115. številka. V LJubljani, v torek Zl. maja I9Z1. LIV. leto LOVEN Isha|a vsak dam popoldne, IzraaUl ■•deli« ln praznika. Iftsarali: Prostor 1 m/m X 54 mJm za mate oglase do 27 m/m višine 1 K, Od 30 m/m viflne dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2-—, notice, poslano, preklid, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. OpravnUtro »Slov. Naroda" in „Narodna TIskarna" inaflovs nltca st. 5, pritlično. — Telefon št. 304. »Slovanski Narod' valj« v JagotUvlJI: eeloletno aapre, plačan . K 300*— polletno 150*— 3 mesečno.... . . „ 75'— 1 ......... 25- v LJabllanl in po poiti i f Inozemstvo t celoletno......K 49d*— polletno ....... „240'— 3 mesečno......„ 120'— .....40 — Pri morebitnem povišanju se Una daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai po^jeio v prvič naročnino vedno £SSF" po nakaznici. S* samo oismena na;o:ila brez poslaive denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slov. Naroda" Knaflova nltoa št 3, L nadstropl« Tolefon stev. 34. Dopise aprefema le podpisane in radostno trankovane. Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka veli i 1*20 K Poštn n i platana v gotovini. Dr« Leopold Lenard: Votlini separsfiain. 5. Naše razmerje do Srbov. Pravijo, da so se združila tri plemena: Slovenci, Hrvati in Srbi, da na podlagi medsebojnega dogo* vora žive v skupnem gospodarstvu v medsebojnem sporazumu, ne da bi eden majorizira! drugega. Ako se moški in ženska zdru* žita k skupnemu življenju, se lah* ko zgodi na različne načine. Zdru* žita se v zakonski zvezi, katero Bog blagoslovi in državna postava utrdi, ali pa živita v takozvanem koruznem zakonu brez božjega bla* goslova in brez državne postave. Zakon se raz dru ž i na ta način, da se na postavni način ločita od mize in postelje — kakor pravi cerkveno pravo, ali pa da se zakon celotno razveljavi, česar pa katoliška cer* kev za katoliški zakon ne dopušča. Koruzni zakon se razdruži tako, da se med seboj skregata in morda še stepeta, potem pa gresta zopet na* razen. Meni se zdi, da si nekateri predstavljajo našo zvezo v skupni državi kot neke vrste koruzni zakon. Stopili smo v zvezo s Srbi prostovoljno, ker se nam je takore* koč podrla streha nad glavo in ni* smo prav vedeli, kam. Izrazili smo željo, da živimo v skupnem gospo* darstvu po skupnem dogovoru ta* ko, da ne bo nihče ukazoval dru* gemu, ampak bo veljalo samo tisto, 8 čim ur bomo zadovoljni vsi. Ako bi hoteli na ta način izde* lati ustavo, bi se morali najprej iz* ločiti vsi oni poslanci ki se ne pri* števajo nobenemu teh treh plemen, na primer bosanski Muslimani. Sr* bi, Hrvati in Slovenci bi torej mo* rali sestaviti tri plemenske kurije in vsaka točka ustavnega načrta bi morala biti sprejeta od vseh treh kurij. Tako bi se v istini lahko re* klo, da je sprejeta ustava brez ma* jorizacije katerega teh treh plemen. Toda v tem slučaju bi tudi po po-aameznih kurij ah ne smelo biti ma* jorizacije v klubih različnih strank. Recimo, da bi v slovenski kuriji bili proti neki točki komunisti in socijalisti, bi to bilo že 12 glasov, a polovica je 20. Ž njimi bi glasovali le nekateri poslanci drugih strank, ako bi ne bili vezani po sklepih klu* bov, in predlog bi padel. Ako bi pa bili vezani, bi predlog zmagal, če* prav bi za njega ne bila večina ,*)0* slancev slovenskega plemena. Slo* venska kurija bi štela 40 poslancev. Komunisti bi bili gotovo vedno proti vsaki točki ustavnega načrta. Tudi socijalisti bi bili večinoma v opoziciji. NSS in JDS imata tako malo članov, da bi prišli le malo v poštev. Mnenje slovenskega pleme* na bi prišlo torej le tako do izraza, da bi bili enotnih misli SLS in SKS, to je, 23 poslancev, in temu bi se reklo: »Volja slovenskega naroda«. Za večino bi bilo potreba 21 mož. Zraven pride še predsednik, ki ne glasuje. SLS in SKS bi imeli torej skupno 1 glas čez večino To se pra* vi, ako bi en sam mož glasoval pro* ti, bi načrt pri slovenskem pleme* nu propadel. S tem bi pa tudi pro* padel za vso državo. Tako bi imel na primer dr. Vošnjak možnost, da samo reče: »Nie pozvvalam«, pa bi predlog padel. To bi bil torej čisto pristni »liberum veto« ne samo po* sameznih plemen, ampak celo po* sameznih zastopnikov slovenskega plemena. Sistem majorizacije go* tovo ni idealen, a še slabši je si* stem minorizacije. Še bolj čudno bi bilo s Hrvati. Na Hrvatskem ima Radić za seboj večino poslancev. Ta mož pa stoji na stališču, da njega Beograd nič ne briga, in priznava samo ustavo, katero je sam izdelal in za katero samo on ve. Napačno je mnenje, da ne gre v Beograd zaradi zaklet* ve. Sam ni nikdar rekel, da ne gre zaradi zakletve, obratno: poudar* jal je, da ne gre zaradi svojih na* čel, ker po njegovem mnenju mora vsako pleme samo zase izdelati ustavo za svojo državo in potem bi šele zastopniki posamnih zveznih držav stopili skupaj k skupnemu dogovoru. Ker gora ne mara k pre* roku, bi moral torej prerok h gori. Sporazum z Radićem bi bil mogoč edino le na ta način, da bi Pašić vzel klobuk in portfelj in šel s svo* jim načrtom v Zagreb k Radiću in ga primerjal z njegovim. Ker Ra* dić nikdar ne odneha, bi moglo priti do sporazuma samo na ta na* čin, da bi v vsaki točki odnehal Pa* šić. Ker pa Radić ne mara biti na* čeloma nikdar istega mnenja, ka* kv>r kdo drug, bi popoldne zopet iz* premenil točko, zaradi katere sta se dopoldne sporazumela s Paši* ćem. Ako bi se pa končno sporaz* umela Pašić in Radić, je vprašanje, kaj bi rekel k temu na primer dr. Vošnjak, kajti sporazum mora biti vseh. Praktično bi bilo tako, da bi moral vedno imeti nrav — Radič, kajti »der Gscheitere gibt nach«. Jasno je torej, da je nemogoče delati ustavo potom sporazuma treh plemen. To bi privedlo do po* ložaja, ko bi razmeroma majhno število oseb narekovalo svojo vo* ljo vsi državi, ali pa bi zavladal splošen prepir ter bi se tri plemena zopet razšla. Prav, kakor se godi v koruznem zakonu. Edino mogoč način je, da se iz« vede ustava parlamentarnim po* tom z glasovanjem po večini. Manj* šina ima pri tem pravico in dolž* nost, da kritiku je, stavi protipred* loge in jih zagovarja. Pri prihod* njih volitvah pa se lahko razmerje strank izpremeni in tudi ustava — popravi. Nas ni do vedel skupaj samo mehanični dogovor in iz razmer nastala potreba. Pripeljala nas je dobra zvezda usode, ali da govorim krščansko, previdnost božja in vo* Ija Gospoda bojnih trum. Družita nas kri in jezik, druži nas tisoč* letna usoda suženjstva in trpljenje vseh naših plemen, kri mučenikov, žrtve rodoljubov, napori naših ge* nijev. Zvezani smo s trdnimi vez? mi božje in naravne postave, a ne samo z mehaničnim dogovorom. Tej tesr.i združitvi pa veliko bolje odgovarja parlamentarni sistem. Toda, pravite, v tem slučaju bomo vedno od Srbov preglasova* ni! Zakaj pa ravno od Srbov? Saj ni treba in tudi ne bo, da bi se ved* no delili po plemenih. Srbski komu* nist bo glasoval s slovenskim, srb* ski agrarec s slovenskim itd. Sicer pa mora biti v parlamentarizmu ^ieko preglasovanje, in ali je kaj hujšega, če sem preglasovan od Pa* šiča, kakor pa če bi bil od Radića ali od dr. Vošnjaka? Srbi imajo, tako slišimo, zelo trde glave, si ne dajo ničesar do? povedati in mislijo samo na svoje. Toda ne morem si misliti, da bi bili vsi Srbi tako trdovratni, da bi um ne bilo mogoče dopovedati ničesar ali tako hudobni, da bi nam želeli samo hudo. Trdo glavo bo pa imel tudi še kdo drugi med poslanci, ne samo Srb. Med nami mora biti torej ka* kor v dobrem zakonu. Tudi ako moraš trpeti več kot je potreba, potrpi! Če ti zakonski sodrilg dela i krivico, potrpi! Pomisli, da imaš i rodbino, kateri ne smeš razdirati ognjišča! Ako te mož tudi tepe, potrpi raje, kakor da bi razdrla rodbino! Seveda, v skrajnem slučaju in pod gotovimi pogoji dopušča tudi cerkev »ločitev od mize in poste-; Ije«. Ali pa veste, kako bi praktič* na bila ta ločitev? Ravnokar sem čital srbski list »Balkan«, najnovejšo Številko, kjer poroča o glasovanju o ustavi. Uvod* nik je pisan z izredno debeHmi črkami. V njem poudarja, da so se vsi srbski kraji izrekli za centralistično ureditev in za ozko zvezo s Srbijo. Hrvati in Slovenci pa po velikanski večini proti. Čemu torej majorizirati Hrvate in Slovence? — sklepa »Balkan« — ter jim vsi* ljevati našo srbsko ustavo? Zdru* žimo, kar hoče biti z nami: Banat, Bačka, Srem, Slavonija, Bosna, Dalmacija. Ostalo naj se pa uredi, kakor hoče! To se pravi: Če Tiočejo Živeti z nami kakor prija nam, naj se izvrši ločitev od mize in poste* ljo. »Balkan« je vpliven srbski list, in separatistična struja narašča med Srbi naglo. Ta ločitev bi bila pri* bližno taka*le: Skupne zadeve, k a* terih ni mogoče razdeliti, ostanejo srbske. To je čisto logično. Srbi bi rekli: Imeli smo lih poprej, p rine* sli smo jih v zakon, pa jih vzame* mo nazaj. Mi bi za skupne 2adevc samo plačevali naš del, a govoriti ne bi imeli ničesar. Del. katerega bi plačevali, bi že Srbi tako zaokro* žili, da bi ne bilo njim v škodo. Slovenski kmet bi moral dajati vo* jake, plačevati davke za vzdrževa* nje vojaščine, a govoriti bi ne imel ničesar. Tako bi bilo tudi z drugimi skupnimi zadevami. Vso finančno, trgovsko, gopodarsko in prometno politiko bi vodiii Srbi tako, da bi bilo zanie ugodno. Vse premoženje Avstrije in seveda tudi avstrijskih dfiel bi na r^ola^i mirovne po* Codbe pripadlo Srbiji. Kar h\ hot£> li, bi Srbi odpeljali, drugo bi Hm morala naša pokrajina odkupiti Mogoče, da bi še zahtevali od nas neko odškodnino za Škodo, katero so niši ljudje med vojno povzročil! po Srbiji. Ko bi se tako ločili, bi se Lahko upravljali popolnoma avto* nomistično, v resnici bi pa bili sa* mo