St. 35 Nttiiu iMm»ntiti»i (tnlmimit f U itfl)
V Trstu. w ptffc 10. fsbrusrls 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVII
Izhaja. izrzemii ponddjck, vsak dan zjutraj. Uredništvo: .ulica sv. FranCilka fcsififceg« a. 20. L nadatropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Netrankirana pi«n:a se ne sprejemajo, rokopi I sa ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinoat Naročnin« rnssa za mesec L 7. —,3	pol leta L 32. —, in celo leto L 60.-%
Za inozemstvo mesečno 4 lirffipc. — Tele- i uredništva in uprava SL 11-67.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi sc računajo v Strokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi tigovcev in obrtnikov mm pa !0 cent. osm tnice, in zahvale, (»slanice in vabila po L 1* —, oglasi denr.mih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglas! naročnina In reklamacije se poSUjajo izklučno upravi Edinosti, v Trstv, ulica sv. Frančiška Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57«
VSI ŽUPANI ^ ŽUPANSKO ZVEZO
.........'.i: V	. , .
Občinske volitve so pri ležaja, župani so občinskega programa. Niti ena stranka ni zavreli svoja mesta. V slovenskih občinah | še zanesla v ljudske množice velike in je napočila nova doba občinske politike.! globoke propagande za socialne, gospodar-Po dolgih letih vladnega varuštva je ljud- ske in kulturne cilje občinske politike. Sele stvo vzela v roke svoje občine in bo odslej po revolucijah naše dobe so stopili proble-po lastni volji gospodarilo v rvojih vaseh, j mi komunalne politike v ospredje javnega * ilobuko zamišljena in smotreno izvedena j dela, šele našemu času je bila nakazana občinska politika je neizmerne važnosti za | naloga, da razvije in organizira politične gospodarski in socialni napredek našega j sile slovenske občine. Ruska revolucija je ljudstva. Svobodna občina je tisto torišče, j dala v tem pogledu slovenski politiki zelo kjer more naše ljudstvo razmahniti vse svo- j odločilno pobudo. Ruska revolucija nam je je politične in gospodarske sile. V njegovih j pokazala, da se dajo v okviru občine ures-vaseh ga ne more nihče ovirati in tlačiti, ničiti celo najvažnejše socialne zahteve v svoji vasi so naši kmetje in delavci svoji i našega časa T prid delavnemu ljudstvu, lastni gospodarji.	j Zato je potreben dobro premišljen in
Će vzamemo v roke obstoječo občinsko j široko zasnovan občinski program, ki naj zakonodajo, vidimo, da so občini danej velja za vse občine naše dežele. Tega po-važne, dalekosežne in velike pravice. Če samezna občina ne more izdelatL Zato se pa pogledamo v življenje, moramo ugoto- je sama od sebe pojavila misel, da mora to viti, da se nobena občina in noben župan i delo prevzeti županska zveza. Od vseh ni še poslužil vseh pravic, ki so mu v po- 1 strani prihajajo zahteve, da se mora ta ve-stavi zajamčene. Brez strahu trdim, da je Jevažna organizacija nemudoma obnoviti, ui občine na Goriškem, ki bi bila sploh ke- Sestava nove županske zveze je pred daj uresničila vse pravice, ki ji gredo po durmi.
zalconu, Naše občine niti tretjino svojih j Vsi naši župani brez izjeme morajo sma-svobo^cin ne izkoriščajo. Vzrok tiči v tem, trati za zadevo svoje časti, da brez odla-da ogromna večina naših županov občin- ^^ pristopijo fc zvezi, ki bo največja za-ske zakonodaje ne pozna, da se zanjo malo ščitnica njihovih pravic. V tej organizaciji ali nič ne meni, da skratka niti ne ve, kaj sc ^ hiralo izkustvo in znanje vse de-gre in pritiče občini in njenemu glavarju.j žele ^ te organizacije bodo šle smernice Večina naših županov se je zadovoljevala za občinsko politiko vse pokrajine. Župan-s tem, da je opravljala tekoče pisarniške j ska TmA mora biti ugicdnaf silna, od vseh posle m je bila srečna, če je šlo to delo za i oblastnikov spoštovana. Zveza mora biti silo od rok. Če so bili tekoči spisi rešeni, ncziomljiv branik vseh ogroženih občin, si je župan mel od veselja roke in je mislil, biti mora ponosen zaščitnik občinske sada je občinska politika s tem pri kraju. mouprave. Če se vzdigne v naši deželi mo-Naš čas pa je prepričan, da se tu ob-1 tfQČna župeLnska zveza, bo za vselej od-čmska politika šele začenja. Z reševanjem £iCI1kalo sovražnikom naših občin. Nikdar tekočih pisarniških opravil se m izvršil še} se ne smc več zgoditi, da bi orožniki in niti korak v pravo občinsko politiko. Naše drugi .^bni oblastniki hodili po nedotak-občme se torej do današnjih dni niso še	pticah slovenske občine,
pečale s Širokopotezno komunalno politi-j Qbčhm k{ bi nc pristopila k županski
zvezi, bi bila izdajica največjih in najvišjih koristi našega delavnega ljudstva.
E. Besednjak.
ko. Naravno. Saj se tudi slovenske politične stranke niso še resno bavile z občinsko politiko. Nit! ena slovenska stranka ni iz* delala temeljitega in globoke zasnovanega
Jugoslavija
Mala ententa in konferenca v Genovi
EELGRAD, 9. Javlja se, da bo mala ententa na konferenci v Genovi nastopila za nedotakljivost in neizpremenljivost mirovnih pogodb v Saint Germainu, Trianonu in Neuillyju in postavila zahtevo, da se te tri mirovne pogodbe sploh ne smejo spraviti v nikakršno razpravo,
ČetioslovaSka
Stavka čeških rudarjev končana
PRAGA, 9. Lastniki rudokopcrv so sprejeli predlog vlade za popustitev in se tako lahko smatra stavko rudarjev za
končano.
Češka pomoč Rusiji
PRAGA, 9. »Večer« poroča, da pripravlja zveza čehoslovaških agrarcev akcijo za pomoč Rusiji. V ta namen bo odpotovala j v kratkem v Rusijo skupina čehoslovaških poljedelcev. Dne 16. januarja je odpotoval! iz Prage prvi pomožni vlak v pokrajino ob Volgi. Vlak je bil sestavljen od 40 vago-gov, v katerih je bilo 120.000 kg sladkorja, 10.000 kg čaja, 13.00n kg mila, 150.000 kg ječmena, 10.000 kg konserviranega mesa, 3000 popolnih oblek, 2000 kožuhov, 3000 parov čevljev, 10.000 bluz, 10.000 parov volnenih nogavic, 10.C 0 parov volnenih rokavic, 20.000 moških in ženskih peril. Za odhod je pripravljenih še 25 vagonov.
Rusija
Rusija pred konferenco v Genovi. —
Radek o ruskih predvojnih dolgovih in francosko - nemških odnošajih
PARIZ, 9. Berolinski poročevalec »Malina« je imel pogovor z Radekom, ki je izjavil, da je obnova Rusije najboljše poroštvo za francoske kredite. Sicer je bila Francija mogoče upravičena, ako je smatrala boljševike za bankrotne, ampak so-vjefska vlada ni mislila zbrisati svojih dolgov in se ni nikoli skušala bližati Nemčiji. Dalje je R^dek poudarjal potrebo, da mora Nemčija po svojih močeh pomagati Franciji pri obnovi njenih porušenih krajev in priznal neodvisnost Poljske.
