13, številka.
Maribor, dne 14. februarja 1916.
Letnik jmi
n
zopet y Italiji.
Naš uspeh pri Bovcu, — Tirana in Bazar-Šjak naša. — Prvi spopadi z Italijani pred Dračem. _ Kraj Uščičko še naš. — Buške priprave za novo ofenzivo. — Rumunija koleba. —
Dogodki na morju.
Najnovejše avstrijsko uradnr poročilo.
Uradno s© razglaša:
Dunaj, 13. februarja.
Italijansko bojišče.
Ttalijajnski ponočni napad na postojanko, katero so naše čete zavzele na ozemlju Rom b P n a, je bil odbit. Mestoma se je vršilo živahnejše sovražno artilerijsko delovanje. iTudi y, Gorico je pad-! lo, kakor skoro vsak dan, nekaj granat.
Rusko bojišče.
Nobenih dogodkov posebne važnosti.
Črnogorsko - ai bansko bojišče.
Nič novega,
Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Holer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 13. februarja.
Francosko bojišče.
V	Flandriji so udrli po živahnem artilerijskem boju močni poizvedovalni oddelki v sovražne postojanke.
Angleška artilerija-; je obstreljevala z dobrim stvarnim uspehom mesto Lili e. Gosta megla je o-virala boje med kanalom La B iaj s s e e in Arra-s o m, kakor tudi južpo od reke S o ms m e.
V	bojih pri mestu V i m y je bilo ujetih 9 sovražnih čajslfoikov in 682 mož, uplenjenih 35 strojnih pušk in več drugega vojnega gradiva.
V	Champagni so naskočile nemške čete sovražne postojanke pri 'S a i n it e Marie a P y v Širokosti 700 m, ujele 4 častnike in 202 moža. Izhodno od Maisona se neprestano nadaljujejo boji z ročnimi gradatami.
V	Lotaringijji in v V. ò g e z i h živahni artilerijski boji.
Rusko bojišče.
Položaj vobče nespremenjen. Izhodno dd Ba-r a n ó v- i č i so nemške čete zavzele z naskokom 2 ruski predutrdbi na zahodnem bregu reke S č a r e.
Zračni napad na italijansko
obal.
Uradno se razglaša:
Dne 12, febr. popoldne je uničil oddelek avstrijskih pomorskih zrakoplovov v Raveni dve skladišči n;a kolodvoru, težko poškodoval kolodvorsko poslopje, tovarni za izdelovanje žvepla in sladkorja in povzročil nekaj požarov. Obrambna baterijo, v pristanišču v Korsini je n aste zrakoplove hudo obstrel-jevaHat.
Zopet drug oddelek našega zračnega brodovja je metal in dobro zadel z težkimi bombami naprave-sesalke v Codigori in Cavanelli v Benečiji.
Bolgarski kralj v avstrijskem glavnem stanu.
V petek, dne 11. febr., je bolgarski kralj Ferdinand obiskal naš glavni stan. Sprejet je bil od vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika in general-št abnega načelnika Conrada pl. Hötzendorfa. V Ferdinandovem spremstvu sta bila med drugimi tudi ministrski predsednik Radoslavov in generalisimus Že-k|ov. Kralj Ferdinand se je dne 13. febr. odpeljal na Dunaj, kjer bo danes, dne 14. febr., sprejet od cesarja, Dunaj je ves v zastavah.
Francozi prodirajo ob Vardarju.
„Petit Parisien“ poroča dne 12, februarja iz Soluna:
Včeraj so francoske čete prekoračile Vardar in
so se utaborile na dednem bregu v okolici kraja Je-nidže in ob železnici, ki pielje od Vardar j a proti Bi-tolju.
„.Journal“ poroča, cla so prezračili Francozi Vardar pri kraju Topčin in prodirajo v dveh kolonah v različnih smereh naprej. Nova francoska c-brambna črta je dolga 12 km.
Angleško poročilo zatrjuje, da še kraja Jenidže in Verija nista zasedena in da se ob Vardarju gre samo za boje kavalerijiskih poizvedovalnih oddelkov.
Amerika proti oboroženju trgovskih ladij.
Vlada se veroame riških Združenih držav je izdala noto, v kateri nasprotuje oboroženju trgovskih ladij. Kakjor se dne 12. 'febr. poroča iz Viašingtona, so diplomatični zastopniki četverosporazumnih držav pri državnem tajniku Lansingu ustmeno ugovarjali zoper amerikansko spomenico. Cetverosporazum ne mara ugoditi amerikanskemu nasvetu. S tem, da je Amerika proti oboroženju trgovskih ladij, imata Avstrija in Nemčija izborno orožje v boju zoper Angleže in Franieoze na morju.
Radi vojnih zapletijajev je nastal v amerikanskemu ministrstvu spor. Odstopila sta vojni minister Garrison in njegov pomočnik Brekinridge.
Ustanovitev posredoval- j ' pr°j° ™oči’ vse pomožne Vire in vso svojo vs-
ülß© va mfv>	I	Čeprav je francoskemu časopisju strogo pnepo-
**	*•	t vedano kaj pisati o namenu potovanja Briandpfvjega
,r ^	.	,	.	■ j	,	? v Rim, je vendar iz pisave italijanskih listov posne-
\ Bernu na Švicarskem se je vršilo dne 10. m- ^ da je namen potovanja Brianda v Rim, pregovo-ttruarja t. 1. zborovanje raznih narodnih in stanov-	j	riti italijansko	vlado, da se udeleži'	vojnih podvzetij
skih svetov, kakor tudi zastopnikov raznih švicars-	j	pred Solunom	in v obilnejši meri kakor dosedaj tudi
kih organizacij, na katerem sta poročala odposlanca	j	v Albaniji. O	tem piše turinski list	.„Stampa“ : „|Us-
posredovalne konference v 'Stockholmu, Loobner in	!	MS’	^rianda v Rim se bo	v vojaÈkem ozi-
„	,	.	.	.	.......	. ro takoj pokazal, ko se bo vrnil Briand nazaj v Pa-
Evans. Namen zborovanja je bil, izvoliti iz vseh naj- . vvl italijanska vlada bo odposlala vojaške oddelke, važnejših nepristranskih držav po pet odposlancev in J čeprav v manjšem številu, pred 'Solun in pa na otok pet namestnikov za konferenco, ki se bo vršila prav : Krf.“
v kratkem in ki bo imela stalne seje. Konferenca bo ] ___________________________	_________________
stopila v zvezo s strokovnjaki raznih dežel, tudi z j
vojskujočimi se državami, in bo presojala, kako re- j
šiti vprašanje, da se sklene mir v kratkem času. U- |
speh njenih posvetovanj bo javila državnim zborom j
in časopisju s prošnjo, da se izjajvijo glede stavlje- j V Albaniji prodiramo. Pred Dračem smo trčili
nih predlogov in javijo, ako bi se hotelo pričeti s po- | prvikrat z Italijani skupaj. Espad-paša je še baje v
gajanji za mir, če bi bila kaka sovražna skupina ve- | Draču, a svojo prtljago je poslal na otok Krf,
lesil pripravljena pričeti pogajanja za mir na podlar i
gi kakih tozadevnih predlogov. Na zborovanju so se |
nadalje enoglasno izrekli, da se naj Švica udeleži j
konference za mirovno posredovanje! v Stockholmu. \	.	.
