Letnik II. (LVII.)
V Ljubljani, 27. maja 1904.
List 21.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Nebeški kraljici mladenič — dar za dar.
(Sonetni venček.) 1.
Radostno venček Ti darim, Kraljica!
V	zahvalo srčno za dobrote Tvoje: Ti vdano ga je spletlo srce moje; Doni naj slava v njeni Ti, o Devica!
Pohlevno prosim Te, o Tolažnica, Da sprejmi v milo ga zavetje svoje, Moči sovražnih mi odvrni roje, Oj vsliši me, Ti božja Pomočnica.
Saj Tebi je. Kraljica, vse mogoče, Nebo Te ljubi, z nebom zemlja cela; Služiti Tebi vseh želje so vroče.
Glej dušo, ki za Tebe se je vnela;
V	spominj ta venček Ti dariti hoče, Al, ljuba Mati, boš-li ga sprejela?
2.
Al, ljuba Mati, boš-li ga sprejela? Ker skromen je in majhne lepotije, Priprostih cvetek nekaj v njem le klije: Osoda pevcu taka je cvetela.
A ker pa srce Ti si mi ogrela, Da Ti hvaležnosti, o Mati, bije, Naj milost Tvoja venčeku posije, Če tudi je priprostega le dela.
Naj Ti pričuje venček še slavilni. Ko struna moja več ne bode pela. Prišel ko za-me dan bo razločilni.
Ko smrtna kosa bode me zadela: Da venčeka me plesti svet učil ni. Je srčna vnema plesti ga velela.
3.
Je srčna vnema plesti ga velela, Ker ljubim Te, Kraljica milostjiva. Saj Tvoja se blagost mi v srce vliva. Odkar živeti duša je začela.
Peklenska zver je vse moči napela Me vreči v brezno vražjega zaliva, Pa Ti, mogočna in predobrotljiva. Usodnega si me rešila žrela.
In ko obdajale so me slabosti, V bolezni obledela so mi lica. Ko so mi bile v delež zle bridkosti:
Ti bila si mi vselej pomočnica, Zato zdaj pleteni venček iz dolžnosti, Slaviti Tebe, rajska Tolažnica.
4.
Slaviti Tebe, rajska Tolažnica, Nebo in zemlja naj se prizadeva; Posebno človek slavo naj Ti speva. Saj miljena njegova si Rošnica.
Ko raj zaprla božja je p avica. Ker vporna bila sta Adam in Eva,
Je vladala na zemlji dušna reva, A Ti zasvetiš, miljena Danica.
Oko se tvoje v nas ozira milo, V življenju zvesta si nam Ti vodnica, Ti v vseh težavah drago ohladilo;
Peklenski kači strah in ostra pšica, — Zato krščanstvo ho te v vek slavilo, Ker Ti si naša Mati, pomočnica.
5.
Ker Ti si naša Mati, pomočnica. Zato priteka vse zaupno k Tebi, Pomagaš rada vsakemu v potrebi, Tolažiš vse, ki tare jih krivica.
Bridko je tekla za solzo solzica. Ko spremi je val preljube sem k pogrebi. A v srcu čujetn, da boš Ti na nebi Mi moja Mati. moja Oskrbnica.
Izročil Tebi sem se v bridki zgubi, In Ti si za-me prezvesto skrbela, Spoznani, kako me tvoje srce ljubi.
Nezgod največjih si me Ti otela, A ker si zvesta zmir bila obljubi, Imam pač up, da venček bodeš vzela.
Imam pač up, da venček bodeš vzela, Ki pevec ga ponižno Ti daruje, Da Tebe. o Kraljica, povišuje: Kdin namen je duša ta imela.
To vem. Gospa, da sem le pest pepela In velik grešnik, vest mi očituje; Da Ti, Kraljica si. ki gospoduje Nad vso zemljo, nad vsa nebeška sela.
A tudi vem, da grešnikov si Mati, Da z Jezusom prisrčno si vesela. Ce vidiš me v spokornosti jokati.
O da bi meni milost ta dospela. Da bi pri Tebi mogel stanovati, Kako bi duša se mi srečno štela.
7.
Kako bi duša se mi srečno štela! Ko bi ji bilo slednjič dopuščeno Do tebe dojti v slast neizrečeno, Kjer klije pomlad božja, nezvenela.