BEROLIN, 9. »Novi mir«, glasilo ruske sovjetske vlade, ki izhaja v Berolinu, piše: »-Mednarodna konferenca v Genovi ne bo mogla odstraniti bistvenih navzkrižij v svetovnem položaju. Če se Zedinjene države j udeleže konference v Genovi, je izven dvoma, da bo njihovo sodelovanje pogojno. Amerikanski kapital ne bo priznal sklepov na podlagi večine glasov. Zadostuje to, da se konferenca v Genovi pričakuje lahko s skepso.
Francija se je bo udeležila samo zato, ker Poincare ne more več odstopiti od obvez. ki jih je sprejel Briand. Toda razume se samo ob sebi, da bo Poincarejeva vlada naredila vse mogoče, samo da dobi konie- j renca kolikor mogoče platoničen značaj.; Francoska vlada je proti temu, da bi se v j Genovi razpravljalo o vprašanju odškodnin in bi hotela staviti pogoje za pripustitev Rusije na konferenco. Genova ima staro, znano pokopališče: če se na tem pokopališču ne bodo pokopali upi v bodoči gospodarski preporod Evrope, če se v Genovi ne bodo še bolj užgala nasprotstva, temveč se bo naredil kak korak nasproti
pomirjenju, bo to več nego more pričakovati pozitivni politik.
Sovjetska Rusija ne deli iluzij tistih, ki upajo, da se v Genovi pripravlja vstajenje novega miru. V Genovi se bo bil boj za koristi zmagovitih kapitalističnih držav in za koristi premaganih narodov. V primeri z Versaillesom pomeni Genova za Rusijo korak naprej, ker v Versaillesu so hoteli Rusijo udušiti, dećim se hočejo v Genovi gospodarji sveta z njo pogajati. Toda ta štiri leta trde preizkušnje ne dovoljujejo Rusiji, da bi se prepuščala iluzijam.
Rusko - finski spor
DUNAJ, 9. »Rcsta« javlja iz Moskve: »Finska vlada je pcslala ljudskemu komisarju za vnanje stvari protest proti temu, da je neki ruski oddelek prekoračil dne 6. januarja mejo in napadel finsko obmejno stražo ter razdrl telefonsko napeljavo. Finska vlada je v svojem protestu zahtevala, naj se kaznijo krivci, naj se da odškodnina in naj se ukrenejo potrebni ukrepi, da se kaj takega ne pripeti več.
Ruski komisar za vnanje stvari je odgovoril finski vladi, da je dal uvesti preiskavo tekom katere se je ugotovilo, da ruske Čete niso prekoračile finske meje. Navedel pa je nasprotno nekoliko slučajev, ko so finske tolpe prekoračile rusko mejo in napadle ter pomorile ruske vojake. Nekoliko teh vojakov so našli sežganih. Vkljub temu izzivajočemu vedenju finskih vladnih organov so ruske čete sicer zasledovale finske tolpe, niso pa nikdar prekoračile finske meje. Protest finske vlade temelji na slučajih, ki se niso zgodili in ima tendenciozne namene: morda mu je tudi namen, da najde izgovor za kak noy napad. Komisa-riat za vnanje stvari izjavlja, da se more spor poravnati, samo če finska vlada izvrši pogoje, ki so se postavili v prejšnjih ruskih notah.«
Poljska
Ljudsko štetje na Poljskem
KRAKOV, 9. Listi poročajo, da je ljudsko štetje, ki se je ravnokar izvršilo v prejšnjih pruskih pokrajinah, dokazalo, da so bili nemški podatki iz 1. 1910. popolnoma napačni in nezanesljivi. V poznanski pokrajini je bilo letos naštetih 1,619.000 Poljakov in 351.000 Nemcev, kar se izraža v razmerju Poljakov S3%: Nemcev 17*17%. Po nemškem ljudskem štetju iz L 1910. pa se je glasilo, da so bile tri petine prebivalstva omenjene pokrajine nemške narodnosti.
Tudi na Pomeranskem je letošnje ljudsko štetje dokazalo« da so bile nemške številke napačne. Letos se je naštelo ▼ tej pokrajini 743.000 Poljakov poleg 196.000 Nemcev. Razmerje 79% Poljakov napram 21 % Nemcev. Število Nemcev se je začelo naglo krčiti, takoj ko so Poljaki zasedli te
Kokrajine, Leta 1910. je znašal odstotek femcev v obeh pokrajinah 41, d očim se je 1. 1921. skrčil na 6'5%. Po nemških podatkih je bilo v Thornu 66*/« Nemcev, dočim jih je v resnici le 14%. V Graudenzu je bilo po nemškem štetju 84% Nemcev, dočim jih je danes le 25 %. Poljski listi z veseljem naglašajo tako množenje slovanskega življa.
Kalila	|
Reševanje italijanska vladne krize. —
Tudi Oriando na bo mogel napraviti nič
RIM, 9. V splošno presenečenje se tudi Orlandu doslej ni posrečilo ustvariti podlago za novo vlado. Izkazalo se je, da je ljudska stranka gospodar položaja. Ljudska stranka je bila vzrok padca De Nicole, ljudska stranka je onemogočila tudi Orlandu vsak uspeh. Sedaj, ko se tudi Orlandu, kateremu je bila poverjena prav gotovo le sestava začasne vlade, ni posrečilo, da bi si našel par ministrov za svojo vlado, je stopila italijanska vladna kriza v akutni stadij. Ljudska in socialistična stranka sta se postavili na stališče, da je Italiji v sedanji dobi potrebna močna vlada, ki naj bi naredila v državi korono red. Zato zahtevale od vsakega kane idata za ministrsko predsedništvo določne garancije, ki bc&o zagotovile, da bc njun politični in gospodarski program vaaj deloma izvršen.
V parlamentarnih krogih vlada vsled preobrata v reševanju vladne krize velikansko razburjenje. Izhoda iz tega zapletenega položaja ne vidi nihče. Nekateri upajo še vedno v Giouttija, drugi računajo tudi z možnostjo, da se vrne bivši ministrski predsednik Bonotni. Nekateri smatrajo, da se bo morala kriza rešiti potom sestava uradniške vlade. *
Agencija »Volta« piše z ozirom na sedanji zapleteni položaj: Imamo upravičenih vzrokov za trditev, da so naredile težkoče, v katerih se rešuje vladna kriza, zelo mučen vtisek v nekaterih krogih, ki so zelo blizu najvišjim ustavnim državnim oblast-vom. V teh krogih se širi prepričanje, da je vsled sedanje sestave zbornice in politične razporeditve parlamentarnih skupin, še bolj pa zaradi osebnih in tendencioznih stru j pri raznih poslanskih skupinah, zelo težka sedava močne vlade. Predvsem je zelo težko sestaviti vitalno vlado od ljudi, ki imajo na umu samo višje koristi države* Misli se celo na možnost poizkusa obnovitve položaja potom več ali manj bližnjih volitev.
Reševanje italijanska »Banca di Sconto«
RIM, 9. 2e zopet se je razširila naivna vest, da se namerava »Banca di Sconto« rešiti potom omejitve števila osebja, to je na račun uradnikov, in potom zapretja 50 njenih podružnic. Ravnatelj banke bi postal kom. Gidoni. Tudi agencija »Volta« je pobrala ta glas in ga vrgla v svet, ne zavedajoč se, da vzroki poloma Eskomptne banke tiče pač bolj globoko nego v navadni preobilici podružnic, katere tvorijo, vsaj po dosedanjih finančnih zakonih ravno glavni steber centralne banke. Razen tega se mora tudi vpoštevati dejstvo, da je ravno centrala Eskomptne banke povzročila tudi polom njenih^podružnic, ne pa podružnice polom centrale. Lahko se torej ustanovi nova Italijanska eskomptna banka, toda iz bivše Ital. Eskomptne banke se bo dalo malo več narediti, vsaj ne v do-giednem času.