........	,.	.. .	.	„ -, nNaše čete, ki so zasedle Krujo in so prekora-
Nato je bil izvoljen odbor, ki ima nalogo, da podpira ...	. Tx ..	.	,	.	....	,	.
« . . t	...	.	,	. ?’	.« öde reko Ismij, se v dveh glavnih kolonah pomikajo
V Švici tozadevna prizadevanja ter izbere m odpoš- »	...	.	.
^	Stock pr0 1 ■Dra^u' Oddelek, ki prodira blizu morske obali
Albanija.
Tiranti n Bazar-Šiak naga.
lje odposlance na posredovalnico za. mir v holmu.
v Rimu.
Francoski ministrski predsednik Briand je v spremstvu svojih dveh tovarišev-ministrov došel dne 11, febr. v Rim.
Stopivši na italijanska tla, je . odposlal brzojavko italijanskemu kralju Viktor Emanuelu, v kateri govori o pobratimih zaveznic ter izraža željo, najti v Rimu črt-smernio za skupno poisjtopanje zaveznic.
{ proti jugu, je dne 9. febr, zasedel višine med kraje-I ma Preža in Ba-zar-Sjak, Te višine so samo 15 km. od. Drača oddaljene. Naši so ta dan vrgli del sovražnih čet v smeri proti Drački, drug del pa proti ju-goizhodu. Ali se bodo sovražne čete pri Bazar-Sjaku postavile našim resno v bran, Še ni gotovo.
Druga naša kolona je dne 9. februarja zasedla važno albansko mesto Tirana. Z Zalsedenjem Tirane je onim sovražnim četam, ki se nahajajo v gorovju izhodno od Tirane, zaprta pot do Drača. — Tirana leži izhodno od Drača. Iz mesta vodi boljša pot v Debar in Skoplje. Tirana je Esad-paševa „prestolnica.“
i
Avstrijci dobijo prei Drač živila po morju.
Pariški list „Temps“ piše: Presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, da dobiva avstrijski oddelek, M ob morski obali prodira proti Draču, živila po morju. Ali italijansko vojno brodovje niti $ pomočjo francoskih in angleških vojnih ladij ne more obvladati več Adrije ?
Pred Solunom.
Italijanskim listom se poroča iz Soluna, da še sedaj pred Solunom ni pričakovati od nobene strani pričetka ofenzive. Poročevalec lista „Corriere ideila Sera“, kateri je najbrž poučen od francosko-angleš-kega poveljstva, ceni moč avstrijsko-bolgiarskik čet, ki stojijo od Bitolja do bolgarske T racije, na 300.,000 mož in izjavlja, da je glavno delo teh čet, popravljanje vardarske železnice, že izvršeno. Mostovi in predor pri Demir-Kapu je zopet' popravljen. Proga Ve-lesovo—Strumioa deluje talco popblnoma redno, da je bilo celo mogoče, pet težkih topov spraviti na Hudu-vo ob grški meji. V okraju Ksanti so naši priprjavili tamošnje polje za zrakoplovno taborišče. Poročevalec obžaluje, da se je našim pustilo toliko dragega časa za utrjevanje in izpopolnitev bojne črte in se je ta>-ko ves trud, s katerim se je utrjeval Solun, izgubil v prazen nič, Ako se bo iz Soluna pričelo z ofenzivnim sunkom, bo isti naletel na najsilnejše zapreke.
V Rimu je pričakovala Brianda in njegovo s- j premstvo velika množica ljudstva 'in mu prirejala o- j vaeije po vseh ulicah, koder se je vozil, notri do ho- j
tela „Grand“, kjer je izstopil. V spremstvu francos- =	QTIATlSlll sy Tifiliìli	TÌS*Piì
kega poslanika v Rimu, Barrere, so se popoldne po- j ITIVI opUpdU. £t AbdUJtMll pivU
(Dračem.
dali v Kvirinal, obiskat italijansko kraljico Jeleno, nakar jih je sprejel držafvmi upravitelj voivoda Ge-noveški; nato so posatili mater italijanskega kralja, in končno Salandro in Sonino. Med tem časom so se pa vršila posvetovanja francoskih generalov Pelleja in Dumesnila z italijianšikim viojnim ministrom Zup-pellijem in munieijskim tajnikom.
Zvečer je bila. skupna večerja v palači italijanskega ministrstva, katere so se udeležili še tudi po- | slaniki Rusije, Anglije, Japonske, Belgije in Srbije, j nekaj italijanskih ministrov, uradnikov in častnikov, J Italijanski zunanji minister S on ni no je imel nar j pitnico na Brianda in njegove spremljevalce, v kate- j ri je izražal svojo radost', ker mu je čast pozdraviti f načelnika francoske vlade. Povdarjal je, da pomenja Briandova navzočnost v Rimu novo jamstvo za trdno zavest v končno zmago zaveznic v boju za svobodo in pravico, v boju, katerega bodo zaveznice nar daljevale z vso silo svojega neomajenega .edinstvia, Briand je na Sonninovo napitnico pozdravil v imenu francoske vlade in francoskega naroda kraljevo italijansko vlado in italijanski narod ter nagla-šal, da sta oba naroda, francoski- in italijanski, v e-naki meri prepričana, da bo končna zmaga na njihovi strani ter da bosta združili obe zaveznici vse
Zahodno od Tirane so dne 11. febr. italjjians-ke čete skušale zavzeti višinske postojanke, ki so jih naše čete nedavno poprej zavjzele. Tukaj je bil prvi večji spopad z Italijani. 'Sovražnik je bil odbit.
