iNfclitM mpgnlttn:
Maribor, Koroške ulic« 6.
«STRAŽA“
bkaja » pcmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti «v>k dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon M. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 11.	Maribor, due 27. januarja 1911.
Ček» leto ...... r2	K
Pol leta.............  e	&
Četrt leta.............3	g
Mesečno............... j	&
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 1? K.
Inserati ali oznanila »e računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Letnik lil.
Boj žganju!
(Slovenci, po konca! buvragu ljudstva smrt!)
Dolgo časa že gledamo, kako prešerno šari in strahotno gospodari v tej naši z vinom blagoslovljeni deželi Štajerski ostudni, nesrečni šnops, s katerim nas osrečujejo nemški kulturonosci. Ti naši zakleti sovragi najprej naše ljudstvo zalivajo s to čobodro, je zastrupljajo in izmozgavajo, je ž njim posuroviju-jejo in zdivjajo, potem se nam pa rogajo in očitajo našemu narodu surovost .in podivjanost, katero so sami zakrivili. Celo v državnem, zboru so nam vrgli to v obraz — takorekoč vpričo cele Avstrije.
Dovolj nam je tega! Ce bi nas že nesreča, v katero se potaplja naše ljudstvo vsled žganjepitja, ne divignila, naša narodna čast — ko nas hočejo svetu predstaviti kot narod pobijalcev nam veleva, da se zganemo, da se dvignemo, in da boj odločen, boj vsestranski in vstrajen napovemo tistemu, ki ima vse to na vesti — strupenemu žganju!
Ziačetek, prvi korak, je storjen.
Včeraj v četrtek dne 26. januarja je bil v Ptuju zaupni posvetovalni shod (po par. 2 zborovalne postave) uglednih in vodilnih mož ptujskega in ormoškega okraja. Predmet posvetovanja je bil:; Kako začeti in voditi odločno akcijo zoper toliko razpaseno žganjarjenje -- zlasti v ptujskem in ormoškem okraju. Sh'ođ je sklicala K rjš!č a(n s k o-s o c i al n a zveza za Štajersko. Vršil se je v minoritskem poslopju, v prostorih ondotne posojilnice in pričel ob 10. uri dopoldne. Iz Maribora sta prišla kot zastopnika Krščan-sko-soeialne zveze gospoda profesorja dr. H o h n j e c in dr. Kovačič, iz Ljubljane pa je prišel, napro-šen od iste Krščanskb-socialne zveze, vodja treznosi-nega gibanja, gospod Janez Kalan, ki je imel pri tej priliki tudi v Mariboru troje tozadevnih predavanj :	v bogoslovju, v semenišču in na krčevinski
Šoli.
Udeležba na shodu je bila povoljna. Prišlo je 23 duhovnikov, nekaj gospodov županov in veliko drugih uglednih ter razumnih mož in mladeničev iz obeh okrajev. Shod je otvoril gospod profesor dr. H o h n j e c, ki je bil izvoljen tudi za predsednika shoda. Predsednik je povdarjal, kako vlada zdatno in strogo zaukazuje varnostne naprave in skrbi za vsa-
ko živinče, da se ne pokonča, temu, da se ljudje s pijačo trumoma uničujejo, pa sama roko drži in vrata odpira.
Nato je gospod referent iz Ljubljane v enournem govoru razlagal potrebo boja zoper žganjepitje; in dasij sam popolen abstinent, zavzemal stališče nasproti pijači, katero lahko vsak pameten človek podpiše. Žganje, je rekel, domačemu vinskemu pridelku škoduje, in čudom se je čuditi, da se toliko žganja pije v kraju, ki toliko dobrega vina pridela. Tudi pivo piti v vinskih krajih je malo umestno. Tembolj ker sta žganje in pivo večinoma ali pa celo izključno tuj fabrikat, s katerim zalivajo naše ljudstvo naši narodni nasprotniki, mi jim pa za to vsako leto mečemo milijone, da nas potem toliko lažje tlačijo! Ko bi naši ljudje pili le vino in sicer samo ono vino, ki ga domača zemlja pridela, vsemu drugemu pa, zlasti vsemu šnopsu, se popolnoma odpovedali, mi bi bili lahko zadovoljni in naše abstinenčno gibanje bi obhajalo svojo zmagoslavje. Kdaj se bodo naši ljudje toliko zmodrili, da ne bodo več redili gada na svojih prsih ter metali svojih borih krajcarjev v malho ljudem, ki bi nas najrajši v žlici vode vtopili! -L Nekaj popolnih abstinentov pa je seveda potreba, in ti naj bi bili propagatorji in apostoli treznosti. Seveda čim več jin bo, tem hitreje bo šlo delo treznosti izpod rok. — Pokazal in .dokazal je, kako ogromno škodo povzroča nezmerno pijančevanje, posebno Še žganjepitje, našemu ljudstvu v vsakem oziru, v verskem, narodnem, nravnem, gmotnem in zdravstvenem ;j da je ni stvari, ki bi mu prizadevala toliko hudega kakor ta. — Delo zoper tega silovitega sovražnika ne bo lahko; toda nikar se ne udajati pesimizmu, malosrčnosti, kakor da bi se nič ne dalo doseči. To je kratkomalo neresnično! Kjer se kaj dela, tam se tudi kaj storil Naenkrat ne bo bolje; polagoma se bodo delali boljši časi, če se bo storilo vse, kar je mogoče in delalo vstrajno. Ce ni mogoče rešiti vseh starih pijancev, vsaj mladi rod si vzgojimo trezen! Port-Artur ni padel Japoncem v roke en dan; pa niso odjenjali in poskušali so vse. Tudi Šnopsarska trdnjava v Ptuju mora pasti!
N.ato je našteval sredstva v tem boju. Sredstva so dvojna:	1. delo potom postav in gosposke, 2. si-
stematično in organizatorično delo med ljudstvom.
Debate, ki se je nato razvila, so se udeležili gospodje dr. Kovačič, župnik in poslanec Ozmec, župnik Bratušek, kaplan Zorko, P. Alfonz Svet, kaplan Jager in Fr. Brenčič. Sprožila se je mar si kaka dobra misel. Glavna pritožba pa je bila ta, da ob-lastva brez vse potrebe, brez mere in meje, vkljub ugovorom občin, dovoljujejo vedno nove koncesije — posebno rade nemškutarjem.
Naj slede resolucije ali sklepi posvetovalnega shoda:
1.	Štajerski Slovenci vseh okrajev brez razločka se pozivajo na odločen, vzajemen in vstrajen boj zoper žganjepitje. Akcija naj se začne ,pq vsem slovenskem delu dežele in brez odlašanja!
2.	Slovenski klub državnih poslancev na Dunaju se naprosi, naj z vsemi močmi skuša, da državna zbornica sprejme in sklene postavo zoper pijančevanje.
3.	Naši Štajerski slovenski deželni poslanci se prosijo, da z isto energijo, s katero se vrlo bore za naše narodne pravice, nastopijo nasproti cesarskemu namestništvu v Gradcu zoper podeljevanje novili gostilniških in; zlasti žganjarskih koncesij. Nobene nove žganjarne več, ker je itak dežela ž njimi že davno prenasičena! Pač pa obstoječo koncesije ob vsaki dani priliki odtegniti in krčiti, da se zmanjšajo na čim manjše število, ker so le v pogubo ljudstvu.
4.	Županstva in 'občinski zastopi se prosijo in poživljajo, da se z vsemi močmi protivijo vsaki novi žganjarni.
5.	Županstva, občinski zastopi, pa tudi drugi se poživljajo, naj strogo pazijo, da se vsaj obstoječe določbe in postave glede točenja opojnih pijač natančno izpolnjujejo. (Ljubljansko društvo ,/Abstinent“ bo izdalo zbirko teh postav in določb.) Vsak prestopek naj se naznani in ovadi!
6.	V Mariboru se osnuje osrednji tozadevni organ za slovenski Štajer, posebni odsek v Slovenski IcrŠčansko-sooialni zvezi. Ta vodi vso akcijo v glasnem, na njega se pošiljajo pritožbe zoper podeljevanje novih koncesij, in zoper vse prestopke glede točenja pijač, da jih potem predloži pristojni oblasti in zahteva remedure.
7.	Ljudstvo naj se pogostokrat in vzajemno 0-pominja in svari pred žganjepitjem.
Pred podobo Pomočnice.
(Kanec.1
„Slišiš? - Mi daš ali ne? - Denar! Uakoj!“ In je stegnil desnico, z levico se pa oprijel peči, da se zopet ni zgrudil na tla.
Brigitine oči so ga pogledale z očitajočo bolestjo, tako milo.
„Iz ljubezni do mene, do tvojih otrok, Karl, ne hodi! “
„Denar sem, ti rečem!“
„Vzemi, nimam drugega —“
In mu je pri teh besedah vrgla v roko nekaj vinarjev.
Karl je pohlepno pogledal, preštet je in divje zavpil:
„Deset soldov, haha, deset soldov! Pogini s svojo beračijo!“
In jih je jezno treščil v Brigito, da: so se kata-lik-ali naokrog.
Prijatelja sta se utrudila s čakanjem. Približala sta se in pridrla v sobo.
„G, kakšno bogastvo! Kar po tleh se valja denar. In ti, ali ne prideš? Aha, razumeva te je vjela žena, je-li? Jetnik, hahal!“
Nesrečni Brigiti je zavrelo v srcu. Od jeze je drhtela, odi srda do onih vzročiteijev njene nesreče, in ni mogla prikriti srčnega ognja:
„jProč, nesrečneža, proč od tu, pijanca, tolovaja, pohujšljivca mojega Karla, morilca moje družine, mojih ljubih dveh' otrok!' — Pijanca grda, proč od tukaj!“
JProč od tukaj?“ je ponovil zaničljivo Karl in udaril po bledem Brigitinem obličju, da je zaječala in zaihtela glasno.
Ob gromkem smehu dveh tovarišev, ob divjem vpitju in hrušču sta se zbudila mala otroka, in sta
prestrašeno pritekla k materi prav v trenutku, ko je oče udaril mater.
,/Oh, hudobni ata!“ sta javkala nedolžna otroka, „kako grd, hudoben je!“
In sta se stiskala k jokajoči materi. Ta je prijela Klarico in jo z bolestnim glasom pomolila svojemu možu:	,4,
„Bij!“ je viknila, „bij tudi ti dve ubogi bitji — na, bij jih, če te ni sram! Ce.moriš mater“, je nadaljevala s tresočim glasom, „zakaj teh dveh stvaric ne upaš umoriti?“
„(Grdi ata —“ sta ponavljala otroka in se tresla pred zlobnim očetom.
Karl je ostal kakor okamnel. Zdelo se je, da je zmeril grozovitost svojega početja. Težko je dihal in nemirno gledal Brigito, otroka —
gPusti jih vpiti!“ sikne eden tovarišev.
„Zbeži pred strelo!“ reče drugi.
In sta prijela Karla in ga odpeljala.
«* *
*
V gostilni je Karl govoril malo. Bil je zamišljen. Kozarec vina je ostal poln na mizi; ni mogel piti. Tfovariša sta »se trudila, da bi pregnala njegovo otožnost, a nič —
,/Hudobni ata, grdi ata! —“
Kak čuden vtisk so mu napravile te besede nežnih otrok, ki jih je ljubil! Nemir mu je. glodal v duši in mračil obličje. Žalost je tičala v njegovem glasu, zrla je iz njegovih oči, na čelu mu je risala temne poteze, trepetala je po vsem obličju —
To noč je prebil v gostilni. Ziaspal je za mizo, sam ni vedel, kdaj in kako. Na tihem je prišlo spanje ini ga položilo na klop in mu zaprlo trdo oči in zamorilo spomin, da ga gostilničar ni mogel po konci spraviti.
„Pa spi! “ je zamrmral nevoljno, ko so pivci izpraznili sobo, pozno v noči, ko je že trkala polnoč na uro.
*
•
Bi li mogla počiti uboga Brigita po takih tre-notkih?	j j i J
Položila je otroka, legla tudi ona, da ju je u-mirila, in ko sta zatisnila oči in zaspala, je Še jokala in molila, in v strahu pričakovala Karla, svojega Karla, a zastonj.
O jutranjem svitu je z gorkim poljubom vzbudila Tončka jn Klarico, draga otroka.
„Ali še jokate, mama?“ je vprašal Tonček.
„Kje je ata?“ je vprašala Klariča.
Pred Marijino podobo je brlela luč, ki jo je malo poprej prižgala Brigita. Pokleknili so. Brigita ni mogla zadušiti solz. Videč jokajočo mater, so tudi v očeh nedolžnih otrok zabliščale solze. Vsi so jokali.
„Nikar ne jokajta, ljuba otroka moja! Molita z menoj! “
Roke nedolžnih bitij so se sklenile med rokami žalostne matere.
„'Tolažnica žalostnih, pomagaj! — Pomoč kristjanov! — Hudobneži so oropali očeta. — Bil je dober, postal je hudoben in nas ne ljubi — A mi ga še ljubimo! — Spreobrni ga, o Pomočnica!“
Brigita je utihnila s povešeno glavo, z rokami na prsih, globoko zamišljena.
./Marija, ne pusti jokati naši dobri mami“, je vzdihnila Klariča in se oklenila matere.
Karl je stal pred vrati. Srce mu je pokalo. Ob pogledu na žalostno družino, klečečo pred podobo nebes Kraljice, ni mogel krotiti srčnega ginjenja. Tekel je k svojim nesrečnim.
„Ne — nič več — nič več!“ je vskliknil. Otroka sta viknila in se stisnila k materi od strahu pred očetom. Brigita je skočila pokoncu.
„Nič več, nič več, Brigita moja!“ je ponovil Karl in razprostrl roki.
Brigita se mu je vrgla na prsi, ga oklenila 0-krog vratu in ihtela. Ginjenje ji je zaprlo mahoma glas.