srbska kolonija. Mogoča je, vsaj teoretično, tu* di še popolna ločitev, čista razru* šitev zakona. V tem slučaju se se* veda postavimo napram Srbom na stališče premagane dežele. Dunaj umira lakote. Nemčija bo morala 30 let delati kot suženj za Francijo« Usoda premaganca res ni zavidi jI* va, in pravzaprav moramo biti ve* seli, da smo se s pomočjo Srbov rešili iz vesoljnega potopa. Ako b! sedaj hoteli zopet prostovoljno nazaj vanj, bi res svet ne mogel razumeti naše neumnosti. Najboljše razmerje do Srb crv je torej, da živimo z njimi kot v pošteni zakonski zvezi v skupnem gospodarstvu. Ako pa pridejo ne* sporazu mijenja, p otrpi mo. Čas bo ozdravil mnogo, nas zbližal m uČQ spoznavati. To neprestano itabav* 1 janje na Srbe, grdenje in blatenje nam Škoduje mnogo. Sedaj amo % njimi združeni in moramo ostati združeni. Veseli bodimo, da smo se potom združitve rešili usode pre* magancev! Pomnimo, da smo v rai združitvi slabejši del m slabejši se mora često udati, tuđi ako Ima prav. Čemu na primer neprestano poudarjati »balkanlzem« hi »tur* ške« razmere, ko nam pa oni lahko z ravno isto pravico očitajo »sva* bizem«? Tudi Balkan ima svoje jasne strani, in kraj, ki je od Cirila in Metoda pa do nainovej§ih Ča* sov dajal toliko velikih mož, ne sme veljati kot psovka. Iz nsfauotiiDrne sRupSčine. —d Beoirrad, 21. maja. Današnjo sejo ustavotvorne skupštine J o o tvoril predsednik dr. Ribar ob 10. Ko so odpravili formalnosti, so prešli na dnevni red: Nadaljevanje podrobne debate o ustavi. Socialist Etbin Kristan je začetkom svojega erovora nastopil zoper to, da se puščajo najprej govoriti pro t i govorniki, a nato pridejo na vrsto šele govorniki vladne večine ter na ta način opozicija ne moro reagirati na njihove ničeve argumente. Ta ustava ni niti napredna, niti svobodna, kar bi morala biti z ozirom na to, da živimo po francoski revoluciji in svetovni voj- Narodni praznik. Narodni praznik! Državni praz* nik! Že zopet! Ali jih ni preveč? Saj že skoraj ne vemo, koliko praz* nikov imamo. Res. Treba bo tudi v tem oziru napraviti red. Toda zdi se mi, da bi ravno k državnemu prazniku v spomin naših blagovest* nikov ne smeli imeti pomislekov. In Slovenci najmanj, ako je en svet* nik v nebesih, ki zasluži, da se ga spominja slovenski, jugoslovanski in ves slovanski rod — potem sta to gotovo solunska brata Ciril in Metod, Že pod Avstrijo se je zad* nja leta slavil praznik Cirila in Me* toda pri nas na# slavnosten način: ni bil sicer praznik v pratiki, niti v državi, niti v cerkvi, a bil je v naših srcih. Po koledarju je spadal sicer v začetek julija, a zdaj smo ju pre* nesli na konec mlaja. Praznik Ci* rila in Metoda je bil navadno »blagdan«, namenjen je bil zbir* kam za naše otroke. Na Sloven* skem smo ga slavili s kresovi in po štajerskem se je vedno bolj širila navada, da se je žgal kres na pred* večer Cirila in Metoda namesto na kresen večer. Cirilmetodove po* družnice so imele na ta dan svojo mašo in tako se je vse razvijalo v to smer, da postane ta dan na| na* rodni praznik. Vsak narod ima ne* kakega svojega svetnika, ki mu je posvečen en dan v letu, mi Sloven* ci takega svetnika nismo imeli, da? si smo slutili, da sta nam najbližja ta dva slovanska brata. To spozna* nje je postajalo vedno jasneje in letos ju slavimo prvič v skupni na* rodni državi kot državni praznik. Bili so časi, ko sta bila nam ta dva slovanska svetnika popolnoma tuja. Omenjala ju je samo naša sta* ra zgodovina, češ da sta prišla iz Soluna in sta leta 863. prinesla sve* to vero na Veliko Moravo in sta izumila slovansko pisavo cirilico, v kateri sta prevedla sveto pismo. Natančneje se je bavil s temi vpra* sanji le krog naših učenjakov, pr* vih slavistov. Nje je zanimalo pred vsem zgodovinsko dejstvo in vpra* sanje jezika in pisave. Dobrovskv in Kopitar sta v delu Cirila in Me* toda raziskavala naše starosloven* sko vprašanje. Končno je zmagala Kopitar*Miklošičeva panonska hi* poteza, ki je trdila, da sta Ciril in Metoda pisala v staroslovenskem jeziku, in sicer v jeziku, Id se je govoril v Panoniji, to je, na današ* njem Ogrskem, kjer je bila Veliko* moravska država. To mnenje se je pozneje izkazalo kot nepravilno: danes vemo, da sta Ciril in Metod prinesla knjige že s seboj in da je njiju jezik macedonsko narečje iz okolice Soluna. Toda prvo mnenje je postalo za naše narodno življenje velikega pomena, ker se je v njem skrival lep zgodovinski spo* min in smo mislili, da je naš sloven* ski jezik potomec onega jezika, v katerem so bile pisane prve slovan* ske knjige. Slovanska misel je to staro zgodovino obdala z romantiČ* no slavo. Zato so naši narodni bu* ditelji sklenili slaviti 1. 1863 z vse* mi svečanostmi tisočletni jubilej, odkar sta prišla Ciril in Metod na Moravo. Ta jubilej je postal za nas zelo pomemben, ker je dobil nekak cerkven značaj in se je slavil v vseh škofijah na Slovenskem. Ta* krat so se pri nas ustanavljale prve Čitalnice — in vse slovenske čital* niče so leta 1863. slavile ta jubilej. Za probu j en je narodne zavesti so bile te slavnosti velike važnosti. Treba je samo vzeti v roke »Novi* ce« leta 1863, da čitamo v njih po* ročila o teh slavnostih. Maribor* ska čitalnica je izdala posebno knjigo: v Brandhofu pri Mariboru se je slavila pod milim nebom ve* lika svečanost. Mariboru je sledila Ljubljana. Štirideset rodoljubov iz Maribora je poslalo v Ljubljano poziv, naj se v spomin na to slav* nost ustanovi »Matica Slovenska«. In res je dr. L. Toman v Ljubljani na čitalnični slavnosti proglasil, da je ta praznik rojstni dan »Sloven* ske Matice«. Tudi Trst in Gorica sta slavila 10001etni jubilej in v go* vorih se je povsod poudarjala ver* ska in slovanska misel. M. Maj ar* Ziljski je poskrbel Slovencem po* sebno knjigo, iz katere so spoznali svoja prva slovanska apostola. Po teh velikih slavnostih je počasi zo* pet zamrl spomin na slovanska blagovestnika, a oživel je zopet, ko se je leta 1882. ustanovila »Ciril* Metodova Družba«. V znamenju prvih dveh naših svetcev smo ho* teli reševati slovensko mladino iz nemških šol. Leta 1885. se je slavi* la tisočletnica Metodove smrti, in Slovenci, med njimi Simon Gregor* čič — so hiteli na Velehrad, da se poklonijo spominu prvemu morav* skemu škofu. Spomin Cirila in Metoda se je od tedaj med narodom vedno bolj oživljal — in zadnja le* ta je postajal god Cirila in Metoda bolj in bolj narodni praznik. Naša narodna država pa je proglasila ta dan za državni praznik, in zdi se nam, da povsem opravičeno. Imeli smo pri nas tudi neko Cirilmeto* dejsko bratovščino, ki je imela na* men, siriti katoliško vero med pra* 1 ni. Nasprotno, ona Je konservativna tn reakcijonarna. To dokazujejo poeebno določbe o tisku. Kar se tiči* enakoett pravi govornik, da se z ene strani odpravljajo naslovi in plemstvo, a s druge strani so ustanavlja naaledstvona monarhija, kateri »toJi na čelu kralj, Id Njegovo Veličanstvo*. Predvidena je enakost vseh perod zak6-nom, a pozablja se pri tem, da tako enakosti ne more biti. dokler so de ustvari materijalna enakost. Kakor stvari sedaj stojo, ni enakosti, dokler so ne izenačijo ženske z moškimi. To zahteva veliko število naprodnlh fcona. voslavnimi Slovani na Balkanu. Mislimo, da je bila to zloraba dveh nam vsem svetih imen — in da bi ravno teh dveh imen ne smeli ni* koli zlorabiti v take svrhe. Praznik Cirila in Metoda bi moral biti po* svečen oni veliki misli, za katero sta sveta brata delala, ko sta ustva* rila za slovanski narod slovansko bogoslužje. Mi vsi bi morah" delati na to, da se uvede v cerkev oni lepi staroslovenski jezik, v katerem sta ona dva pisala. Po našem mnenju navaden narodni jezik ni primeren za bogoslužje, prav tako, kakor je nepotrebno, da se držimo stare la* tinščine mi, ki imamo svoje slovan* sko bogoslužje. Praznik Cirila in Metoda nam bodi znak sprave med vzhodom in zahodom. Njiju god bodi prej ko slej posvečen naši mla* dini — njiju spomin pa krepi med nami ono skupno slovansko misel, ki sta jo ona dva pripravljala s svo* jim kulturnim delom. To delo so uničili Nemci in Madžari in šele po 1000 letih ga obnavljamo, dru* žeč zopet sever in jug, vzhod in za* pad. Naj bi torej praznik ne bil sa* mo praznik, ampak dan, posvečen onim velikim mislim, ki so izražene v delu naših prvih dveh velikih apostolov. C. £L 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 24. maja 1921. 