Sovražno brodovje v boju zr
Dr
Atenski list „Patris“ poroča dne 11. febr., da so avstrijske in bolgarske čete že, napafdle srbske in črnogorske ter italijanske oddelke, ki branijo Drač. Italijansko in franeosko-augleško vojno brodovje, ki križari pred Dračem, podpira branilce. V pristanišču stojijo pripravljene oborožene italijanske prevozne ladje, katere bi v slučaju, da se Drač prepusti Avstrijcem, med borbo zadnjih čet, vzele italijanske, srbske in črnogorske čete na krov in jih s strelivom vred odpeljale iz Drača.
Italijansko bojišče.
Francoski ministrski predsednik Briapd je obiskal tudi laško fronto, da si pogledal Cadornovo o-pazovalnico za vreme. Italijanski listi že govorijo o novi ofenzivi na soški fronti.
Naš uspeh pri Bovcu
V soboto, dne 12. febr, zjutraj, so naše čete pri i Bovcu iztrgale Italijanom važno postojanka na gori Rombon iz rok. Pri tem so uplenile tri strojne puške in ujele 73 alpincev,
Cadorna v defenzivi.
Švicarski list „Baseler Nachrichten“ poroča: Iz novejših Cadornovih uradnih poročil je razvidno, da se bo mendai odslej Italija zadovoljila z defenzivo-O kaki rešitvi „neodrešenih“ bratov in krajev sedaj, sploh ni več nobenega govora. Tako razpoloženje v-lada sedai med italijanskim ljudstvom.
Italijanska pomoč Franciji?
Znani francoski socialist Berve je izjavil, da hoče francoski ministrski predsednik Briancl doseči, da bi Italija sodelovala na francoski fronti v slučaju, ko bi se pričela nemška ofenzivni proti Franciji.
LISTEK.
Rod Senusov.
V brezmejnih bojih te svetoVne vojske igra tudi tolikokrat imenovani rod Senusov, ki biva ob zapadni egiptovski meji, zelo važno vlogo. Zelo številne čete morajo pošiljati Angleži proti rodu Senusov, ni grozijo z upadom od zahodne strani v dolino reke Nil, O tem čudnem rodu, ki igra tako važno vlogo od severno-izhodne afriške morske obali globoko notri v notranjost Afrike, je znano, da ima tesne zveze z ostalim mohamedanskim svetom, zlaisti s kraji in mesti, ki so mohamedancem sveti. Ko je razvil carigrajski sultan kot kalif ali najvišji cerkveni poglavar vseh mohamedancev prerokovo (Mohameda) zastavo in je razglasil po celem mohamedanskem svetu „sveto vpjsko“, se je smatralo za gotovo, da se bodo začeli bojevati zoper Angleže kot gospodarje Egipta tudi Senusi, kljub temu, da obstojajo med Senusi in med carigrajsko turško vlado razna nasprotstva. Prodirali so od zaliva Solum notri do železniške proge, ki vodi iz Aleksandrijo v Marint in ki je zasebna last bivšega egiptovskega khediveja, katerega so Angleži nepostavno odstavili.
Med Senusi in Angleži se vrše boji in praske že od mesca decembra 1915. Sentisi so stopili, ob o-bali Sredozemskega morja v zvezo z nemškimi pod-
morskimi čolni. V prejšnjih Časih je prednik sedaj vladajočega turškega sultana, odstavljeni sultan Abdul Hamid, razumel zelo spretno priti v stik z duho j vnim vrhovnim poglavarjem Senusov, poslal je še celo svojega pribočnika z bogatimi darovi h duhovnemu poglavarju ali velikemu šejku Senusov. in sedaj se bore Senusi ramo ob rami z Osmani’ proti Ang- \ ležem.
To veliko versko družbo ali sekto Senusov je ustanovil pred 60 leti Mohamed ben Ali el Senus, ki je bil rojen leta 1791 v Algeriji ob marokanski meji kot neposredni potomec preroka 'Mohameda.
Ko so udrli Francozi v njegovo domovino, je z-bežal v Meko, kjer je deloval dollgo časa kot učitelj in pridigar, dokler se ni okrog leta 1850 nastanil v zelenici Cerabub. S pomočjo svojih številnih učencev je ustanovil versko družbo Senusov, ki je postala s č; trna v verskem in političnem oziru najvažnejša in najmogočnejša verska bratovščina celega mohamedanskega sveta.
Namen ustanovitve te verske bratovščine je bil očistiti mohamedansko vero od vseh poznejših pridatkov in izrodkov, da postane zopet tako priprosta in čista, kakor je bila tedaj, ko jo je Mohamed ustanovil ter da se' razširi po celem mohamedanskem svetu. .
Organizacija te verske bratovščine je dobro u-rejena. Vsi bratje te verske družbe se morajo brezpogojno in strogo držati glavnega redovnega pravila te verske družbe, molčečnosti; biti morajo nadalje
i brezpogojno pokorni svojemu naj višjemu duhovnemu j poglavarju in ga morajp .smatrati za sveto osebo. Nadalje' se morajo medsebojno podpirati v strogi pobožnosti.
Člani te verske družbe nimajo posebne noše, a na raznih gotovih znamenjih se |ih lahko spozna. I Cia om te verske družbe je strogo prepovedano kar diti 'u piti kavo. Nag,večjo pozornost obrača fa. red u-sta ivitvi majihnih mošej in šol v divjih ali napol divji!; krajih, skrbi za priprosti pouk v branju in pisan. er pospešuje pred vsem poljedelstvo.