„Odpusti mi, Brigita! Nikoli več ne bo tako!“
Otroka sta prestrašeno-veselo gledala prizor.
Marija se je pa ob blesketanju lučice ljnbeznjl-vo nasmehnila. —
Ena družina je bila zopet osrečena *— — — —
8.	Ljudstvo naj se sistematično vzgaja k treznosti in v ta namen primerno organizira.. Želeti je, da se po vseli župnijah vpelje od preč. knezoSkolijstva odobrena družba treznosti sv. Janeza Krstnika.
9.	Vsaka družba, da ne pride vse delo na duhovnika, naj bi imela svoj agitacijski odbor na strani. Ta naj duhovhiku pomaga jn nabira nove ude, agitira in ob enem nadzira, če se postave in določbe glede točenja opojnih pijač izpolnjujejo. Sestavi naj se ta agitacijski odbor iz za to vnetih udov ^Marijinih družb in izobraževalnih društev (mladeniških in dekliških zvez). Isti namen dosegajo tozadevni odseki po 'društvih. Ti odseki, kjer obstoje, naj tvorijo ta agitacijski odbor.
Kb Prav posebno naj se k treznosti m zdržno-sti navajajo že šolski otroci. Po vseh šolah naj se o-troci o tem poučujejo, k temu vnemajo in vspodbuja-jo. Začne naj se že a drugim šolskim letom. Otrokom naj se dado primerne podobice, da jih spominjajo njihove obljube. (Izdalo se bo posebno navodilo za to ln mal tozadevni katekizem.)
11.	Vsi naši slovenski Štajerski časniki naj posvete pozornost temu vprašanju, da ljudstvo poučujejo in dramijo k temu delu.
12.	Društva naj prirejajo protialkoholna predavanja. Tudi vsi politični shodi naj se bavijo s tem vprašanjem, ki globoko sega v politiko.
13.	Sestavi naj se Statistika o žganjarstvu na Štajerskem. Veliko preveč gostiln in žganjarn ima* mo, s številom, žganjarn raste tudi število zločinov.
14.	Ustanavljajo in priporočajo naj se Čebelice
in. hranilnice, da mladi ljudje vanje nosijo< ne pa zapijejo svoj zaslužek.	...
15.	Priporočajo se protialkoholni spisi, knjige in Časniki, zlasti „Sveta vojska“ (1 izvod 40 vin., 10 izvodov po 30 yin., 100 izvodov po 20 vin.) in slovensko protialkoholno glasilo .„Zlata doba.“ Vsak izobraženec in društvo naj bi imelo vsaj po en izvod. (Dobiva in naroča se oboje v Ljubljani.)
16.	Podobni shodi kakor danes v Ptuju, naj se napravljajo tudi po drugih okrajih, ker je potreba povsod.
Zborovalci so bili vsi soglasnega mnenja o nujni potrebi tega boja in navedenih sklepov. Z iskreno željo, da bi sklepi ne ostali samo na papirju in da bi bil današnji dan začetek nove velike protižganjske akcije, so se zadovoljni z lepo uspelim shodom poslovili in razšli.
Ce se bo tako od vseh strani in povsod prijelo, ni dvoma, da se bo trdnjava Šnopsa jela majati. Slovenci, pokonci! Sovragu ljudstva smrt, narodu samemu lepše življenje!
Jugoslovanski poslanci.
Dunaj. 27. januarja.
Vseučiliščih klub je imel včeraj, dne 26, t. m. sejo, v katerem so zastopniki kluba PovŠe, Dulibič in Ploj poročali o pogajanjih z vlado. Klub je soglasno sklenil, da so koncesijo vlade nezadostne in da vsled tega. vstraja ldub pri svojih starih zahtevah, katere je objavil vladi že meseca junija lanskega leta.
Obenem je klub soglasno sklenil, da se prepušča nadaljna taktika v parlamentu zaradi vladinega stališča glede vseučilišč,nega vprašanja vsakemu posameznemu klubu. To pa zaradi tega, ker so vsi navzoči člani Zveze južnih Slovanov in Slovenskega klu-
ba se prepričali, da se je odi strani Ploja, TjreŠiča, Ivčeviča in Bianehinija lani postopalo proti soglasno sklenjeni taktiki VseučiliŠčnega kluba, in da se je zaradi obstrukcije napadalo neutemeljeno Slovenski; klub in osobito njenega načelnika dr, Šušteršiča.
Ko se je sklenila lansko leto obstrukcija, je šel Ploj še z enim Članom svojega kluba k Bienerthu, ter mu izjavil, da so glasovali le vsled terorizma za, obstrukcijo, V dobi obstrukcije so morali nositi vse breme člani Slovenskega kluba, dočim sta Ploj in Vukovič že naprej izjavila v Vseučibščnem klubu, da ne moreta Iizično izvajati obstrukcije, a kljub pozivu nista hotela odstopiti svojih mest sposobnejšim članom. Vrhu lega se je ves Čas obstrukcije od gotove strani zahrbtno intrigiralo proti obstrukciji in šo se izdajale tudi taktične skrivnosti nasprotnikom.
Takoj po zaključenem zasedanju lansko poletje je Ploju blizu stoječe časopisje pisalo dvoumno o obstrukciji. Dr, TrešiČ, Bianchini in Ivčevič so v govorih in listih odkrito nastopili proti obstrukciji, za. katero so v VseučiliŠčnem klubu sami glasovali.
Lani je imela Še Zveza južnih Siavenov večino v VseučiliŠčnem klubu, a kljub temu so se dogajale take prikazni skrajne nediscipline. Sedaj ima Slovenski klub večino v VseučiliŠčnem klubu, in sedaj bi v resnici z brutalno silo večine lahko teroriziral Plojev klub. Toda tega noče, vsled tega je prepustil prosto pot za taktično postopanje Plojevemu klubu. Ta sedaj lahko sklene kar hoče, a nosi naj tudi sam vso odgovornost za svojo taktiko. Tudi člani Plo-jevega kluba so priznali to lojalnost in soglasno glasovali za predlog, da si vsak klub sam prosto določa svojo taktiko,
Vseučiliščni klub vsled tega ni razbit, izločena so le taktična vprašanja, Ce so pokaže, da jo glavna, smer taktike obeh klubov paralelna, in da Slovenski klub lahko zaupa v odkritosrčnost Plojevega kluba, potem se bo tudi zgodilo, da se bo tudi taktika v Vse-učiliščnem klubu skupno posvetovala in določala.
Vlada je odposlancem VseučiliŠčnega kluba glede vseučiliŠčnih zahtev dala popolnoma nezanesljiva pojasnila. Namesto dopolnilnih izpitov za frekventante zagrebške univerze bo vpeljala položitev zadnjih dveh državnih izpitov pred posebno komisijo v Zadru, Slovenske docente v Zagrebu bi morda dopustila, a ne slovenskih dijakov, O vseučilišču v Ljubljani se je odklonila vsaka izjava. Sploh pa tudi za vse te obljube noče prevzeti nobene obveznosti,
To stališče vlade bi zahtevalo odločen odpor proti vladi. Tega Plojev klub noče, in zato je prognoza za bodočnost izredno slaba. Razmere se pa ne bodo prej izboljšale, dokler ne bodo imeli 'Jugoslovani na Dunaju poslancev, ki bodo popolnoma neodvisni od vlade in ne bodo tamkaj zasledovali samo svoje uradniške karijere, ampak se tudi bojevali za idealne zahteve svojega ljudstva. .§
Celjska liberalna tiskarna.
Dne 25, t, m, je celjski mestni urad kot politična oblast dal zapreti (je že zopet odprta. Op. ur.) Zvezno tiskarno in Zvezno trgovino, ki sta last liberalne Zveze slovenskih posojilnic v Celju.; Kako je prišlo do tega? Svoj čas so prvaki v Celju ustanovili Zvezo slovenskih posojilnic, ki je dala zidati Zvezno tiskarno in odprla papirno trgovino. Denar za ta podjetja so dale posojilnice (kakih 37) — Članice te zveze v obliki deležev, Ti deleži so za večino teh posojilnic-Članic neodpovedljivi, le nekatere bolj zvite so rekle,
Stari Mongilet.
(Iz francoskega.)
Stari Mongilet je bil v našem uradu pravi tip. Dober človek, kakor dober dan. Postaral se je v svoji službi, a v celem svojem življenju ni bil izven Pariza, kakor samo jedenkrat.
Zadnje dni meseca julija smo se vsako nedeljo razgubili po okolici Pariza, kjer smo se Šetali in pa valjali po zeleni travi in kopali v vodi.
Asnieres, Argenteuil, Chaton, Bougival, Mai-sons, Poissy so bila mesta, izmed kojih si je vsak izbral po jedno, kjer se je prav zabaval.
; Stari Mongilet reče:
—	Ei, vi! Baš vam je lepa ta vaša okolica!
A mi ga vprašamo:
—	Ali se vi, Mongilet, nikdar ne sprehajate?
—	Pardon! Sprehajam se, ali v omnibusu. Ko se dobro najem, vzamem v roke obris Pariza in pa kažipot- za ceste, koder vozi omnibus, in odprem svoj dežnik ter se tako vozim, In gledam — gledam raznoterosti — več kakor vi. Poznam jaz svoj Pariz, bolje nego drugi. Kaj se tu vse vidi — tega sl Še misliti ne moreš!- Ko opaziš kakega možaka, ki je razširil usta. ter kriči, takoj pomisliš, kako se prepirajo, in počil bi od smeha, ko vidiš brivca, kako li gleda na ulico, a gospod, katerega brije, sedi ves bel. Potem se pošališ s cvetličarkami, seveda samo z očmi, ker ni časa iti z voza. Ah, kaj se more vse videti — kakor v gledališču. Boga mi, nikakor bi ne hotel svojega sprehoda zamenjati z vašimi neumnimi burkami po Šumak!
Ko mi je to povedal, sem rekel:
-— Poskušajte, Mongilet, pridite samo enkrat na polje, pa bodete videli.
On odvrne:-
—	Bil sem enkrat pred dvajsetimi leti, ali bogme več ne grem!
—i Kako je bilo o, Mongilet ?
—	No, hočete, da vam pripovedujem. Bilo je tako. Gotovo ste poznali Boi vin a, bivšega poclupravi-telja, katerega smo klicali Boileau?
—	Da, da, poznali smo ga, poznali!
—	On je bil z menoj v uradu. Jmel je hišo v Colombesu in me je vedno silil, da grem enkrat z njim. Vedno mi je pravil:
—Pojdi, prijatelj! Videl boš, kako izborno se bomo zabavali!
Naposled sem se vdal, jaz bedak, in sem se peljal neko nedeljo k njemu.
Pridem v neko selo, nekako poljsko selo, kjer se ne vidi nič kaj posebnega. Naposled najdem stara, lesena vrata in nad njimi zvonec.
Pozvonim. — Dolgo sem čakal, predno se o-tvorijo.
Ali veste, kdo mi je odprl? Na prvi pogled nisem mogel videti, je li to žena ali opica? Bil je ta stvor star, zguban jn oblečen v staro rjuho, vso zamazano.
V laseh je imela perje in gledala me je, kakor bi me hotela požreti. Vpraša me:
—	Koga iščete?
-i Gospoda Borana.
—	Ali kaj hočete vi z njim, z gospodom Boi* vinom?
Ni mi bilo ljubo, ko me je jela ta osa tako izpraševati. Zašepečem:
—	Ta — on me čaka —
—	A to ste vi, ki ste prišli na obisk ?
Komaj sem izgovoril:
—	'Jaz.
Ona se obrne h koči in z besnim glasom nato vikne: .
—	Boivin, evo to „tega tvojega!“
To je bila žena mojega prijatelja.
Mali Boivin se takoj pojavi na pragu. Imel je hlače od platna, vse pokrite s plevami in z mastnim klobukom.
da neodpovedljivih deležev ne dajo, n. pr. dr. 3urte-lova ptujska posojilnica. Dokler so prvaki vodili ta podjetja, in sicer ni vzorno gospodarilo, vendar po-sojilnice-članice niso imele posebne Škode. Vse drugače pa je prišlo, ko so se polastili te Zveze in teh podjetij mladini-generali. Ti mladini so ustanovili med seboj najprej Narodno založbo, ki bi naj izdajala„na-rodne“ liste, dnevnike, letake, lepake itd. Toda „Nar, Dnevnik“ jih je pokopal namah v grozen deficit, stroški za letake ob času volitev so jim narasli čez glavo. Kaj storijo zdaj zvite bulice? Aj, si mislijo, zakaj bi mi „Narodni založniki“ iz svojega žepa plačevali 'deficit „Nar, Dnevnika“ in stroške brezumne agitacije, saj imajo posojilnice dovolj denarja.