Za strnitev socialističnih« anarhističnih in republikanskih delavskih organizacij t skupno organizacijo
RIM, 9. Pod okriljem Italijanskega želez-ničarskega sindikata so se te dni sestali v Rimu zastopniki Splošne delovne zveze, Italijanske sindikatne zveze in Zveze pristaniških delavcev, da razpravljajo o ustanovitvi skupne zveze. Prisotni so bili zastopniki socialistične in republikanske strar«ke ter anarhistovske zveze. Razprava je bila baje zelo prijateljska. Zastopniki posameznih strank so se obvezali, da bodo vplivali na organizacije pod njihovim vplivom. Komunistična stranka se tega sestanka ni udeležila, poslala pa je pismo, v katerem poudarja, da bo z vsemi svojimi sredstvi na strani množic, za zmago katerih so njeni aktivni organi na razpolago. Cilj temu sestanku je bil, da pripravi tla za zborovanje, ki je sklicano za 15. februarja v Genovo.
Novo libijsko pustolovstvo
MILAN, 9- Pred nekoliko dnevi je vse italijansko časopisje z velikim pompom naznanilo zopetni vhod italijanske vojske v Mizurato v Libiji Sodeč po zmagoslavnem kriku, ki ga je zagnal del laškega časopisja, bi se zdelo, da je zavzetje Mizurate uspeh, ki bo imet nedogledne politične in gospodarske posledice za vso Italijo. Morda bo to tudi res, toda vse laško časopisje ni tega mnenja, »Vojaška pustolovščina — piše socialistični »Avanti« — ki jo je hotel conte Volpi, libijski gubernator izvršiti v svrho reklame, ni drugo nego epizoda negotove italijanske politike v tej koloniji, politike, ki je prisiljena živeti od malega, da navidezno reši svojo majajočo se moč.
Kdor ne pozna kraja, ki ga je conte Vol-pi zavzel v imenu Italije s tremi eritrejski-m? plačeniškimi bataljoni, bi mogel misliti, da je zavzetje majhnega obrežja Misu-rata, ki je oddaljeno kakih 10 kilometrov od mesta (katero doslej baje še ni zavzeto), bi mogel misliti, da sta s tem zavzetjem zlomljena odpornost in sovražnost Arabcev proti gubernatorskira sistemom, ki so v navzkrižju z vsakim kulturnim in humanitarnim načelom. Nič vsega tega: okupacija je bila omejena na zapuščeno obauco, prepuščeno samo sebi, brez vsakega prebivalstva in na varano z nikakiml vojaškimi interesi Ne moremo prikrivati, da ima ta razbob-fdruparifri lahko Mkff moralno vrednost sa mriooalar stranko — in dokaz ie
za to navdušenje vsega časopisja in raznih več ali manj oficioznih agencij — utegnila bi pa tudi postati vzrok usodepolnih posledic. S tem, da je Italija zasedla majhen kraj brez vsakega naravnega bogastva, se je izpostavila represalijam domačinov in bo morala zbrati tam vojsko in vojaška sredstva, da brani svoj ugled, ki je že postavljen v igro. Za to obrambo bodo potrebne ogromne finančne žrtve, ne bo pa imela drugega uspeha nego pičlo zadoščenje, da bo plapolala italijanska trobojnica na majhnem stolpiču v pristanišču.«
»Avanti« dokazuje, da bi bilo mnogo boljše, če bi se bila Italija mirnim potom pogodila z Arabci. Ta novi vojaški nastop — zaključuje list — izvršen z eritrejskimi četami pa je končno onemogočil vsako možnost sporazuma, ali pa je vsaj zapletel polažaj. Nastop gubernatorja Vclpija utegne imeti krvave in resne posledice.
* Tudi T srednji Italiji mraz in sneg
RIM, 9, Velika snežna nevihta je podrla več kilometrov brzojavnih naprav med Taiamono in Grossetom in povzročila tudi v drugih pokrajinah veliko škodo. V Albaniji je morje tako narastlo, da je izginila koča za pristajanje podmorskega kabla Otranto - Valona. Vendar je ostala brzojavna zveza med tema dvema krajema nepretrgana. Popravljalna dela za vzpostavitev prometnih naprav so v polnem teku. Telefonske zveze s Sicilijo so še pretrgane.
Žrebanje državne loterije
RIM, 9. Včeraj se je izvršilo žrebanje velike državne loterije v prid udruženju za vzgojo vojnih sirot. Prvo nagrado 500.000 lir je dobilo število 2,903.566, nagrado 100.000 lir štev. 3,092.349, po 50.000 lir štev. 3635, 561, 4962 in 392, po 10.000 lir štev. 743, 457, 1570, 311, 2633, 946, 3792, 5124, 405, 016, 0700, 169, 3665, 371, 0302, 168, 0769, 309 in 0,490.666.
Francija
Novo plačilo Nemčije na račun vojne
odškodnine
PARIZ, 9. Po poročilu reparacijske komisije je Nemčija v smislu določb konference v Cannesu nakazala tretje plačilo v tujih valutah v znesku 31 miljonov mark v zlatu.
Francoska nepopustljivost in konferenca v Genovi
PARIZ, 9. Ministrski predsednik Poincare je govoril danes pred komisijo za zunanje stvari o francosko - angleški zvezi in o konferenci v Cannesu ter prešel nato v cbširno razpravo o predstoječi konferenci v Genovi Pri tej priliki je omenil tudi povabilo Rusiji in Nemčiji za udeležbo na tej konferenci in poudaril, da je prvi pogoj Francije za sodelovanje v Genovi garancija, da se ne bo razpravljalo o pravicah, ki jih je Francija dosegla s pogodbami.