Kjer Tebi angeljska pojo kardela, Tam kjer veselje več ne bo kaljeno; Kjer v božji je ljubezni vse vtopljeno, Kjer ni bridkosti, ni več smrti žela.
Kjer Ti krilatci pletejo veseli Iz rajskih cvetek, božja Vrtnarica, Prelepi venček, venček svitlo-beli.
Da venča z njim presveta Te Trojica, Tje, milo prosim, priti mi dodeli, Razglasovati v vek Te, o Devica.
8.
Razglasovati v vek Te, o Devica, Prijetna je naloga, srečna meni. Po božji milosti Ti dodeljeni Nikdar ni grešna krila Te meglica.
Od vekomaj prečista si cvetlica Bila na trati rajski razcveteni; Nikdar ni ranil Tebe zmaj strupeni, Nikdar mu nisi bila Ti jetnica.
Oj vsigdar, vsigdar božja si lastnina. Očeta večnega Ti hčerka mila, Spočeta čista samo Ti edina.
Kako bi duša tebe ne častila, Devica sveta, sladkega spomina? Ah, sprejmi dar, ki ga ljubav je vila.
Radoslav Silvester. (Konec prihodnjič).
Na praznik presvetega Rešnjega Telesa.
Kedor je ta kruli, živel ho vekomaj.
(Ivan li.)
Ne v zaprtem tabrnaklju v sredi naših cerkva ne, akopram v še tako snažnem zidovju naših božjih hiš, ne tu hočemo po-
častiti danes našega Stvarnika in Odrešenika. Vun v prosto naravo nas vabi danes sv. cerkev in vun nas nagiba lastno naše srce.
Da se vtrdimo v teh svojih lepih šegah pod milim nebom svojega Stvarnika časteč
—	poglejmo to trenotje čez meje naše dežele in tudi naše države, da se poučimo, kako v nekaterih krajih svetkujo procesijo s psv. rešnjim Telesom.
To pa, ne da bi posnemali to vam to uro popisovano dejanje — če nam in dokler nam dovoljeno ni — pač pa, da se ob tej čudoviti tuji vnemi za češčenje psv. zakramenta poživimo v novem ognju tudi mi.
Mnogim vas vsled šolskega pouka ni neznana švicarska dežela. Saj ima po svojih goratih pokrajinah toliko podobnosti sosebno z nekaterimi oddelki naše domovine. Ne manj globoko do srca sega Slovencu iz goratih pokrajin glas planinskega rogu, kakor domoljubnemu ovicarju, bivajočemu v tujini, privablja njegov zvok spominjsko solzo v oko.
Ki ste se pa učili več, znano vam je dobro, da je uprav v gorati Švici zibelka tekla naši cesarski rodovini. Na bajni strmini severne Švice se dviga namreč na dosti visokem podrtina habsburškega grada, stare rodne hiše našim vladarjem.
V tej sviški zemlji niso redki prav čisto posebni obhodi s presvetim Rešnjim Telesom.
To so procesije na konjih.
Od starodavnih časov so posebno še na Vnebohod - a tudi na današnji dan — v navadi take procesije, da konja prijezdi na procesijo vsak, ki ga premore.
Posebno veliko se je ohranilo takih procesij — in najbolj na vnebohodni dan
—	v lucernskem kantonu, od gradu Habs-burga nekoliko na jug. Tu se ob sempaškem jezeru vrši ena njih tako sijajno, da je ne prekaša sploh nobena.
Iz mesteca Beronuinster odhaja.
Vrši se tako-le:
Ob 4rih se zglase "/onovi na jutranjo božjo službo. Ob Stih pa se začne cerkveni
obhod, na kojega prijezdi — kakor je že vreme — jezdecev 300 do 350 števila.
Na čelu procesije jezdi izprevodu ravnatelj. Za njim na konjih godci v obilnem številu. Na to mašnik noseč monštranco s sveto hostijo v dragocenem pluvialu. Konj, ki ga jezdi nositelj sv. zakramenta, je pre-grnjen umetno vezeno podsedlico. Njemu ob strani jezdi slavnostni govornik tega dne. Ogrnjen je s krasnim bagrenikom isto tako kakor 4 nebonosci, ki so tudi na konjih.
Ta sijaj krog psv. Rešnjega Telesa je zrno procesije.
Za psv. Rešnjim Telesom sledi še mnogo duhovščine in vradništva v črnem odelu.
Za jezdečo procesijo pa hodi 5(XX) ali 6000 pešcev.