In res! Polastili so se Ztveze slovenskih posojilnic, vrgli prvake iz Zveze vun ter začeli sami gospodariti ? Slo se je le zato, da se s pomočjo Zveze pokrije deficit, ki so ga naredili „Narodni založniki“.. Zato so vzeli „Narodni Dnevnik“ v režijo in riziko Zveze slovenskih posojilnic, ter odpisali Že na občnem zboru za leto 1809. velike svote od deležev posojilnie-članic, da pokrijejo velikanski 'deficit. 'S tem seveda posojilnice-članice niso bile zadovoljne, zlasti tiste ne, ki so jih vodili možje katoliško-narodnega prepričanja^ Teh 12 k atol i ško-n a rod n i h posojilnic je tudi izstopilo od celjske Zadružne Zveze in pristopilo k Zadružni zvezi v Ljubljani. Rade bi imele tudi od celjske Zveze one, zdaj Že zmanjšane deleže nazaj. Toda niso mogle dobiti, ker so jim nekdaj diktirali „neodpoved-ljive“ deleže, le dr. 'Jurtela je srečno še rešil odpo-vedljiv delež ptujske liberalne posojilnice. Toda omenjene katoliško-narodne posojilnice so izjavile, da pod. nobenim pogojem ne plačujejo več deficita liberalnih" listov, in se bodo pritožile proti temu, če se jih v to sili. Mladini-generali res teh posojilnic niso izpustili iz svofih krempljev. Katoliško-narodne posojilnice so se postavile na stališče, da je Zveza slovenskih posojilnic prekoračila svoj delokrog s tem, da je vzela v lastno režijo in riziko „Narodni Dnevnik“, naj se „N. Dnevnik“ izpusti iz Zveze, naj ga plačujejo mladini-generali Narodne založbe, tako, da ostanejo deleži posojilnic nedotaknjeni. A mladini so na občnem zboru decembra 1910 kljub temu zopet hoteli odpisati deležem velikanske svote, da bi pokrili svoje deficite, Katoliško-narodne posojilnice so vložile pritožbo na trgovinsko ministrstvo po svojem pravnem zastopniku dr, Benkoviču,
Kako je trgovinsko ministrstvo razsodilb, in kaj se misli s tem doseči, da je zaprla politična oblast liberalno tiskarno in trgovino, nam v trenotku še ni znano. Vsekako pa so vsega tega poloma krivi mladini-generali. Ce so hoteli imeti svoje liste, 'da bi „delali“ ljudsko voljo, dobro. A naj bi jih tudi sami plačevali, Ta bi bila lepa, da bi katoliško-narodne posojilnice morale plačevali liberalne liste, s katerimi so jih ti neusmiljeno napadali! Pomisliti je le treba na primer, kako je ravno „Narodni Dnevnik“ Škodoval s svojim pisarjenjem ob polomu koroške „Central-Kas-se“ koroškim posojilnicam s tem, da jih je spravljal r zvezo s tem nemškim polomom. In zdaj bi te koroške katoliško-narodne posojilnice naj plačevale „Nar, Dnevnik“ ? In recimo, da bi plačale, kaj bi se pa Čez nekaj Časa zgodilo? Celjski liberalci bi pisali: Glejte, te „klerikalne“ posojilnice so v krizi, ker so izgubile toliko na deležih pri plačevanju „Narodnega Dnevnika“ ! Da. bi si kdo redil na lastnih prsih gada, ki bi ga tako dolgo pikal, dokler ga ne uniči, to pa vendar ne gre. Povrh tega bi naj pa plačevale liberalne deficite kat. narodne posojilnice, liberalne, n. pr. ptujska, pa bi si naj lepo v nedolžnosti umile roke! Na-
Ko smo si posegli v roke, me odvede y nefcaJc prostor, kojega je imenoval „vrt.“
Bil je to prostorček zemlje, velik kakor žepni robec, ves obdan od hišnih zidin in to s tako visokimi stenami, da je solnee le nekaj ur na dan t jeka j sijalo..
Ali v tem „vrtu“ je bilo vroče, kakor v peklu, ker se je vsa vročina zbirala v tem prostoru. Tn je tužno rastlo nekoliko sirotie, ivanjskih rož in nekoliko drugih cvetov.
—	Tu nimamo lesa — reče mi Boivin — ali mesto njega je to zidovje. Tu je dovolj hlada, kttkor v kaki senci v gozdu.
Nato me zgrabi za gumb na suknji in mi reče
tiho:
—	Daj, stori mi to ljubav. Videl si mojo „ba-
bo“, potem veš, da z njo ni dobro imeti opravila. Vedoč, da sem te danes pozval v goste, mi je dala io čisto obleko — če jo zamažem, bilo bi hudo! Jaz sem mislil na tebe, da te poprosim, da mi malo zaliješ moje cvetje.	!
Privolim. Slečem suknjo, zasuknem rokave in začnem pumpati vodo iz neke sesalke. A ta sesalka je puhala, piskala, ropotala, kakor kak bolnik. Minilo je deset minut, preden sem dobil toliko vode, da sem lahko zalival.
Boivin mi je kazal, kje naj zalivam.
—	Tukaj — zalij ta cvet — Še malo! — Dovolj — Sedaj tu —
Škropilnica je bila potrta in iz nje je teklo, da so moje noge dobile več vode, kakor pa vse cvetje. Moje premočene hlače so se napele in se oprijemale blata. In dvajsetkrat sem pumpal.
Potil sem se pri sesalki.
Ko sem hotel prestati, da si oddahnem, me je Boivin pograbil za roko in prosil:
—	Se eno škropilnico — samo jedno Še — ,i>u bo dovolj!
(Konec prih.)
i*ođni (lnevuikarji naj le lepo sami plačujejo svoj polom, Zveza slovenskih posojilnic pa naj vodi Zvezna podjetja tako, kakor od začetka, ko so se dali deleži, in ne bo potrebno, da jih oblast zapira,
• *
Dostavek, Zvezna tiskarna in trgovina sla bili zaprti v sredo, dne 25, ti m. od MO. ure predpoldne Menzi celi dan, V;, četrtek, dne 26, t. m. ob 9. uri je bilo vse že zopet odprto,
Glasovi iz kat. Francoske.
Prejšnja „Corrispondenza Romana“, ki je zdaj spremenila svoje ime v JCorrespondanee de Rome“, in je sedaj pisana v Iranooskem jeziku, se bavi skoro izključno samo s francoskimi razmerami. Pred par dnevi je obelodanila pregled o religioznih odnošajih na Francoskem koncem' leta 1910, ki je vrlo zanimiv. V poročilu se glasi med drugim:
Od leta 1909, ki je bilo posvečeno Devici Orleanski, se je krepko dvignila katoliška zavest in francoski katoliki so razvili v letu 1910 sicer tiho, toda vstrajno delavnost. Posebno se je okrepil temelj vsake katoliške organizacije, versko prepričanje, ^senti-re cum Ecclesia.“ Modernizem seveda 'še ni premagan; a to se tudi še ni moglo zgoditi, ker je modernizem duševno stanje, ki se korakoma razvija in kon-soiiduje in se radi tega tudi ne more drugače kakor polagoma izkoreniniti. Dejstvo pa je: modernizem je razkrinkan in boj proti njemu postaja od dne do dne odločnejši in vspešnejši. Pa tudi liberalizem (kakor ga umejo Francozi) zgubava vedno bolj na terenu. Katoliki, ki so se poprej radi krasili z epitetom „liberalen“, so uvideli, da je to Nessonov plašč, ki ga morajo vreči od sebte. Vsepovsod se širi radostni pojav odkritega in popolnega priznanja katolicizma.. Krogi, od katerih se prej ni pričakovalo kaj takega niti v sanjah, se sedaj radi nazivljejo za intransingentne. Ne moremo in nočemo preiskovati iskrenosti enega ali drugega teh katolikov, ki jih je potegnil za sabo veter preobrata, nam zadostuje, da preobrat in napredek zaznamujemo.
Razun živejše in krepkejše vere beležimo laMo tudi napredek v organizaciji. Že so se skupaj organizirali katoliki petnajstih Škofij. Drugih petnajst Škofij je že imelo škofijske kongrese. Ne dela se sicer še povsod po isti metodi, ampak povsod se Čuti silno željo po zjedinjenju in brezdvomno se bo osebne, krajevne in strankarske interese podredilo skupnemu blagru.
Ves ta preobrat, pravi „iCorrespondance de Roma“, izvira iz neprestanega vplivanja svetega očeta, ki hoče vse katolike, y prvi vrsti pa francoske, privesti na to, da bodo popolni katoliki, brez polovičarstva, brez krivih obzirov, brez strahu pred ljudmi in brez egoizma.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 25. jan.
V današnji seji poslanfeke zbornice se je nadaljevala proračunska debata. Največje zanimanje je vzbujala izjava predsednika Poljskega kluba dr. La-zarskega. Prej kot slej zahteva Poljski klub zgradbo vodnih cest in od stališča, ki ga bo zavzel Bienerth
III.	napram temu vprašanju, bo odvisno tudi stališče Poljakov. Za sedaj hočejo presojati vladine korake in si obdrže politiko proste roke.
Za nas spodnještajerske Slovence je bil zanimivi tudi govor poslanca mesta Gradec, nemškega nacionalca Wastiana. Drznost in brezobzirnost, s katero hočejo naši nemško-naeionalni sosedje poteptati vso naše pravice, presega vse meje in jasno odseva tudi iz tega Wastianovega govora, VVastian je rekel, da ravno Slovenci delajo težkoče napredovanju v štajerski deželi in je imenoval postopanje slovenskih štajerskih poslancev v deželnem zboru skrajno lahkomiselno. Voditelji te opoziickmalne stramke zatrjujejo, da je cela 'Južnoštajerska slovenska, kar pa je velika laž, ker se nahaja v spodnještajerskih trgih in mestih ognjišče nemške kulture in napredka, od katerih živi slovensko ljudstvo. Ti nemški trgi in pa nemška mesta sploh omogočujejo vsak napredek Južnega Štajerskega. Ce se pritožujejo slovenski poslanci, da dežela stori premalo za slovensko prebivalstvo, je to zopet laž, kajti nikjer v nobeni kronovini ne stori deželni zbor ih deželni odbor toliko za slovensko prebivalstvo, kakor ravno na Štajerskem’ Ti slovenski voditelji pa so še drugače v Škodo slovenskemu občinstvu, posebno pa s tem, da zapirajo slovenski narod pred nemškim vplivom, vsled česar je slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem zaostalo in stoji na nižjem kulturnem nivoju. Vedno več tal pa si pridobiva vr novejšem Času struja .,Stajerčijanče-va“, ki ima za svoj namen odpor proti slovenskim hujskačem. Tudi zadnje ljudsko štetje je v jasni luči pokazalo, koliko Slovencev se čuti v svojih kulturnih težnjah edine z Nemci. Sicer protestirajo izvest-ni slovenski krogi proti neki krivici, ki se je baje godila Slovencem, toda vsi ti protesti so krivični, ker ravno Slovenci so z lažmi in falsifikaci jahti hoteli preobrniti in pretvoriti marsikaterega Nemca v Slovenca. — Prav skromno pritrjevanje je sledilo Wa-stianovim izvajanjem med njegprimi ožjimi somišljeniki.	■
^ Kdo bi se ne smejal, če sliši tako hvalisanje
nemške „pravičnosti“ in „dobrohotnostih? Stara pesem ! Reagirati na take predrznosti. in žalitve se pa ne splača, Govoril jih je najskrajnejši Šovinizem in s političnimi šovinisti se ne da debatirati in pogajati, ampak tukaj je na mestu Samo boj na nož.
Razun teh dveh so Še govorili Poljak Gorski, katoliškomarodni Ceh Kadlčak, Rusin Lukaszewicz in krščanski speralec Wöhlmeyer.
Dunaj, 26. jan.
Danes je bila končana proračunska debata. Najprvo sta govorila češki agrarec Udržal in krščanski socialec Hauser, na kar je bila debata zaključena, Za generalna govornika sta bila izvoljena contra dr. Kramar, pro Poljak Kozlowski. Dr, Kramar se je bavil z ljudskim Štetjem v prvi vrsti na Dunaju, Kozlovski pa z reformo uprave.
Po generalnih govornikih je sledila cela vrsta dejanskih popravkov in je bil odkazan proračun odseku.
Ker bodo zborovale prihodnji teden, delegacije, ne bo nobene plenarne seje. Prihodnja seja se vrši šele dne 7, februarja,
* *
*
Posl a n e c Roškar je vložil dne 26. januarja, j t. 1. interpelacijo na notranjega ministra radi škandaloznega delovanja nemškega Šolskega društva in krivičnega postopanja vlade proti Slov. kat. polit, društvu na Koroškem, Poslanec zahteva, da se tudi nemško šolsko društvo enako omenjenemu koroškemu takoj razpusti. Za vse enake pravice!
V	p o 1j e d e 1 s k e m o d s e k u se je dne 25. januarja t. 1. sprejel za vse avstrijske živinorejce vele važen sklep, s katerim se zahteva od vlade ne samo zadostnih sredstev, ampak prireditve vseh potrebnih pogojev za povzdigo domače živinoreje.
Tozadevno izborno poročilo strokovnjaka deželnega in državnega poslanca dr, PovŠeta se je vsestransko odobravalo ter rodilo soglasen sklep, o katerem se zanesljivo upa, da se sprejme z veliko večino v kratkem tudi v zbornici. Tjakrat bomo prinesli v našem listu tudi obširnejše, stvarno poročilo.
Donavsko-jadranska železnica.
Iz Sofije poročajo:	'	■	■
Ruski poslanik v Carigradu Caričkov je bil več dni v Sofiji potem, ko se je mudil poprej več dni v Belgrade. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da ima C ari kov važno misijo, radi katere je imel številne razgovore. V Belgradu se je vršil med kraljem Petrom in C ari kovini celo uro trajajoč razgovor. Poleg tega se je poslanik razgovarjal z ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih zadev. Neki bel grajski list poroča, da je bil predmet razgovorov načrt clonavsko-jadranske železnice. Kralj Peter je naglasa! tozadevno željo Srbije in Oarikov je obljubil, da se zavzame za to, da se železniška črta^žgradi preko srbskega ozemlja- Vendar pa vest, češ, da je Oarikov naznanil že storjeni sklep turške vlade, ne odgovarja, resnioi,	„	,
V	Sofiji se je poslanik Oarikov dosedaj vazgo-V ar jul z angleškim, in turškim odposlancem. V kratkem pride sem v ta namen tudi srbski minister zunanjih stvari Milovanovič.
C(d druge strani poročajo iz Sofije:
V	tukajšnjih vladaih ni nič znanega o kaki predstoječi politiški misiji srbskega ministra zunanjih stvari. Tudi se označijo za. izmišljena vsa ugibanja, ki se jih spravlja v zvezo s tukajšnjim bivanjem ruskega poslanika v Carigradu Garikova.