Na paganske rodove v notranjosti Afrike je tako delovanje te verske družbe napravilo velik utis. Vrhovni poglavar Senusov je odposlal oznanjevalce svoje vere po vsej Afriki notri do zaledja afrikanske zahodne obali in notri do niemških naselbin. Veliki šejk ali vrhovni duhovni poglavd/r Senusov izve v neverjetno kratkem času vse važnejše reči. in dogodke in daja tozadevna povelja v najbolj oddaljene pokrajine. Njegova povelja se morajo izvršiti z vso naglico in vestnostjo. Zlasti iz velikih egiptovskih mest dobiva redno dan za dnevom poročila o vseh dogodkih v Egiptu.
Sedanji vrhovni duhovni poglavar Senusov pa stanuje v zelenici ali oazi Kufra, predniki njegovi so bikali v oazi Siva, pozneje v Dšerabubu in končno v Goni severno od Vadaja. Sedanji vrhovni duhovni poglavar SenusoV se zove Sidi Ahmed el Mahdi in gf smatrajo njegovi verski privrženci za prvega in neposrednega Mohamedovega potomca.
Najdalje se mora že sedaj pripravljati tla za ustanovitev carinske skupnosti meki Italijo in Francijo.
Radikalni pariški listi so dobili iz Rima poročilo, da Giolittijevi pristaši protestirajo proti Brian-dovemu načrtu, da bi se Italija pridobila za vojno napoved zoper Nemčijo. 'Minister Martini je baje najodločneje nasprotnik tega načrta.
Italijanska smodiiišiiica zletela v zrak.
V kraju Cengio v zahodni Italiji je dne 9. februarja po noči zletela velika., popolnoma nova smod-nišnioa v zrak, Vsled silnega razpoka so skoraj vse delavnice, ki so stale poldrag milijon lir, popolnoma unititene. 'Življenje je izgubil en častnik in neznano število delavcev. Število žrtev bi bilo še večje, ako bi se bila nesreča zgodila po dnevu.
Rnsko bojišče.
Vsak dan poročila o (Spopadih prednjih straž, in o obstreljevanju artilerije, toda do glavnega sunka še ni prišlo. Morda hočejo Rusi istočasno začeti ofenzivo kakor Italijani.
Kraj Ušeičto oh Dnjestru še
naš.
Rusko uradno ooroeilo z dne 0i. febr„ trdi, da so ruske čete severozahodno od Zaleščykija zasedle kraj Uščičko in' da so zavzele tudi zahodni breg reke Dnjester. Iz avstrijskega časnikarskega vojnega stana pa se poroča, da so našle čete sicer morale rar di sovražne premoči obmostno postojanko UšČičko mimogrede zapustiti, a so jo dne 11. febr. zopet zasedle. Na zahodnem Dnjestrotvem tfregu pa Še sploh ni nobenega Rusa.
Borba za postojanke pri Taro oplu
Boji na izhodnqgaliski fronti postajajo srditejši. Dne 11. febr. je ruska težka artilerija z vso silo -obstreljevala naše prednje postojanke severozahodno od Tarnopola. Ogenj je bil tako silen, da so morali naši svoje prejdnje okope izprazniti. Rusi so zasedli te okope, a so morali v naslednji noči vsled našega odločnega napada iste zbpet' zapustiti.
Rusi poskušajo
Odkar so bili p,ri sCernòvicah v novoletni ofenzivi pod ogromnimi izgubami odbiti, se vrše na celi fronti le manjši boji. Rusi z manjšimi poizvedovalnimi napadi tipajo ob našo fronto, kje bi ista bila najbolj šibka in ugodna za ruski napad. Zadnje dni so napadali Rusi ob Strypi, Tarnopolu, Dobronoucu, a sedaj naskakuiejo postojanke armade nadvojvode Jožef Ferdinanda med Pinskim in volinijskim trdnjavskim trikotom.
Gibanje ruskih čet v Besa*ahn
'	' v ;	■	'	'	'	. .	■	.	..	'	■'	v."	p' M	.
Kakor se poroča dne 11. febr. iz Bukarešte, se vršijo v Besarabiji velike, izvanredne ruske priprave, Dne 10. iebr. se je v mestu Ismail sestala vojna komisija, katera se je posvetovala o vprašanju utrdb ob rumunski meji. Posvetovanj se je udeležil tudi poveljnik južnoruske armade v Besarabiji. Kmalu po teh posvetovanjih se je pričelo veliko premikanje ruskih čet. Železniška zveza z Rumunijo preko mesta Ungheni je pretrgana. Dne 11. febr, ni došla iz Ru-munije nikaka pošta, Rumunski Vlaki vozijo samo do meje, kjer ruski uradniki natančno preiščejo vsakega potnika. V Btesarabiji je sploh ves civilni promet u-stavljen.
Ruski n pi
Italijanski list „Idea Nationale“ poroča iz Drača:	Visok ruski vojaški dostojanstvenik je izjavil,
da bo Rusija imela spomladi pripravljenih osem milijonov vojukov. Dotični mož je rekei: Mi sicer imamo v Rusiji tovarne, a vendar nismo v stanu, da bi se sami oborožili in opremili s potrebnim vojnim materijalom. Radi tega upa Rusija, da bo dobila še od svojih zaveznikov, pred vslem od Anglije, potrebnega orožja in streliva. Japan je silino mnogo storil in še pomaga, da bi naše potrebe zadovoljil. Vsi zavezniki, tudi Italija, morajo biti trdo sklenjeni, da bode
Rusiji v pripravnem trenotku mogoče vreči na stotine polkov kozakov na bojišče in pokazati Nemčiji, da bo vsaka ponudba o miru tako dolgo brezuspešna, dokler le še -en sam nemški vojak stoji na — ruski zemlji.
Rumunija koleba.
Rumunija še vedno ni nehala kolebati. Gotovi ljudje seveda pri tem prav dobro žive in si nabirajo zaklade . . , Osem desetin rumunske armade se nahaja pod orožjem. Večina čet je nameščenih ob ru-mu n s ko-bo 1 g an skl ter rumu n skojogrski meji, dočim posadke ob besarabski meji niso bile ojačene. Tudi del težke artilerije čaka na ogrski in bolgarski meji, — To dejstvo vsekako vznemirljivo upliva na osrednji državi.