110" STO. Kjih zahtev© so ravno tako upravičene, kakor zahteva po enakosti vseh ljudi. Kažejo se že drugi znaki reakcije. Ustanavljajo se zopet redovi, a redovi 'ustvarjajo plemstvo. Nato je nastopil govornik zoper smrtno kazen, češ, da smrtna kazen ni sredstvo, ki bi pokvarjenega človeka poboljšalo in vrnilo družbi, temveč je to navadna osveta. Kot ostanek bivših časov je vzela družba osveto iz rok posameznikov in je jela sama izvajati. Dalje bi bilo umestno, da se Že sedaj loči cerkev od države. Ustanova kancelparagrafa ne bo dosegla nič, ker ima katoliška duhovščina razen prižnico tudi izpovednioe na razpolago ter bi mogla posamezni-kom povedati to, česar ne sme javno reči. CL 13. trdi, da je tlak svoboden, toda takoj nato ga uničuje ustanova cenzure. Govornik se protivi tudi temu, da je v členu o tisku sprejeta določba o tujih vladarjih. — Za njim nastopi zemljoradnik Vojislav Lazarić, ki trdi, da drugi oddelek ustave ne odgovarja stališču zemljoradnikov. Zato bo govoril proti posameznim členom, ker jih smatra škodljive narodu in državi. Med državljani ni prave enakosti. Vpraša, ali ni oni plemič, ki je vodil rekrute skozi Albanijo in ko so oni počinjali, pobegnil v Francijo, tamkaj nič delal in sedaj za svoja dela ni odgovoren? Ali ni to plemič? Ali niso oni plemiči, ki so pobegnili v Francijo in se izogibali svojim dolžnostim, dočim so vojaki trumoma poginjali na Kajmak-čalanu in solunski fronti? In oni, ki so se v inozemstvu oženili z bogatimi Srbkinjami, Francozinjami in Američankami in, dasi so bili sposobni za vojsko, niso prišli, da bi dali svoji domovini, kar so ji bili dolžni? AH to niso plemiči? Ah oni minister za obnovo somi je, ki je na mesto, da bi nabavljal poljedelske stroje in orodje, kupoval nogavice, parfume in lukausno blago ter ni izročen sodišču? Ali ni to plemič? (Ooobravanje pri zemjoradnikih.) Ako se mi navdušujemo sa odredbo in člene, ki govore, da ni plemstva, si s tem le zatiskamo o&i, da ne vidimo resnice, da ne nastopimo proti onemu, radi česar propada narod in trpe državni intresi. Govornik zagovarja svoje amandemente k čl. 10 in 18. Za nqim govori komunist Kos ta Novakovi č, ki trdi, da je sed. ustava manj svobodna od srbske ustave iz leta 1908. Ustavni načrt ne nudi niti malo onega, kar je narod od njega pričakoval. Dvomi, ali bodo naši narodnjaki, ki so živeli pod Avstrijo in ki so pričakovali, da dobe vsaj toliko svobode, kolikor je je imela Srbija, zadovoljni s to ustavo. Tudi srbski narod, ki je vtrpel 1,860.000 žrtev, je imel pravico pričakovati boljše ustave. Zal. da ta ustava, namesto da bi svobodo razširila, ne nudi niti toliko, kakor prejšnja srbska. Govornik pravi, da se je tudi pred obznano delalo po obznani in da se sedaj po tej ustavi popolnoma ignorirajo vse pravice zborovanja in združevanja. Ako se bo to nadaljevalo, bodo on in njegovi tovariši, ki se s tem strinjajo, odkrito pro-propovedovali naronu pravico nujne samoobrambe proti zakonodajalcem, ki se imenujejo vlada. Seja je bila zaključena ob 13. popoldne, a prihodnja odrejena za ponedeljek ob 8. Politične uesti. = Radičeva nesramnost Pod tem naslovom poroča »Nova Doba«: V nedeljo 15. t m. se je vršila v Laškem gasilska slavnost, katere so se udeležili tudi delegati zagrebškega in varaždinske.^ a gasilnega društva, ki so naše ljudi na nesramen način izzivali s svojimi radičevskimi političnimi izvajanji, z vpitjem živio Radič itd. Naše ljudi so imenovali »Pribičevičeve pla-čanike« itd. Žalostno, da aranžerji slavnosti niso mogli teh drznih insultov preprečiti vočigled dejstvu, da je gasilstvo zavsem nepoiitčna organizacija. Ker se vrši letos, kolikor vemo, še več gasilskih slavnosti po Slovenskem, povemo vsem prizadetim činiteljem že vnaprej, da ne bomo mirno pripustili, da bi zagrizeno hrvatsko-radi Če vs ki hujskači zastrupljali naše slovensko ljudstvo s svojimi blaznimi idejami! = Kako vzgaja duhovščina v ljudstvu državno misel? V dokaz navajamo dva klasična slučaja: Župni upravitelj Jožef Cudennan v Št. Lambertu pri Litiji je z ozrrom na naredbo deželne vlade proti proti državnim hujskačem dne 8. t m. poučeval svoje župljane, da »lahko zabavljajo, kakor in kolikor hočejo, samo naj pazijo, da jih ne sliši kdo, ki bi jih naznanil.« — Se drastnejši je slučaj katoliškega župnika Mikana v Senju na Hrvatskem, ki raz prižnico hud ska proti Srbom in proti narodnemu edinstvu. Ko je neka žena v cerkvi proti temu protestirala, jo je župnik z najnesramnejširni besedami napodil iz cerkve. Seveda je bil župnik za to nesramnost na tožbo žene obsojen na 14 dni zapora. — Tako poroča celjska »Nova Doba«. = Dr. Korošec za slovansko solidarnost. Poslanec dr. Anton Korošec |e povodom ustaje poljskih delavcev m kmetov v Gornji Šleziji poslal notranjemu ministru zahteve, naj se pri tej priliki pokaže slovanska solidarnost napram Poljakom in naj se tek naše notranje in zunanje politike inaugurira v znttslu slovanske solidarnosti in vzajemnosti. =s Grof Sfroza o italijanski zunanji politiki. Dopisnik t urinske »Stampoc je imel razgovor z grofom Sforzo, ki je izjavil med drugim: Zunanja politika Giolittijevega kabineta je preskrbela Italiji povod najboljše državne meje. V orijetntu si je pridobila Italija nove gospo -ke in moralične zone. Italija se bliža preko Balkana orijentu in Ornemu morju. Na tej poti leži sorodna država Romunija. Nadalje je izjavil, da mora Italija skleniti s sovjetsko Rusijo gospodarsko pogodbo ter pripomnil, da je sedaj konec romantične dobe v zunanji politiki. Zunanjo politiko Italije morajo voditi le interesi države in naoijonalna zavest Italija potrebuje ravno tako evropske narode, kakor potrebujejo oni Italijo. = Avstrijska vlada in plebiscit sa Nemčijo. »Politische Korrespondenz« piše: Kakor javlja Češkoslovaški tiskovni urad, je češkoslovaško zunanje ministrstvo napravilo pri avstrijskem poslaništvu v Pragi korak in stavilo vprašanje, kaj misli poslaništvo o gibanju za priklopitev Avstrije k Nemčiji in katero stališče zavzema avstrijska vlada ke temu vprašnaju. Avstrijski op ravnik je odgovoril, da smatra avstrijska vlada ljudsko glasovanje za priklopitev k Nemčiji kot popolnoma privatno zadevo, s katero avstrijske oblasti nimajo ničesar opraviti. == Giolittijeva optimistična sodba o italijanskem gospodarskem položaja. Ameriški informacijski agenciji > Associated Pressec jo podal italijanski ministrski predsednik Giolitti O italijanskem gospodarskem položaju to-le poročilo : Vse dežele, ki so se udeležile vojne, so bile postavljene na trdo preizkušnjo v finančnih zadevah. Njihov problem je obstojal v vspostavitvi finančnega ravnotežja po izstopu iz pogubnih globin vojnih stroškov. Italija je prestala preizkušnjo in že toliko napredovala, da more dvigniti svojo gla- I vo ln gledati z zaupanjem v bodočnost Brez pritoževanja je vzdržala najtežje žrtve in je sprejela največje davščine, pa se nahaja sedaj na poti, da si opomore od pretrpljene škode. Davkoplačevalci so bili obremenjeni skoro do skrajne meje, da je mogla dežela priti zopet do svoje finančne stabilnosti. Vse mogočo davščine so se uvedle in ljudstvo jih je sprejelo mimo in jih prenaša z resignacijo, zadovoljno, da bo Italija bliža svojemu gospodarskemu vstajenju. Zelo optimistično sodi Giolitti o italijanskem gospodarskem položaju. V njegovih izvajanjih nas zanima dejstvo, da je italijanski državljan tako obdavčen, da že skoro ni mogoče več misliti na kako novo obdavčenje. Italijansko ljudstvo prenaša obdavčenje mirno, imajoč pred očmi bodočnost svoje države. Kaka razlika Je med Italiio in Jugoslavijo glede obdavčevanja! Koliko manj je obdavčen naš državljan v primeri z italijanskim! Pa tam je mir ln radovoljno prenašanje davčnih bremen ob misli na bodočnost domovine, pri nas pa kako udrihanje, zabavljanje in kričanje celo pri najsolidnejši odmeri davkov! Umevno, da hočemo pravično odmero in ne želimo nikakih novih davčnih bremen, ali čas bi že bil, da bi nehalo tisto neslano bevskanje na Beograd pri plačevanju davkov, v katerem se odlikujejo ponajveč tisti, ki imajo najbolj polne žepe. = Dalmatinski klerikalci, ki so prosili pri Italijanskem poveljstvu re-okupacijo! Neverjetno, kam zavede klerikalce protidržavna zagrizenost. Dr. Desnica, podpredsednik dalmatinske pokrajinske vlade, je povedal v li stu »Nova Doba« v odgovor dr. Sim-raku, ki ga je napadel v »Jadranu«, da le res mnogo lepše, ako se poslanec dr. Šimrak (dr. Korošcev kričaški prijatelj) radi postopanja dalmatinske oblasti obrne na konstituanto. in mnogo pravilneiše je to nego ono, kar so storili dr. Simrakovi pristaši v Obrovcu, ki so naprosili italijansko vojno poveljstvo v Zadru za reokupacijo! Italijani naj torej pridejo nazaj in drže Dalmacijo! V svoji divji zaslepilenosti in strankarski strasti, ki hoče imeti vse le klerikalno strankarsko urejeno, ti ljudje ne vedo več, kaj delaio. Reokupa-clja! Diazniki. Kadar primejo v Beogradu dr. Šimraka pošteno za ušesa, takrat pa kriči, da je on velik patrijot vnet za kraUevino in da so taki tudi vsi pristaši klerikalne stranke! V takem slučaju bi dr. Šimrak zatajil tudi »reokupacijo« obrovaških . zmedenih svojih pristašev! S Simraki In Korošci treba krepko obračunati! ss Kdo Je kriv E^haezije? Na tO vprašanje odgovarja zagrebška Vijeće : Ako danes še ni prodrla misel, da naj naša država dobi v ustavi ime Jugoslavija, ni to nikaka katastrofa in nikaka zapreka razvoja jugo slovenske misli, kakor naši nasprotniki neprestano tendenciozno trdijo. Ime >Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« ne bo, kakor Se doslej ni, nikogar oviralo, da dela jugoslovenski, kakor bi tudi ime »Jugoslavija« zajednicarekih za-bavrjačev ne pripravilo do tega, da bi opustili svoj plemenski šovinizem in separatizem Ako ne danes, pobedi Jugoslavija jutri. Eden glavnih razlogov! čemu je treba odložiti to pobedo, je ta, da demokratska stranka, naj iskrenojša nositeljica jugosloveneke misli, v kon-stituanti nima večine. A da Je nima, Je večinoma zasluga bal onih, ki danes neiskreno jokajo se Jugoslovanskim državnim imenom. Med volitvami pa so storili vse, da bi premagali demokratsko stranko, dasi so dobro vedeli, da dušeči ter pomaj Jugosla = Demisija kneza Saptehe. Iz Varšave poročajo: Minister za zunanje posle knez Sapieha je ministrskemu predsedniku Witosu izročil svojo oroSnjo za odstop. n Proti Lk>yd Georgeja. V francoskem parlamentu je rojalist Bau-thry odločno nastopil proti Lloyd GeorgeiL U je odklonil pravične poljske zahteve glede Gorenje šlezije. Margaine Je izjavil, da se mora Poljski pomagati s tem, da se ji da gospodarska sredstva, ki so potrebna za njen razvoj. Navzlic Llovd Georgovi izjavi je Gorenja šlezija poljska. »Temps« nastopa proti Lloyd Georguu. Tudi »Mor-ning Post« se ie izjavila proti njemu. Telefonska in brzoj&una poročila, IfoiHve o Italijanski