Vse srenje, skozi katere gre toliko ur trpeča procesija, so izvanredno okrašene.
Ko je prišla do prve postojanke, iz-pregovori slavnostni govornik s konja doli prve svoje besede. S konja ne stopi poslu-šajočih nikedo. Vse pazi na te vnete pri-digarjeve besede. Ob času Lutrove reformacije se je na tem prvem govoru vedno le moralo pridigati o psv. zakramentu.
Za to pridigo se zapoje začetek evangelija sv. Mateja. Prva postaja je to, koji slede še 3 ostale z začetki evangelijev sv. Marka, Luka in Ivana.
Cerkveni izprevod se giblje dalje skozi njive in sadovnike, med gorami in jezeri sviških krasnih gorskih pokrajin. Na gotovem kraju prihaja temu velikanskemu vlaku nasproti poslanstvo seljakov, kojega načelnik vsled prestare obljube nositelju psv. Rešnjega Telesa poklone umetno iz poljskih cvetic spleten venec, ki se koj ovije okrog kazal-nice. Tu se opravi nekaj očenašev za onih mnogo potreb, koje izjavljajo izprevodniki zato, da bi se med procesijo molilo na te namene.
Sedaj se slovesno obhaja druga božja služba s pridigo, ki jo sopet govori slo-vesnostni govornik.
Ura je krog litih. Procesija preneha, da ljudstvo počije ter se pokrepša z opolu-danjim obedom.
Krog popoludanje 1 ne se izprevod sopet prične, da se vrača domu.
Imoviti hiši, do koje se sedaj prihaja, je bila še pred leti naložena taka davščina - da je posestnik vsacemu jezdecev izročiti moral kos maslenega kruha, ki se je pa oddal revežem, koji so se tu zbrali iz tega namena.
Konečno krog kake 3je popoludanje ure se po kakem 9 do 10 ur trajajočem obhodu bliža procesija kraju, odkoder je izšla. Sopet jo pozdrav ijo zvonovi, ki so tako slovesno peli ob njenem odhodu.
Velika gneča ljudstva katoliškega in tudi protestanškega iz kantonov argavskega kjer je grad Habsburg - bernskega in curiškega čaka prihoda izprevodnikov. Tudi na nekatolike ima namreč svoj vpliv; katoliki pa smatrajo ta tako na daleč osnovani cerkveni izprevod za svoj najlepši cerkveni ljuški praznik. Nepopisnega vtisa je tudi res. ko se giblje ta velikanski vlak med zvonjenjem ter petjem in godbo skozi eno najkrasnejših pokrajin krasne sviške dežele.
Koliko molitve je pa tudi bilo storjene in koliko sv. obhajil prejetih povodom tega obhoda.
*
-jr	#
Dragi! Ko sem vam slikal nam sedaj čisto tujo svetorešniško procesijo, naj vas spominjam, da pa ni bila ta procesija takim načinom praznovana tako tuja našim prednikom. Naš zgodepisec Valvazor nam o ko-tnendski procesiji sv. Rešnjega Telesa dan tako-le poroča: „Ob tej cerkvi koji je pri-zidan tudi tabor in grad se procesija ne vrši kakor na drugih krajih, pač pa na konjih. In sicer tako-le: Naprej jezdita 2 kmeta z zastavama . . . Na to jezdi duhovnik z „VenerabilomH ali psv. Rešnjim Telesom v roki. Njemu sledi veliko stotin kmetov, ki so tudi vsi na konjih. Ti jezdarijo potem tako krog vsega obdelanega polja, kakor to kaže pridejani bakrorez." (Valv. VIII..str. 785.) Na tem bakrorezu je vtisnjena tudi cerkev v Komendi, vsesploh po svoji zidavi nekoliko še na današnjo spominjajoča. In na drugem mestu svoje veleknjige (XI, str. 439) Valvazor piše. da se tudi velikonočna procesija vrši v Komendi na konjih.
Dragi! Dobro sem opazil, da niste skomi-zgavali z rameni, ko sem vam danes pripovedoval o nenavadnih šegah ob procesijah s psv. Rešnjim Telesom na tujem ozemlju in vam omenjal bivšega enacega tudi na naših domačih tleh.
Saj nam te nenavadne, vsekako pa mile šege pričajo ob oni preživi veri, s kojo so poveličevali naši predniki v vsem mogočem slavju psv. zakrament. Pričajo nam, kako poveličujejo še danes sokatoličanje po drugih pokrajinah to najsveteje tajstvo naš presv. zakrament, ki naj bo češčen na veke. Amen.