Poincarejeve čestitke papežu
PARIZ, 9. Ministrski predsednik Poincare je brzojavno naročil francoskemu poslaniku pri Sv. Stolici Jctinartu, da naj izrazi na pristojnem mestu najiskrenejše čestitke predsednika francoske republike povodom izvolitve kardinala Rattija za papeža.	___
Anglija
Kriza med političnimi strankami,
LONDON, 9. Vesti o takojšnjih volitvah so skoraj utihnile. Lloyd George se je zbal unionistov in je zadevo odložil za nekaj časa. Parlamentarna kriza, ki je postala ostra že pred odhodom Lloyda Georgea v Cannes, pa se ni vsled tega nikakor ublažila. Kriza izhaja iz načina, kako je sestavljena dosedanja vladna večina v dolnji zbornici. Kakor znano, je bila angleška doljnja zbornica sestavljena v začetku iz 705 poslancev. V to število pa je bilo vštetih tudi 72 irskih fenijanskih poslancev, ki po zadnjih volitvah (14. decembra 1918) niso prišli v zbornico, dalje 7 irskih nacionalistov, ki jo bodo vsled irsko-angleške mirovne pogodbe tudi zapustili. Ostane torej 626 poslancev, ki so razdeljeni na sledeče stranke: 360 unionistov - konservativcev, 125 liberalcev - koalicionašev, 72 poslancev delavske stranke, 31 neodvisnih liberalcev (t j. skupina posl. Asquitha, ki stoji izven vladne koalicije), 11 neodvisnih unionistov, 10 poslancev neodvisne stranke, 9 narodnih demokratov in 8 poslancev, ki so izven vsake stranke. Sedanjo vladno večino, na katero se opira Lloyd Geor-geova vlada, sestavljajo unionisti-hnalicio-naši (360) in liberalci - koalicionaši (125). Zveza med obema strankama se je ustano-vila že ob času vojne po padcu Asquitho-ve vlade. Vkup pa jo drži mogočna osebnost Lloyda Georgea. Leta 1918. sta šli obe stranki pod njegovim pokroviteljstvom v volilni boj in sta dosegli sijajne uspehe proti drugim strankam Za svoj tedanji uspeh pa sta se imeli obe stranki v prvi vrsti zahvaliti okoliščini, da so se volitve vršile samo en mesec po sklepu premirja, ko so bile široke množice angleškega ljudstva pod dojmom zmage m hrupnega zmagoslavja, Od tedaj pa so se razmere v deželi znatno spremenile, Nasprotnost programa med konservativci in liberalci je začela kazati svoje zle posledice. Ti dve glavni angleški stranki sta postali ena z drugo nezadovoljni Predvsem so nezadovoljni liberalci, ki tožijo, .da visoko število poslancev konservativne stranke nikakor več ne odtfovaria stvarnim razmeram. V>
njih se je začelo porajati prepričanje, da je večina angleških volilcev že davno obrnila hrbet konservativcem. Vsled tega so liberalci odločni zagovorniki takojšnjih novih volitev, pri katerih bi — kakor se trdno nadejajo — njihova stranka potolkla konservativce. Lloyd George, ki je sam liberalec, se s tem stališčem popolnoma strinja. Njegova ideja je, da bi si ustvaril enotno večino, ki bi ne bila skrpucana iz raznih strank. Tudi on je prepričan, da se večina dežele strinja s politiko liberalne stranke, in je bil vsled tega pred svojim odhodom v Cannes zatrdno sklenil, da se bodo nove voiftve vršile že v mesecu februarju. Konservativci pa so v njegovem odsestvu organizirali velik odpor proti njegovemu namenu ter so prišli na dan z raznimi gospodarskimi vprašanji, katerih rešitev se ne more odložiti. Nove volitve so proglasili za protivne trgovskim interesom Anglije. Predvsem pa so zagrozili s takojšnjim izstopom iz vladne večine, kar bi bilo povzročilo padec Lloyd Georgcove vlade. Te posledice se je Lloyd George prestrašil in je odnehr.l od svojega prvotnega namena. Kljub temu — kakor rečeno — se parlamentarna kriza na Angleškem nt ublažila. Nove volitve so le odgodene. Toda ta misel ni opuščena. Predvsem pa ni Lloyd George opustil misli, da bi si ustvaril stranko, ki bi bila v vsakem oziru njegova. Vsled tega se pričakujejo splošne volitve za mesec maj ali najkasneje nekje sredi poletja.
Konferenca v Genovi bo prenesena? —
Anglija se hoče predstaviti s podpisano angleško - francosko pogodbo
LONDON, 9. Morning post objavlja vest raznih vlad, da se konferenca v Genovi ne bo mogla otvoriti na določeni dan. Anglija in Italija se trudita na vse načine, da bi konferenca ne bila prenesena. Anglija upa tudi, da bo francosko - angleška zveza sklenjena pred otvoritvijo konference, ker bi zveza dveh tako mogočnih držav globoko vplivala na ostale narode.
Angleška doljnja zbornica, — Robert Cecil o važnosti francosko-angleške zveze
LONDON, 9. Na včerajšnji seji dolnje zbornice je najprej odgovoril minister za poljedelstvo na neko vprašanje, da je do-sedaj vsled nalezljivih bolezni med živino poginilo 8500 goved, 1000 ovac in 2500 prešičev. Nato se je Robert Cecil obširneje bavil z angleško - francosko zvezo. Poudarjal je, da sta Anglija in Francija v prvi vrsti poklicani, da varujeta mir in ravnovesje v Evropi. Današnji položaj zahteva v prvi vrsti, da se pripravi Nemčija do spoznanja, da se bodo vsi njeni zli načrti razbili cb neporušljivem zidu zveze obeh mogočnih zapadnih držav. Ta zveza nima nobenih csvojevalnih teženj in bo vsikdar znala braniti politično neodvisnost drugih držav. Finančne pogodbe se bodo morale predložiti v proučavanje nepristranskemu sodišču. Končno je govornik izrazil svoje prepričanje, da bo zveza narodov pomagala Franciji v njenem današnjem kritičnem položaju in obžaloval, da ni ta zveza sklicala genovske konference. Nasprotno je poslanec delavske stranke Bornes izjavil, da bo glasoval proti angleško - francoski zvezi, ker je načeloma proti vsakemu dogovoru, ki nalaga Angliji posebne dolžnosti napram poedinim državam in ker nudi že pogodba zveze narodov zadostno zaščito vsaki napadeni državi.
Irski sinfajnovci preganjajo unioniste. — Energičen nastop angleške vlade
DUBLIN, 9. Sinfajnovci so ugrabili v grofijah Tylrone in Fermanagh več unionistov in jih odvedli neznano kam. Angleška vlada je vsled tega brzojavila poveljniku angleških čet na Irskem, da naj ščiti ulstr-sko mejo. Istočasno je bilo sporočeno Col-linsu, da bo angleška vlada odpovedala dogovor z Irsko, ako bo ta poslednja motila premirje in zahteva takojšnjo izpustitev ugrabljenih unionistov. Pozno zvečer je prebral Churchill v doljnji zbornici odgovor irske vlade, kjer pravi Collins, da so ta incident povzročile številne smrtne obsodbe nad Irci, ki so v zaporih v Lon-donderry in da je irska vlada poskrbela, da se ugrabljenim unionistom ne bo zgodilo nič zlega.
NemlŠIa
Stavka občinskih uslužbencev v Berolinu končana
BEROLIN, 9. Berolinski župan je javil stavkujočim uslužbencem občinskih naprav, da bodo vsi odpuščeni iz službe, ako se ne vrnejo na delo. Odbor stavkujočih občinskih delavcev je vsled tega proglasil konec stavke.
Avstrija
Zaklad habsburške krone prenešen v Madero
DUNAJ, 9. Prager Presse zagotavlja, da je Žita vzela s seboj v Madero vse dragocenosti habsburške krone, katere je grof Berchtold prinesel oktobra 1918 v Švico, Med temi dragulji se nahaja tudi sloviti florentin, ki je aanes neprecenljive vrednosti	_
Amerika
Amerika izvršuje sklepe washingtonske konference
WASHINGTON, 9. Predsednik Harding je dal ukiniti gradnjo 14 velikih vojnih ladij vsled sklepov vrashingtonske - konference za pomorsko razorožitev.
Dnevne vesti
Vprašanje krajevnih avtonomij. Razprava o tem zares perečem vprašanju, ki bo od njega rešitve odvisen ves bodoči razvoj stvari v naši Julijski Krajini, se je povodom sestanka novega občinskega sveta v Trstu zopet- potisnila v ospredje. Kakor znano je po statutu našega mesta občinski svet tudi deželni zbor pokrajine Trst-oko-lica. Sedaj se je med socialističnim glasilom »Lavoratore« in »Piccolom« razvnelo prerekanje radi vprašanja, ali deželni zbori de facto in po pravu še obstojajo ali ne? jLavoratore« trdi, da še obstojajo, *Pic-colo« pa oporeka. To svojo trditev opira poslednji list na dejstvo, da od premirja sem deželni zbori v Julijski in Trentinski Krajini de facto niso delovali. V načelnem pogledu pa naglasa, da se je zakonodaja kraljestva raztegnila tudi na naše pokrajine. S tem da se je še le pojavilo vprašanje nove uredbe novih pokrajin. To vprašanje je še le postavljeno, a ne rešeno. »Piccolo« se sklicuje tudi na kraljevi dekret z dne 31. avgusta 1921 o uredbi novih pokrajin. Ta dekret ustanavlja le začasne opravne deželne odbore, dokler se stvar ne uredi ustavnim potom. Tako prihaja »Piccolo« do zaključka, da deželna zastopstva ne obstojajo in da ima še le parlament določiti njih naravo in delokrog. Nadalje navaja, da kr. dekret od 8, septembra 1921 prepušča svetovalnim komisijam, naj v enem letu predložijo vladi svoje tozadevne predloge. Jasno da je torej, da ne morejo po pravu obstajati naprave, ki so še le v razpravi, da torej občinski svet tržaški ne more poslovati kot deželni zbor. Zato odklanja »Piccolo« očitanje od strani »Lavoratoraa, češ da spletkari proti krajevnim avtonomijam. Naglašal da je le ju-ridični nesmisel in pa ustavno nevarnost, ki sta v tem, da se je tržaški občinski svet sklical tudi kot deželni zbor. Posebno važnost pripisuje »Piccolo« tudi dejstvu, da je mnenje Italijanov samih še razdeljeno glede rešitve tega vprašanja.