parlament. OFICIELNI REZULTATI VOLI TEV NA GORIŠKEM. — Gorica, 22. maja. Včeraj ob 18. je bil na okrožnem sodišču urad* no razglašen izid volitev v goriškem okrožju. Izid je sledeči: Jugoslo« vanska narodna stranka 34.639, ita* lijanski blok 4743, italijanski kleri* kalci 2526, republikanci 1408, so* cialisti 4290, komunisti 10.111. Pre* ferenčnih glasov je dobil dr. \Vils fan 29.860, dr. Podgornik 1541, Vir* gilij Šček 1426 in Lavrenčič 44. Po glasovnem količniku so prejeli iz* voljeni jugoslovenski poslanci: dr. Josip \Vilfan 34.640, Virgilij Šček 17320, dr. Karel Podgornik 11.456, Josip Lavrenčič 8660. Izvoljen je tudi komunist Tuntar z 10.111 glasovi. Italijanski blok vloži proti go* riškim volitvam v zakonitem roku pritožbo na rimsko zbornico. Na* cionalisti se pritožujejo, češ, da so bile volitve protizakonite v nasled* njih občinah: v Podgori, Sv. Križu, Banjšici, Doberdobu, Avberju, Na* klem, Tolminu, Lokavcih, Pla* nini, Ternovem in še drugod. Te »protizakoni tosti«, da imenujemo Pred sestankom uriioonega sneta. Italija hoče posredovati v gornje=šIezijskem vprašanja. — Bodočnost Poljske. tako nasilja fašistov, pa so sami provocirali gotovo po premišlje* nem načrtu. Najbolj zanimivo je tudi, da smatrajo fašisti za kršenje volilnega zakona tudi okolnost, da volilna komisija v Postojni, ki je imela italijansko večino, zavrnila nekega majorja, ki je prišel volit. — d Rim, 20. maja. Po cenit* vah listov bo v novi zbornici 273 \i* beralnih konstitucionalcev, 108 kon* stitucionalcev ljudske stranke, 122 socialistov, 1 avtonomen socialist, 15 komunistov, 7 republikancev, 5 Slovanov in 4 Nemci. Komunisti iz* gube zatorej 3, socialisti 16, repu* blikanci 2 sedeža, ljudska stranka jih pridobi 8, drugi bi bili pridobi-tek konstitucionalcev. — d Rim, 20. maja. Kakor piše »Idea Nazionale«, bo po rezultatih volitev zbornica sestavljena tako: 285 liberalcev, nacionalcev, demo= kratov, fašistov in dobro vol j cev, 120 socialistov, 15 komunistov, 1(X) pristašev ljudske stranke, 5 Jugo* slo veno v, 4 Nemci. — d Rim, 20. maja. Reuter javlja iz Londona glede prihodnje* ga sestanka vrhovnega sveta, da angleška vlada še ni dobila odgovora na poziv, ki ga je poslala zavez* nikom. Sestanek se najbrže ne bo vršil v Parizu, verjetno pa je, da se bo vršil prvi teden mesca junija. — d Rim, 20. maja. Grof Sforza je sprejel angleškega poslanika, ki mm je stavil vprašanje angleške vlade, aH je italijanska vlada pri* pravljena udeležiti se medzavezni* ške konference, ki ima rešiti vpra* sanje Gornje Šlezije. Grof Sforza ni izjavil samo, da se bo udeležil, temveč je tudi naglaŠal, da je to vprašanje treba čim prej rešiti v interesu usplošnega položaja. — d Varšava, 20. maja. Iz Pa* riza poročajo, da se je italijanska vlada izjavila za sklicanje vrhov* nega sveta v najkrajšem času. Ita* lijo bo na tej konferenci zastopal grof Sforza. — d Beograd, 20. maja. Pres* biro javlja iz Pariza: »Petit Pari* sien« javlja, da je poslal Briand angleški vladi še eno noto, ki se ti* če sklicanja vrhovnega sveta. List doznava, da je Briand v tej noti navedel kot pogoj za prihod na konferenco, da na konferenci pride do sporazuma glede vpraša* nja Gornje Šlezije. Smatra, da se to vprašanje ne bo moglo rešiti, če se ne prouči od strani strokovnja* kov. — d Nauen, 21. maja. Italijan* ski zunanji minister grof Sforza je poslal zavezniškim vladam noto, v kateri predlaga posredovanje Itali* je v gornješlezijskem vprašanju. — d Vprašava, 21. maja. Na včerajšnji seji je deželni zbor s pretežno večino sprejel sklep, kjer se med drugim izjavlja, da je polj* ski narod prijel za orožje, da bi pokazal pred vsem svetom, da mu je ljubša smrt kakor zatiranje. De* želni zbor ugotavlja, da bo izjava francoske vlade, ki se ujema z iz* idi ljudskega glasovanja in ki zago* tavlja izvršitev versailleske pogod* be, pomagala kmalu pomiriti Gore= nje Šlezijo, da bi pa uporaba pri* silnih sredtev poNemcih proti volji gornješlezijskega prebivalstva, ki si je v zmislu pogodbe pridobilo pravico za združitev s Poljsko, mogla ogrožati mir, ki ga žele vsi narodi Evrope. Stanka Kovinskih delancen na — Praga, 21. maja. V Pragi stavka doslej 20.000 kovinskih de* lavcev. Kakor poroča »Češke slo* vo« je nastala stavka vsled tega, ker je tvrdka Breitfeld, Danek in Co. odpustila člane delavskega sveta. Ostalih 3000 delavcev je sto* pilo nato iz solidarnosti v stavko. Slično se je dogodilo pri tvrdki Waldes, kjer je bil odpuščen pred* sodnik delavske organizacije. V splošnem se opaža v kovinski indu* stri j i precejšen zastoj. Škodo ve Zanlmln — Dunaj, 21. maja. Včeraj je končala pred tukajšnjim sodiščem dvodnevna razprava proti jugoslo* venskemu državljanu Lafunčiču, ki je bil oproščen. Zagovornik je pred* lagal, da se ga takoj spusti na svo* bodo, državni pravdnik pa je izja* vil, da tega ne more dopustiti, ker tvornice so odpovedale kolektivno pogodbo na 4 tedne. — V ostrav* skem okrožju so zahtevali delavci, da se jim zniža delavni čas nr do 32 tedensko. Pričakovati je, da pride tudi v tem okraiu do stavke. Če se jim pridružijo še delavci iz okolice Vitkovic, bo znova nad 7000 delavcev brez kruha. — De* lavci zahtevajo odpravo raznih ne* znosnih davkov in zboljšanje rji= hovega materijalnega položaja. proces. so ga italijanske oblasti izročile dunajskemu sodišču samo pod po* gojem, da ga po končani razpravi sodišče zopet izroči tržaškim obla* stem. Sodišče je nato odločilo, da ostane Lafunčič do ureditve s trza« škimi oblastmi v dunajskih zapo* rih. Pokrajinski zbor Jugosteosnske matice u LJubljani. Jugoslo venska Matica ima danes v Sloveniji 50 prav vestno in marljivo delujočih podružnic, a v pripravi za ustanovitev je pa 27 podružnic. Vodstvo teh podružnic je bilo dosedaj poverjeno glavni podružnici Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Glasom pravil pa nastopi po ustanovitvi več podružnic v eni pokrajini na Čelu tem podružnicam pokrajinski odbor. Zato likvidira v nedeljo, dne 29. t. m. svoje poslovanje glavna podružnica kot voditeljica poslov pkorajinskega odbora ter stopi na njeno mesto pokrajinski odbor, sestavljen Iz zastopnikov cele Slovenije. Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice sa Slovenijo se vrsi v nedeljo dne 29. t. m in sestoji iz dveh delov: L Zaupno zborovanje delegatov ob 10. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Pristop imajo samo oni odposlanci, ki se izkažejo z izkaznico glavne podružnice. Obravnavalo se bode: Po- ročilo o podrobnem delovanju Jugoslo-venske Matice in o njeni organizaciji j razgovor o sestavi in izvolitvi novega odbora. II. Javno zborovanje Jugosloveneke Matice se vrši v veliki dvorani Mestnega doma ob 2. popoldne s sledečim dnevnim redom j 1. ) Otvoritev zborovanja po predsedniku dr. Vladunirju Ravniharju. 2. ) Poročilo tajnika in poročilo blagajnika glavne podružnice o dosedanjem delovanju. 3. ) Volitev pokrajinskega odbora za Slovenijo. 4. ) Predlogi in nasveti. Opozarjamo nafie občinstvo, da se udeleži tega zborovanja, ki bo v nedeljo 29. t. m. ob 2. popoldne, v največjem Številu. Saj menda ni potrebno po* vdarjati važnosti Jugoslovensko Matico, posebno še v zadnjih dneh. Pristopajte k Jugoslovenski Matici". IlesdreSena domovina. — Fašistovski teror na Lošinju, Te dni so fašisti vdrli v prostore posojilnice v Milem Lošinju, Li se nahaja v 1L nadstrop u NarodneKa dlnna. Napadli so blagajnika, mu vzeli ključe blagajne ln oropali blagajno. Potem so mučili vse knjige, zadolinice in opravo. Tako je uničen zadflfl nas denarni zavod ua Lošinju, v katerega so nas"l ljudje vložili vse svoje imetje. Na Lošinju ne more ostali nohtu nas* inteligent. pregnali so duhovnike, učitelje in vsakega, ki bi jim mogel škodovati. Stanje ljudstva je obupno. Fašisti hodijo v hiše naših ljudi, da bi našu' kake slike aH ju^oslovenske knjige. — Odvetniški izpit je napravil pred tržaškim višjim dezdrim sodiščem g. dr. Joahim Ražem, koncipi-jent pri odvetniku dr. E. Slaviku v Trstu. — Bivši Idrijski notar g. Fran Tavzes je prišel s svojega sedanjega službenega mesta, iz Lojjatca, na Bin-košti v Idrijo izvršit volilno dolžnost. Ali orožniki so obkolili njegovo stanovanje in tekorn pol ure je moral g. no* tar zapustiti Idrijo. •Paese dl Hberta«! — V Istri ie od 86.845 volilcev moslo voliti samo 41.030. Torej jih ie bilo oropanih volilne pravice 45.815. — Ponor jeni »Pučki Prijatelj«. Italijani so napravili pred volitvami vražjo lopovščino. Napravili so posebno izdanje »PuČkega Prijatelja«. Jednaka vdava fn tisk. List so Širili po istrskih sveh. V listu so rotili jueoslovenske volilce, naj ostanejo doma. Ni treba glasovati ne za te$:a ne z one^a. tako da zahtevajo sedanji čast Torej sleparije vseh vrst in s takimi sleparijami so si priborili Italijani svoje istrske mandate! Krepko bo zvenela v Rimu juKoslovenska beseda o itaj^ansldh volilnih sleparijah v Primorju! Narodno gospodarstvo. — Avstrosogrska banka je po« višala obrestno mero za eskontira« nje menic od 5 na 6%, za lombard L j. posojila proti zastavi vrednost* nih papirjev pa od 6 na 7%. Povi« sanje je prišlo precej nepričakovan no celo za bančne kroge. Vodstvo je s tem povišanjem hotelo poizkus siti, ali bi ne bilo mogoče zastaviti saj nekoliko pot vednemu narašča« nju števila bankovcev. Dolga leta je banka držala 5% obrestno mero> celo ob časih, ko so drugi enaki za« vodi zahtevali znatno višje obresti, Konservativna politika v obrestni meri je bila med vojno v zvezi s izdajanjem vojnih posojil, na ka« tera se ie dajalo posojila in tako na sedanjo nesrečo občinstva omogo« čalo novo podpisovanje vojnih