Torpedai čolni potopili angleško križarko.
Kakor se iz Berolina uradno poroča, je v noči od 10. na 11. febr, v Severnem morju pri peščieni plitvini (otoku) Doggerbafnk, kakih 120 morskih milj izhodno od angleške obali trčil oddelek nemških torpednih čolnov na večje število angleških križark, ki so se začele takoj umikati. Nemški torpedni čolni so umikajoče se angleške ladje zasledovali. Potopili so novo križarko „Arabis“ m so s torpednim nabojem zadeli še tudi eno drago križarko. Torpedni čolni so rešili poveljnika potopljene križarke, 2 častnika in 21 mož. Ostalo moštvo se je potopilo. Križarka je i-mela na krovu 400 mož; torej se je potopilo 376 mož. Torpedni, čolni niso bili nič poškodovani. Novejša poročila pravijo, da se je tudi druga ladja potopila.
D ve veliki francoski vojni ladji se potopili.
Nemški podmorski čoln je, kakor se dne 12. februarja poroča iz Berolina, ob sirski obali južno od mesta Beirat (severno od Sv. dežele v Sredozemskem morju) potopil francosko vojno ladjo „Ruffren.“ Ladja se je tekom dveh minut potopila. Na potopljeni ladji je bilo 853 mož posadke in 44 topov,
Iz Lugana pa se dne 12. febr. poroča, da je v Sredozemskem morju francoska oklopna križarka „iDupleuix“' zadela, na mino in se potopila s posadko vred. Na ladji je bilo 309 mož in 22 brzostrelnih topov.
Politične vesti.
Izjava grofa Pejačeviča o miru. Groi Pejače-vič, bivši hrvatski minister, kateri je bil od začetka sveOovne vojno interniran na Frtapcoskiem, se je t8 d)ni vrnil preko Svice v Avstrijo. Med dragim je izjavil sledeče: „Kar se tiče razpoloženju francoskega naroda, so Francozi že zelo naklonjeni mira, ali Anglija dela z vsemi sredstvi, da uplijvla na javno mišljenje v korist nadaljevanja vojske. Ravno raditega je konec vojske takorekoč nedogleden.“
Saborski klub hrvaških, čistih uravašev. Dne
9.	t. m. sta imteli čista stranka pravda, in kmečka stranka posvetovanje o različnih političnih vprašanjih. Posvetovanja se je udeležil tudi poslanec Stjepan Zagorac, ki je pred kratkim Izstopil iz saborskega kluba Starčevičeve stranke prava,.
Razpuščeno društvo. Oblasti so razpustile tiskovno in izdajateljskjo društvo „Pokrok“ (Napredek) v Pragi, ki je izdajalo dnevnik ,,„Cas“ in knjižnico „Knihovnička Času.“
Stürmer se je prelevil. Novi ruski ministrski nredsed ik Stürmer ne mara več nemškega imena; imenoval se bo odslej Panin.
Ameriška vojna mornarica. Reuter javlja: Na, predlog državnega tajnika za mornarico je poslanska zbornica dovolila 506\000 dolarjev, da se poprav-Lalnica za vojne ladje na Mare Islandu pri San Frančišku : reuredi za gradbo vojnih ladij, ladjedelnica v Novem-Yorku pa tako izpopolni, da bo še enkrat toliko izdelovala, kakor doslej. Vlada ima namen, pripraviti še pet ladjedelnic za gradbo vojnih ladij.
Monopol na sladkor v Švici. Zaradi težav z uvozom sladkorja je švicarski zvezni svet sklenil, u-veljaviti monopol za sladkor in uvesti najvišje cene, in sicer takoj.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. Apostolski kralj je imenoval ravnatelja somboteljske škofove pisarne in nadzornika katoliških šol dr. J-anoša Boda za kanonika, — č. ,g. Anton Peršuh, kaplan v Dolu pri Hrajstnfku, je imenovan za vojnega kurata Iv rezervi. — Č. g. kaplan Anton Bratkovič je iz Zibike prestavljen na Ponikvo.
Praška nadškofijska stolica. „Narodni Politika" poroča, da bo postal praški nadškof dosedanji brnski škof grof Huyn, njegov naslednik v Brnu pa grof Emanuel Waldstein, prost v Nikolsburgu.
Inženerski izpit je napravil na češki' tehniki v Pragi g. Franc Zelenko, naš rojak iz Slov, goric. — Čestitamo !
Iz učiteljske službe. Začasna učiteljica na pet-razredni mešani šoli v Majšpergu Emilija Jug je 1-menovana za stalno učiteljico istotam, — Strokovnima učiteljema Ferdinandu Bueher in Ivanu Schmid v Mariboru je deželni šolski ,svet. podelil pravico u-stanoviti pripravljalni tečaj za Ijudskošoljske učence, ki nameravajo vstopiti v kako srednjo šolo. — V stalni pokoj so stopili: Stalni učitelj v Šmarju pri Jelšah Ivan Debelak in stalna učiteljica v Slivnici pri Celju Štefanija Lecker.
Ranjen mohamedauec o katoliških usmiljenih
sestrah. Znani bosenski apostolski jezuit p. Punii-gam je nedavno na Dunaju obiskal1 ranjence, med njimi nekega bosenskega mohamedanskega vojaka. Na patrovo vprašanje, kako se mu godi, je pa začel Turek navdušeno hvaliti usmiljene sestre: „Ako sestre na bodo našle milosti pri Bogu, ne vem, kdo bo zveličan! Z enako ljubeznijo strežejo vsem bolnikom brez razlike vere in narodnosti. Po noči Me in nikdar nobena ne zaspi. Imel sem mrzlico in večkrat je mi Rilo treba po noči premeniti obkl|adke, Sestra je vsikdar točno prišla; laiška strežnica je pa vselej zaspala, kadar je sedela tu. Drugi vojaki so imeii nekoč slanino. Sestra je vedela, da jaz kot mohame-tlanec ne smem jesti slanine, pa mi je prinesla surovega masla in sira. Sestre vedno molijo. Vsako jutro pride duhovnik in oni gredo z njim molit v kapelico, Kadar vidim kako ,seistro, se mi zdi, da vidim svojo mater.“
Junaški slovenski letalec. Ogrski Slovenec, Stefan Hozjan iz Dolenje Lendave je postal zavoljo svojega junaštva štabni narednik (toržormešter). Ta mladenič je star šele komaj 22 let. Ima že srebrno, bronasto in zlato svetinjo ter zahvalno pismo od generala Pflanzer-Baltina. Sedaj je znova odlikovan s pohvalnim pismom, kjer je „neustrašen letalec.“
Izmed ogrskih Slovencev. Na Petancih je umrl Mat j aè Pajžlar, cerkveni oče tišiuski. — V Štrigovi in okolici so stekli psi vgrizli veje ljudi. Pse so ustrelili, vgrizene ljudi pa poslali v Pasteurjev zavod v Budimpešti. — Na bojišču je padel Peter GruŠkov-,njak iz Beitinec.