Mi se ne spuščamo danes v meritum stvari, ker nečemo prejudicirati stališču in postopanju našega-vodstva o tem vprašanju, ki je zares življensko za bodočnost naše pokrajine. Samo nekaj bi pripomnili na naslov »Piccola«. Četudi bi bilo res, da naši deželni zbori ne obstojajo več, ne de facto ne pravno, pa bi se moral »Ficcolo« — kot sodobno in za ustavno življenje vneto glasilo, kakršno hoče biti — z vsem ognjem zavzemati za to, da se deželni zbori skliče jo Čim prej! Saj tako zahteva neizprosno načelo ustavnosti moderne in demokratične uprave. To pa očividno ne gre v prilog vladajočim kapitalističnim krogom, a »Piccolo« jim je verno glasilo. Zato bi hotel rešitev tega vprašanja zavlačevati, kolikor se le daf — Še nekaj, j Piccolo« pravi: Vprašanje avtonomij za nove pokrajine je narodno in ne krajevno (lokalno) vprašanje. Samo škoda je da »Pic-colo« ne podaja točne razlage, kako ume-va on pojm »krajevno«? Ta pojm obsega tudi vprašanje bodočega razmerja med obema plemenoma v deželL Tu bi mu bila dana prilika, da bi — če njegovo besedičenje o mirnem sožitju ni zgolj hinavstvo, pesek v oči — glasno govoril, da je glede vprašanja bodoče upravne uredbe Julijske Krajine treba poslikati tudi glas jugoslovanske večine v deželi in uvaževati njsue zahteve! Saj tega ne bo hotel trditi niti »Piccolo«, da veČini ne gre glas pri reševanju vprašanja, ki zadeva v živo vse prebivalstvo! Tu bi imel torej »Piccolo« priliko, da dokaže, da resno misli s pomirje-njem med obema plemenoma v Julijski Kr ajini! Hic Rhodus, hic salta!
Permanentni volilni imeniki. V smislu kr. odloka z dne 25. septembra 1921 št. 1359, s katerim so se tipeljali stalni volilni imeniki za driavnezborske volitve tudi v anektiranih pokrajinah, je tržaški mestni magistrat razglasil, da je volilni imenik volilcem na vpogled do vključno 15. t. m. Vsak voiilec lahko do tega dne uloži reklamacijo proti vpisu onih, ki nimajo volilne pravice, oziroma reklamirajo za vpis v volilni imenik ali pa za popravek kakih netočnosti. Volilni imenik je vsakemu na vpogled do vštevši 15. t. m. v mestni telovadnici, Via della Valle od 8. do 14. ure. Isto-tako se lahko reklamira v omenjenem roku proti razdelitvi občine v volilne sekcije in določitvi voliSč. V*e reklamacije se imajo nasloviti na deželno volilno komisijo (Commissione eUttorale provinciale) v Trstu, ter se lahko predložijo mestnemu magistratu, ki izda nato tozadevno potrdilo.
S tem se uvaja tudi pri nas rekluMcijrito postopanje, kakor je v rabi V stari Italiji. Volilni imeniki se ne bodo pregledovali tik pred volitvami, ampak vsako leto v časa, ki je določen po zakonu. Zatorej opozarjamo in poživljamo vse one volilee, ki o priliki zadnjih volitev niso bili vpisani v volilni imenik, da se podajo v gori omenjeno telovadnico, pregledajo imenik in vložijo takoj reklamacijo. PerpriČali smo se, da je sedaj izloženi volilni imenik isti, na podlagi katerega so se vršiie občinske volitve, Volilci v okolici lahko pregledajo zatorej volilni imenik pri krajevnih zaupnikih in na podlagi tega imenika vložijo reklamacijo. Opozarjamo na to pred vsem tudi krajevne zaupnike in volilne odbore. Ne smemo opustiti tudi te prilike, da kolikor mogoče spopolnimo volilni imenik in da ne gubimo r«idi le okolnosti po nepotrebnem glasove. Vsakemu, ki hoče uložiti reklamacijo, bo šel v vsakem oziru na roko urad Političnega društva *Edincst» v ulici S. Francssco 20. Prosimo posebno vse one volilce, ki mislijo, da obstojajo tehtni razlogi, da bi se nekatera sekcije drugače razdelile oziroma, da bi se menjala posamezna volišča, da to takoj javijo omenjenemu uradu, da se zamore uložiti tozadevna reklamacija.
Reklamacijam za vpis v volilni imenik je treba priložiti že znane listine:
1.	Krstni list.
2.	Domovinski list, v katerem naj bo opomba, da je domovinska pravica bila pridobljena pred 24. majem 1915 in ne na podlagi javne
službe.
To velja za tiste, ki so rojeni in pristojni v Julijski Benečiji. Tisti ki so optirali Italijo, naj predložijo pa potrdilo,
žili
▼rinila neljuba pomote. Prvi odstavek se | v tem dopisu. Dopis sam tudi že vsebuje pomora glasiti pravilno: »Dne 4. februarja t- j pravek netočnosti v našem prvotnem poročilu.
klo 107 let. odkar se ie rodil ve- " Ozeljana. v nedeljo dne 5. januarja t. L
9	. . . ' -•	cmn nnlrviil! »	* j__1_____r ■>■ t-
1. je preteklo liki vladika Stro6smayer, ki je izdihnil dne 8. aprila 1905. leta svojo veliko dušo.«
Iz triaSkega živlienfa
Ogenj v skladišča prevpga. Neki Julij Bor-goni je šel pred snočnjim okoli 11. ure po ulici Giulia proti domu. Ko je dospel na vogal ulice Scossa,je zapazil gost dim, ki se je valil iz skladišča premoga, ki se nahaja na vogalu obeh omenjenih ulic. Borgoni je skočil v bližnjo kavarno in telefoniral na glavno postaje ognjegascev. Kmalu potem so prišli na lice mesta ognjegasci, vdrli v skladišče in ugotovili, da je gorelo na ogrodju, kjer je bilo nakopičenih več vreč premoga m mnogo suhega lesa. Ognjegascem se je posrečilo po parurnem delu omejiti ogenj. Skoda znaša nad 2000 lir. Ni se moglo dognati, iz kakšnih vzrokov je izbruhnil požar.