po« sojii. Trgovska menica je med vol« sko skoro izginila. Polagoma pri« haj a zopet v promet. Banka ima sedaj v svojem avstrijskem oddei« ku za okroglo 1.4 milijarde menic, lombardna posojila pa znašajo okoli 5 milijard. Podražitev obrest« ne mere je včasih pridobila tuj ka« pital. Dandanes bo to sredstvo ko« maj vplivalo. V Avstriji so hranil« niče doslej dajale 2%—3% obresti, banke 2%%. Ob zvišanju obrestne mere se utegne pritegniti denar, ki ga sedaj drže ljudje doma. Vlogam pa delajo konkurenco 6>* zakladni« ce, ki jih izdaja država in so odpo« vedljive na tri mesece. Doslej 90 jih oddali za dve milijardi. — Gibanje v železni industriji Poročali smo že, da je finančna: grupa prvega nemškega finančnika Stinnesa zadobila vodstvo v naj« večjem avstrijskem železnem pod« jetju Alpine * Montangesellscnaftg Odpravili so Italijane, katerih spe« kulacija z delnicami alpinske mon« tanske družbe se ni obnesla. Želez« na indusrriia se prizadeva, da dobi v Avstriji carinsko obrambo, ki naj bi znašala 30% vrednosti. Proti te* mu prizadevanju je nastal hud od* por med industrijalci, ki predela« vajo železo, pred vsem v strojni industriji, ki se boji za svoj eks* port. Vlada je dala proučiti produk« cijske stroške. Stiruies je zagoto* vil avstrijskemu podjetju, katero je prišlo pod njegovo vodstvo, do« bavo koksa. Zahteva pa sedaj, ka« kor se čuje, polovico dobička, ki nastane vsled omogočene večje produkcije. Stines gre na svoji poti dalje in je na tem, da dobi ve« čino delnic v avstrijski akcijski družbi Greinitz, k| trži z železom; Družba Greinitz ima tovarno za železne izdelke tudi na Muri pri Mariboru. Skontruirala je tudi v Sarajevu jugoslovansko podjetje. Hrvatski listi poročajo porogljivo o tej nacionalizaciji. V Bosno se je zatekla, ker sc pri nas ni posrečila nameravana fiktivna nacijonaliza* cija. Nemški kapital je ekspanzt* ven. Njegov pohod se sedaj obrača proti jugu. Na Dunaju vedo pove« dati, da obrača oči daleč na jug, tudi v Trst ga miče. Zapadni an* tantni kapital ima premalo interesa za južne predele. Dneone oesf I. V Ljubljani, Zaradi državnega praznika Sv. Cirila in Metoda, ki W moral biti poleg praznika našega narodnega in državnega ujedinjenja, naš največji narodni praznik, naš list jutri ne izide. — Regent Aleksander na pota skozi Ljubljano. Včeraj popoldne se je peljal regent Aleksander z orient^ekspresom proti Parizu. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru sta pozdravila regenta v njegovem salonskem vozu predsednik pokra« jinske vlade dr. V. B a 11 i č in ko* mandant Dravske divizije general D o k i ć. Regent se je pogovarjal z obema dostojanstvenikoma skoraj pol ure. Na povabilo regenta ga je spremil general Dokić do meje. Na peronu se je zbralo precej z a ve d* nega občinstva, ki je priredilo re» gentu iskreno ovacijo. Regent po» tuje inkognito ter je videti zdrav in čil. — Razmejitev z Italijo. Pišejo nam: Ko je ravno govor o Koroški, Baroški luki in razmejitvi proti Ita* liji, bi bilo dobro opomniti, da naj se skuša doseči, da bi naša Gorenj* ska mejila na Italijo šele v Trbižu, kar bi bilo s prometnega in gospo* carskega stališča pravilno. Mejne postaje so pač vendar prometno važne točke, kot tako se pa postaja Kranjska gora gotovo ne more smatrati. — Enakopravnost cirilice in latinice. Ministrstvo za pošto in brzojav objavlja, Ker se je primerilo, da so poštni uradi v krajih izven Srbije nekolik okrat zavrnili pisma, ki so bila pi-eena v cirilici, se opozarja osebje vseh poštnih in drugih uradov, da je cirilica z latinico ravnopravna, katere se morejo posluževati vsi državljani naše kraljevine. Proti drugačnemu postopanju se bo proti odgovornim organom kar najostrejše postopalo. — Nova stanovanjska narecU ba. Minister za socialno politiko dr. Kukovec je predložil, kakor poročajo iz Beograda, prestolona* sledniku regentu v podpis novo stanovanjsko naredbo, ki velja za vse pokrajine Kraljevine izvzemši Srbijo in Crno goro. V tej naredbi zastopa ministrstvo stališče, naj se po vsi drŽavi stanarina izenači. Kot temelj se jemlje čista stanarina brez doklad leta 1914. Temeljna stanarina, pomnožena s tremi, tvori normalno stopnjo sedanje stanarine. Oni, ki žive od stalne plače ali pokojnine, to so gospo« dar sko slabejši sloji, plačajo stana? rino, ki sme znašati samo še en* kratno čisto najemnino z dne L julija L julija 1914, Pri stanova« njih, za katere se je 1. julija 1914« plačala najemnina, ki je presegala 2000 K, in pri stanovanjih, v kate* rib stanujejo osebe, katerih letni dohodki znašajo več kakor 120.000 kron in manj 200.000 K, se sme stanarina zvišati na šestkratno stanarino iz leta 1914. Pri najem« nikih, Id imajo več kakor 200.000 K letnih dohodkov, lahko hišni go* spo d ar poviša najemnino ne glede na obstoječe pogodbe, kakor viso* ko hoče. Za stanovanja in druge prostore, ki jih ima v zakupu drža« v a, se sme zahtevati samo trikrat« na najemnina iz leta 1914. Pri« spevki za vodo, kanalizacijo, raz* s veti javo, dimnikarja itd, se morajo sorazmerno porazdeliti na vse na« jemnike, Id stanujejo v hiši Vse druge pristojbine in odplačila mo« ra nositi hišni gospodar. Stanarina za poslovne prostore se giblje med tri in osemkratno čisto najemnino z dne 1. julija 1914. O tej naredbi, ki se nam zdi v obliki, kakor po« ročaj o iz Beograda, naravnost monstrozno, bomo še govorili. — Hrvatsko pevsko društvo »La-suigfci« pride že danes v ponedeljek popoldne ob tri četrt na 4 v Ljubljano. Pevska društva, narodno ženstvo in zastopniki se vljudno vabijo, da pridejo po možnosti, v kolikor bodo pravočasno obveščeni, k sprejemu na kolodvor. >Lisin£ki< je pravilno svoj prihod napovedal zt torek, dan pozneje. Preskrbljeno je bilo za svečan sprejem vseh pevskih društev z zastavami in vojaško godbo. Spremembo prihoda ni bilo mogoče pravočasno razglasiti. — Državo) praznik sv. Cirila In Metoda. Časopisna vest da se dne 24. t m. na državni praznik Sv. Cirila in Metoda vrši pri predsedništvu deželne vlade svečana poklonitev. ni točna. Kakor pojasnjuje deželna vlada, se svečana poklonit ev ta dan ne vrŠL — Zahvala pevskega društva »Hlahol«. Zpevem k srdci, srdcem k vlasti Prasko pevsko društvo »Hlahol« se zahvaljuje oficielnim krogom in vsem prebivalcem za od« ličen in vroč sprejem, ki se je nam priredil v beli Ljubljani. Pod vri* som našega radostnega potovanja se spominjamo vseh posamnikov in korporacij in izjavljamo, da nam ostane bivanje v Ljubljani nepo« zabno. V Beogradu, dne 20. majni« ka 1921, Za glavni odbor pevskega drožtva aiSaboU v Pragi: Dr, K. 23. maja 1921. Motejl, podpredsednik. Jos. Stani« slav, tajnik. — Iz rudarske službe. Minister za šume in rude je imenoval abitu« rij en t a Janka Kogovaka za admini* strativnega praktikanta pri kr, okrožnem rudarskem uradu v Ljub« ljanL — Važno za rezervne oficirje. Vsi rez. oficirji, ki se nahajajo v civilu, se imajo udeležiti slovesne službe božje v stolni cerkvi Sv. Nikolaja na državni praznik sv. Cirila in Metoda dne 24. t m. ob 10. uri. Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. v kapeli belgijske vojašnice, pri kateri imajo prisostvovati vsi rez. oficirji pravoslavne vere. — Obleka službena s ešarpom. — V Dobu pri Domžalah je bil izvoljen za župana demokrat g. Kuhar. — Komunist Graeinor izpuščen. Okrožno sodišče v Mariboru je izpustilo iz preiskovalnega zapora komunista Gmeinerja, ki je bil dolgo časa v preiskavi radi v Marenbergu zaplenjenih letakov. Obenem z Gmeinerjem zaprtega črkostavca Srneca so izgnali v Avstrijo, ld ga pa ni hotela sprejeti, ker im že preveč ljudi, ki so se preob-jedli jugoslo venskega kruha. Srnec mora prej dobiti šele dovoljenje od Nem. Avstrije za sprejem v njeno državljanstvo. — Za koroške dijake begunce v Mariboru prirejeni drugi koroški večer v soboto v Narodnem domu bi se bil glede obiska lahko bolje obr.esel, kakor se je. Zlasti od zastopnikov civilnih oblasti ni bilo nikogar videti. Razveseljivo pa je bilo, da se je to pot častniški zbor udeležil v lepem številu tega večera. Poleg mariborskih častniških dostojanstvenikov (Bogičeviča, Jakovljeviča, Škrbarja in dr.) je Korošce posetil tudi general Drago Milu-tinovič, inšpektor kr. SHS pešadije (infanterije). Govorniki: župnik Ga-bron, Arnuš, dr. Kotnik so vzbujali pozornost vsled radikalnega apela na prenehanje strankarskega boja med slovenskimi strankami, k večji slogi in večjemu sovraštvu napram našim skupnim sovražnikom. Za zabavni del večera je vrlo preskrbelo poleg dekla-macij drakov, pevsko društvo »Drava« in vojaška godba. Duša prireditve je bil seveda neumorno delujoči župnik Gabron. — Kolo jugoslovenskih sester ima jutri dne 24. ob 5. popoldne v »Mladiki« važno izredno sejo, h kateri se vljudno vabijo ne samo odbornice, marveč tudi vse člani? ce, ki se zanimajo za društveno delovanje. — Rimski grob. Pri kopanju temelja bančnega poslopja ^ Zadružne gospodarske banke« na Miklošičevi cesti so delavci naleteli na grob iz poznih rimskih Časov. V grobu, širokem 54 cm so našli dva dobro ohranjena človeška okostnjaka. Vseučiliški profesor dr. Mantuani je mnenja, da izvirata okostnjak iz 4. ali 5. stoletja, po Kristu. Okostnjaka so prenesli v muzej. — Kriminalni (kazenski) zakonik za krafljevino Srbilo in sicer njegova uvodna pravila in njegov orvi del (O kaznovanju hudodelstev in pregreškov vobče), čigar zakonska veljava se je z ukazoma z dne 25. februarja 1919 in 16. marca 1921 razširila na vse območje naše države, objavlja v celoti >Uradni Liste št. 54. — Začasna zatvorite v poštnega urada Cven ter razširjenje selske službe, pri p. n. Ljutomer. S 31. majem 1921 se radi malenkostnega prometa začasno ustavi poslovanje p. u. Cven. Okoliš opuščenega urada, to je občina Oven s kraji. Mota, Sp. in Zg. Kranlje se s 1. junijem t. 1. priklopi okolišu p. u. Ljutomer po selškem pismonoši p. u. Ljutomer. Dostavlialo se bo vsak dan razen nedelj. — Priklopitev žirov k loga^emu sodnemu okraju. Minister za pravosoi.je je postavil oni del politične občine 2i-rov, ki je po rapallski pogodbi ostal naši državi, pod sodstvo okrajnega sodišča v Logatcu. — Ob Bohinjskem Jezero se otvori s L Junijem t 1. sezonski poštni urad z brzojavno postajo in javno telefonsko govorilnico. — Vintgar. Poprava razdejanega Vintgarja se fe pričela in bo delo dovršeno do srede Junija. Do tega časa pa j ostane Vitngar za občinstvo zaprt — Interesenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani št 2020/Val. v >Uradnem Listu« o izidu 7. žrebanja avstrijskih 4H% davka prostili nedolžnih nakaznic državnega »sklada is leta 1914. — Himen. V sobote se je poročil g. Anton Smerdelj z gdč Julko Golijevo, Srečno. 