II. nedelja po Binkoštih.
(ilejte, jaz sem pri vas vse dni d« konca sveta !
(Mat. 28.
Te dni, tudi danes, bivamo še v sv. Rešnjega Telesa osmini. — Tudi danes se praznujejo procesije sv. Rešnjim Telesom, kjer jim ni lahko bilo priti prešli četrtek na vrsto.
Proslavimo tudi mi še danes spominj te božje skrivnosti tem načinom, da se poučimo: kako se je pričelo to sedanje praznovanje psv. Rešnjim Telesom ter prišlo do nas.
*
Nad kruhom in vinom je izgovoril naš Gospod in Izveličar ob zadnji večerji stva-riteljne besede: „To je moje telo — to je moja kri -to storite v moj spominj!44 (Luk. 22, 19, 20.) - Te vekovite Gospodnje besede se niso mogle izgubiti tekom časov: saj je sv. cerkev vsa stoletja zvesto čuvala nad njimi. — Sv. evangelist Ivan nam pripoveduje: kako Jezus obljublja psv. zakrament — ostali 3 evangelisti: sveti Matej, s. Marka, sv. Luka pa pišejo, kako je je bil vatanovil Gospod v resnici. — In sv. Pavel v pismu do Korinčanov poroča: kako da je Gospod izpremenil kruh v svoje telo in vino v svojo kri in svojim učencem ukazal: naj store isto kakor on njemu v spominj. (L Kor. 11.) - Tako so Gospodnji apostoli iu učenci o tej sveti tajnosti pisali; verniki pa so iz njihovih rok ta zakrament prejemali in ga zavživali.
Jezusov uk o sv. zakramentu se je torej najprvo glasil vobednici med 12 terimi učenci;
ponavljal se je brezštevilnokratov v glavnem mestu Jeruzalemu in se širil čez meje Sa-marije v dežele paganov noter do pokrajin, kjer so bivali naši očetje in sedaj bivamo mi — ter je v spominju narodov ostal do danes in ostane do konca sveta.
O sv. mučeniku Ignaciju škofu v Anti-ohiji — ki je bil apostolu Ivanu učenec — trdi pravljica, da je bil ono dete, ki je je Krist predstavil učencem — opominjajoč je: naj bodo kakor otroci. In ta stara priča izza prvega časa krščanstva sv. Ignacij piše o našem psv. zakramentu: „Meso Odrešenika našega Jezusa Krista je isto, ki je trpelo za naše grehe in ki je je obudil Oče po svoji dobroti."
Ta vera v resnično pričujočnost Jezusa Krista v zakramentu se je tako vživila vernikom v srce, da v prvih stoletjih ni upal ne eden krivovernikov očitno zoper njo se zglasiti. Še le v 11 tem stoletji po Kristu je Berengar iz mesta Tours poprijel to vero
a se kesajoč koncem svojega živenja preklical to dejanje. (Cerkv. zbor v Rimu 1. 1078.)
A ta Berengarjev napad na psv. Rešnje Telo je bil skrivnosti le v prid — kakor je redom v cerkveni zgodovini vsak nasprotni napad cerkvi le v pospeh. To pot je novemu počeščenju psv. Rešnjega Telesa izvolila božja previdnost šibko samostanko Julijano iz mesta Litiha na Nizozemskem. Ta redovnica Julijana je že ob prvih časih svojega živenja posebno častila Jezusa v prsv. zakramentu. — Bila jej je taka prikazen, da je videla luno v polnem svitu; le na eni strani je bila otemnela. A v svoji ponižnosti ni o tem omenila nikomur. Ker se je pa ponavljalo to 2 leti, prosila je Boga natančnejega razjasnenja. Bilo jej je to tako-le dano: Luna v polni svitlobi je sv. cerkev. Otemnela na eni strani kaže, da cerkvi po-manjkuje še enega praznika v počeščenje psv. Rešnjemu Telesu.