Tatovi v mirodilnici. Preteklo noč so ukradli trije neznani nočni potepuhi lestvo, ki je stala pritrjena pri neki cestni svetilki, — in eden izmed njih je splezal po njej skozi odprtino na vratih v mirodilnico na Kolonji št. 4. Prvi tat — druga dva sta stala zunaj na straži — si je najprvo ogledal v mirodilnici položaj. Nato je povlekel iz nekega kota vrečo z gumi-jem, jo privlekel do vrat in dal tovarišem znamenje, < da je vse v redu«. Zvesta tovariša sta mu vrgla vrv v mirodilnico. Oft je privezal nanjo vrečo, nakar sta jo potegnila tovariša na za' varna tla. Ista usoda je doletela dva zaboja z da so ulo- j milom. Vsi trije so se obložili z ukradenim opcijsko izjavo, oziroma, če imajo že reši- j blagom in hotela oditi Tedaj sta jima prišla na-tev, pa dotično rešitev. #	j sproti dva kr. stražnika. Možakarji ju niso
S seje pcsveiova'ne komisije. Na včerajšnji sprvič zapazili, kajti hodili so sklonjeni pod seji deželne posvetovalne komisije je bil eno- težkim tovorom. Kmalu potem so- zaslišali ko-
^lasno sprejet načrt odloka o podaljšanju pogodb o najemu stanovanj in obrtnijskih pro-
rake. Oni, ki je nosil vrečo, se je otresel bremena in pogledal, kaj se godi okoli njega. Ko
štorov do 23. avgusta 1923. Gre za pogodbo je zagledal moža postave, je opozoril tovariša, z najemnino iznad 3000 lir na leto. Najemnine,' Poslednja sta vrgla s sebe ukradeno blago in ki presegajo 4000 lir, bi se po tem načrtu vsi trije so srečno odnesli pete. Stražnika sta smele zvišati za 20%, a najemnine, ki prese- jih zasledovala, tooa brez uspeha.
gajo 3000 lir, pa za 15%. Nato je komisija odobrila predlog o raztegnitvi italijanskega
za.
Tatvina v delavski zadrugi Včeraj ponoči, _	(	_	ko je žvižgala burja, so vdrli neznani tatovi v
keua o pristaniščih, plovbi in železnicah na | delavsko zadrugo pri Sv. Mariji Magdaleni št. nove pokrajine z nekaterimi spremebami. j 628. Zlikovci so odnesli iz zadruge več kilo-Seja finančnega odbora deželne posveto- gramov čokolade, sžra, sladkorja itd. vse sku-velne komisije se bo vršila v soboto ob 18 na paj v vrednostj^ad 1800 lir. generalnem civilnem komisariatu v sobi 26 s, Ncsre5a M delu. — RazbU si je čreptnfo. tem-le dnevnim redom: 1. sporočila, 2. nazna- Težka nesr€Ča ^ ^ prifodila včeraj zjutraj mtev plač, da se odmeri dohodarma, 3. pn- okolr tc urc na južncm kolodvoru. Železni-siojbine v novih pokrajinah z ozirom na čar Celestin(> Marotti, stanujoč pri Sv. Ani št. davčni sistem v starih pokrapnah.	i i7l, je čistil ob omenjeni uri svetilko na nekem
Znanost m umetnost. Nocoj točno ob 20 bo vagcnu. TedaL- ^ mtl je ^bilo kaditi. Toda predaval v dvorani v uhci Ugo Foscolo 2, L cip3iretlke škatI*e ni imel pri sebi: imel jo je v psiholog prof dr. D Atena «o pravr ,n neprav, £uknji| ki . IciaIa y vagomj, Hotel je iti ponjo. ljubezni*. Vstop prost	I Tedaj se mu je izpodrsnilo in je padel z vago-
°trOClixfT P°sto® nabiraln:ce v Semedcli. na Ncsrcfni želeZničar je priletel z glavo ob Vaf,e poštno ravnateljstvo poroča, da se bo z ^ Ua prf dcu ^ ^ ^^ črepin^ Qd-
dnem 15. februarja 1922 otvorila na postaja- lfali SQ ga y opasnem ^nju v mestno bol-Iiscu v bemedeli, okraj Koper, postna nabiral- nJžnico. niča, ki bo imela dnevno selsko zvezo s pošt-
za naše izraz
smo položili v prerani grob našega nadučitelja *osp. Davorina Cenčiča. Moža, ki je skozi 35 let neumorno deloval na polju izobrazbe. Moža, ki je v teh težkah časih bodril našo mladino in ji polnil srca s čutom do našega milega naroda. Kjer je Ie mogel, tudi v nevarnosti za lastno eksistenco, je blagopokojnik ookazal, da ljubi svoj narod, da ljubi našo mla-iino, za katero je z največjo vnemo deloval, iokler ni podlegel.
Da je bil pokojni Davorin čislan in spoštovan nadučitelj, je pokazal veličastni pogreb, 'caterega se ie udeležilo okrog 600 oseb. Ob odprtem .grebu je v slovo govoril njegov soro-jak nadučitelj gosp. Alojzij Urbančič in opisal pokojnikovo delovanje za našo mladino. Pri :em ginljivem govoru se je marsikatero oko lavzoČih občinarjey zasolzilo. Bodi pozdravljen dragi Davorin; Ozeljanci se bomo hvalež ao spominjali moža, ki je padel kot žrtev zobrazbo in ogrevanje narodnega čuta mladine. Pokojnikovim gg. hčerkam pa našega najglobokejšega sožalja.
Zgubili smo moža — je povdarjal gosp. govornik na grobu — kateri je naši mladini nenadomestljiv. Želimo pa, da bi dobili mladega m agilnega učitelja, ki bo gotovo skušal kolikor mogoče nadomestiti prednika in ki bi z veseljem deloval v našem pevskem in bralnem društvu, katero si bi sicer žalibog moralo iskati pevovodjo drugod.
Kdor se je udeležil pogreba, je videl, da imamo- okrog 250 Šoloobvezni otrok, kateri nimajo v šoli prostora da bi redno zahajali k poduku. Kjer se sedaj poučuje, je sobica za komaj 30 otrok, tako da vsled pomanjkanja prostora pride otrok le dvakrat na teden do pouka.
^ Gospodje pri okrajnem šolskem svetu v Gorici, zgenite se že vendar; počastite spomin ljudski naobrazbi žrtovanega nadučitelja Cenčiča, kateri Vas je prosil in prosil, da napravite šolo v Ozeljanu, ker ta je tu neobhodno potrebna. Plačevali smo in plačujemo da So se gradila šolska poslopja drugod in tudi v krajih kjer ni bila taka potreba, a naši otroci naj bi bili danes brez šole. Gospodje napravite že enkrat potrebne korake, da se takoj šola zgradi, sicer bode prihodnje ljudsko štetje kazalo precejšnje Število analfabetov, katerih nismo navajeni.
Mali oglasi
t« računajo po 20 stotink beseda. — Najmanji* pristojbina L 2'—. Debele trke 40 ctotink be» •eda. — Najmanjia prbtojbina L 4'—, Kdor iic* službo, plača polovično ceno.
nim uradom v Kopru.
Se'a ženske podružnice CMD se ns bo vršila danes, temveč prihodnji petek, 17. t. m. ob 4. uri popol.	Predsednica.
Predmeti, katerih izvažanje in uvažanje je zopet dovoljeno. Carinarnice so bile pooblaščene, da od 1. marca dalje lahko zopet dovolijo uvažanje kavnih surogatov. Istočasno so bile carinarnice pooblaščene, da lahko dovole direktno izvažanje teh-Ie predmetov: kenden-
Uslaga m tatvina. Ana Lenardcnova, stanujoča na Greti št. 236, je spravljala pred včerajšnjim večji voz v skladišče v ulici G. Car-ducci št. 36. Pri tem delu je je pomagal 18 letni Marijan Cehovin, stanujoč v Pončant št. 53, ki se p je bil sam ponudiL Lenardonova mu je hotela dati za to odškodnino. Se£la je v žep po denarnico, ki pa je v svoje veliko začudenje ni mogla najti. Tudi mladeniča ni bilo več v bližini: tekel je po ul. Solitario, kar so ga noge
ziranega in steriliziranega mleka s sladkorjem nesle. Okoh že^ke, k, ^ stokala se je nabralo ali brez njega; zlatih in srebrnih palčič, tudi	radovednežev, k. so delali vec zgage,
če vsebujejo platino; sena in svinjine.	Lenardonova sama Tudi dva kr. straž-
. ^ . ' „ . .. ' .	. . mka sta zvedela, za kai gre. Nato sta se spu-
Vot&Jke vaje v »teljanjo. Mestni občinski	tek 2a osu^nU tatom. Kmalu sta ga
urad nam je poslal: Poveljništvo brigade *Sas- 4meIa v ^^ ^ ga odpeljala na policijski kosari* naznanja, da bosta 151. m 152. j>olk, ki m^jat v ulici G. Brunner. Cehovin se je iz-sestavljata omenjeno brigado, imela v dobi od gov^l, da j*e nedolžen, toda kljub temu je 1. marca do 15. aprila v poligonu pri Lovcu inoraJ v zapor.
vaje v streljanju. Ob času, ko bo na rečenem Ukraden voi. Neki Ivanki Vencljevi, stanu-mestu streljalo, ba izvešena na vidnem mestu v „^j Broletto št. 181, je bil ukraden vče-
velika rdeča zastava.