3643 — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 8. maja do 14. maja 1921 dela 241 moških in 82 ženskih delavnih moči. Posredovani se jo izvršilo 283. — Promet od 1. januari a t. 1. do 14. maja t 1. izkazuje 11.186 strank ln si« cer 5744 delodajalcev in 5892 delojemalcev. Posredovani se |e izvršilo v tem času 2363. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, kurjači, strojniki, natakarji natakarice, trgovski sotrudnlki in so trudnice, dninarji, dninarice, poljski delavci, mizarji, kolarji, bolniške strežnice, vgojiteljice vajenci. — V delo se sprejmejo; hlapci, dekle, zidarji, tesarji, mizarji, čevljarji, strojni ključavničarji, soboslikar^, blagajnicajke za hotel, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci itd. — Nadgeometra Vidrina, doma iz Vipave (ne iz Krškega) so pripeljali iz bolnice v Mariboru v Ljubljano v dež. bolnico na psihiatrični oddelek, ker so se ob njegovi nenavadni obolelosti med vožnjo z Dunaja pojavili obenem tudi znaki duševne zmedenosti. — Najdene stvari Stud. med. Bo-žena Kokalj je našla pred trafiko v Gradišču red belega Orla z meči. — Zasebnik Miroslav Krainer je našel v Komenskega ulici par srebrnih ženskih uhanov. — Kuharica Frančiška Pečan je našla pod Rožnikom srebrno okrožno zapestnico. — Ponarejeni lOOOdinarski ban« kovci. V neki tukajšnji banki je bil zamenjan ponarejen lOOOdinarski bankovec, ki ima zaznambo E 35 in 456. — Iz zaporov je pobegnil 23* letni Josip Kemperle. Imel bi prese* deti lOmesečno ječo zaradi hudo* delstva tatvine. — Tatvina kolesa. Železniške* mu uslužbencu Ivanu Lampicu je bilo ukradeno iz hleva gostilničarja Antona Kandare v Pijavi£orici ko* lo »Diirkopp«, vredno 1S00 K. — Tatvina. Stavbeniku Aloj. Acet-tu je bila ukradena velika vozna plahta v vrednosti 3000 K. — Brezplačna vožnja. Na glavnem kolodvoru je bil aretiran ključavničarski pomočnik Andrej Hodi iz Gradca, ker so jo pripel jal brezplačno v Ljubljano. Do Kresnic jo iz Gradca hodil peš. — V Savi v Po^oniku pri Litiji se Je dne 15. t. m. našel utopljenec moškega spola, star od 32—33 let srednje postave, s vitlo - rjavih velikih las, angle-ko pristriženih brk. Oblečen je bil v rjavo križasti suknjič, sivo belo črtane hlače, črne čevlje na zadrgo. — Dva nevarna tatova aretirana. Orožniki na Brezovici so aretirali krojaškega pomočnika Ignacija Kolarja iz Pravelj in njegovo prijateljico Franci sko Ciglarič Oba sta nevarna tatova. Klatila sta se po Krasu, po Gorici in Trstu. Kolar je vdrl v hišo posestnika Ivana Koširja v Dragomeriu ter skušal odnesti mnogo perila in obleke. Pri tatvini pa ga je zalotil posestnikov sin Filip. Kolar je pobegnil skozi okno. Orožniki pa so ga kmalu prijeli, kakor tudi Ciglarič evo. — Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakazn:co mestnega magistrata in sicer 100 kg za 10 K v na-sledniem redu: V petek dne 27. maja stranke z začetno črko E, F, G, rT, J in v soboto dne 2S. maja one z začetno črko J, K, L, M in N. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Ponedeljek, 23. maia: Elga. Red E. Torek, 24. maja: Zaprto. Sreda, 25. maja: Figa. V prid l.1 d ruže nja ded. igralcev. Izven. O p e ra: Ponedeljek, 23. maia: Zaprto. Torek, M. maia: Carmen. Red C. Sreda, 25. maja: Zaprto. — Koncert »I/i šunka« v Ljubljani. Danes je do&lo v Ljubljano najodličnej-že hrvatsko koneertno pevsko društvo >Lisinski< in koncertuje prvič v Ljubljani jutri v torek zvečer ob 8. uri v unionski dvorani. Sveta dolžnost nas vseh Slovencev je, da nase najmileiše brate kar na»srčne:še sprejmemo in da napolnimo pri juirn^niem koncertu dvorano do zadnfega kotička. Predprodaja vstopnic se vrši kot običajno. Na razpolago je še polovico sedežev. Upamo, da se vstopnico danes in jutri do zadnje razorodajo. — Koncert »LIsinskega« na Dunaju. Z Dunaja nam poročajo, da je priredilo tam hrvatsko pevsko društvo »Lisiniski« izvrstno uspel koncert v popolnoma razprodani dvorani. Pevci so bili burno aklamirani. — Pevsko društvo »Lferinski« iz Zaereba v LlnMlani. Pevsko društvo >Lisinskic. ki koncertuje sedaj na Du-naiu, pride v Ljublfano v torek dne 24. maia ob 15.11 z brzovlakom. V Zvezi slovenskih pevskih zborov stoječa društva spreimejo bratsko društvo na glavnem kolodvoru in ie zbirališče ob 15. z zastavami pred plavnim kolodvorom. Va'.imo k nolno^t^vilni udeležbi n^Še narodno ženstvo in prosimo, kolikor mogoče v narodnih nos>h. Po sprejemu krenejo društva z vojaško godbo na čelu po Dunajski cesti. Prešerno ulici do Prešernovega spomenika, kjer Je razhod. — A. Hfelfk, Jugoslavija, Zemljepisni preafled L Šel >Pota in cilfi«, 5. in 6. zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 80 strani. 282. Cena mehko vezani knjigi na finem papirni 60 K, broS. na slabškem papirju 42 K. Poštnina mehko vezani knjigi 3 K, broš. 2 kroni, nepriporočeno. Ako hočemo našo državo ljubiti in snoštovati, jo moramo najprej poznati. Spoznanju >Jugo-slavijec bo izvrstno služila knjiga ki je ravno izšla po zgoraj navedenim na* slovom in ki prinaša natančen opis na-le države v geološkem, goropisnem. hidrografskem. klimatičnem, narodnostnem in gospodarskem pogledu. S posebno vnemo sta izdelani poglavji o prebivalstvu in o narodnem gospodarstvu, ki bosta zanimali najširše sloje, zlasti trgoee in industrijalce za katere jo poznanje nase države največje važnosti. Učiteljem in dijnkom je pa knjiga neizčrpen pripomoček pri razlagi, ozi- roma učenju domovinoznanstva. Pripomniti jo treba, da obravnava pisatelj tudi jugoslovansko ozemlje izven našo države. Knjigo toplo priporočamo. Knjigo ee naroča pri tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica G. — Preytagov Svetovni a i lan. v novi izdaji. Pravkar je izšel v kartografskem zavodu G. Frevtag in Bernd na Dunaju nov atlant, ki obsega 211 kart na 124 straneh s posebnim geografskim imenikom. Broširan stane 40 mark, vezan pa 50 mark. Svetovna vojna jo politično sliko vseh delov sveta izvzemši Ameriko tako spremenila, (ia to postali vsi dosedanji atlanti brez vsake vrednosti. Nov atlant, ki upošteva spremenjene razmere, jo bil torej že nujno potreben. Tej potrebi od- govarja novi atlant. V tem atlantu so kai e vseh na novo nastalih cj-žav ka-kor Češkoslovaško, Kraljevine SHS, Poljake, Ukrajine, Litavske, Finske, Esuandske itd. Post>bna ^ karta Ma,ro Avstro - Odrsko z vrisanimi mejami na novo o LstaUh dršav, ocinkuje kot izrazita ilustracija pregovora >sie tran-glori mundlc V zbirki je Sest kart, ki se na im--> jugoslovansko državo. Vse k;.rte so izdelano v barvnem tisku. Atlantu je pridejan, kakor smo Že omenili, seznam geografskih imen. 1 lasti olajšuje njegovo rabo. Atlanl . zelo praktičen iu ga priporočamo našemu občinstvu. Za prihodnje seved •. da Isgtaefo iz kart našega 02 stare nemške oznaci>e kraj ev. gora in rek. nafnDisegSa AVSTRIJA PRED ODLOČIT* VIJO. — Dunaj, 23. maja. (K) V cli* plomatskih krogih se vzdržuje vest, da bosta te dni z ozirom ns vedno bolj se razširjajoči pokret za zdru« žitev Avstrije z Nemčijo, interve* nirali pri avstrijski vladi Češkosios vaška in Jugoslavija. Čim se vrne na Dunaj angleški poslanik Linds ley, bo tudi antanta v istem vpra« šanju izvršila demaršo pri dunajsii vladi. Ta demarša ne bo imela sa=» mo platonski značaj, marveč ho baje v zvezi z že natančno do^os vorjenimi vojaškimi odredbami. — Dunaj, 23. maja. (K) V av« stri jskih vladnih krogih zro z veliko skrbjo in strahom v bodočnost. Avstrijskim državnikom je gibaš nje za priklopitev Avstrije k Nems — Gradec, 2*. maja. Včeraj se je vršila v mestnem vrtu pred Ham mer« lingovim spomenikom velika manifestacija za združitev z Nemčijo. Manifestacijo so priredili nemšk^avstrfi^ki oficirji in svobodomiselni visokosolci. Manifestacijske^a zborovanja so se udeležili tudi railtovski visok osolci. Govorili so rektor dr.. Pregel. Fizia in dr. I1u?