Ceška visoka šola političnih znanosti
se otvori v Pragi dne 19. februarja t. L Predavali bodo: poslanec dr. Kramar, docent dr. MarŠan, vse-učiliški skriptor dr. Tobolka, poslanec dr Koerner profesor dr. Kadlec, profesor dr. Vavrinek docent dr Basa. odvetnik kr. Rašin, poslanec dr Schuster, profesor, dr. Gruber, docent dr. Mlildschuh dr. Za-vesky. poslanec dr. Winter, profesorji dr. Funk, dr. Drachovsky in dr. Mirička, deželnv svetnik dr. Pilar, dunajski urednik „Narodnih Listov Josip Pem-žek in urednik „Narodnih Listov“ V Cervinka Vsi ti bodo predavali v češkem jeziku. V slovenskem jeziku bo'predaval dr. Bogumil Vošnjak in sicer o temah ■ „'Temelji teoretične politike s posebnim ozirom na Jugoslovane« (2 uri) in „Avstrijsko narodnostno
pravo.“ Predavanju se bodo vršjla vsak dan od . do 9. ure zvečer. Slušatelji so lahko obojega spola, a morajo biti stari najmanj 17 let. Vpisnina znaša 0 K, Šolnina pa 20 K. VisokoŠolci plačajo polovice. Rok za vpisovanje je od 6. ko 11. februarja 1911 v Pragi, II. Marianska ul- Štev. S, II.
Kaj še pripravlja na Portugalskem?
„(Corriere della serra“ poroča iz Spezzie, da je odredil italijanski mornariški minister, da odploveti takoj dve križarki in pa ena bojna ladija proti Portugalski.
Grški kralj poseti Belgrad in Sofijo.
Na merodajnem mestu zatrjujejo, da poseti grški kralj Jurij spomladi, ko se poda na potovanje po Evropi, tudi bržkone srbski in bolgarski dvor. Ministrski predsednik Venizelos je baje o tem že govoril s srbskim in bolgarskim odposlancem.
—	______,__________	Stran S.
Papež zapusti Rim?
Iz Pariza brzojavljajo: List „Revue nouveile ti’ Europe“ prinaša senzacionelno, toda malo verjetno se glasečo vest, da misli sveti oče resno na to, zapustiti Vatikan, Papežev državni tajnik je predlagal za slučaj, da bi se sveti oče ne dal odvrniti od svojega sklepa, kot bodočo papeževo rezidenco Einsiedeln y bvici. Sveti oče je pa izrazil željo, da bi se preselil v stari grad v Lurdu. To vest so sporočili neki zdaj tukaj bivajoči osebi, ki ima zveze z Vatikanom in mož je odgovoril, • da mu je zadeva, znana ter da se inu je nedavno tega zagotavljalo v Vatikanu, da bi se francoska vlada ne protivila. Na vsej tej neverjetno zveneči vesti je samo res, da je sveti oče radi znanih Natbanovih napadov užaljen.
Yemen — kneževina?
Iz Carigrada se poroča, da je mahdi v Idrisu proglasil Yemen za samostojno kneževino. V Carigradu je vzbudila ta vest mnogo senzacije.
Slovenci pozor !
Ogromno množino papirja porabimo Slovenci po naših uradih, zasebnih pisarnah in tiskarnah za natis naših knjig leto za letom. Leto za letom romajo ogromne svote našega denarja v tujino, v roke našim neprijateljem; od tam pa se vračajo večji ali manjši odstotki v našo domovino potom Schulvereina in Sudmarke z namenom potujčiti ali pa pregnati z rodne svoje grude naše brate na meji.
„(Slovenska Straža“ stavila si je vzvišeno nalogo, preprečiti to in z denarjem, s katerim smo dosedaj podpirali grobokope našega naroda, pomagati bratom v ogroženih krajih. V ta namen je „Slovenska Straža“ ustanovila v Ljubljani veliko tovarniško zalogo papirja jugoslovanske papirnice, kjer bo na razpolago po tovarniških cenah v vsaki množini vsakovrstni papir, zlasti pa kancelijski, dokumentni, kon-ceptni, papir za pisalni stroj, pismeni, pivni papir in drugi.
„Slovenska Straža“ vabi torej vse slovenske župne in druge javne urade, literarna društva, založništva, tiskarne in trgovce s papirjem, da se poslužujejo te prilike ter zahtevajo tozadevne ponudbe pri „Slovenski Straži.“
Raznoterosti.
Iz srednješolske službe. Na vadnici državne gimnazije v Celju je z začetkom šolskega leta 1911-12 razpisano mesto suplenta. Prošnje, do 28. februarja na ravnateljstvo gimnazije v Celju.
Umrl je dne 25. januarja zjutraj v bolnišnici usmiljenih bratov v .Gradcu P. Sigismund Calla v starosti 71 let. Rajni je bil pred leti kapitulär samostana Admont. P. Sigismund Calla je bil rojen dne 5. aprila 1840 pri Sv. Križu na Murskem polju. V duhovnika posvečen je bil dne 22. julija 1866.
Umrl je po kratki bolezni Č. g. Andrej Vodušek, župnik v Vojniku, v 60, letu svoje starosti. Rojen v Cirkovcah na Dravskem polju dne 17, novembra 1850, v mašnika posvečen dne 25, julija 1875, je slušil kot kaplan v Vuzenici, v Vojniku, v Središču, pri Sv. Barbari v Halozah, od leta 1880 do leta 1892 kot župnik v Leskovcu, in od 27, novembra 1892 kot župnik v Vojniku. Pogreb bo v soboto ob 10, uri dopoldne. N, v m. p.!
Iz pošte. Poštni adjunkt Anton Krolnik v Beljaku je imenovan za poštarja v Kirchbergu ob Rabi.
Iz šole. Na dvorazredni javni nemški Šulfer-ajnski Šoli v St. liju v Slovenskih goricah je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v drugem krajevnem razredu. ProŠnjiki morajo dokazati znanje nemščine in sposobnost subsidiaričnega pouka krščanskega nauka. Prošnje sprejema do 20. februarja krajni šolski svet v Št. liju v Slov. goricah.
Spremembe na ogrskih škofijskih stolicah. Listi poročajo, da bo škof v Csanadu dr. Csernoch (Cernoč) imenovan za nadškofa v Kalocsi; Škof v Rabi grof Scechenyi za škofa v Velikem Vardinu in dr. Glattfelder, vseučiliški profesor v Budimpešti, za škofa'v Rabi.
Dr. Hegemann, do sita znani evangeljski pastor v Ljubljani, zapusti slovensko-prestolico in se preseli na Dunaj, kjer bo stopil v uredništvo „Alldeutsches Tagblatt.“ Oficielno se razglaša, da se je Hegemann prostovoljno odpovedal svoji službi. „Slovenec“ pa poroča iz zanesljivega vira, da ta odpoved ni bila prostovoljna, ampak jo je povzročila nezadovoljnost ljubljanskih protestantov s svojim pastorjem. Zmerni in verni protestanti so bili ogorčeni, ker se Hegemann ni nič brigal za dušno pastirstvo, ampak je uganjal samo š,e izzivalno vsenemško politiko, zato so odločno zahtevali njegovo odpoved. Dr. Hegemann sicer zapusti Ljubljano in nihče ne bo pretakal za njim solza, vemo pa, da bo nadaljeval svojo Slovencem sovražno agitatorično politiko po nemških listih.
Vedno za vlado. Dne 25, t. m. je senatni predsednik dr. Ploj moral od Slovanov zopet slišati bridke resnice v odseku za bančno vprašanje. Niso ga napadali slovenski poslanci, temveč češki poslanec Choc, Odkrito mu je zabrusil v obraz, da se ne sra-muje kot opozicijonalee vedno delovati.po ovinkih za vlado, katera toliko tene in biča veu-3 Slovence. Cho-
rove besede so hudo zadele g. senatnega predsednika, tem bolj, ko so odobravale to pikro grajo vse opo-zicionalne stranke. Radovedni smo le, kako bode sedaj branila „Sloga“ svojega Ploja nasproti resničnim očitanjem slovanskega poslanca..
Senatni predsednik dr. Ploj — v službi Nemcev. Dr. Ploj se zelo poteguje za železniško progo Polzela-Motnik-Domžale, propagirano od spodnještajerskih in domžalskih Nemcev v Škodo že zrele proge Polzela-Motnik-Kammk. Kakšni motivi vodijo ‘dr, Ploja, je težko umeti, tem bolj, ker so se Štajerski Slovenci v interesiranih okrajih že neštevilnokrat izrekli za progo na Kamnik. S tem, da se sili v osredje nezrelo progo na Domžale, postane sploh vprašljivo, ali bo sploh mogoče doseči, da cela toli zaželjena proga pride že v bodočo vladno predlogo o zagotovitvi lokalnih železnic. Vprašamo opravičeno: V čegavi službi dela dr. Ploj ? Kako da dela zoper sklepe- spodnještajerskih Slovencev? Zopet nov dokument za „delovanje“ poslanca dr. Ploja.
Tiskarno Z. S. P. v Celju je celjski magistrat zaprl, ker je sistiral delovanje tega društva kot pro-tipostavno in protistatutarno. Liberalci izlivajo seveda vso jezo na dr. Benkoviča, češ, da je to zakrivil on z neko vlogo na trgovinsko ministrstvo; za danes pribijemo le dejstvo, da je dr, Benkovič že pred zatvorit v ijo tiskarne na kompetentnem mestu odločno odsvetoval s i s tira, n j e društva, kor je na drug način mogoče varovati interese prizadetih posojilnic. — Sicer pa je namestnija v Gradcu odredila, da se dotični ukrep celjskega magistrata razveljavi in je tiskarna že zopet odprta. Stvar je kratkomalo taka, da naj celjski liberalci posežejo v žep in si sami vzdržujejo svoja podjetja, pa bo stvar hitro v redu.
Ljudsko štetje. S kako „nepristranostjo“ se je vršilo v Avstriji ijudsko Štetje, osobito z ozirom na Slovane, posebej še Slovence, dokazujejo ne samo ne-Številne pritožbe, ampak tudi nemški listi sami, V Ptuju so po znanem goljufivem ključu „občevalnega“ jezika našteli 3492 Nemcev in samo 392 Slovencev; v resnici pa je 83% rojenih Slovencev in še 9% ni rojenih Nemcev. Toda tudi ono veliko Število Nemcem ne zadostuje, še več bi radi imeli. Zato „Tagespošta“ v dopisu iz Ptuja osobito napada duhovščino, ki se je priznala za slovenski jezik, ter preti z nasilnostmi, z odpadom od cerkve, co se ne izpolni vsenemška zahteva. Krasna osebna prostost, s katero se ponaša kulturno dvajseto stoletje! To je državljanska svoboda pod patronanco avstrijske vlade, ki je baje pravična do kosti! Nečuveno je, kar si vse upa predrzno in nesramno spodnještajersko nemškutarstvo pred, očmi državne oblasti! To je tista hvalisana nemškutarska kultura, ki se iz spodnještajerskih mest in trgov razliva po deželi. Fej taki kulturi!
Tudi med Nemci se gode dan za dnevom umori in poboji. Ce se zgodi na Slovenskem kak žalosten slučaj, takoj je polno nemško-uacionalno časopisje sramotenja celokupnega slovenskega ljudstva. Imajo nas za narod morilcev, tatov, požigalcev, a ne pomislijo, da se med nemškim narodom prigode še bolj pogosto slučaji umorov, zastrupljeni in pobojev. Te dni poročajo časniki o strašnem umoru, ki so je izvršil nad dimnikarskim mojstrom Jožefom Happiehom v bližini vasi Lieboch na cesti med Kofjaehom in Lipnico na Srednjem Štajerskem. Ubogi mož je bil zaklan od dveh cestnih roparjev. Umor se je zgodil na večer v torek dne 24. januarja, .Happirchu sta roparja vzela tudi uro in ves denar. — V Birkieldu na Srednjem Štajerskem so aretirali nekega P. Strauss-bergerja, ker leti na njega sum, da je primešal v jedila svojega tasta arzenik.
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunaju ima v soboto dne 28. januarja 1911 svoj tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:	1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročila od-
bornikov. 3. Poročila klubov. 4. Slučajnosti. Lokal: Leithner, Auerspergstrasse Štev. 6, L okraj. Začetek ob !48. uri zvečer.
Proslava slovenskega profesorja na Ruskem. Nedavno je obhajal naš rojak, gospod 'Jernej Brezovar, gimnazijski profesor v Kursku na Ruskem 40-letnico svojega službovanja na ondotni gimnaziji, i znak spoštovanja in hvaležne udanosti mu je priredilo ob tej priliki mesto Kursk sijajno slavnost. Poklonili so se gospodu profesorju v prvi vrsti dijaki burske gimnazije ter mu izročili zahvalno adreso, vezano v krasnih, umetno prirejenih platnicah in lepo darilo. Za dijaki čestitali so gospodu slavljencu njegovi stanovski tovariši z ravnateljem na čelu ter mu v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil gospod profesor na polju izobrazbe izročili enako lepo, vezano adreso. Za profesorskim kolegijem poklonil se je slavljencu v imenu meščanstva kurski župan Nik. Gofub-je.jev in mu podal v spomin draigoeeno, zlato uro z iniciali „B. A. B.“ Čestitali so dalje gospodu profesorju na tej slavnosti: predsednik roditeljskega, komiteja Nikolaj Roždestvenski, voditelj dvorjanstva (Adelsm'arschal.1) kurske gubernije, Nikolaj Ofrosi-mov, predsednik ujezdnago zemstva Nikolaj Španov, dalje carski uradniki, mestni zdravniki, advokati in drugi dostojanstveniki. Sploh je cela prirejena slavnost glasno pričala, kako visoko spoštujejo pravoslavni Rusi značajnega, s petimi redovi od carja odlikovanega profesorja, kljub temu, da je profesor Jernej Brezovar katoličan in še vedno avstrijski državljan.