Občni zbori podružnic «Krneli jake zadruge* v Trstu V nedeljo, dne 12. foferuarja se bodo vršili občni zbori sledečih podružnic: v Pre-straneka v Matejni vasi št. 2 ob 2. uri popol.; v SL Petru ob 11. uri; na Opčinah ob 4. uri v
raj voz —» ki se je nahajal na lesnem trgu pod Skednjem — vreden 2C00 lir.
Mala tatvina. Neznani nočni pivci so vdrli preteklo noč v trgovino Petra Manianija v ulici S. Marco št. 24 in odnesli par steklenic vina v vrednosti 60 lir.
Vesti Iz Istre
* Iz Ricmanj. Pevsko in bralno društvo «Slavec» iz Ricmanj naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 12. februarja cb 3. uri popoldne v društveni čitalnici s sledečim dnevnim, redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo tajnika; 4. Volitev odbora; 5. slučajnosti.
V slučaja, da bi ne bilo ob določeni uri prisotnih zadostno število članov, se bo vršilo zborovanje eno uro pozneje ob vsakem številu. — Odbor.
DAROVI
V počeščenje spomina pok. Frana KanduŠa
tpo
daruje družina Čok-Drašček ske uboge.
ZA VEČ DOBRIH, samostojnih služb na dežel« se iščejo reflektanti. Potrebno je znanji slovenskega ali hrvaškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, nižja srednja šola ah druga primerna izobrafba. Ponudbe poi! «ludi dijaka na upravništvo lista.
POROČNA SOBA, brestova, masivna, zajam čeno suha, slavonsko delo, krasna psiii*, sc proda po nizki ceni L 185C. Druga, bukova, močna za L 1500. Via Milano 4, 1. 227
j ?	mestu Jugoslavije je na prodaj
dobro vpeljana kavarna s celim inventarjem, koncesi-o in šestletno pogodbo. Naslon pri upravništvu.	23'
IZREDNA PRILIKA! Na najprometnejšea križišču Jul. Krajine, blizu postaje in ob dr. žavni cesti se proda zelo ugodno enoni\d-stropna hiša, v kateri se nahaja pekarija ir. trgovina, skladišče in gospodarska po-lopja, zaprto prostorno dvorišče, saden vrt in Zit hišo ležeča parcela. Za izurjenega trgovca dobra postojanka. Ponudbe nasloviti na V. Gržina, Št. Peter na Krasu.	233
NATAKAR, ki govori slovensko, nemško, srbo-hrvaško ter deloma italijansko, išči službe. "Cenjene ponudbe na Janko Borstner gostilna «A1 ritrovo dei ferrovieri^, Gorica.
_ 235
IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšanjr. kože (proti pegam in lišaju) ima lekarna v II Bistrici.
ŽIVINOREJCI! Testenine in moka za krmo se prodajajo v ulici Udinc 10. V soboto dospejo bi Škoti za krmo.	239
SPALNE SOBE, masivne od L 1800.— naprej, kuhinje, stolice za gostilno na prodaj v via Udine 25, skladišče.	•	22'
SPALNICE krasne, solidne, kuhinjsko po hištvo, moderno se proda pr nizki ceni. Vk Ferriera 5, Bjeker.	211
DA SE v najem soba in kuhinja proti čiščenji dveh sob s 1. marcem. Via Torrebianca 39 I.
233
SLUŽKINJO z dobrimi spričevali iščeta zakonca. Aleardi 494, II. levo, blizu Piazza Scorcola.	236
POHIŠTVO za majhno kuhinjo, malo rabljsno, belo lakirano se proda po nizki ceni L 500. Via Milano 4, I.	226
KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225, Cena ugodna.	234
L 150.— za open-

(i

Vesti k Goriškega
Prvačina. Dramatični odsek telovad. društva ' eSokof* v Prva čini priredi v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popol. veselico s petjem. Po veselici 1 ples, šaljiva poŠta itd.
igo nedeljo, dne 19. februarja se bodo vr- r"Ponikve. Bralno društvo «Čitalnica» na Po-jRIžani, Šmarjah, KoŠiabooi in Mareaagah n&vah, priredi dne 19. februarfa ob 3. uri po-
v prostorih gosp. Ivana Kranjc javno deklamacijo in igrami. —
prostorih Konsumnega društva; v Ospn cb 11. uri v prostorih Viktorja Slavec št. 3; v Plsrjai ob 2. uri v prostorih Mihaela Hrovalina [na Travniku); v Škofijah ob 1. uri v prostorih Antona Pohlena; v Dekanih ob ti. uri v prostorih Ivana Grižona; pri Sy. Antonu ob 3. uri v prostorih g. Dellasavia.
Drugo nedel šili v
občni zbori za koprsko podružnico.	" poldne
* Važno za bivše državne uslužbence. Vsi veselico s petjem, državni uslužbenci, ki so službovali v zasede- K obilni udeležbi vabi —	Odbor,
nem ozemlju a so sedaj nastavljeni v Jugcsla-j Ozeljaisa nam pišejo: «V »Edinosti* z dne viji, imajo pa svoje pohištvo še tu ter bi ga 2. februarja t. 1. št 28 med vestmi z Goriškega hoteli prepeljati v Jugoslavijo, naj se čim prej, naslovom «Tovarišice na potu* se čita, gotovo pa do zadnjega tega meseca zglasi ^ ^ nefca Toplikar Jožefa iz Ozeljana ukrad-ustno ali pismeno pri gosp. Antonu Podbršče- ja nekj ivanj Kobal z voza blago v vrednosti ku. Trst, ulica Torre bianca 39, I. Obenem naj	Ker v tukajšnji občini ne obstaja in ni
pošljejo tudi kako od italijanskih oblastev iz- obstajala nikaka Jožefa Toplikar in se ni izdano potrdilo, da so res bili tu državni usluž- vršila tudi nikaka tatvina od strani tukapnjih
, xr	.... , _T, „„ občinarjev, se prosi, da bi se dotični članek
Popravek. V včerajšnji članek »Vladika popravil«
Strassmayer za ljubezen in bratstvo« se je Op. ur.: Radi ustrezamo želji, ki je izražena
BOrsaa poročila,
Tečaji*
Trst, dne 9. februarja 1922.
Jadranska banki..............130
Cosult-ti •	.......... 2o4
190 1450 430 1290
700 130 230 3-15 260 590
Dsl-natia -
Gerolimich ..............
Libera Trlestina . . • .........
Llojrd Lussino . V artinoUcli OvCania
Prcmuda ................
Tripcovich
Ait pel ea • . *.*«•*..«....»
Cement Dalmatia ..............355
Cement Spalato •.............240
Taja valuta na tržaškem trgu:
MIZARJIi Poravnan remel, slavonski izhlap. ljen bukov les, okviri, Iimi, posteklenjen papir, železo za postelje. Cene zmerne, skladišče, Molino a Vapore št. 9. Izrednu prilika.	21G
IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 soL in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod »Ugodnostih na upravništvo.	185
POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje.	131
KRONE srebrne in 2late, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, 11.