>!cr. Danes zvečer ob 7. se vrst na trgu svobode veliko manifestacijsko zborovanje za združitev z Nemčija - Lcoben, 22. mnja. Včeraj se je vršilo tu rna-;ij"c^tacijsko zborovanje za prikl uČitev k Nemčiji. Zborovanja se je udeležilo <>u~"]i -^00 Hudi iz vseh si . . Sprejeta ie bila resolucija, naj štajerski deželni zbor brezpogojno izvede svoj sklep ln oaj določi dan litui-skeg:. glasovanja. B&GKEJEVA AFERA'. — Milan»\ 2*2. maja. >AvantI< tali tov 1 naistrožio preiskavo v aferi pe- či j i zraslo preko glave, da ga ne { nerala Segre. Kolikor fe do tedaj zna morejo več zadušiti. Ta pokret pa bo imel, kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, za Avstrijo zelo neljube posledice. Zatrjuje se, da je računati s tem, da pričneta v imenu antante že v bližnji bodoči nosti Češkoslovaška in Jugoslavija vojaško akcijo proti Avstriji. Po tej verziji zasede Jugoslavija Kos roško in del Štajerske do Wiidonu. Češkoslovaške čete bodo operirale proti Nižji Avstrijski. VOLITVE V ITALIJANSKI PARLAMENT. Izid v Istri. — Trst, 22. maja. Iz Poreda javljajo, da je bil izid volitev v Istri v soboto popoldne uradno razglašen. Lista jugoslovenske predne stranke (Dr. \Vilfan) ie prejela 11.215 glasov, italijanski blok 29.95. Izvoljenih je pet fašis stov in dr. Wilfan, ki odstopi svoje mesto dr. U. Stangerju. ČEHI ZAHTEVAJO EN ŠLEZIJ* SKI OKRAJ. — Praga, 22. maja. V senatu je bila podana interpelacija, v kateri se zahteva, da se okraj Leobšiški odstopi Čehoslovaški, ako bo ple? biscitni rezultat ugoden za Polja* ke. Ta teritorij je bil odtrgan od Čehoslovaške brez motiva in brzz ozira na narodne in gospodarske razmere. Meja mora biti ob Odri. To bi bila ekonomska in strate^ič* na meja. IZID VOLITEV V TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. —d Innsbruck, 22. maja. Pri današnjih volitvah v deželni zbor je bilo v Severni Tirolski oddanih za tirolsko ljudsko stranko 67.958, vsenemško ljudsko stranko 12.698, socialne demokrate 24.739. narodne socialiste 12.727, skupino vojnih žrtev 475 glasov. Izid volitev iz 141 občin še ni znan. Pri današnjih občinskih volitvah v Innsbrucku je bilo oddanih za tirolsko ljudsko stranko 6676, za vsenemško stranko 5933, za socialno-demokratično 8S22, za narodno-socialistično 64S, in za skupino vojnih žrtev 385, za kr^čansko-gospodarsko skupino 752 glasov. Volitev se ie udeležilo zelo malo volilnih upravičencev. DRŽAVNO POSOJILO, —d Beograd. 25. maja. Predhodna pocrajania z domaČimi bankami, da bi dale držnvi 500 milHonov dinarjev po-soiila, so končana. Vse srbske, zagrebške, ljubljanske in sarajevske banke so v nač>lu r>rivolile v to, da posodijo državi denarja. Podrobne in tehnične pogoje tega posojila bo v kratkem odredila konferenca. Pričakuje se, da bodo tehnična pognfanja končana do konca tega meseca Od tega posojila bo država porabila precejšnje svote za izboljšanje in STadbo pristanišč in državnih poslopij in za zsrradbo cest posebno v Srbiii. ZelezniSko progo se iz tejara posojila ne bodo gradile, ker je v to svr-ho potrebna prevelika v?ota denarja. Pozneje, ko se bodo finančne in gospodarske razmere izbolisale. tedaj se bodo pričele erraditi železnice. POKPFT ZA ZDRUŽITEV Z NFMĆIJO NARAŠČA. — Gradec, 23. maja, Jutri se sestane štaiersld deželni zbor. ki bo končnovel javno skleoal o ljudskem Vasovanju za združitev z Nemčijo. Ljudsko grlasovanie, ki ie bilo prvotno določeno na 29. t. m. se vsled tehničnih zanrek Se ne more v^tl. 7dl se. da se bo vr5H nlebfsclt 3. luUja. Vse pričakuje z velikim interesom sklepa jutrišnje seje deželnega zbora. no, fe pouoverila italijanska misija pod Segrejevijn vodstvom 2ooooo.ooo lir. IZ DEŽELE ANARHIJE. — Betogpaa, 22 nvija. Ka kolodvoru v "Rimini fe bil nbit fa£i*t lAiicri Platani.-v železniški uradnik, vojni Invalid. Neznan človek je ustrelil, platania je Ml vodja fantov v Kimini. Zadnje Saše je dobil več irrorilniL pisem. Sodi se, da pa je ustrojil odposlanec soeqalistov L i ie na to pobegnil v republiko* Sau Marino, ^sspoil^shB vesli. BORZE. —& Curih, 21. rrwn?~ Devrzo. Bero-lin 0.10, Hol and i\a 199.75, Novi Jork 554, London 22.16, Pariš t&55, Milan 20.90. Bruselj 4&50 Kodaag 101, Stock^ holm 1ST25, Kristijanih SS.75, Madrid 74.2.\ Bnenos Aires 170, Praga 6.20. Varšava 0.60 Zagreb 4-50, Budimpešta 2.60, Dol Krefita £.85, Dooaj 1.37H. avstrijske žgr. krono L0B. — Likvidacija deželne banke za bivšo vojvodino Kranjsko. Doželna vlada jo sklenila to-le: 1.) Kranjska deželna banka v Ljubljani so likvidira. 2.) Ustanovi naj se hiix>tekarna l>anka v obliki delniške dmžbe, ki naj prevzame vsa aktiva in pasiva Kranjsko deželna banko ter naj so pr*'d rsem bavi s hipoteka rnJ mi posli. 3.) Ustanovitev hi-pot banice naj so poveri proponentske-mu odboru potili rlanov, ki naj izdola načrt statuta delniške dmžbe. Člane proponantskega odbora imenuje deželna vlada za Slovenijo. Imovina bivše vojvodin* Kranjsko*, ki jo zastopa sedaj deželna vlada za Slovenijo, ^ino deže^n« Danke. To delnice tvorijo torej de? imovino bivše vojvodino Kranjske. Ostalo delnico dobi sindikat rc^nlanvnih hranilnic, ki iiii planira med svojimi Člani ali pa tudi drugod. 6.) 3 Trnov ina biv&e Vojvodino Kranjskem mora biti zasto pani v upra\^em svetu hipotekarne banko z najmanj dvema članoma ln enim revizorjem, ki jih imenuie za vs<> poslovno dobo upravnega sveta zakoniti zastopnik >lmovine bivše vojvodine Kranjskem, sedaj pa predsednik deželno vlade. 7.) Prepustitev delnic, označenih pod točko j., diai^eciu činitelju se smo izvesii samo. ako se biv&a vojvodina Kranjska istočasno razreši poroštvene zaveze glede Kranjske deželno banke s tem. da prevzame jamstvo za obvezo Kranjske deželne banke drut; enakovreden činitelj (enakovredno samoupravno telo ali država). — g Likvidacija avstro - ogrske banke. Ravnatelj bančnega zavoda češkoslovaškega finančnega ministrstva Kučera, ki se je udeleževal kot pooblaščenec češkoslovaške države pogajanj o likvidaciji Avstro-ogrske banke, je izjavil na vprašanje zastopnika češkoslovaškega tiskovnega urada na Dunaju slede stanja pogajanj, da se je po današnji dopoldanski seji odločil, odpotovati z Dunaia, ker so zadela pogajanja na znatne težkoče in ne obstoji nobeno upanje za uspešen zaključek. Kljub znatnim koncesijam Češkoslovaško je nasprotna stran pokazala malo naklonjenosti zadostiti močno zmanjšanim češkoslovaškim zahtevam. V teh razmerah je izjavil češkoslovaški zastopnik Kučera v dopoldanski seji, da so nadaljnih posvetovanj ne bo udeleževal in da bo odpotoval z Dunaja. —g Vinska dražba. Vlastelinstvo Opeka Josipa grofa Bombellesa na Vinici, Hrvatsko, bo prodajalo dne 4. in 5. junija 1921 dražbenim potom 1000 hI dobrega vina iz lastnih vjimgradei? isfaika 1917 in 1920 sledečih vrst: IV pon, beli burgurtdec, rulandec, trami-nec, renska graševina, portugizec in kadarka. Dne 4. junija ob 10» zjutraj bo Hdtacija v vlastehuskem vinogradu litmerk, pol ure hoda od Železniške postaje Ormož na Štajerskem in dne 5. junija ob 10. zjutraj pa v vlastefinskih ptrvnlcab v Zelendvoru prt Vinici na Hrvatskem* Želez, posti a Varaždin, Vozovi iz Varaždina v Zcicndvor bodo na razpolago. Kupec mora ?x>!o*iti za kupljeno vino na dražbi polovico vsote takod, ostanek pa pri prevzet in vina, katero se mora izvršiti tekom treh tednov po licitaciji. Za kupljeno vino ima poslat! kupec svojo posodo ter pri prevzemanju vina biti navzoč aH sam ali njegov namestnik. —g Nove uredbe o valutah in devizah. Gospodarsko-finančni od? bor ministrov je prejel nove ured* vbe o valutah fn devizah v odobre« ~*g Ixvoz svežega me«« in praši-eW v Švico. Kompetentne švicarske oblasti eo zabranile uvoz svežega mesa in prašičev za mesec april 1921 z oštrom na to deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo za ta 6as ne dopušča nakladanje in odpravljanje svežega mesa in prašičev, name-ajnnrii za izvoz v Švico. Sokolstno. — Sokoldko društvo na Vidu opozarja že danes p. n. občinstvo, da se vrši slavnostna otvoritev Sokolskoga doma na Viču z javno telovadbo in veselico v nedeljo dne 5. junija t. L Polznost vsakega zavednega Slovenca Je, da prisostvuje tej slavnostni prireditvi! k — Fanfara Sokola H. se spopcl* nuje ter je na poti, da si v kratkem osnuje popolno godbo. Prosi se one, ki imajo veselje do sodelovanja, da se priglase v torkih in sobotah v rc* alčni telovadnici, v prvi vrsti oni, ki so vešči godbe in imajo svoje in* strumente, da nam bo mogoče že pri župnem zletu, ki se vrši pri So* kolu II. v juliju sodelovati. Zdravo, Turisti ka In sport. — »Skivia - Ittrfla«. Nosrometna tekma Slavije : Ilirije je trajala dva dni. V soboto je bil rezultat 3:1. Ilirija je vodila proti svetovnoznanemu športnemu društvu izborno brambo. V nedeljo je bil rezultat 4 : 2. Številno občinstvo je tekmi sledilo z velikim zanimanjem. Po končani tekmi so bili češki gostje viharno aklamirani in občinstvo jim je prirejalo iskrene ovacije. Društvena uestl. — Pevski zbor »Ljubljanskega Zvana. Danes zveder ob sedmih žearfd, eb polosmih moški zbor. Nato pogovor o namerava itih bližnjih koncertnih nastopih, zato je polnoetovilna udeležba zbora nujno potrebna. Oodbor. — Društvo organov finančne kontrole za Slovenijo. Dne 26. t m. se vrii ob 10. dop. v Mariboru, Narodni dom, tovari ški ses^nek. Na sestanku poročajo g g. predsednik >6aveza< Kovač, odborniki: Arko, Česnlk, Držaj. Ker se bodo obravnavale zelo vežo** stanovsko zadeve, vabiino gg. tov aviče, da se tega sestanka polnoštevilno vdeleže. — Predsedstvo. — Društvo slovenskih leposlovcev. >Društvo slovenskih leposlovoev< je imelo v Ljubljani dne 18. aprila t L ob 3. uri popoldne svoj l. redni občni zbor. Ker občni zbor ob napovedani uri ni bil sklepčen, ga jo predsednik prof. Anton Funtek o tvoril v zmislu društvenih pravil }h>1 uro kasneje. Po kratkem svojem poročilu Je oddal besedo društveneimi tajniku Ivanu Zorcu, ki je najprej predlagal dve vdanostni brzojavki: Njeg-ovenra Veličanstvu kralju Petru I. in Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu princu regentu Aleksandru. Brzojavki šta se odposlali takoj. Potlej je prebral svoje obširno poročilo, ki ga jo občni zbor brez prigovora vzel v vednost Društveni predsednik se je se posebej zahvalil tajniku, ki sd je za društvo dosti prizadeval in bU tako rekoč dnAa društva Nato so se vršile volitve v društveni odbor. A. Pod-bevsek predlaga, naj