15. oktober 2008
številka 69
12
13
14
Bolnišnica z novim CT-aparatom in retraktorjem
Nova koncesionarja v zdravstvu
Republiški nagrajenec
13
22
24
Tekmovanje oračev v Rakičanu
Večernica na grajskem odru
Festival AKULTUR
25
30
31 34
»Püngrad« prepeva Soboški in Bakovski tek Državni prvaki v športu Nagradna križanka
DAN BREZ IZPUŠNIH PLINOV V CENTRU MESTA
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Murska Sobota vse bliže drugi fakulteti!
V teh jesenskih dneh, ko nas narava obdarja z jesenskimi dobrotami s polj, sadovnjakov in vinogradov ter ko razvaja naše oči s paleto barv, v katero se je ovila narava okrog nas, se lahko vsi skupaj veselimo tudi pomembnega dogodka. Pomembnega ne samo za Mestno občino Murska Sobota, ampak za celotno Pomurje. V mislih imam sklep Senata za akreditacijo pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, s katerim je potrdil akreditacijo (dovoljenje za ustanovitev) nove Fakultete za turizem, ki bo imela sedež v Brežicah ter dislocirano enoto v Murski Soboti.
Za osvežitev spomina naj navedem nekaj pomembnejših mejnikov v postopku potrjevanja nove fakultete.
•	Marca 2006 so rektor Univerze v Mariboru, minister za visoko šolstvo, minister za gospodarstvo, predstavnik Valvasorjevega centra in župan Občine Brežice podpisali pismo o skupni nameri za ustanovitev Fakultete za turizem.
•	Nekaj dni kasneje rektor mariborske univerze imenuje delovno tehnično in strokovno skupino za pripravo elaborata za ustanovitev Fakultete za turizem.
•	Konec leta 2006 se priključi projektu ustanovitve tudi Mestna občina Murska Sobota, ki sodeluje kot enakovreden partner pri celotnem procesu priprave in izdelave elaborata, ki je potreben za akreditacijo (študijski programi, nabor profesorskega kadra, infrastruktura, finance ipd.).
•	Sklic sedmih usklajevalnih sestankov strokovne in tehnične komisije, ki je pripravljala elaborat za akreditacijo.
•	Vloga Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo konec leta 2007.
•	Aprila 2008 fakulteta dobi pozitivno mnenje Komisije za sistem visokega šolstva.
•	V septembru 2008 Senat Republike Slovenije za akreditacijo visokošolskih programov, ki deluje v sklopu Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, potrdi akreditacijo za novo fakulteto.
Sedaj je potrebno le še soglasje Vlade Republike Slovenije, saj je Fakulteta za turizem mišljena kot javna institucija v sklopu Univerze v Mariboru.
Dosedanje stroške (pribl. 450.000 EUR) sta si delili Občina Brežice in Mestna občina Murska Sobota. Občina Brežice bo poravnala 60 odstotkov stroškov, Mestna občina Murska Sobota pa 40 odstotkov. 56.000 EUR pa je bilo pridobljenih tudi na državnem razpisu. Da bo nova javna fakulteta tudi dejansko ustanovljena, mora Univerza v Mariboru spremeniti še svoje akte (statut, saj dobiva novo fakulteto), opraviti registracijske postopke ter izvoliti organe nove fakultete. Po izjavi rektorja Univerze v Mariboru je realno pričakovati prvi vpis v redni študijski program v letu 2010.
Ker ima Mestna občina Murska Sobota v svojem razvojnem programu kot pomemben cilj zapisano »ustanovitev visokošolskega izobraževalnega središča (VIS)«, ki je kot pomemben regijski projekt vključen tudi v Resolucijo nacionalnih projektov za razvoj regijskih središč, lahko zaključim, da smo korak bliže svojemu cilju. Le-ta pa nas v prihodnosti vodi do samostojne pomurske univerze.
Vaš župan
Anton Štihec,
župan Mestne občine Murska Sobota
Vljudno vabljeni
na proslavo ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota, ki bo v grajski dvorani v četrtek, 16. oktobra 2008, ob 19. uri.
3
MESTNI SVET
Septembrsko zasedanje mestnega sveta tudi v znamenju pobalinstva
Brigita BAVČAR
Vsebinske točke 16. zasedanja so bile rebalans proračuna za tekoče leto, sprememba zazi-dalnega načrta Lendavska se-ver in prostorski načrt za sta-novanjsko območje Černelavci vzhod, varovana stanovanja za starostnike in zvišane najemni-ne grobov.