POZOR1 Srebrne krone in zlato najv >1 cenah plaiufs e«Hn> groMst Belleli Vita. Via Madonnina 10. I.	16
ZLATO in Frebrnc Vroa* kupci. Albert Povb, drvenega trga).
plačam ve* kot dru|! £rar. Maiiini 46 {« bliiini
10
ogrske kro e . . . . . avstrijsko-nemške krone . češkoslovaške krone . •
dinarji . . *.....
Ie j I. ....«••«» marke ....»••••
dlarji ........
francoski franki • . . • Švicarski franki . . . . angleški funti papirnati • angleški funti, zlati . . i.apoleoni.......
—. 3.10 3 20
_ 34.--
39.20.— 39.K5 28. .— 29.— !-».—.— 16.— 10 50.- 11.50 1 >.80.— 20.— 174.75. 175.^5 3^6 — -4^1.- -88.25- «8 75 108.—.—! 10.— 86.50 87.—
PODLISTEK
KAPITAN MARRVAT
Leteli Hofandec
Roman
163)
«Jaz ne vera,» je odvrnil Filip in se zastne-
jal.
«Aj, a j, saj vendar ne vidite nobene druge ladje. O, pač — tam je ena. No, to mora biti že prvovrstna! Glejte no, o kako močno je zgrajena, da prenese tako vaIovfe!»
FiHp je ravnokar zagledal omenjeno ladjo bila je velika jadernica, ki je rezala vodo 9 polno silo in s tako lahkoto, kot da veje naj-nežnejši veter, ne pa divji vihar. Valovi so »e vzpenjali kot gore visoko in vsak hip je bila •Katarina* do krova v vodi. Ona ladja pa se niti zmenila ni za neurje, ampak je jadrala mimo dalje. Filipu je postalo nenadoma jasno, da mora biti to začarana ladja, na kateri naj se Izpolni očetova usoda.
vihar se je z vso silo vrgel na * Katarino®. Te-1 prav niso bile pravzaprav v nobeni zvezi s Fi-žek đež je zrak tako zgostil, da se ie na malo | lipovo usodo.
razdaljo ni razločilo ničesar in iete čez četrt) «Reči
je dejal Filip,» da je nastala je prišla na-
ure se je spet zjasnilo. Toda ladje ni bilo več vedno neareča, kadarkoli nam videti.	sproti ta ladja.»
• Usmiljeno nebol Najbrže se je prevrnila) «Ta ladja? Kaj pa je bilo v njej, da vas je in utcpila,* je dejal Mynheer Barenc, «saj se tako prestrašilo? Preveč jader je imela razvi-m! je takoj zdelo; kajti ne poznam ladje, ki bi, tih, zato se je potopita.«
prenesla več naporov kot moja -Katarina*.' -Nikdar se ne potopi,* je odvrnil eden iz-Nespametno je ravnal kapitan, da ni počakal med mornarjev.
za nami — kaj ne, Mynheer Vanderdecken?»i «Ne, nel» so vzklikali mnogi« «toda mi se Filip ni odgovoril ničesar tem opazkam, ki bomo, če se ne vrnemo pravočasno.»
izpričevale pomanjkljivo razbo. Zavedal se je, da je
tapii
-Katarina» prese je spomnil vseh sani smrti.
nagovoril. del, da je ta ladja tako stara
:ZP<
«Ali se vam ne zdi Čudno?, ga je kapitan.
Naš junak je občutil tako tesnobo, da ni mogel ničesar spregovorita. Z eno roko se je držal za jambor, z drugo pa ai je zakrival oči Tudi mornarji so opazili ladjo in se spomnili stare poveštL Med tem so prišli na krov tudi kapitan; on vam vojaki in vseh oči so bile obrnjene ▼ čudno prikazen. V tem hipu je strašno zagrmelo in
ao
obra
dana usodi in Ie z grozo sopotnikov, ki so bili zapi: čez nekaj časa j« rekel; -Mvnheer Barenc, ta vihar bo najbrže trajal še dolgo in po mojem mnenju ga ne zdrži niti najboljša ladja. Zato bi svetoval, da se obrne, mo in jadramo k Niznemu zalivu. Le zanesite se name, tam bomo našli vse ostalo brodovje.
-Ne skrbite za mojo «Katarino«,» je odvrnil kapitan; -le glerte kako izborno reže valovje.»
-Prokleto slabo», je pripomnil neki mornar, ki je pristopil k okrog Filipa zbranemu moštvu čakajočem, kaj jim Filip zaukaže. «Cfe bi
škatlja,
tr Van
ne bi nik-
dar stopil na krov. Mynheer Vanderdecken ima prav; vrniti se moramo k Niznemu zalivu, predno nas ne preseneti kaj hudega. Ona ladja naj nam bo v svarilo — ni se zastonj prikazala. Le vprašajte gospoda Vanderdeck
Eh, nesmisell Kaj pa pravite vi Mynheer Vanderdecken? »
»Saj sem že povedal svoje mnenje,« je odvrnil Filip, ki mu je bilo mnogo na tem, da dospejo v kako pristanišče.
-Najbolje je, da zajadramo preti Niznemu zalivu,*
-In mi vsi smo tega tp^tp, kapitan,« je nadaljeval stari mornar, ki je preje utihnil, -torej obrnite krmilo in jadra in Mynheer Vanderdecken bo uravnal sme

-Hal Ka« je to?» je vzkliknil kapitan Ba.
Nei
Kalj, >, aH
renc, -o, aH se mislite upreti? Nemogoče! Upreti se mislite in na knwu najboljše In najhitrejše ladje? 1»
-Najtfrše in najtrfclej!« škatlje!« je vzkliknil
-Kai? je zakričal kapitan.' «Kaj aKšim? Myn-beer Vanderdecken, za povem vam, da ukle-nete tega podlega lažnika kot upornika.« «Hef Neumnosti Znorel je,« je priatavfl star o razloži, kajti on je res mornar, pravi mornar.*	-Pojdite, ne brigajte ae zanjl Mynhee
Filip je pri zadnjih besedah vztrepetal, če-1 derdecken, mi vas ubogamo, poveljujte!
V*a»
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog in oče
Anten Vouk
dne 8. t. m., ob 20, v dobi 46 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, v petek, 10. t. m., ob 15.30 iz hiše žalosti nI. Scuole nuove št 19. TRST, dne 10. februarja 1922. Josipina, soproga. Pina, Eta, štefi, hčerke in ostali sorodniki. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. IH. 47.
I
rosasa
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, INSERiRAJ V *EDI!	9
I
KinEtoualcUUFtnarjl in trsoucl!
Tvrdfco SEVER i Komi?, ti Trstu,! a * Mvcti 13
prodaja vsakovrstna trtna, kru.ili ' travniška semena po izredno ugo^ i cenah ter popolno garancijo. 41
Cenik za 1. 1922 se pošilja na željo brezplačno.
Mestno županstvo (n okrožni zdravstveni zasiop v Idriji
razpisujeta službo
občinskega in okrožnega taafta
s sedežem v Idriji.
Letna plača L 12.000.—. Pogoj: popolno znanje slovenskega jezika.
Ponudbe naj se vložijo do 10. sušca 1T22 pri „Mestnem županstvu v Idriji.1' (90)
I
ZAHVALA.
Povodom prebridke ižgube, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega soproga, očeta
Antona Rypena
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se Čutimo dolžni izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika.
Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in za spremstvo pri pogreba in sožal e obiske. — Vsem Bog platit
TRST, dne 9. februarja 1922.
Druilna RUPENJL
i