Ob enem jej je bilo naročeno, naj to prikazen razodene ljudem. — 20 dolgih let je ponižna devica prosila Boga, naj to raje naroči učenim možem. — A ko je bila še drugima 2ema ženama v tej dobi ta ista prikazen, pove slednjič Julijana o doživetem
prav po danem jej naročilu. — Vse to je provzročilo natančno preiskavo zadeve. — Konec je bil ta, da je 1. 1246. litiški škof v svoji škofiji vpeljal nov praznik psv. Rešnjemu Telesu na čast. Papež Urban IV. pa, ki je poprej v Litihu kakor "arhidijakon'zelo pospeševal to češčenje, zaukaže: naj vesoljni svet praznuje praznik psv. Rešnjega Telesa tako, kakor ga slave že več let Litihijanje.
Tako se je torej zgodovinskim potem razvilo češčenje psv. Rešnjega Telesa na zemlji in se zadostilo razodetjem pobožne litiške redovnine Julijane.
Torej je praznik psv. Rešnjega Telesa prištevati mlajini cerkvenim godovom; a je
star vender le že blizu 7(X) let.
* *
Dragi! Ob tej zgodbi o prelepem dnevu krščanskega cerkvenega živenja poučenim naj nam bode ta vzvišeni praznik vselej kar mogoče svet — počeščevanje psv. Rešnjega Telesa pa naloga našega verskega živenja vse naše dni na zemlji. Amen.
Procesija presv. Rešnjega Telesa v Lurdih.
Izprevodi, ki se vrše o Telovem in o njegovi osmini, nudijo katoliškim kristijanom priliko, da javno osvedočijo vero v najsvetejši Zakrament. Žal, da se tam pa tam zlasti po mestih dogajajo o tej priliki tudi prizori, ki pričajo, da v nekaterih srcih gine vera. Kako drugače pa je v Lurdih na Fransoskem tedaj, ko se prikazuje Jezus pod krušno podobo v slovesni procesiji.
Nikjer in nikdar nisem videl dosedaj tako trdne in žive vere v Jezusa Krista v presv. Zakramentu pričujočega, kakor v Lurdih piše neki duhovnik samovidec. Vse svoje žive dni se bom spominjal tega dogodka. Izprevod se obhaja za dobe romanja o lepem vremenu skoro vsak dan ob štirih popoldne in sicer prav tako, kakor pri nas o Telovem. Procesija izhaja od podmola, kjer se je 1. 1858. osemnajstkrat prikazala brezmadežna Bogorodica štirinajstletni ubožni, a pobožni deklici Bernadeti Soubirousovi. Ko mi je bilo dano vdeležiti se tega nepozabnega izpre-
voda, šlo je za njim 500 duhovnikov, vsak s prižgano svečo, poleg neštete množice moških. Navzoči je bilo tudi osem škofov iz raznih dežel, med njimi dva iz Azije eden iz Indije in drugi z Japonskega. Veličastna procesija se je pomikala od podmola mimo neštevilnega ljudstva na veliki trg pred rožnovenško cerkvijo. Tamkaj so že čakali bolniki veliki in majhni, možje in žene, v ogromnem polkrogu. Bliže cerkve so ležali na iiosilnicah ubožčki, ki se skoro niso mogli ganiti, nekateri vdarjeni od mrtvouda, nekateri pa drugače pohabljeni. Poleg njih so na trikolesnih vozičkih sedeli zopet drugi betežniki. Tisti, ki so mogli hoditi, posedli so po klopeh in stokih, pripravljenih zanje. Žalosten pogled na te trpine! Eden je bil slep, drugi od raka oskrunjen na obrazu, tretjemu je bilo razmrcvarjeno obličje, drugi zopet je bil smrtno bled in upalili oči, ki h- je bralo i/ njih, koliko da trpi nesrečnež. Poleg nj;h >o klečali sorodniki jokajoči. Zadaj pa »o pritiskale tisočere množice romarjev in na dolgih mostovih, vodečili h gorenji baziliki, se je trlo polno ljudstva, glava pri glavi. Pripomnim, da je bilo tiste dni romarjev v Lurdih krog pet-de^ettisoc.