Južna železnica zelo skrbi za varnost svojih potnikov. Časniki so pred dnevi poročali, da se je v
športnem vlaku med Dunajem in Semmeringom naenkrat nekemu potniku zmračil um ter je začel divjati in je napadel v kupeju, kjer je bilo tudi več dam, z dolgim nožem sopotnike. Le hladnokrvnosti nekaterih' možkih se je zahvaliti, da znoreli potnik ni pobil več oseb. Iztrgali so mu po hudem boju vihteči nož. Nato je zbežal v drugo stran kupeja in se je spustil skozi okno. Dva moža sta g|a držala za suknjo^ a vendar je nesrečnež padel na železniški tir in obležal z razbito glavo na progi. Sopotniki so takoj, ko je mož začel vihteti nož, prijeli za zaviračo v sili, ki pa ni funkcionirala. Južna železnica le vedno skrbi, da zviša svoje tarife, na varnost potnikov pa ne polaga mnogo važnosti.
Prostovoljna dražba. Dne 23. januarja 1911 se bo vršila pri c. kr. okrajni sodniji v Ormožu prostovoljna dražba zemljišč vlož. št, 100, 208 in 384 kat. obč. Ormož, spadajočih v zapuščino po rajnem Cirilu Geršaku, Prvo zemljišče, obstoječe iz nove, solidno zidane hiše s prostori za trgovino, leži tik poslopja ormoške posojilnice, torej v sredi mesta. Ta hiša z obdajajočim ga zemljiščem je sodnijslco cenjena na 55,800 K. Drugo zemljišče je krasno stavbišče s hišo. Cenjeno je na 4500 K. Tretje zemljišče leži v ormoškem predmestju tik okrajne ceste in je cenjeno na 10 tisoč kron. Izklicna cena je cenilna vrednost, polovico kupnine se ima položiti takoj na. dan dražbe. Ker je velikanske važnosti, da ta slovenska posest ne pride v nasprotne roke, opozarjamo Interesente na to prodajo.
Štrajk dunajskih gledaliških delavcev se je končal dne 25. januarja, Štrajkujoči rudeči sodrugi so se brezpogojno udali gledališkim ravnateljstvom. Karakteristično za socialdemokraško kolegijalnost in solidarnost V štrajkih, je posebno dejstvo, da so so-drugi brez skrbi prepustili lastni usodi dve organizaciji gledaliških godcev, ki slučajno ne pripadati socialni demokraciji.
Največji trg na Štajerskem je Mürzzuschlag. Po letošnjem ljudskem štetju je v, tem planinskem trgu 6184 prebivalcev.
Poveljnik avstrijske mornarice grof Montecuc-coli je povzdignjen od cesarja v drugi činovni razred. Ker so v tem razredu samo vojni minister ftn pa oba deželnobrambovska ministra, se smatra to kot nekak avanzma v ministra.
Izseljevanje v Ameriko otežkočeno. V senatu Združenih držav je od državne naseljeniške komisija vložen zakonski predlog, potom katerega se določila glede naseljevanja v Ameriko poostrijo. Določiti se tudi hoče, da morajo v bodoče ladijeplovne .družbe prevzeti vso odgovornost radi naseljevanja tujcev, če isti prekoračijo postavna določila. Ce bo ta predloga sprejeta, bode imela državna oblast pravico konfiscirati dotično lađijo, ki bi se ne držala strogo postavnih določil, oziroma bo doletela dotično lađijo . velika denarna kazen.
Železniška zveza Maribor-—Zeleni travnik. V nedeljo dne 29. januarja se vrši v Zelenem travniku (Wies) shod interesentov za železnico iz Maribora rta Zeleni travnik. Ta železnica bi se zidala iz Maribora preko Zgornje Sv. Kungote, Št, Jurija na) Pesn. čez Gradišče, pod Sv. Duhom mimo Lučan v Zeleni travnik1. Za Maribor in omenjene kraje ob tej novi progi bi bila ta železnica velike gospodarske važnosti.
Iznajdba Slovenca«
Podčastnik 87. pešpolka v Celju Franc Perti-nač je iznašel, še predno je prišel k vojakom, Spiralni sveder za puškine cevi, na. katerega je dobil patent, ki ga je potem prodal za 5000 K tovarni orožja v mestu Steyr. Pri .vojakih je po večkratnih poizkusih izgotovil vojaško tornistro, ki je mnogo priprav-nejša kakor sedanja, manjša in za 3 kg lažja,, V njej je prostora za 140 patron, y stari pa samo za 100; v tornistri ima prostor kruh, vojaška steklenica, kuhinjska priprava in skledica, Vse te reči v sedanji tornistri niso imele prostora in jih je moral vojak nositi v vreči-nahrbtnici.
V Pertinačevi tornistri so patroni tako uravnani, da zadostuje, če vojak pritisne na gumb in deset patronov takoj skoči iz zaloge, dočim se iz stare ior-nistre težje dobi patrone.
Posodo za pijačo, kuhinjsko orodje in skledico je napravil Pertinač iz aluminija na zelo priprost način.
Zunanja podoba tornistre ja podobna sedanji, razlikuje se od nje le po tem, 'da je ožja in manjša
Pertinač bo dobil na svojo praktično iznajdbo patent ter jo bo ponudil vojnemu ministrstvu v nakup. Vojaški strokovnjaki se zelo zanimajo za to iznajdbo priprostega vojaka.
Pertinač je rodom iz PilŠtalnja v kozjanskem okraju. Po poklicu je ključavničar z obrtnošolsko izobrazbo.
Štajersko.
Mariborske novice.
Šolsko kuhinjo za revne otroke v Leitersbergu-Karčovina vsem blagim dobrotnikom prav toplo priporočamo, Vsak dan dobi nad 300 otrok skledo tečne juhe in kos kruha pri preblagi baronici Twickel. V poldrugem mesecu se je razdelilo že blizu 7000 porcij. Pisarjenje „Mariborčanke“ o nekakem dvojnem odbo-
ru za pobiranje milodarov je bilo le brezpotrebno Čvekanje. Blagajnik komiteja je g. Franc Lichtenwallner, učitelj v Karčovini-Leitersberg, ki sprejema prostovoljne doneske.
Prememba posesti. Govori se, da je gospod Šumenjak, trgoveq s Špecerijskim blagom v Tegetthoffovi cesti, kupil hišo gospoda Martina Muzeka v Tegetthoffovi cesti štev. 57, kamor preseli tudi svojo trgovino. Slovenci, podpirajte delavnega domačega trgovca!
O abstinenčnem vprašanju je predaval preteklo sredo na slovenski Šoli v Leitersbergu preč, g. župnik Janez Kalan iz Ljubljane; j upamo, da ne brez uspeha.
Čitalnica ima. na svečnico, dne 2. februarja velik ples.
Na oklicih je gospod Viktor Turnšek, inženir v Trbovljah z gdč. Marico Družovič, hčerko g. J. D ružo vi ča, hišnega posestnika v Mariboru.
Smrtna kosa. G. okrajnemu tajniku J, Koudel-ki je umrla dne 22. t. m. po dolgi mučni bolezni hčerka Aliča. Naše sožalje!
Radi stavbo novega dravskega mosta so začeli te cini demolirati hiše v Freihaus-ulici zraven glavnega trga. Delo je prevzel mariborski stavbeni mojster g. Julij Glaser.
Tepež. Dne 25. t. m. je nastal med delavcema Reiterjem in Mercem v Melinju prepir radi dela, vsled katerega je Reiter zgrabil za nož in Merca v pleče sunil s tako močjo, da ga je pri tem težko ranil.
Mariborski Slovenci, prihodnjo nedeljo dne 29.
januarja vsi v Št. Ilj v Slovenskih goricah. Tamošnje Bralno društvo priredi prvo predstavo v Slovenskem domu. Ker šentiljski Slovenci redno posečajo narodne prireditve v Mariboru, je dolžnost naša, da se obilno udeležimo prireditve obmejnih bratov. Začetek ob 4. uri popoldne.
Rezultat ljudskega štetja v Mariboru. Včoraj dne 26. januarja je naš mestni magistrat seštel površno mariborsko prebivalstvo. Glasom tega štetja je v Mariboru civilnega prebivalstva 26.081, in sicer 12.432 moškega ter 13.049' ženskega spola. Leta 1900 je Štel Maribor 23.258 prebivalcev, prirastek torej za 2823 oseb ali 12%. Hiš. šteje Maribor 1269, leta 1900 samo 1052. Vojaštva je v Mariboru okrog 2000 mož. Potemtakem Šteje Maribor okroglo 28.000 prebivalcev.
Celjske novice.
Celje. Umrl je dne 24. t. m. v Babnem, okolica Celje, posestnik Janez Lipovšek, star 70 let. Znan je bil pod imenom „Hanza“.
Celje. Iz Pulja se poroča, da se jo korporal
6.	stotnije 87. pešpolka, Lovro Pokorni, dne 24. jan. vrgel iz tretjega, nadstropja vojašnice na tla. Obležal je z razbito glavo in polomljenimi udi na tlaku. Prenesli so ga v bolnišnico, vendar zdravniki dvomijo, da bi okreval.
Čudna vzgoja. Pred par, tedni je umrl učenec Grad, ki je bil jako priden in pri slojih součencih zelo priljubljen. Sedaj se pripoveduje, da sta njegovo smrt povzročila dva učenca nemške šole, ki sta ga na potu domov napadla ter mu prizadela take notranje poškodbe, da je na teh umrl. Kakšna, vzgoja je to?
Dijaški kuhinji so darovali od 1. oktobra do 31. novembra 1910 sledeči p. n. gospodje, zavodi i. t. d.: po 60 K: okrajni zastop v Šmarju; po 40 K: M. Frece, župnik v pokoju v Petrovčah; po 38.20 K: dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru; po 30 K: dr. Jos. Kolšek, odvetnik v Laškem-; po 20 K: Bohinc Jakob, dekan v pokoju v Braslovčah; Fischer Andrej, župnik v Mozirju; Javšovec Franc, superior v Celju; Fina dr. Kotnikova, soproga c. kr. deželnega sodnega svetnika v Celju; dr. Fr. Mayer, odvetnik v Šoštanju; Z'anier Norbert, veletržec v Št. Pavlu pri Preboldu; po 15 K:	čitalnica v Celju, mesto venca
na grob gospodu Krušieu; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju; po 10 K: Baš Lovro, c. kr. notar; dr. Ivan Benkovič, odvetnik; Berk Josip, knjigovodja posojilnice; dr. Anton Božič, odvetnik; profesor Bračko Iv., vsi v Celju; Cvenkel A., veleposestnik v S Petru v Savinjski dolini; Diehl Robert, gostilničar v Celju; Erjavec Peter, župnik y Trbovljah; Golo-granc Ferdo, stavbenik v Gaberju; Goričar Karol,' trgovec v Celju; dr. Josip KarlovŠek, odvetnik v Celju, mesto venca na grob gospodu Krušiču; Kavčič Edmund, trgovec v Ljubljani; profesor Klešnik Hinko; dr. Karol Koderman, odvetniški kandidat; Korošec Josip, blagajnik pri Merkurju, vsi v Celju: Kranjc Ivan v Št. liju pri Velenju; Levstik Miloš, učitelj na okoliški šoli v Celju; Ließkounig Ivan, šolski svetnik v Gradcu; Majdič Franc, veleindustrije«, Jarše-Mengeš; Meglic Mirko, knjigovodja posojilnice; Mravljak Fran, gimnazijski učitelj, oba v Celju; okrajna posojilnica v Ljutomeru; Prekoršek Ivan, potovalni učitelj C. M. D. v Celju; dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah ; dr. Janko Sernec, zdravnik; dr. Matija Slavič, nemški pridigar; Smrtnik
J.,, ravnatelj posojilnice, vsi v Celju; dr. Gv. Srebre, dr. Ljud. Stiker, odvetnik', oba v Brežicah; Stibler Miloš, tajnik Zadružne zveze v Celju; Svetina Ant,,
c.	kr. notar v Pliberku; Tribnik Karol, gimnazijski učitelj v Celju; Turnšek Anton sen., trgovec in posestnik v Marija-Nazaretu; Vargazon Ernest (iz puščice pri gospodu Juvančiču na Zidanem Mostu); Vargazon Karol, ravnatelj vinarske zadruge v Celju; VasiČ Regina, vdova c. kr. 'dvornega svetnika v
Celju; .dr. 'Josip Vrečko, odvetnik v Celju; Vuga Juro, Mori-Trentino; dr. J. Zdolšek, odvetniški kandidat v Celju; po 9 K: Klanžer Anton, krčmar v Brežicah; po 6.40 K: dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju; po 6 K: Stupica Marijan pri Sv. Lenartu v Sl. gor.; po 5 K: Berlisg Josip, trgovec v Rogatcu; Delček Juro, c. kr. notar v Celju; dr. Fran Firbas, c. kr. notar v Mariboru; Karlovšek Fran na Savi; V. Kolar, župnik v pokoju v Goto vijah; Logar Iv., učitelj v pokoju v Celju; Mladič Anton, c. kr. okrajni sodnik v Šmarju; Munda Ivan, c. kr. deželni veterinarski referent v Ljubljani; Fečnak Josip, kaplan v Trbovljah; Randl Alojz, postajenačelnik na Grobel-nem; dr. Anton Žižek, zdravnik v Ormožu; po 4. K: Kaukler Ivan, nadučitelj v Ptuju: Kolar Anton, župnik v St. liju pri Velenju; Končan Ivan, postajenačelnik v Litiji; Strenkel Simon v Zibiki; Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani:	po
3 K: Gobec Dragotin v Podgradu; Loj Josip, c. kr. poštni nadolicial v Šmartnem ob Paki; Fr. Ks. Meško,, župnik v Marija na Žili; po 2.50 K:	pušica v
Narodnem, domu v Celju; po 2.40 K: Na tek Franc, c. kr. poštni ofiorai v Celju; po 2 K: Agrež Jože, odvetniški uradnik v Brežicah; Gradt Maks, mesar in gostilničar v Šmarju; Iršič Konrad v Mislinju; dr. Alojz Kraigher, zdravnik pri Sv. Trojici; Krivec Josip pri Sv. Tomažu pri Ormožu; dr. Jurij Pučko, c. kr. notar na Krškem; Ratej Miroslav, kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Sandič Ivan, c. kr. sodnik v Ormožu; Sattler Josip, župnik v pokoju v Celju; S an te f Anion., c. kr. šolski svetnik v Gorici; Setina Pavel, uradnik v Dernišu; po 1 K:	Burdian Ivan,
nadučitelj v Šmartnem; Bratuša Rok, c. kr. finančni nadstražnik'y Celju; Finžger Vekoslav v Celju; O. Skamlec, župnik v Leskovcu; Založnik Fran, trgovski sotrudnik v Zibiki. — Vsem dobrotnikom se izreka iskrena zahvala!