Štirinajst točk dnevnega reda je bilo na septembrskem za-sedanju v veliki sejni dvorani, prisotnih mestnih svetnikov pa dvaindvajset. Po potrdi-tvi zapisnika prejšnje seje so obravnavali in s sprememba-mi, ki so razvidne v uradnih objavah priloženi tabeli ter obrazložitvi, sprejeli odlok o rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota. Čeprav so bila sredstva za ob-činsko glasilo okleščena in so jih preusmerili za dejavnost političnih strank se to ne od-raža na straneh Soboških no-vin, ki jih prebirate.
Opazna pa je bila v razpravi nestrpnost nekaterih mestnih svetnikov, ki se ne znajo brz-dati v javnih nastopih. Četudi iz klopi, se namreč neprimer-ne opazke slišijo, kot so se v primeru obravnave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stano-vanjsko območje Černelavci - vzhod, kjer je osebni interes skušal premagati splošnega. Razprava je bila burna, ka-kšna pa je bila javna obravna-va bivšega kompleksa Mesne
industrije, ki ga je predstavila Angelca Dokl Mir in povzela javno razpravo pred spreje-tjem zazidalnega načrta za ob-močje Lendavska- sever, lahko preberete v zapisniku le-te, v uradnih objavah pa stališča do podanih pripomb. Podrobneje pa tudi razloge za gradnjo doma varovanih sta-novanj, ki so bili predstavljeni mestnim svetnikom in so vpli-vali na sprejetje šestih sklepov, med katerimi se zadnji nanaša na županov podpis pogodbe o sodelovanju Mestne občine Murska Sobota pri gradnji in obratovanju objekta enote doma starejših.
Mestni svetniki so po obra-zložitvi direktorja Komunale Mirka Šabjana soglašali z dvi-gom cen najemnih za grobove na murskosoboškem pokopa-lišču. Te so s 1. oktobrom višje za 6,6 odstotka in je tako na-mesto 15 evrov zdaj za enojni grob treba odšteti 16,8 evra, za dvojni pa 28,40 evra, za žarni in otroški grob pa 10,80 evra.
Imenovanja
Med kadrovanji na mestnem svetu so tokrat svetniki v svet javnega zavoda Srednja kme-tijska šola Rakičan imenovali Rakičanca, podžupana Jožeta Casarja.
Soglašali so, da bo predstav-nica lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda Srednja po-klicna in tehniška šola Murska Sobota mag. Nataša Horvat. Predlagali pa tudi, da se v Pokrajinski in študijski knji-žnici čim prej prične postopek za imenovanje novega direk-torja tega javnega zavoda.
Ker se Suzani Szabo Pahič iz-teka mandat, ustanovitelj pro-ti njej ne bo sprožil postopka za predčasno razrešitev, ki ga je zaradi neutemeljenega neizvrševanja in neupošteva-nja sklepov sveta te kulturne institucije predlagal svet jav-nega zavoda PISK. Ta je na-mreč mestno in druge občine soustanoviteljice zaprosil za soglasje k razrešitvi sedanje direktorice.
Razlogi za izgradnjo
doma starejših v Murski Soboti
Rofina Bernjak
Mestna občina Murska Sobota se je prijavila na razpis na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za izgradnjo domov za starejše že leta 2004 in bila uvrščena med tiste obči-ne. ki glede na pokritost najbolj potre-bujejo dodatne posteljne kapacitete.
Kljub prizadevanjem, da bi dom starejših v Murski Soboti zgradili s pomočjo državnih sredstev, to doslej ni bilo mogoče. Zdaj po-tekajo dogovori, da bi izgradnjo financiral Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije ter poskrbel tudi za oskrbovana stanovanja poleg doma starej-ših v središču mesta. Potrebe po domskih kapacitetah so ve-like. V Upravni enoti Murska Sobota je trenutno zagotovlje-nih 382 mest v Domu starejših
Rakičan, v Beltincih in Svetem Juriju v Občini Rogašovci, kar predstavlja 79,74 % ciljne sku-pine - starejših, starih nad 65 let. Da bi dosegli 5 % mest v domovih za starejše, tako kot to določa Nacionalni program so-cialnega varstva do leta 2010, bi v Upravni enoti Murska Sobota skupno potrebovali 479 mest, torej bi bilo treba poskrbeti še za dodatnih 97 mest.