se število drufttviB-nih odbornikov skrči na šest s predsednikom vred. Predlog obvelja Novi predsednik dr. Al. Kraigher prevzame predsedstvo, se zahvali za zaupanje in naprosi tajnika, da poroča o predlogu glede enotne ureditve pisateljskih nagrad. Po daljši razpravi občni zbor zaradi velikega zastoja v knjigotrstvu ne napravi sicer nobenega sklepa, ki bi ultimativno in obvezno veljal za vse čiano načega društva, samo priporoča, da bi člani zahtevali za tiskovno polo izvirne proze prvega natisa najmanj K 1000, izvirnih pesmi prvoga natisa najmanj 1500 K, za prevode najmanj polovico tega, a za ponatise v sorazmerju s temi eenami in po lastnem preudarku. A. Podbevsek je vprašal, kak usepeh je imela spomenica, ki jo jo društvo meseca oktobra I. L izročilo deželni, oziroma osrednji vladi; o*atyo, ali društvo ne bi moglo iznosio vari pri železniški upravi kakih voznih ugodnosti na železnicah, in ali ne bi kazalo, da bi se ustanovila bmetniska zbornica, nekaka zveza vseh umetniških društev. Iv. Zcreo da pojasnila o spomenici, katero sta vladi v Ljubljani in v Beogra- du ofđfiilart /*l>08UwatX m vsoti njene zahteva .v asielnl, oziroma državni proračun, f^oiftjo za vozne ugodnosti na železnicah sta nam odbili Železniško m&nistiBtvo ln ravnateljstvo Južne železnice v LJubljani, Glede umetniške zbornica prem tajnik Zoreč, da je društvo to v praksi že invajalo predlog A. Podbevška, ker je v načelnih in važnih skupnih vprasanfih imelo skupne seje z omenjenimi društvi; novi odbor pa bo dal Iniciativo, da se ta predlog izvede tuda de faoto. Ob poi 5. zaključi predsednik (V. AL Kraigher občni zbor. Nato se je vršila prv , redna odborni^ka seja, na kateri se )% sestavil odbor takole: predsednik: dr, Alojzij Kraisrher; podpredsednik: Fr. S. Finžgar; tajnik: Ivan Zoreč; blagaj« nik: Fran Albrecht; gospodar: Vida Jerajeva: knjižničar, dr. Joža Olonar; nadzorniki: Marija Kuietova, dr. Valentin Korun, dr. Ivan Lah, A-ndroj Rape in Narto Velikonja _ Listnica rednlStua. — Za revno . dijaka, ki si ne more nabaviti ikn* j . ^ nahaja v našem uredništvu aat /k 140 kron. GI; i nI urednik: Ras'/ Pustoalemšek. Od' v orni urednik: F ; žldar Vodeb. Opremo za kino, kompletna, s aparatom in sklopnimi stoli vred se ceno proda Ponudbe pod »Speci a i 3554* na spravo Slov. Naroda. 3554 Soliden gospod išče sobo s presitim vhodom eventualno s brano v sredini mesta. Ponudbe pod -500 R 8540- na upravo Slov. Naroda. 3540 *H?am dobro iiveibanega čevljar-J*W%Jm stega pomočnika za boljša dela. Plača po dogovoru. Naslov: A. lamer, eevljaraki mojster, Boh. aiatrtM ISO. 3544 %m , .fLQMl#a k samostojnemu |\Uo9s ICCl gospodu na Bled se išče. Ponudbe do 25. maja pod .Kuharica 3546" na upravo Slovenskega Naroda, 3546 Družinska hiša. za takojšnje vseljenje, v bližini Maribora, seatoječa iz 6 sob, kuhinje, prfti-kiln, velikega vrta in hleva se prods. Ponudbe pod .Prazno stanovanje- na OOfltai zavod J. Sušnik, Maribor. 3558 liionfldstropnD hiša 15 lat stara, 10 sob, 3 kuhinje, klet, vrt itd. se radi rodbinskih razmer ugodno proda pri Alolziln Plnter, Slov. 3560 Na hrano se sprejmeta dva gospoda. Gos-posvetska cesta št 12. 3563 j ITn^Itn se sere j me pri Mt. UCetlKo Podaralsek fri ser zi dame in gospođe, Ljnbljana, Sv-Petra cesta. _3562. " lite ae praktični- poslovodja za manjšo tovarno usnja, v tej stroki izurjen. Stanovanje ln vrt takoj na razpolago, plača po dogovoru. Pojasnila daje tvrdka J. Fisdier kož&raa, Karlovac. 9 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, predsobe, kohinje, kleti m podstrehe v sredini mesta v L nadstr. se želi zamenjati za slično s vrtom na periferiji mesta. Ponudbe pod .Centrom 3555" na upravo Slov. TJaroda, 3555 Proda se Sfonadstrosna biša s trgovskimi lokali na glavnem trgu v Škof j i loki. Trgovski lokali s skladišči ter stanovanje v I. nadstropju (5 sob, kuhinja itd.) takoj na razpolago. Vodovod, električna razsvetljava. Cenj. ponudbe na g. Avgust Kadilo, posojilnlcni tajnik v Škofu* Loki. 3506 Šobo s hrano ali brez nje iiče solidna dama. Plača dobro. Ponudbe pod .Dama 3545* na opravo Slov. Naroda. 3545 S velikih ca. 18 — 20 bi. držećih vinskih sodov ima na prodaj veletrgovina Anton Koleno v Celja. Istotam se dobi vsaka mnolina modre galice ear. 98/99°.o po K 19.— kg v sodih eaaOO kg. Manj kot en originalen sod se ne odda. 1000 K nagrade onemu, ki preskrbi mali družini (mati in sin) malo stanovanje obstoječe Iz vsaj 1 sobe in kuhinje. Cenjene ponudbe pod ,M. P./3542' na uprav. Slov. Naroda. 3542 Proda se takoj vagon poljskih tračnic, 8 m dolgih, 70 mm visokih, skoro nerabljenih. JL Foglar Pollcane, Slovenija. 3549 HojilevBi vijesnik novo izasla knjigu J1RASEK : *filcro-licfca niziofija K 30. Naiboljt Usto-rički romati Čeh. naroda, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno 'zda* k. Pouzećem K 30. Sa.|o J. Eerejk, srediSnjiea CeSko-Jugoslovenske knjižare Zagreb, Hatzova u!. 15. 3398 V Begunjah p:i Lescah na Gorenjskem &£5L lefas mmm, 3 sob, kabineta in kuhinje, mirni in solidni stranki. Več je poizvedeti na Poljanski cest 6., II. 3512 Soliden mlajši gospod line udobno opremljene velo šoto (event. 2 manjši) s posebnim vhodom, po možnosti z uporabo kopalnice in vrta ter električno razsvetljavo na periferiji mesta. Ponudbe pod JL M. 1000 —3538* na upravniStvo Slovenskega Naroda. 3538 Izvrstne ključavničarske in kleparske pomočnike išče tvornica pločevinastih štedilnikov ur ključavničarskega blaga Sgnan Jeilenc Karlova*. 3536 Prodaia gozda na prostovoljni javni dražbi v last. V Dol- Logatcu se bodo prodale v nedeljo, 12. jonija t 1. v hiši Si 3 ob 11 uri dopoldne 4 parcele starega gozda, oddaljene 8/< ure od kolodvora. Na vsaki parceli Je približno 400 hoj ali smrek, večinoma od 40 do 60 cm, prsne mere. 3553 J&dki natron (IGO0 o lasni kamen za milo) v originalnih sodih a 100 kilo in tudi na drobno ceno proda lekarna v TrzTČu na Gorenjskem. 3561 Koruzo, oves, otrobe in druge dež. pridelke dobavlja v vrečah ali rinfuzi cele vagone au tudi v manjših množinah najceneje: tvrdka Patcrnost & Bemlo, Ltubijana, Rimska o- 2. Brzojavi: Parem Ljubljana. 3547 Klavir znamka Czapka, s slonokoščenimi tipkami, se radi selitve proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3541 Sjedinjene tvornice konoplje 1 užarsko robo Balkovać 1 Bač - Bodrog d. d. Brzojasi: BAU0V1Ć. Zagreb, tekačeva oL 6. Telefon: 8-87 Proizvajanje in veliko skladišče vseh vrst: konoplje in predivo, vrvi za gospodarsko! domačo In tehniško uporabo; vrvi za pogon strojev; poproge pasovi m navadni ln za milno; motvoz (ftpaga) vseh vrst ln do-Mini vrvioe vseh vrst; trnokl ln mrože ter vsi dragi rl-bolovaki športni predmeti; mrežntoo (H&ngemattea) Itd. Zahtevajte cenike! BALKAN dražba za mcdoaraUne Mrt! Ekspozitura RAKEK Ocarinjenje večjih in malih osobito živinskih ln mesnlb transportov. Rookspedioije vsakovrstna. lepo majhno posestvo leteče med Kranjem ln fikofjo Loko ob železniški progi, obstoječe iz dobro zidane kmetlške hiSc, zraven stoji /-dan hlev. spredaj z velikim sadnim vrtom, dvoriSČem velldm travn;kom in gozdom, se takoj ceno proda. Naslov pove uprav. Slov. Nar. pod Št .1000 K./34S4'. Potrebujem 2 delavca za izdelovanje navadnih stolov iz pripravljenega okroglega lesa. Zaslužek po sDosobnosti č>—6000 K mesečno. Ponudbe na Vuk VeliČković, NiS. Zdravilno kopališče GtaScfceabnrg, Štajersko« Postaja Feiđsacfa. Sezlja Naj - oktober. Zdravi kszare, naduho, emflzem, srčne bolesti itd. Izborna zdravilaa sredstva. Dobra prehrana. Zflaarcntta zdravi ioa vrelca, KsottatJaov in Eisin. Pojasnila in prospekte daje ZdrasKscaa ko^isijs ulekfiaabara. Klavir, dobro ohranjen, se proda radi pomanj-kinja prostora za 6000 K. Triaika cesta it 45. Feliks Povše. 3550 Damastnl prti io servlete platnene rjuhe (garnitura) najboljše, popolnoma novo. Še neJ2prano predvojno blago, se ugodna proda. Domobranska c. 7/1 levo. 2^.69 Francoski in ruski jezik in literaturo želi poučevati gospa Zlss, Hotel Witson v Ljabljaol o4 12. do 2. are in od 5. do 7. rvecor. 3520 3 klavirski zaboji več veHkih zabojev, več desk, latev. okvirov naprodaj. Don a lak a o. 11. 3524 Inženir - kemičar kateri je v raznih kemičnih podjetjih že veliko lat zaposlen bil. Žali sedanje mesto spremeniti. Ponudbe pod .Inženir - kemičar/3513" na uprav. Slov. Naroda. 3513 Kopijo se okna in vrata, dobr» ohranjena, za tovca do 31. nuja t 1. opoioUts pri gori imeoovasem urade, kjer so kepcu tudi na raspoisgo podiobai paodab4 fpMpiL , dne 17. maia — 500.000 hrastovih in bukovih pragov normalne velikosti se kapi od dobre firme. — Ponudbe se prosijo pod šifro »HICE" na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, LJubljana. Potrebna je bančna garancija. Eaplts in berite hadosaaiaa krstkoeasnlee Cena s poštnino 8 K.— Denar se prosi naprej. Dobi se v vseh knjigarnah. 268* ipe4S*rts*» firma Ladovik Ševar, vd. na Rakete j Izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tnal oonrinjenje. SS35 po 100 kg lepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s podukom. Barel 8 ter debel v, veletrgovina s vogetnauijaasl, Begaš ve tld jaradi, Banat, Jngoslavlfa. 3534 i ■ i i hm a mjedenim bocama neto 20 kg za HLADI0NE, — PIVOVABE, — TVOBNIOE LEDA 1. t. d. od- § mab dobavivo. — Tražite specialne ponude S* Vien L, Jktschmarkt t Brzojavi M0riB3n$ WiaM. hMlsnll ZAGREB Proizvodi od katrana i kolofonije, krovna ljepenka i sve viste sredstava za Izoliranje proti vlagi, tehničke masti 1 ulia itd. Skladišta: Schncider l VerorSek, f jubljana. In tisk aJtaradue Uskamae^ Za ioseratnl dal odsovorea Valentin KaalJac 14 3111 00 81 1963 8652 72