Ptujske novice.
Veteransko društvo v Ptuju, v katerem se kar cedi samega patriotizma, ima dne 4, februarja v ptujskem nemškem domu veselico, ki bo pod pokroviteljstvom ptujske vsenemŠke klike, ki škili vedno pod Ho-henzollneree. Patriotizem pa tak!
Proti Špeharjem. Ptujski in mariborski nemški mesarji se zopet pripravljajo z neko pritožbo proti našim slovenskim Špeharjem. To jim najbolj mrzi, ker Špeharji, prodajajo meso in slanino ceneje kakov bi radi mesarji, Baje so skovali zopet skupno ptujski in mariborski nemški mesarji vlogo na namestništvo, z zahtevo, da se omeji Špeharjem prodajo mesnih pridelkov na mariborskem in ptujskem trgu. Upamo, da jo ta pobožna želja nasprotnikov naših Špeharjev prazna. Pozor!
Ptuj. Naglo je umrl preti teden na Ptuju 24ietni fant • Anton Pravdič iz Spuhlja pri nakladanju leda ob Dravi; vesel in vriskale je Šel zjutraj od doma, pVoti večeru pa ga zadene srčna kap; bil je takoj mrtev.
Trboveljska sovice.
la tabora, soc. demokratov. Pretečeno nedeljo so imeli tukajšnji socialni demokrati shodek, na katerem je povedal tajnik Sitter veliko novico, da, imamo draginjo. To je pa pozabil povedati, da so jo zakrivili velekapitalisti in Židje, ker imajo vso kupčijo v svojih rokah, - ne pa, kakor se neki -nevedne?) jeziči-jo. da so naši poslanci krivi.
Nesreča. V sredo, dne 25. t. m. zjutraj je zasulo v rudniku v -2fa gorju dva delavca.. Eden je bil takoj mrtev, drugega so še lahko rešili,
Trbovlje, V zadnjih treh letih' se je naselilo tukaj mnogo delavcev, Srbov, Maoedoncev, Romunov in tudi Mažarov. Imajo oolot vas, Doberno imenovano. Večinoma so vsi pravoslavni kristjani, V soboto, dne 21. prosinca je bil pogreb delavca, Mirko Markoviča, Ker je bil pfavoslaven vernik, doma iz Srbije, ga je prišel pokopavat pravoslaven duhovnik 'Ambrozij Pavlovič, župnik zagrebačke pravoslavne občine. Mnogo ljudstva je iz radovednosti prisostvovalo pravoslavnim obredom, ki so se vršili nad pokojnim, ki se je od pravoslavnega svečenika mazilil v odprti rakvi. V grob 'ga polože tako, da je od glavnega hriba obrnjen proč, ravno nasprotno, kakor naše mrliče. Vsi pogrebci jedo po molitvah za rajnim kuhano pšenico, in končno vsak, ki se je udeležil pogreba, mrtveca nekaj Časa, pokopava, to je, zemljo nanj meče, — 'Mislimo, da nimajo sedmin, kakor se tu in tam pri nas opazi, da je na dan pogreba pri sedmini vinjena vsa žlah-ta. Posnemajmo nasprotnika v dobrem!
Trbovlje. Stavbeni palir Karl Sehönblnger, o katerem je poročala „Straža“, 'da je oškodoval podrejene mu delavce za -več ko 100 kron, ostal čez 200 K dolžan na hrani, stanovanju ter obleki; vzel je od svojega delodajalca predujma 80 K in ga zapravil ter je poprodal več najboljšega stavbenega orodja, je bil dne 24. januarja pri celjski okrožni sodniji radi poneverjanja obsojen na šesttodensko ječo. 'Oškodovani Trboveljčani niso mogli dobiti nobene odškodnine.
Ljudsko štetje. Pri letošnjem ljudskem štetju se bo pokazalo okoli 400 Nemcev. Med temi je seveda tudi nekaj učiteljstva in kakor smo poizvedeli iz zanesljivega vira, so se na Hrastniku v kemični tovarni dali tudi delavci vpisati za Nemce, Res, čudne razmere vladajo v tej tovarni.
Kršč.-soc. stranka namerava ustanoviti svoje, konšumno društvo. V kratkem se bo sklical sestanek, na katerem se bo posvetovalo in sklepalo, kako in pa kje se naj ustanovi to velevažno društvo. Naši Šta-
cunarji kar zaporedoma obogatijo. Čemu to? Saj si lahko delavci sami pripravijo gospodarsko organizacijo.
Liberalno-socialdemokraški napadalci, ki so dne 15. t. m. napadli naš Društveni dom, so pokvarili ključavnico in odnesli ključ. Gospod župan jih je dal zato 24 ur hladiti v občinsko špehkamrico. Za vse drugo se bodemo s temi korajžnimi prenapetneži pomenili pri sodišču.
Ljutomerske i o vice,
Ljutomer. Kancelist pri tukajšnji okrajni sodniji, g. Franc DruŠkovič, je imenovan za kancelista pri okrožni sodniji v Mariboru.
Elektrarna. Trško elektrarno so dne 21. t. m. slovesno otvorili. Od kolodvora se je spremljalo zunanje goste v razsvetljeni trg. Zvečer se je vršila bakljada, pri kateri se je tudi po nepotrebnem haj-lalo. Občinska hiša je bila okinčana in razsvetljena. Okrajni glavar plem. Bouvier je otvoril z nagovorom slovesnost, nakar so se vrstili govori eden za drugim. Vsa slovesnost je imela nem^kona;cionalni značaj. Govori se, da elektrarna, ki je stala tržane o-bilo denarnih žrtev, ne bo zadostovala potrebam. Motor, ki žene ves obrat, ima 88 konjskih' moči. Stavbo je izvršil podjetnik Anton Jandl.
Stanje zimskih setev na. Murskem polju je sedaj splošno ugodim j Pšenica in rž bosta še dokaj dobro prezimila. Le mišja zalega dela po nekod veliko škodo, ker zemlja ni zmrznjena.
Drugi kraji.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tu se je poročil g. Schell, nadučitelj v Zrečah, z gdč. Minko Pernat. Srečo dobro!
Št. n| v Slovenskih goricah. Se enkrat opozarjamo domačine in sosede naše na veselico v nedeljo dne 29. januarja ob 4. uri popoldne v Slovenskem. domu. Igra se „Požigalčeva hči.“
Polička vas. Znani Reininger je povabil člane krajnega šolskega sveta v 'Jarenini k seji za 28. januarja popoldne ob 3. uri v svojo slovito gostilno na Poličkem vrhu „Villa klein“. Noben dosedanji načelnik še ni skliceval seje krajnega šolskega sveta v drugo občino. Naši slovenski člani se zaradi tega seje ne bodo udeležili. Pač pa bo k seji gotovo prišel direktor Bresnik iz Ceršaka, kakor 8. decembra 1910, ko je ponesrečil Reiningerjev konj na cesti v St. liju. Na dnevnem redu ima Reininger šolski račun, prodajo peči itd. Očka Reininger imajo dne 29. t. m. god, in bi najbrž radi pogostili člane krajnega Šolskega sveta, ker se nameravajo letos posloviti kot „obrnan“. Govori se tudi, da bi radi dobili dobri očka odbornike za novo nemško Šolo v Polički vasi, v kateri bi potem poučeval Bresnik, ker so mu postala v Ceršaku tla prevroča.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Korajža šta-jerčijaneev v senci bajonetov. Na kak način da so Štajerčijahci v nedeljo dne 22. t. m. razglašeni „kmečki shod“ spremenili v društveno zborovanje „Stajer-čevega“ tiskovnega društva, o tem je že „Straža“ obširneje poročala. Danes si oglejmo nekoliko posameznosti tega „shoda.“ Volitev predsednika si niso niti na glasovanje upali dati, ampak je Linhart kar v imenu „Stajerčevega“ tiskovnega društva imenoval za predsednika župana od Sv. Trojice gospoda Goloba, Toda ta mož, ki uživa tudi pri pas še precej simpatije, se je odločno branil prevzeti mesto predsednika, gotovo se je sramoval, takim nadutim ljudem, kakor so štajerčijanci, predsedovati. On predlaga Sedmine-ka, župana iz St, Lenarta. Komaj Sedminek' zasliši svoje ime, se je tega odlikovanja tako razveselil, da je kar bežal k predsedniški mizi, vse hitreje, kakor pa drugi dan, ko je stopical po trgu okrog. Govoril, oziroma hujskal, je „kmet“ Linhart iz Ptuja, Kdor je že kedaj bral „Štajerca“, si pač lahko živo predstavlja Linhartov govor. Radi tega mu tudi mi njegovih napadov na našo kmečko ljudstvo, na naše vrle in poštene duhovnike in na naše poslance niti p e zamerimo,, saj vendar vsi vemo, od česar se Linhart v zadnjih par letih tako dobro živi. Pač pa zamerimo v polni meri šentlenartskemu županu Sedmjneku, kateri je kot predsednik tega „društvenega zborovanja“ trpel, da se je na nečuven način blatil kmečki stan, da se je v javni dvorani zmerjalo naše duhovnike za „farške falote“, naše vrle poslance izpostavljalo zasmehu ter se na debelo govorilo neresnico o delovanju tukajšnjega okrajnega zastopa! Ali si še on upa našemu gospodu župniku ali pa poštenemu kmetu pogledati y oči ? Kako ste mogli dopustiti, da se je nam kmetom reklo, 'da nas naša stranka, poživini? Ali si Še sploh upate priti k sejam okrajjnega odbora in zastopa, katerega član ste tudi vi, ko ste se vendar ta-,ko „ljubko smejali“, ko je Linhart kar udrihal čez okrajni zastop in čez njegove ude! In ko ste se še vendar Vi sami pred kratkim izrazili, da ravno naš okraj stori za ceste in za gospodarske potrebščine največ! A na shodu ste pa kot predsednik molčali, namesto da bi Linharta zavrnili? Ali bodete si sploh upali podati Še kedaj desnico okrajnemu načelniku in drugim delavnim možem pri okraju v pozdrav? Ali bodete upali gledati oko v oko našemu poslancu gospodu Roškarju, ko ste vendar pripustili, da ga je Linhart na javnem mestu pod Vašim predsedstvom na podel način blatil in sramotil? Mi radovedno čakamo !
Sv. Anton v Slov. gor.' Naše Bralno društvo ima prihodnjo nedeljo, dne 29. januarja po večerni-
cah občni zbor z navadnim vsporedom. Govori Fr. Žebot iz Maribora. Antonjevčani, posebno mladina, pridite vsi na to zborovanje, da zopet z nova poživimo naše, nekdaj tako delavne! Bralno društvo!
Gornjigrad. Na vabilo okrajnega zastopa v Gornjemgradu se je udeležil poslanec gospod dr. K. Verstovšek seje okrajnega zastopa, v kateri se je posvetovalo zgolj o železniškem vprašanju., Gospod poslanec je označil svoje stališče in stališče poslancev Slovenskega kluba glede tega velevažnega. vprašanja, Postopanje poslancev se je odobravalo in sprejelo na znanje. Podali so razne nasvete častiti gospod župnik Dekorti, notar Drukar, dr. Goričar, načelnik Sarb in Kocbek.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 22. t. m. je imelo tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj drugi občni zbor. Udeležba je bila velika, kljub slabim potom in hudemu mrazu. DruŠ.tvena dvorana je bila nabito polna. Častiti gospod kaplan Berk A. jo navduševal navzoče za izobraževalno društvo, kar ni bilo tudi brez vsoeha. Pretečeno leto se je izposodilo okoli 1900 časnikov in 2,35 knjig. Naročeno je bilo le na nekaj časnikov kakor: „Slovenski Gospod.“, „Naš Dom“, „Domoljub“ in „Mladost“; trije gospodje odborniki so pa podpirali društvo z 3 „jSlovenci“, 2 „Stražami“* in drugimi, za kar so se udje lepo zahvalili za veliko podporo. Na novo se je dalo vpisati takoj 39 udov, tako da, šteje sedaj društvo 115 udov. Izvolil se je sledeči odbor: častiti gospod kaplan A. Berk, predsednik; velečastiti gospod Vogrin Janez, župnik, podpredsednik; gospod Ivan Pišlar, organist. tajnik; gospod Kolednik Mihael, blagajnik; gospod Kolednik Andrej, knjižničar; gospoda Brodu jak Janez in Brodnjak Jožef, namestnika. Sklenilo se je naročiti 8 iztisov „Slovenskega Gospodarja“, 4. iz ti se „Domoljuba“, 1 „Naš Dom“, 1 „Mladost“, 1 „Stražo“. 1 „Kmetovalca“, 1 „Bogoljuba“ in več knjig. Udeleženci so se razšli polni navdušenja, za pravo izobrazbo in vsak je napravil, trden sklep, le delati za samo katoliško slovensko izobraževalno društvo, liberalni takoimenovani ..Naprej“ pa pustiti, naj, ga sušica vzame.