* Slovenski ranjenci v Klosterneuburgu. V
Klosterneuliurgu na Nižje-Avstrijskem se nahajajo sledeči slovenski vojaki, ki pošiljajo prisrčne pozdrave: Desetnik Zdravko Pogačnik od 17. pp., desetnik Franc Ivanc od 87. pp., desetnik Anton Vidic od 17. op., pionir Jožef Škof, Pavel Ukman od. 87. pp., Fr. Brulc, lovec.
V	Gradcu umrla slovenska vojaka. Pokopali so dne 8. febr, v Gradcu na jetiki umrlega pešca 4. de-želnofbrambnega loyskega polka Franca Petek. Istotam je umrl Mihael Kovačič, bivši orožniški straž-mojster v Št. Juriju, star 43 let.
Župani in občinski svetovalci, ki so bili pri nakup,dnem prebiranju potrjeni, morajo dne 21. febr. 1916 odriniti v vojaško službovanje, če niso bili med tem oproščeni. Vpoklic se posameznim osebam ne bo dostavil, ker je za vse merodajen spljošni vpoklic — „L-3.“
Ali bodo župani dne Sl. febr. vpoklicani? Dohajajo nem vprašanja, ali bodo župani in občinski svetovale: ki so bili pri zadnjih naborih spoznani za sposobne, vpoklicani dnp 21. febr. ali ne. Obrnili smo se \ tej zadevi na merodajno mesto, kjer se nam je zatrdi ;, da se je politična oblast pri vojaški oblasti poh nikx za župane in potrebne svetovalce, posebno za tisto občine, kjer ni nobene nadomestne moči na Tau ago. Za sedaj še zadeva ni rešena, a u-Pa,ti je, da bodo, če ne vsi, pa vsaj najpotrebnejši o-proščeni. Mariborsko okrajno glavarstvo se na primer trudi, da bi poseglo, Sda bi se vpoklic županov in svetovalcev, za katere se je prosilo, za toliko časa odložil, dokler vojaška oblast ne bo prošenj rešila. Občinski uradi bodo dobili od okrajnih glavarstev pravočasno vsa potrebna navodila, da bodo župani, ki ne bodo oproščeni, lahko vse potrebno pripravili za izročitev občinskih poslov osebi, ki bo določena za vodstvo občinskega urada.
V	Hoče! Spodnještajerski črnovojniki, ki niiso dodeljeni deželni brambi in so oz vari. dre 21. t. m. k okrajnemu dopolnilnemu poveljstvu v Mariboru, so ne predstavijo dne 21. t. m. v Mariboru, marveč se morajo predstaviti v Hočah.
Vsi : ravniki za vojno službo. „Streffleurs Militärblatt“ poroča, da je vojno ministrstvo izdalo od-
lok. v katerem naVaja, da dolga doba vojske zahteva tudi v zdravstvenem oziru največjjjh naporov* Za to se morajo vse razpoložljive sile pozvati v vojno službo. To velja v prvi vrsti' za. zdravnike. Potrebno je tedaj, da se vporabi za vojno službo vse sposobne z-dravnike na fronti, v zaledju pa le tiste zdravnike, ki so nesposobni za službo na bojišču.
Kolkovanje prošenj za oprostitev od vojaške ali Čr novoj n iške službe. C. kr. finančno ministrstvo je odredilo, da morajo biti prošnje za oprostitev od vojaške ali črnovojniške službe kolkovane za 1 K na vsako polo, priloge pa po 30 vin. Nekolkovane prošnje se ne rešujejo ali pa kratkim potom vračajo dotičnim strankiaim.
Vojaške oprostilniee se ne pobero. „^Deutsches Volksblatt“ piše: Poročilo, objavljeno v nekaterih listih,'da nameravajo pobrati' oprostilne vojačke listine, ni reisuično, kakor se nas obvešča z merodajne strank
Nove določbe glede ' državnih vzdrževalnih
podpor. Vlada je sedaj izdala nova in obširna določila takozvanim vzdrževalnim komisijam pri podelje- | vanju vzdrževalnih podpor. Po novih določilih imajo j pravico do podpore tudi očim in mačeha, pastorki, \ nezakonski otroci, katere je imela mati že tedaj, ko je stopila v zakon, posinovi]enei in pohčterjenke, po-sinovniki, starši nezakonske matere vpoklicanega, o-troci, ki so bili rojeni po ojdhodu očeta V vojno službo ter končno v vojni poročene žene. Vzdrževalnim komisijam je naročeno, da se morajo pri določevanju podpore ozirati na mezdne razmere ali na zaslužek v vojake poklicanega.. Tudi se pojdpore ne smejo zmanjšati ali celo odkloniti osebam, ki pri obdelovanju polja ali za časa setve in žetve mimogrede nekaj zaslužijo, ker so taki zaslužki prehodni in niso stalni. Isto velja o ženi v vojake poklicanega, če ima kak manjši postranski zaslužek, ki pia ne sme presegati vzdržeValnine, če pa imajo tudi otroci pravico do podpore, sme v takem slučaju znašati postranski za- . služek žene poldrugjofcrafno, če so vsaj trije otroci, stari manj kakor osem let, pa sme znašati postranski zaslužek žene dvakrat toliko, kolikor znaša vzdrževalna poclporOj. Nadalje se določa, da morajo dobivati žena in otroci podporo v polni višini; torej vzdr-ževalnino in najemnino. Končno so dobile vzdrževalne komisije nalog, da morajo pritožbe str :nk in svoje sktlepe še enkrat hitro pregledati, preis ti in same popraviti, če bi se jim bila vrinila kaka tozaciev-
čeno platno. Naslov mora biti natančen. V zavoj ne devili nič pismenega in tudi nobenega časopisa.