Ko je dospel izprevod ob petju hvalnic na -lavo presv. Rešujem u Telesu do polkroga, stopi] je >redi med bolnike duhovnik, ki je vzkliknil z mogočnim glasom, kakor tisli slepec poleg Jeriha, ko je šel Kri-t mimo: .Jezus, sin Davidov, usmili se nas!" Tisoči in tisoči navzočih so ponavljali z zdravja željnimi siromaki: .Jezus sin Davidov, usmili se nas!" Tako je za-klical na ves glas trikrat in ljudstvo je prav tolikokrat ponavljalo njegove besede. Ta hip se mi je zdelo kakor, da bi zbrani ljudje in zlasti ubožci videli med seboj Zvcličarja v človeškem telesu, pr.sedsega pomagat jim, kak«»r je nekdaj hode po Palestini pomagal betcžnikom. Kako trdna, kako živa vera je odsevala z njihovih obrazov in se javljala v njihovih vnetih vzklikih. Oj, da bi bili tu naši ljudje, sem si mislil, in solza mi je /aloketala v očeh. Nato je vzkliknil duhovnik M o ječ na sredi: .Jezus, usmiljenje nam!" In po trgu se je razlegnilo na tisoče glasov: .Jezus, usmiljenje 11.1111!" In zopet: .Gospod* t Nt i. ki ga ljubiš, je bolan; Jezus, stori, da bi hodil, Jezus, stori, da bi slišal, da bi videl. Ce hočeš, moreš me ozdraviti!" Tako je klical duhovnik s čim moč-
nejšim glasom in ljudje so govorili za njim iste besede. Ko se je bil vtrudil in je ohripel, stopil je drug duhovnik na njegovo mesto in nadalje izgovarjal podobne reke sv. pisma, n. pr.: »Gospod, reci le z besedo in bom ozdravljen" in ljudstvo za njim. Ti klici so se vrstili s pesmijo: .Češ če 11 in pozdravljen bodi neprenehoma najsvetejši oltarni Zakrament!" Želel bi piše oni duhovnik, kije vse to na svoje oči videl in na svoja ušesa slišal želel bi, dragi prijatelji, da bi bili vi priče gorečnosti, pobožnosti in žive vere, ki je kipela iz tega prošnjega kriča.
V tem, ko bolniki in ž njimi vsi navzočni tako kličejo, hodi cerkveni dostojanstvenik nesoč pod nebesoin Najsvetejše od bolnika do bolnika; pred vsakim se vstavi in ga blagoslovi s presv. Rcšnjim Telesom. Nepopisen prizor! Ubožci, ki so mogli gibati z rokami, so jih imeli nekateri krčevito sklenjene, nekateri pa raztegnjene po običaju tamošujih vernikov, ki molijo z rokami razprostrtimi proii nebu. Vsi so zaupno vpirali svoje oči na Jezusa Krista, skritega pod krušno podobo in z največjo vnemo izgovarjali one besede. Prav lako so se vedli ljudje, ki so klečali poleg siromakov in zanje molili. Kakšna živa vera, kakšno zaupanje! O Jezus, vsliši jih. pomozi jim, po-mozi jim, če ni drugače, s čudežem! In Jezus Krist je vslišal mnoge na priprošnjo Bogorodice in jih ozdravil čudežno.
Še ko je hodil dostojanstvenik s presv. Rešnjim Telesom krog bolnikov, opazil sem močno gibanje med množico. Ljudje so se na tej strani gnetli do nekega bolnika. Groza me je obšla ob misli, da je morda nekdo ozdravljen. Ko pa je voditelj procesije poblagoslovil vse bolnike, vrnil se je pred rožnovenško cerkev, odkoder je dal tudi ostalim vernikom sv. blagoslov. Nastopnih hipov mi ni moč popisati. Ljudje so drli vsi likratu nekam, tleskali z rokami in kakor zblazneli klicali slavo presveti lurški Devi in na drugi strani zopet enak naval, podoben krik in gluseče ploskanje. Zakaj? Vedli so sedemletno deklico A delili o Pa z a to v o iz francozkega mesta Poitiersa. Bila je hroma od rojstva in je hodila ob dveh berglicah sedaj po procesiji z Najsvetejšim pa so jo vedli zdravo. Mati je nesla berglice za ozdravljeno hčerko. Tam zopet so se vsuli ljudje krog 451etnega Alberta Soula -rojenega v Buenos Afres. Tudi ta je hodil o ber,
glali, ker mu je levo nogo razjedala bramorka. Sedaj pa nese namestil njega bergle zmagoslavno neki člen društva hospitalistov. Tam se zbirajo zvedljivci krog Marije Angele Fouesue-love, ki je bila tri leta vsa sključena. Ko je prejela blagoslov z Najsvetejšim, v>iala je prema z nosilniee. Dne 2. kimalea 1903 je bilo hkrati pet bolnikov čudežno ozdravljenih in prav toliko drugi dan tako je izjavila zdravniška komisija, ki je natančno preiskavala ozdravljene, natančno zato, da je izključen slehrni dvom in prevara. Med preiskovalnimi zdravniki so mnogi tuji doktorji, večinoma maloverni, hoteči se na svoje oči prepričati, koliko je resnice na vsem. Imena ozdravljenih in za take po vestnem zaslišanju od zdravnikov priznanih razglaša potem lurski časnik: „La croix de Louirdes križ iz Lurdov", ki objavlja tudi njihovo rodišče, starost, posel in prejšnjo bolezen.