Gornja Radgona. Umrla je dne 20. januarja gdč, Anica Osenjak, sestra e, g. župnika Martina O-senjaka. V soboto, dne 21. januarja se je truplo rajne slovesno blagoslovilo in prepeljalo v Hajdin, kjer se je položilo v družinsko rafcev. Rajna je bila stara 53 let. Svetila ji večna luč!
Pilštanj. Trgovec in gostilničar Julij Schmidt je bil radi kride aretiran. Zapustil je mnogo dolgov, ker je pri raznih trgovskih tvrdkah naročal na- kredit obilo blaga, katero je potem pod ceno razprodajal.
Sv. Florijan pri Gornjem »Doliču. Dne 8. dec. 1910 se je po po posredovanju štajerskega deželnega živinorejskega nadzornika Martina Jelovšeka, osnovala pri nas bik.orejska zadruga. Zadruga se imenuje: „Bikorejska zadruga pri Sv. Florijanu pri: Gornjem Doliču, registrevana zadruga z omejeno zavezo“, ima svoj sedež pri sv. Florijanu pri Gornjem Doliču ter obsega občine:	Gornji in Spodnji Dolič, Mislinje,
Kozjak in Pako. Namen zadruge je, povzdigniti govedorejo po skupnem nakupu in skupno rejo zadostnega števila dobrih plemenskih bikov marijedvorske pasme, Predstojništvo tvori šest udov in trije namestniki. Izvoljeni so v predstojništvo: Franc Jurač kot načelnik. ; Alojzij Zupanc kot načelnikov namestnik; Franc NaverŠnik kot tajnik in blagajnik; kot udje: 'Jernej Smonker, Stefan Lusrič, Miha 'Jeromel; kot namestniki : Vincenc Sušeč, Miha PodjaverŠek, Pongrac Vo-vod. Pristopnina znaša 2 K, 1 delež 10 K, letnina za vsako vpisano kravo m telico 1 K. Zadrugi je pristopilo dosedaj 34 udov.
Vojnik. Velika radost navdaja vse dobro misleče Vojničane, da smo vendar enkrat dobili zopet vsestransko delujočo moč, častitega gospoda F. Do-beršeka v svojo sredino. Nekaterim liberalcem pa seveda to že ni po volji. Zato se je pa že neko liberalno revče obregnilo v „Narodnem Listu“, češ, „da je kaplan že ustanovil neko polama no društvo“, za katerega seveda mi še prav nič ne vemo. Najbrž ima dopisun tega osamljenega „vdovca“ v mislih rajnega, res nesrečno polamanega sodruga „Nar. Dnevnika“, ker ta revež si je pa res do kraja izrabil noge, tako da je popolnoma obtičal. Mi mu iz srca privoščimo večni pokoj! Častiti gospod kaplan pa. učijo peti iz veselja do petja in pa iz naklonjenosti do mladine, za kar smo mu iz srca hvaležni. Da se ,všaj v nečem vadi mladina, ki jo bila dosedaj v resnici le bolj sama sebi prepuščena, je že dobro. Dekleta se zelo zanimajo za petje. Med fanti pa je nastala, kakor se sliši neka needinost. Kličemo jim: Le v stran z vsako mržnjo, ker le v slogi jc moč! Zato le po začeti poti naprej! Živel vojniški pevski zbor in pa njegov č. g. učitelj !
Imeno pri Podčetrtku. Klobučar Peternel se je — kar se splošno govori — priglasil s celo svojo rodbino k nemškemu občevalnemu jeziku. ,To ga domačinom, s katerimi lepo slovenski kramlja, priporoča. Kaj bi napravil gospod Peternel, Če bi samo nemške groše shranjeval?
Leskovec. Pri nar se je ustanovilo Izobraževalno društvo. V nedeljo, dne 29. januarja, 1911 S® po službi božji vrši v kaplaniji prvi redni ončni zbor. Mladeniči, mladenke, pa tudi možje, pridite m pristopite k prekoristnemu društvu, ki vam bo z dobrimi knjigami in časniki bistrilo um, blažilo srce. Lomna za celo leto samo t K. —■ Pripravljalni odbor.
St. Jur ob Taboru. V nedeljo popoldan po večernicah bo v cerkveni hiši velezanimiv poučni shod s skioptičnim predavanjem. Ker so z aparatom združeni stroški, se bo pobirala vstopnina 20 vin od osebe. Ker take novosti še ni bilo pri nas, zato pridite mnogoštevilno!
Bizeljsko. Na Svečnico, dne 2, februarja ob
3.	uri popoldne se vrši pri Pečniku ustanovni shod Slov. kat, izobr društva za Bizeljsko. Govor pri tem shodu je drage volje prevzel g. nadrevizor iz Maribora, VI. Pušenjak. Kdor se Čuti katoliškega Slovenca, ima dosti prostora pri našem društvu in se vabi k sodelovanju. Geslo naše je starodavno, izkušeno. Od 11, do 19. februarja se bode obhajal tudi sv. misjon, ki ga bodo vodili čč.gg. lazaristi iz Celja, prvi v tekočem stoletju in drugi, odkar ima sv. Lovrenc pri nas župnijsko cerkev.
Kmet. podružnica za Zadrečko dolino priredi prihodnji teden tri zborovanja, ki se vrše sledeče dni:
1.	Dne 2. svečana v Gornje m Gradu ob %3. u-ri. popoldne v gostilni g. F. Trobeja („Pri zvezdi“).
2.	Dne 3, svečana v Bočni ob 5. uri popoldne v go-
stilni g. A. Žmavka., p, d. Šek. 3. Dne 4. svečana v Šmartnem ob 5. uri popoldne v gostilni g. Fr. Remioa, p. d, Žehelj. Na vseh zborovanjih predava g. Fr. Goričan, deželni kmetijski potovalni učitelj. K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
Gradec. Tramvajska družba je vložila na mestni svet naznanilo, da namerava leta 1912 zvišati cene za vožne listke za vse proge za 100 odstotkov.
Koroško.
Celovec. Naštelo se je v našem mestu 28,305 prebivalcev, od teh 2500 vojakov. Od leta 1900 je število celovškega prebivalstva naraslo samo za 4115 oseb oseb, ali 19%%'. Prirastek se je konštatiral samo v zunanjih štirih mestnih okrajih, dočim je število prebivalstva, v osrednjih, to je v 1., 2., 3. in 4. okraju padlo za okroglo 11%. Hiš Šteje Celovec 1840 ter stanuje povprečno v eni hiši 19' oseb. Število Slovencev in Nemcev dosedaj še ni preračunjeno.
Primorsko.
Dalmatinske čipke in vezenja so bile leta 1909 razstavljene v Londonu in v Berolinu, kjer so zelo dopadle. Za razširjenje dalmatinskih čipk in vezenj se trudi posebno Društvo za pospeševanje čipk in domače obrti v Dalmaciji, ki ima svoj sedež na Dunaju, Predsednica društva je grofica Thun, Od svojega postanka do meseca oktobra 1909 je izplačalo društvo dalmatinskim čipkaricam 72,000 K, največ onim na otoku Pagu.
Spremembe v predsedstvu goriškega deželnega zbora. Iz Gorice poročajo: Iz verodostojnega vira izvemo, da se je goriški deželni glavar dr. Pajer odločil za odstop, in da je sklenil, se popolnoma umakniti iz političnega življenja. Kakor povod se navaja njegova visoka starost (dr. Pajer ima 83 let). Laška liberalna večina išče naslednika. Obrnila se je do grofa Pace-ta, grajščaka iz Furlanije, ki ima svoja posestva v Tapoljanu, a je bil svoj Čas pol. uradnik v ministrstvu. Grof Pace bi kandidiral v skupini laškega veleposestva na mesto odstopivšega dr. Pajer-ja. Pri tej priliki spominjamo, da je bil sorodnik današnjega kandidata, stari grof Pace, prvi deželni glavar goriški. Slovencem je bil precej naklonjen. V takratnem deželnem zboru je na vplivanje poslanca bar. ČVinkler-ja skupno z laškim poslancem dr. Dolia-kom glasoval s Slovenci, ko se je Šlo za znižanje iz-ravnega davka za volilno pravico v slovenskem veleposestvu od 200 na 100 kron. Tako so prišli Slovenci Šele do veljave v slovenskem veleposestvu in do enega odbornika v tej kuriji. Lahi so mu bili takrat hudo zamerili ta njegov afront, in pozneje ni bil več izvoljen deželnim poslancem. Ako sprejme grof Pace kandidaturo v laškem veleposestvu, bo on bodoči deželni glavar goriški. Vprašanje je, v koliko bo sledil vzgledu svojega sorodnika v politični umerjenosti in objektivnosti.
Slovenska Strt za.
Obmejne Slovence moremo podpirati, saj oni stoje v vsakdanjem boju, da nam ohranijo materino zemljo slovensko. Ni pa bolj zatiranega naroda, kot je naš. Zakaj ? Sicer nas je malo, a naše ljudstvo je telesno, duševno in nravno zdrayo, bogatega uma in pridnih rok; zemljepisna lega naše domovine pa tako ugodna, da nam je usojena po tisočletnem zatiranju in trpljenju krasna bodočnost in svoboda. Naš majhen narod bo velik narod, ker je to zaslužil s svojim trpljenjem. In sedaj divja najhujši boj, odločitev za našo bodočnost. Vse moči, ki sovražijo naš narod, so se združile k skupnemu napadu. Proti združenemu tujcu združimo svoje moči in „.SI ovens ka St raž a“ naj jih vodi!
Kdor je pravi Slovenec, je podpornik „.Slovenske Straže“! V pol letu svojega obstanka je storila mnogo, mnogo rešila, marsikatero postojanko utrdila, slabotne okrepila, omahljive navdušila, zaspane vzbudila. Ni pa še vse ljudstvo vzbujeno in Še vse u-trjeno, na stotine obmejnih postojank jo Še v najhuj-
vdllfllif ia obrani e! Slabosti in B dVJIS aopet dobro, ako rabite V. Feller v Stnbiei, Elzin trg ši 264. (Hrvaško).
Ši nevarnosti. Zato: Ljudstvo slovensko! Do zadnjega moža in žene, do zadnjega fanta in otroka, vsi v vrste ^Slovenske Straže.“ Delu za domovino posvetite svoje duševne in telesne moči, svoj prosti čas in denar. V delu je rešitev! V žrtvah je prava ljubezen ! Brez žrtev ni zmag!
Na delo!
1.	Ustanavljajte nove podružnice JS 1 o vi e n s k’ e Straž e“i1 Kaj ni v vsaki fari 20 Slovencev, ljubečih svojo domovino, ki bi žrtvovali na leto 1 K za njeno rešitev. In toliko Slovencev je dovolj za ustanovitev nove podružnice. Pišite „Slov. Straži“ v Ljubljano, ki vam preskrbi potrditev pravil in vse ostalo. Se enkrat! Storite s v o jo narodno dolžnost in ustanavljajte nove podružnice, sovragu v p o g ub.o, o-b-m e j ni m bratom v r e Š i t e v!
2.	V teh težkih razmerah je n a r o d n o- o-brambno d e 1 o brez denarja nemo g o-če! Tujec da v, sovraštvu stotisoče in milijone, mi dajmo vsaj stotake! Prilike za to je dovolj in tudi vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Ob vseh veselih in žalostnih prilikah se spominjajta „.Slovenske Straže“ in vaša žalost bo manjša in vaše veselje večje! Pri rojstvu, pri krstu, na smrtni postelji, po pogrebu i« na sedmini, spomnite se „Slov. Straže.“ Ženitnine, kako so vesele, kjer se daruje za „Slovensko Stražo.“ Pri igrah, .predavanjih, veselicah, izletih, ob vsaki mogoči zabavi naj dobi obmejni brat od tvoje zabave tudi svoj delež. Vsi dajmo, po vinarju vsaj; ob priliki vsaki, pa so nabrani za našo „S lovensko Stražo“ — stotaki!
3.	Kar nam daje uteho v tej zapuščenosti, ko stojimo sami v boju, je razun trdne vere v božjo in našo pravico, liaša tako krasno se razvijajoča organizacija: izobraževalna, verska, mladinska, dekliška, politična in gospodarska. Na teh organizacijah' sloni ves. naš napredek, te organizacije so korenine naše moči. In „Slovenska Straža“ naj bo vsem tem organizacijam priporočena, kakor mladika, kateri dajejo one rast. Sedaj je čas občnih zborov; naših organizacij. Naj vsako društvo na tem občnem zboru ali pa pri prvi odborovi seji sklene, dapristo-p i kot red n i član k „(Slovenski Straži“ z letno članarino 10 K. Z navdušenjem in trdnim sklepom, da jo dosledno uresničite povsod, se zavzemite za to misel — in „Slovenska Straža“ bo Imela nadeto nič manj kot 15.000 K več stalnih dohodkov.
4.	Nase hranilnice in posojilnico so nas rešile oderuhov, naj nas rešijo tudi tujega navala, tujega kapitalizma, gospodarskega suženjstva. Pri razdeljevanju čistega dobička naj določijo po svojih sredstvih podporo „Slovenski Straži.“ Ne prosimo bogye koliko, ampak sanio majhen spominček kot „Narodni dar slovenskih denarnih in g o s poda r s k* i h or g a n i z a c i j „Slov. Straž i,“ Kakor na naša ostala društva stavimo na naše denarne in gospodarske organizacije prošnjo za članstvo in posebno trdno je naše zaupanje za podporo. Naj ne doživimo razočaranja!