Poštni zavoji vojakom na bojišče. Opozarja
se, da teža posameznega zasebnega poštnega zavoja, namenjenega vojaku na bojišče, ne sme znašati več kakor 5 kg. Tozadevni poštni zavoji morajo biti s-kirbno opremljeni, z vrvico dobro prešiti. Ne pošiljajte v zavojih vojaku na bojišče jestvjla, kakor sveže meso, klobase, sir, vžigalico itd.
P «draženje vžigalic. Dunajski listi poročajo, da bodo tovarnarji skoraj zopet pojilražili vžigalice, tako da bo stalla, ena škatljica 4 vinarje.
Dopisi.
Maribor. Dobili smo sledeče vprašanje. Ali bodo tudi za občino Studence veljale krušne izkaznice, ki so 'določene za mesto ? O tej važni zadevi smo se informirali in dobili sledeče pojasnilo: Krušne izkaznice, namenjene za večje krajie in sicer mesta Maribor, Celje, Ptuj; za kraje in občine Breg, Gaberje pri Celju, za kraje Dol, Hrastnik, Trbovlje, Loke, za trg Ljutomer, za mesto Ormož, za kraje Krčevina in Vičava pri Ptuju, za kraje Novavas, Rogoznica, G, in Sp. Breg, Budina, za kraje Rogatec, RogašLa-Slatina, za trg Cmurek. za mesti Radgono in Brežice, za Muto, Šoštanj in Slovenj gr ajctoo, bodo veljale izključno le za te kraje. Na krušni karti za omenjena mesta in kraje je 36 odrezkov, ki ge glase s'amo na dobavo kruha, in 20 odrezkov s pravico do nakupa moke in kruha), tako da bo prebivalstvo teh krajev dobilo (ena oseba) za dva tedna samo 1 kg moke, za ostale izkaznice pa si bo moralo kupiti kruha pri peku. Cesarsko namestništvo je nameravalo tudi za Studence, Pobrežje, Slov. Bistrico in nekatere drugo večje kraje upeljati mestne krušne karte. A sedanji vodja mariborskega okrajnega glavarstva, okrajni komisar dr. Krammer — kateremu gre vsa hvala — se jo energično potegnil za te občine in je cesarski namiestniji dokazal, da za kmečko in delavsko prebivalstvo, ki si samo doma: peče kruh, ne Laže kupovali razmeroma dražji kruh pri peku. Potemtakem bodo torej za vse občine mariborskega ofcrajnejga glavarstva — izvzeto je samo mesto Maribor — veljale krušne izkaznice, s katerimi se bo lahko dobilo kruh a l i moko.
Maribor. Kakor izvemo iz gotovega vira, je mestna preskrbovalna komisija! vložila na cesarsko namestnijo prošnjo, naj se tudi za mesto 'Maribor izdajo take krušne izkaznice, s katerimi bo dovoljeno kupovati za celo izkaznico samo moko. V mestu namreč blizu 1500 družin doma peče svoj kruh in si s tem prihrani do 30%, Ako cesarska namestnija prošnji ne bo ugodila, bo od dne 19. febr. naprej prepovedano peči doma kruh, ampak ga bo moral vsak kupovati pri peku.
j Maribor. Zadnje dni prejšnjega tedna so začeli odkrivati bakreno streho na zvonikih bazilike Matere Milosti, Baker se bo porabil za vojaške svrhe. Vojaški delavci že pripravljajo novo pločevinasto /streho. — Ko se bodo morali oddati zvonovi, bo najbrž le Še veliki zvon te cerkve ostal v zvoniku. Oddati pa se bodo morali skoro gotovo vsi, ali vsaj večina ostalih petero zvonov.
Brestrnica pri Mariboru* Dne 9. febr je podiral 701etni Martin Schafenberger, doma iz Slivnice, viničar pri posestnici Mariji Roj v Brestrnici, staro kostanjevo drevo, Nenadoma je padlo drevo na 701et-nega starčka in ga ubilo.
Fala nad Mariborom. Železniški strojevodja Albert Meh, doma iz Skal, se je dne 8. febr. nagnil nekoliko na stran, da bi videl, do kako daleč sine še vdziti. V tem trenutku je butnil z glavo ob drevo, 3d ge je nahajalo tik ob železniškem tiru, s tako močjo, da je bil pri priči mrtev. Mrtvo truplo so spravili v Selnico ob Dravi. Oblast preiskuje zadevo.
Celje. V tukajšnji izolirnici je zbolelo mesca januarja vsega skupaj pet oseb na/ kozah; ena je Tirarla. V nedeljo, dne 6. febr., so istdtam zbolele na kozah tri osebe.
Celje. Zaplemba bakra bo zadela, tudi streho tukajšnjega Narodnega doma, ki je vsa bakrena, in predstavlja vrednost mnogo tisoč kron.
Naroiemie samo pondeljkove
„Straže**« Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže“ se naj rabijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložili pred kratkim in ki so tfelieVVie Saffi©
za ©©ndeUkovo „Stražo**, Kdor nima
te položnice, naj pošlje denar po poštr nakaznici na naslov.depravništvo Pondeljk e Straže“ v Mar ib po u. Ob strani naj napiše, , i je n©tf ali star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20 ; za pol leta K 1*60 l za četrt leta OO vin
JMsk tiskarne it, Cirila v MasSbc
stvi v Ptuju in Celju niste zavzeli za kmečke in delavske interese prebivalstva. Svetujem prizadetim občinam sledeče: Napravite dobroutemeljene prošnje na cesarsko namestnijo in zahtevajte, da se tudi za vas določijo izkaznice, s katerimi se bo lahko kupovalo mnko ali kruh. kakor nač kateremu boljše kaže.
na pbmota.
