
Z nooslabljeno denarno močjo in oprt na dolgoletno skušnje bodem si prizadeval, dobro ime, ki ga jo užival.* iionedauja družbena kupčija, tudi na daljo ohraniti, in prosim, da blagovolite Vase dosedanje zaupanje na daljo tudi muni obraniti.
Z odličnim spoštovanjem
(273—3)
Vaso Petričić.
Strelovod.
Pogostne strele v poslednjem času v poalopja, ki so bro/. Htrelo-kmIu, napotilo so podpisanega, da opozori posebno ubfiinatVOl BVOJO DO* skušene strciotode najiiovcjo sestavo in je priporoča, Stroiki su naznanijo, in so iaračnnjenl prav po ceni. i^uu«*!) 'iu^i«'i«iii, Bkladiš&e strelovodov, na drobno in debelo. Od 12. avgusta 1. Ueiligenki cuzm iiol, OraBhofgaase 3, Wien. (209—4)
Naročila iz provincij bodo hitro in redno Izvršene.
jttoij iu izredni. Josip J Jč
4SLU^a -U „iS'nt «li;t'  uaalCrttO .