5.	Posebno je „Slovenska Straža“ pri srcu našim Mohorjanom. Ker vedo, da so Mohorjeve knjige vsled bogatih duševnih zakladov več vredne nego samo 2 K, so iz hvaležnosti začeli zbirati „Sklad M o lx o r j a nov 1910.“ In reči moramo: zelo smo jim hvaležni! 210 ž u pri ij je zbralo 2016.36 K. Lepa svota, in najboljši poziv Še približno 600 slovenskim župnijam, da jim, sledijo in sezidajo „Sklad Mo-horjanov 1910.“ Častite gospode poverjenike prosimo, da tudi pri tem zbiranju pokažejo svoje srce do ljudstva in mu gredo na roke in ljudstvu pomorejo, da da duška svoji hvaležnosti v korist naše ^Slovenske Straže.“ ■
Narodno-obrambno delo.
Realci za Südmarko. Abiturijenti letnika 1909-1910 na državni realki v Gradcu so darovali za Süd-markin naseljeniški sklad K 202.50. Slovenski dijaki, posnemajte!
Potovalni učitelj Hoyer razvija mrzlično delavnost za Siidmarkb. Po nemških mestih in "trgih, pa tudi po manjših selih prireja v zimskih večerih shode in predavanja o naseljeniškem delu Sudmarke. Vsak mesec osnuje najmanj eno novo podružnico Südmarke. Nemci čutijo, da so s svojo korupcijo v nase-ljeniŠkih krajih zapravili celo med nemškim ljudstvom mnogo vpliva ter da se radi tega dohodki .Südmarke krčijo dan za dnevom. Z podvojeno delavnostjo hočejo sedaj to pqpraviti. Kaj pa podružnice „(Slovenske Straže"?
Narodno gospodarstvo.
Kava se zopet podraži. Zadnji Čas so se ka-vine cene zelo zvišale, in sicer za blizu 3 K pri 50 kg. Poroča se,, da so temu naraščanju cen krive razne ponesrečene Špekulacije. Tako se ljudstvu po brezvestnih Špekulantih podražujejo najvažnejša živila.
Usnje postane dražje. Avstro-ogrski tovarnarji. usnja so sklenili povišati ceno usnja za 10 do 20 K pri 100 kg.
bolečine Vaš zapuste, Va* zapuste, Vaše oči, živci, mišice, pristni Fellerjev fluid z zoamko „Elzafluid“. Dvanajsterica
Avstrijski veterinarski svet pri poljedeljskem ministrstvu se je za drugo, do konca januarja 19SL4 trajajočo funkcijsko dobo sledeče sestavil: predsednik: poljedelski minister Adalbert pl. Widmann; njegov namestnik: sekcijski načelnik dr. Ernst Seidler; član za Štajersko se imenuje: deželni glavar grot Edmund Attems; za njega namestnika pa Rudolf pl. Dehne; za Koroško: Ambrož Wernisch, oziroma Fr. Knapitsch; za Kranjsko: Franc PovŠe, državni in deželni poslanec, kot član, in ravnatelj Gustav Pirc kot namestnik. — Pričakovati bi pač bilo, da se za Štajersko vsaj kot namestnik predlaga v to važno korporacijo — Slovenec. A naša- vlada nas hoče prezirati povsod.
Abstinenca.
Izšla je prva številka „Zlate dobe“ t. L z žeto zanimivo vsebino:
1.	Kaj bomo pili, oziroma, kaj bomo jedli?
2.	Cujte! Brezalkoholna gostilna v Ljubljani.
3.	„Napitnina“ — „postrežnina.“ Namesto neumne po nemškem skovane „napitnine“, po kateri bi se moralo vse zapiti, kar se. dobi v dar, naj se rale „postrežnina“, ker se taki darovi dajejo za postrežbo, za kaj naj se pa porabijo, to je obdarjenca stvar. Pametno!
4.	Protialkoholni shod duhovnikov. L del: Kako naj dela katehet v šoli pri otrocih. •
5.	Dopolnilo naše Statistike.: Izkazuje blizu 2000 abstinentov.
6.	Na adreso „Zore.“ Odkrita beseda našim'dijakom.
7.	Naš plakat. Prinaša veselo novico in 'srečno
rešitev vprašanja:	Kako priti o okom veliki draginji?	,
8.	Tudi na Notranjskem se grdo popiva.
9.	Slovstvo:	„Mladeničem“, Škofova knjižica,
ki posvečuje celih 24 strani protialkoholnemu vprašanju.
10.	Raznoterosti. Med drugimi je notica: „Gospod kaplan Kopitar“, ki se je boril kot junak z nemškim vandalizmom v Kočevju, je navdušen abstinent. Tako neupogljive značaje ustvarja abstinenca.
Pomenljivo in vsega uvaževanja vredno je,.kar piše „Zlata doba“ na adreso naših dijakov: Ge bomo Slovenci pili naprej kakor doslej, se ne bomo nikamor daleč premaknili, Če se tudi marsikaj poskuša med nami. Delo se nam bo sproti podiralo kakor človeku, ki spe v goro, pa mu stopinja vedno drči. nazaj. Marsikaj tega, kar se dela, je le krparija v, primeri z našim delom. Ljubezen, ki nič ne žrtvuje, ni nikdar velika. In če ne bo naš narod imel rodoljubov, ki bi bili zmožni njemu na ljubo se odreči alkoholu, bo ostal suženj - suženj 'alkohola, pa tudi suženj tujih narodov, suženj močnejših ,in bogatejših, ki ga bodo vedno bolj tlačili k tlom in na razvalinah naše sreče bodo pozidali svoje domove ... Ce bi naša inteligentna mladina za resno vzela v roke boj zoper alkoholizem v našem narodu, bi storila nekaj velikega, epohalnega. —
Mi pristavljamo: Da padajo slovenska posestva na jezikovni meji v last protestantskih Švabskih tujcev, nosi največ krivde nesrečni alkohol. Da se zgodi toliko pobojev in umorov, kriv je ptujski Špirit — Šnopsj V boj torej proti temu našemu najhujšemu narodnemu sovragu!.
Razgled po svetu.
Prebivalstvo v Bosni in Hercegovini. Glasom ljudskega Štetja je v Bosni in Hercegovini 1,898.683 prebivalcev. Vojaštvo ni všteto. Pomnožilo se je ljudstvo tekom desetih let za 325.591, to je 20.76%. Hiš je 318.561, za 54.426 več kot leta 189(5. Sarajevo šteje 51.949 prebivalcev, Več 13.866, to je 37%. Mostar ima 16.369 prebivalcev, Banjaluka 14.900, D. Tuzlu 12.368, Travnik 6681, in Bihač 6209 prebivalcev. V nekaterih mestih se je Število prebivalstva pomnožilo za čez .50'%.
Nov vspeh zrakoplovstva. Iz San Frančiška v Ameriki se poroča: Zrakoplovec Ely je dosegel dne
19.	t. m. s svojim letalnim strojem nov vspeh. Skušal je poleteti s trdne zemlje na bojno ladijo „Pennsyl-vanio“ in nazaj, kar se je tudi popolnoma posrečilo. Na krov ladije se je popolnoma srečno spustil.* Ta polet je vzbudil tem več zanimianja, ker ga je izvršil V. megli in bojne ladije ni bilo mogoče videti s kopnega. Da se je aviatiku olajšala orientacija, so dajali iz bojne ladije „Pennsylvania“ znamenja š parno piščalko. Tudi polet nazaj ;na kopno se je posrečil brez nezgode.
Dramatizacija Turgenjeve „Prve ljubezni.“ Znani ruski dramatik Nikolaj KoraŠeninikov je dra-matiztral Turgenjevo pripovedko „Prva ljubezen.“ Novo dramo vprizore prvikrat v Nestobinovem gledališču v Moskvi in v Surinovem gledališču v Petrogradu, in to na dan petdesetletnice publikacije „Prve ljubezni.“
Naročil krsto in izvršil samoumor. Iz Berolina javljajo, (da si je v Hettstadt neki OSletni rudar dal izdelati pri mizarju krsto ter se nato ustrelil v mrtvašnici, ker je bil obsojen zaradi razžaljenja Časti r
trimesečno ječo.
kite postanejo močne, Vafe spanje zdravo, počutili se boste sa po skušnjo 5 K pošt. prosto. Proizvajatelj je lekarnah E.
/Slajhno dobroidoče Naročite Stražo!
»a deželi vjamem v najem. PoBodbe pod šifro „Bodočnost“ poste restante Račje.
********** Proda se
lepa nova hiša z 2 «obema in kuhinjo, 10 Ißt davka prosta, četrt are od Celja. Zraven je drvarnica in 500 kvadratni etrov vrta. Zadnja cena 7000 kron, izplača se 4000 kron, 3000 kron 'na' je vknišenih. Oglas pri B. Črepinšek, Spodnja Hudipjja, 05-	6—3
Služba
m
pri kaki hranilnici ali dragi zadrugi išče izvežbasa meč večletno prakso. Ponudbo na
npravništvo Straže. 2-2
za vagone, voze (mostne), centimalae, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Ziöenice Morarsico.
60
Slovanska obrt
cenjenim občinstvu v Mariboru in okolici, i pri meni od danes naprej
se
znano
iz 1. avstro-ogrskega avtomat, paromlina Peter Majdič v Celju. Pričakujoč velikega obiska se udani priporoča
v
irgovec špe« cerij. blagom Maribor, Tegetthof. ul. 4L
Em. Kukec v Žalcu kupi
hmelj
blago rudeče ali rumene barve po ceni K 120*— do K 140srednje kakorvosti K 150‘—• do K 155’--, zelenkaste barte K 160*— do K 170’— debel ali malo še-kast (šarčn) meterski cent. 3—2
Ma debelo 1
Na drobno!
Dr. Alojz Slechta,
poprej sekundarij na deželni bolnišnici v Ljubljani, je imenovan za
distriktnega zdravnika v Sevnici.
Nastopi to službo dne 1. februarja 1.1. in bo ordi-niral vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v hiši št. 15 v Sevnici.
JVA.ŠIM
priporočujetno priznano najboljši pridatek zm 'kavo „ZAOREBbKl pravi FRAN~ÜK“ s kavnim
mlinčkom, kot- izvrstni domači izdelek.	52
o.
I
1
*Q
a
0
■ES
>OQ
0.
*0
1
I
>
Trgovina
dalmatinskega vina.
V	ßobeni družini se sme manjkati kapica dobrega vina.
V	zdogi izvrstno naravno »taro vino, vsake vrst« v treh kvalitetah, rodeče in belo vino, pnporrčljivo slabokrvnim in prehlajenim osebam, izvrstno namizno vino, izboren
prosočan, ki se posebno bolnikom priporoča.
Ž* dokaz ponarejanja se plača 1000 K. Ta izborna vina so v zalogi samo pri
Angeli Cvitanić* Maribor
MT Färbergasse 2= ^NI
Za trgovce in gostilničarje znižane cene! 10 3
f h Lepe sveče iz čistega I čebelnega voska za
I H Svečnico priporoča visokoeast.
I li	duhovščini
j I Jožef Dufek
svečar in medičar
I g* Maribor, Viktringhofgasse. H
Edina špecijtina tvrdk i za katoliška draštfa.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih eeaafe, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna ds rila izdelajo in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Nlrkwicka Dunaj VII.
Ziegfergasse 67.
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Žaledčni like? ,,FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljndzka kakovost Kabinetna kakovost
Naslov za naročila; „FLORIAN*1, Ljubljana.
liter K 2*40.
» n 4-80.
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstva svoje veliko zalogo svakovretnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami---
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
S
N
£
a
©
Slov. brivnica v Maribora!
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priporočam s?ojo brivnico, ki se nahaja v
Tegetthof o vi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna ! — Za obilen obisk prosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
os
i i
Cerkveni In sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
n\ A RIB O R, Kasino jasse štev. 2.
Se priporoča veleč, dnhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	63
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!
"*8
:ar v

Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
Mr Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek :
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro ko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte lis proračune na razpolago. =r
I
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. —-Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane za »hode in veselice. *90
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan Millonig*
» veselice in slične svečanosti ^«“1 Eman. Ilich, Maribor
Vsak dan sveži, pustni krapi.
Gor ni a Gosposka ulica št. 38.
Jfl Svečnico:
se priporoča svečarna
A.GüntherMMei:
MUHUHMHUnn
*■“ Olje ~mm:
m razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Maribora 100 kg po 25 S.
Velika zaloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Diaga, Maribor
Tegetthof. cesta 21.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko:	P"° Po,c“,c- K"ibor'
166	sprejsma:
1 zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni šk di;
2. zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasni» dajo ia sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tndi s preglednicami in ceniki.
Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godn mi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih soverje oikev. se proti proviziji nastavljajo spoštovane o<ebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi nstaaovn! zaklad
jamči m varovancem popolno varnost.
■ nama
a a a a
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Edina štej. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
pnporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode^ svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
PpowaeiJ© wm&h sfoktarafeih dol pri corfcvah m priv. stavbah.
üais@iidaejia in toinn pootrožbo» «Mte^**#***«^
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po SS BL
Marna sy. Cirila ? Marite.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
i'i
Ivan Rebek, C?ü®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvori Sča, cerkve, grobove Ud., štedi In a ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz stndpn^ev. vodnjakov s hidraličnimi vidri, fzde 1 ujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tndi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah._
Veletrgo vina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito ahe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih eenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najaižjih eenah. Nadalje premog na oele vozove, debel K 2 10, droben po K 140 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovora 548
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Prediva «sako množino se kupi kakor tudi solnate vreče.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, n stavraeije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom. s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v'vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko oseas-štedilniki in manj vredni izdelki na; se vračajo. Ceniki zastonj.
SDodmeštaierska liudska mori
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Đ8T Stolna ulica st. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Jlraniine vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se iyih obre-štovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hr&niine položnice na ratpoiago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 V*°/p in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti po-vMtvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnile se dajejs
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.	6
Pw.JIlnic* Ims tudi na rnzp«i»KO domače briialln«
Ali ste obnovili naročnino?
7-alotaik i« 1* dajatvi): Krašovci) „Strada*
Odgovorni ara&ik: Lav. Kemparle.
Tilk tiskane sv. Cirila v Karibova.