Krompirjev kruh. Z 20. febr. stopi v veljavo vladna odredba, po kateri morajo peki h krušnemu testu primešati najmanj’ 20% zdrobljenega krompirja.
Kako se kava v /enem dnevu podraži. Po Mariboru se je v sredo, dne 9. febr., raznesla vest, da je v velikih skladiščih nenadoma zmanjkalo kave, da se iste ne bo več uvažalo k nam 'in da še bo cena za kavo izredno poskočila. In glej! Drugo jutro, dne
10.	febr., je kava že stala v nekjajterih trgovinah 1 K več kot prejšnji dan. Trgovci so se izgovarjali na „poročila“ iz Gradca in Dunaja, da so velika skladišča kave skoroda prazna itd. ;V poisameznih trgovinah si dobil naenkrat samo 1 kg kpve, večje množine ti trgovec ni hotel 'dati. Ta zadeva, ki izgleda jako čudno, zelo diši po navijanju pen, kajti trgovci i-majo vendar v zalogi kavo, ki so jo po prejšnji niz-ld ceni nakupili. Tako postopanje spravlja nekatere trgovce v čudno luč. Kava je dandanes ljudska hrana i_n je ne kaže kar tajko čez noč neopravičeno o-dražiti. Tukaj se naj zganejo enkrat naše sodnije, ki proti kmetom postopajo z n.a j večjo strogostjo, če je tudi samo za en vinar prodal kako reč dražje, kakor misli glede kmetijske produkcije neizkušen sodnik, da je prav.
Krušne izkaznice za ptujsko in celjsko okolico. Naš prijatelj nam piše:	V „(Slov. Gospodarju“ old
zadnjega četrtka, smo čitali, da so poleg mest tudi občine Krčevina, Vičava, Novavas, Ragjoznica, Gornji in Spodnji Breg, Budina, Rogatec jn Rogaška Slatina iz ptujskega, nadalje Breg, Gaberje, Dol, Hrastnik, Trbovlje in Loke iz celjskega okrajnega glavarstva pritegnjene k tistim krajem, kjer bodo veljale le mestne krušne izkaznice. Poznam razmere v teh občinah, ki imajo skoro izključno kmečko in delavsko prebivalstvo, katero si doma peče svoj kruh. Kako pride prebivalstvo v teh občinah do tega, da si bode nkynesto domačega, moralo kupovati dražji kruh pri pekih! V mariborskem okraju ni in, pr. ne ena občina, niti trgi in tudi ne povečini industrijelni kraj Studenti pritegnjen h krajem, v katerih veljajo mestne krušne karte. Ali naj n. pr. posestnik iz Vičave ali Gaberja hodi po kruh k peku, ko si ga je do sedaj pekel doma? Čudimo se, dà se okrajni glavar-
Jupiter in Venera. Dne 13. t. m. je bilo jako zanimivo zvezdnato nebo. Ker je bilo nekoliko oblačno, so se videle le glavne zvezde. Na jugu je jadral proti zapadu Orion s svojim sijajnim spremstvom. Nad njim je blišča! Aldebaran, pod njim na levo Sirij in Prokyon. Zvesta pobratima Kastor in Poluks sta spremljala Saturna. Olšabno samozavestno sam je prodiral Mart od izhoda če'z noč proti zahodu, tako da je zjutraj dne 14. t* m, Še gledal n;a zahodu naše vojake ob Soči in sicer do 147. ure zjutraj, ko so se umaknile že vse [druge zvezde g pozorišča, A naibolj zanimiva prikazen (dne 13. t. m. pa je bila na zahodu, Nad krasno večerno zarjo sta se prikazali veličastni zvezdi Jupiter in Venera, id sta do sedaj bili bolj narazen, druga tik poleg druge. Ob pol 6. uri zvečer* Iše je bila Venera ', màio nižje na desni strani. Venera, Večerna zvezda, ki je približno tako velika, kakor naša mfatka zemlja, je videti večja in svetlejša z belo barvo Jupiter se ždi manjši in ima oranžnorumono barvo Ob 148. uri zvečer,, malo pred svojim zahodom, je bila [Venera že v enaki višini z Jupitrom. Danes, dne 14. t. m., bo pa Venera že na ! Jtipitrovi levi strani in od tega dneva naprej bota šla Jupiter in Venera v tem razmerju narazen. Danes in prve prihodnje dni še bota jaso blizu.
Sprememba voznega reda. S 15. feb. se bo vozni' red na progah južne železnice precej spremenil. Natančneje v „(Slov. Gospodarju.“
Siloviti Rusi. Prekmurske „Novine“ poročajo: Na Sepetneku so štirje Rusi silili v hišo, kjer so počivale Štiri poštene delavke, katerih možje so na bojišču. Delavke Rusov niso pustile v hišo. Rusi so na to s sekirami vsa; okna potrli in vlomili tudi hišna vratà. Bog pa le ni dopustil greha. Vpitje žensk je vetrič k sreči tako raznesel, da so prihiteli dobro ljudje, Id so te ženske rešili sramote. Ruse so orožniki iz Kaniže odgnali v ujetniško taborišče, kjer bodo o-stro kaznovani.
Nova bolezen. V družbi zdravnikov na Dunaju je poročal zdravnik dr. Šramek o novi bolezni, ki se pojavlja v bolnicah, Ta bolezen je nalezljiva.. Pojavi se kot ekoem, a ni navadna kožna bolezen. Sodi se, da nastane vsled uporabe vlažnega perila.
Pisarniški pomočnik se sprejme na c. kr. okr. sodniji v St. Lenartu v Slov. gor:
Poštni zavoji za vojne ujetnike. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike opozarja, da morajo svojci v ujetništvu se nahajajočih avstrijskih vojakov pošiljati poštne zavoje po pošti naravnost na naslov doti-čnega vojnega ujetnika, ne pa na naslov poizvedo- j valnega. urada za vojne ujetnike. Tozadevni poštni 5 zavoji morajo biti zaviti v platno, najboljše v povoš- «
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni »rednik: Vekoslav Stapan.