V Domu starejših Rakičan je zdaj nameščenih 61 starostnikov iz mestne občine, potrebovali pa bi
prostor še za 88 iskalcev mest. Mestna občina Murska Sobota si je že več let prizadevala za izgra-dnjo Doma za starejše v samem mestu Murska Sobota. Potrebe po domskem varstvu so izraža-li starejši občani mesta Murska Sobota, ki si želijo starost preži-veti v domačem okolju - mestu, kjer jim bo dana večja možnost vključenosti v domače okolje in večja povezanost koriščenja sto-ritev institucij in organizacij ter društev, ki delujejo v mestu.
4

MESTNI SVET
Veliko pov-praševanje po domskem varstvu in oskrbi
Glede na demografske poka-zatelje, pokritost, izkazane in dejanske potrebe po domskem varstvu občanov mestne občine starih nad 65 let je več kot oči-tno, da potrebe po zagotovitvi prostih mest v domu za starejše v mestni občini obstajajo in so nujne za zagotovitev ene izmed oblik varnosti starejših občanov v naši občini. Da je izgradnja doma starejših v Murski Soboti res upravičena, pa nakazujejo še naslednje navedbe:
Uradna kapaciteta Doma starej-ših je 269 postelj, kar pa je upra-va doma zaradi velikih pritiskov razširila predvsem na račun bival-nega standarda, tako da je trenu-tno v Domu 295 stanovalcev. V akcijskem načrtu uresničevanja Nacionalnega programa socialne-ga varstva do leta 2010 za Dom starejših Rakičan je bilo že izpo-stavljeno, da bo postopoma treba preiti nazaj na uradno kapacite-to, če želimo, da se stanovalcem doma zagotovijo pogoji bivanja v skladu s standardi. Uresničitev tega cilja je pogojevana s tem, da se na področju, ki ga pokri-vamo, pridobijo nove kapacite-te. Razbremenitev rakičanskega doma starejših bi omogočila tudi bolj načrtno obnavljanje dela ob-stoječih prostorov — predvsem za bivanje stanovalcev z demenco, kar je trenutno v domovih najve-čji problem. Trendi razvoja skrbi za stanovalce s to obliko bolezni zahtevajo poleg novega pristopa pri delu predvsem drugačne pro-storske oziroma bivalne pogoje (več-prostorov, neposredni izhod na del izven zavoda idr.). Povečanje števila kapacitet v Upravni enoti Murska Sobota; ta predel veliko zaostaja za tre-
nutno veljavnimi potrebami (5 % kapacitet za starejše od 65 let), rabili bi dodatnih 97 postelj. Utemeljenost izgradnje enote v Murski Soboti je razvidna tudi iz velikega števila nerešenih vlog iz občin Upravne enote Murska Sobota. Število vlog trenutno znaša 105, od tega sta 102 vlo-gi iz Upravne enote Murska Sobota. Poleg tega ugotavljamo, da se število vlog iz dneva v dan povečuje. Tako čakajo na sprejem nekateri tudi čez leto dni (mo-ški za negovalni oddelek), drugi pa 7 do 8 mesecev. Manjša ča-kalna doma je le za bivanje na stanovanjskem oddelku, kar je posledica tega, da ostajajo starejši ob ustreznih oblikah pomoči na terenu, čim dalj časa doma, kar je po vseh trendih skrbi za starejše zelo pozitivno. Kljub temu da je Dom starejših Rakičan razdeljen na stanovanjski in negovalni od-delek, vedno več bolnikov ostaja na stanovanjskem oddelku, tako da jim je treba prilagajati prosto-re in delo.
Poleg nerešenih vlog je treba opozoriti tudi na tiste občane, ki so se zaradi rešitve svoje dane situacije odločili za sprejem v druge domove v regiji ali celo izven nje. To rešitev so sprejeli velikokrat kot izhod v sili, še vedno pa želijo v domači kraj in imajo vlogo za premestitev. Tisto, kar starejše moti v drugih krajih, sta predvsem oddaljenost za svojce in narečje kot pogovor-ni jezik, ki Prekmurce še posebej loči od ostalih Slovencev, saj se zaradi oteženega komuniciranja težje znajdejo.