F. H.
Iz književnosti.
Sv. Pavel, apostol s v e t a in učitelj narodov.* (Daljo )
Sedaj konečuo se naši nazori in naši nasveti o k. š. Napotnikovcni sv. Pavlu.
Menda bode v vsej svetovni >vclopavelski slovesnosti le malo knjig, kakor se s to ponašati sme ne obilega slovenskega rodu literatura. Da bi pa sploh kateri Pavlov životopis nagroma-denega imel ob enem toliko tudi na druge vednosti nanašajočega se blaga, o tem dvomimo.
Vse v gimnaziji, vse v bogoslovju naučene tvarine: vse, česar si m pridobil kakor priden dijak in vedeželjan bralec v poznejih letih vse to ti gre v k. š. Napoinikoveni Pavlu kakor nekaka ponovitev teh tvarin memo duha. Pesniki, govorniki, umetniki, postavodajalci obeh starih kulturnih narodov se prikažejo tu v tem Pavlu pred teboj. Pred te stopijo ljube prikazni s šolskih klopi: Homer in Ovid, Horacij in Vergil; Deinosten ter Ciceron, Fidija in Praksitel. Modri Solon se ti oglasi in potem čitaš imena njega posnemovalcev do zadnjega naših socijologov, kojih vsak si upa vsaj do njegovih ramen posebno še v tem slučaju, če mu ne sega niti do
gležnja. Stareji in noveji kiparji in slikarji se ti pred dušo zvrste. Hodi si Ratael Sauzio, Michelangelo IJuonarotti, Albreht Diirer, Luka vati Levden. Hatis Holbcin, Peter Pavel Rubens, Cjiotto, Fi-lippo Lippi, brončar Peter Fischer, Peter Kornelij, Overbeck doli do ,lo>ipa viteza Fuhricha in Leopolda Kupelvviesra in glasbenika MendeNsohn-Bartholdv, Josipa llavdn ter drugih vsi ti se v živi sliki postavijo pred te. Ni ti pokazal profesor iz naravoslovja bujnejih podob v kaleido->kopu, kakor ti tu v Pavlu migljajo pred očmi.
Tu sopet te opozarja ko bi ti bilo ušlo iz spominja le eden pridevek, da je Tertu-lijan Kartažan; Stridovčan lev krščanske kritike: sv. Jeronim; tilozoi iz Kordube Seneka; Laktancij krščanski Ciceron; liiiločutni, Pavlu po duhu iu srcu sorodni Zlatoustuik pa „kralj cerkvene iz-govornosti."
Starega sveta narodi in njihova bivališča ti tu kar v novo zableste pred očmi; mesta in prilike, kjer se je odločevala >rcča ali noreča Marini in mlajim rodovom, v>e to ti hiti v živahnih slikah memo duše.
Cerkveno in svetno zgodovino ti Pavlova knjiga sopet (»sveži v tvojem spominju.
Česar te je bolj zanimivega učila cerkvena liturgika učenca srednjih šol in čoar ti ju bogosloven merodaj.iega vedel pripovedovati uk o sv. očetih vse to ti, redoma dvojico, trojico besedi začrtano nudi apo>tol Pavel.
Ne ene panoge cerkvenega živenja ni, niti ene vednosti človeškega duha ni, da bi >e jc ue dotaknil k. š. Napotnikov Pavel. Kakor neka enev klopadija reministciic v>eii človeških vednoMi >e nam zdi.
Tudi knjiga najuežnejše srčne olike ti tu pa tam ve postati sv. Pa.el. Le prebiraj, kar ti pise o sv. Pavlu in „ predragem zdravniku" sv. Luku na t>9. strani.
Niti cerkveni načelnik niti učitelj na bogo-slovišču ali na gimnaziji, niti /upi predstojnik, niti učitelj malim otrokom na >el>ki šoli ne odložita knjige, da bi ne bila veliko ter veliko za svoj poklic zajela iz nje.
Ce ti visoki pisatelj nastopa kakor bogo-slovec, mora mu, rad ali nerad, tudi dr. Martin Luter v svoji blodnji mu mora donašati temeljnih kamenov za veličastno božjo Mavbu. >v. cerkev. Ce se pa v>ede za >redtiješol>ko katedro, zna te voditi po staroklasičuih Atenah, po Kitnu. Ko-
rititu tako, kakor ti je to na gimnaziji le v takem slučaju sreča bila, če ti je odpiral paganske zakladnice tak veleum in ob enem spoštovatelj krščanstva, kakor je bil n. pr. ljubljanski profesor, tilolog Peter Petruzzi, ki nas je učiti znal prav za prav vsega vsega, celo bogoslovja: saj je v svojem vedeželju imel tudi ves bogoslovski pouk za seboj. Um govori iz srednješolskih tvarin nas učečega k. š. Napotnika in — in kar je redoma več srce iz njih govori, prav pravo človeško, mehko srce.
(Dalje prihodnjič i.
Zrnje.
Francoska iznajdljivost. Uprav smešno je že, kaj vse počenjajo na Francoskem sovražniki krščanstva.
Občinski odbor v Sainte Savine je ob izbruhu kitajskih homatij 1808 in 1899stavil predlog: .Ker so katoliški misijonarji s svojo napetostjo povzročili na Kitajskem boksarske upore, predlaga občinski svet, naj se mesto francoskih vojakov pošljejo tja sami gojenci semenišč in bogoslovnic. Ti naj uduše tam vse boksarske nerede." A to še ni bil zadosten dokaz sovraštva do sv. vere.
Pred kratkim je sklical župan te iste občine sejo. Sad posvetovanja je bila sledeča prošnja na ministerstvo: Občina ima v svojem imenu besedico »saint" t. j. »sveti", kar pa mora globoko žaliti zdrav človeški razum. Časi so minuli, ko je slepa vera stavljala mesta in vasi .svetim" pod varstvo. Poleg tega pa svetniki itak ne tre-bajo zavetišča na zemlji, saj itak stanujejo menda v .raju". Tudi je ljudstvo pretrgalo zadnje vezi, katere so je vezale na nekedanjo cerkveno vsemogočnost. Zato se čuti občinski zbor primora-nega, da prosi slav. ministerstvo, naj dovoli, da sme ispustiti iz imena občine žaljivo in sramotilno besedo .saint — sveti" in da spremeni svoje ime v »Savine-les-Troyes".
No — sedaj, — če ne bodo več .saint" — je pa rešena njihova krajevna slava in rešena slava Francoske.
o. M.
Ljubljanska škofijska kronika.
Kn.-šk. duhovnim svetnikom je bil imenovan v. č. g. Ivan J u v a n, župnik v Spodnji Idriji.
Podeljena je bila župnija Sveti Jakob ob Savi v. č. g. Ivanu Sakserju, župniku v Ho-tedršici.
Kanonično vmeščeni so bili v. č. in čč. gg.: Anton Kocijančič na župnijo Mirno dne 19. aprilja 1904; Frančišek Dol i nar na župnijo Crklje za Kranjem dne 25. aprilja 1904; Ivan Mer šol j na župnijo Sveto Katarino v Topolu dne 25. aprilja 1904; Frančišek Pavlin na župnijo Sveto Trojico nad Cerknico dne 10. aprilja 1904.
Č. gosp. Josip Kraker, kapelan v Črmoš. njicah, je bil nameščen kot župni upravitelj ondi.
Umrli so preč., veleč., in čč. gg.: Mon> Alojzij Stare, vpokojeni rovski župni vpra-vitelj, v Ljubljani dne 10. aprilja 1904; Frančišek Belšak, duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavlanskega, v Ljubljani dne 16. apr. 1904; Ivan K1 e m e n e c, začasno vpokojeni gor-jan>ki kapelan in beneficijat, v Borovnici dne 9. maja 1904; Alojzij Kreiner, župnik v Črmošnjicah, dne 9. maja 1904.
Priporočajo se v molitev častnim gospodom duhovnim sobratom.
(Po .Ljublj. Škof. Listu" 1904, št. IV.)
.Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto H kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono .tO vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej.
V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v tabakarni: Makso Brusovi, pred škofijo 12.