Širitev doma na sedanji loka-ciji ni možna zaradi same veli-kosti zavoda in novih trendov pri gradnji domov za starejše, ki predvidevajo manjše in bolj prijazne ustanove za stanovalce. Prav to upravičuje gradnjo enote v Murski Soboti. Enota v Murski Soboti, ki bo združevala kom-pleks oskrbovanih stanovanj in domskih kapacitet. Poleg tega je v tej enoti predvidena uredi-tev dnevnega centra za starejše,
ki ga sedaj na našem območju nimamo. Lokacija dnevnega centra v Murski Soboti je dosti bolj dostopna uporabnikom, kot pa bi bila v matičnem domu v Rakičanu.
Na vseh področjih se zelo po-udarja možnost izbire bodočih uporabnikov, kar pa pri nas še vedno ni možno in ob sedanjih trendih razvoja domov za starejše še dolgo ne bo. V enoti v Murski Soboti bi tako lahko nudili več možnosti in izbire bodočim upo-rabnikom (ker gre za novogra-dnjo, več enoposteljnih sob, višji standard in podobno) in seveda tudi v finančnem smislu (višji standard — višje cene).
Prav tako ne gre zanemariti še enega dejstva za izgradnjo nove enote - to je možnosti zaposlitve za določeno število delavcev (pri-bližno 20), kar pri stopnji brez-poselnosti v regiji ni zanemarljiv argument.
Lokacija in
kapacitete
varovanih
stanovanj
za starejše
Sobočane
Predvidena lokacija gradnje je parcela pri križišču ob Ulici Staneta Rozmana in Gregorčičevi ulici. Na njej bo zgrajen objekt za oskrbovana stanovanja in objekt za dom starejših. Parcela je na obrobju mestnega jedra in je po strokovnih ocenah prava loka-cija za oskrbovana stanovanja ter dom starejših, saj je nekoliko odmaknjena od mestnega vrveža, po drugi strani pa lahko dostopna za vse pomembnejše institucije, ki bi se jih posluževali stanovalci oskrbovanih stanovanj in doma za starejše.
Dom za starejše ne bo izločen iz
naselja, ampak vključen v stano-vanjsko okolico. Stiki s sorodniki in prijatelji so za starejšega člo-veka življenjskega pomena. Poleg tega jim bo dana tudi možnost in dostopnost do najosnovnej-šega, kar potrebujejo (trgovina, zdravstveni dom, lekarna, pošta, banka). Pokazatelj, da je lokacija dobra, je tudi to, da bodo v bliži-ni doma zgrajena varovana stano-vanja, prav tako pa bo v samem objektu doma organizirano tudi dnevno varstvo za starejše.
Za objekt doma starejših je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in izdelan projekt za izvedbo. Velikost objekta doma za starejše bo znašala 2093,3 m3 in vključuje pritličje, prvo nadstropje, drugo in tretje nadstropje. V pritličju bi bili zgrajeni prostori za skupne potrebe in prostori za izvajanja dnevnega varstva za starejše, ki bi ga prav tako organizirali v tem objektu. V prvem, drugem in tretjem nadstropju pa bi zgradili eno- in dvoposteljne sobe s ko-palnico in sanitarijami. Objekt bo moral biti zgrajen tako, da bo do vsakega prostora možen prihod z invalidskim vozičkom in z možnostmi premeščanja in nameščanja premičnih postelj. Kapacitete objekta naj bi zado-stile potrebe po zagotovitvi dom-skega varstva za 66 stanovalcev, ki bodo bivali v 24-ih enopostelj-nih sobah, 18-ih dvoposteljnih sobah in 3 apartmajih — soba s priročno kuhinjo.
Mestna občina Murska Sobota s predlaganimi oprostitvami pla-čil iz naslova dodeljene stavbne pravice, komunalnega prispevka in projektne dokumentacije po-maga k cenejši izgradnji doma starejših v Murski Soboti, kar bo znižalo cene storitev institu-cionalnega varstva za uporabni-ke. Razen tega pa bo za občane Mestne občine Murska Sobota zagotovljena tudi prednostna pravica pri zagotavljanju insti-tucionalnega varstva.
5
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Na 16. seji mestnega sveta 25. septembra 2008
mag. Nataša HORVAT Postavila je vprašanje, ali je že pripravljen termin za začetek gradnje zaščite pred poplavami, oz. za tako imenovano odvodnjavanje meteorskih vod na področjih v krajevnih skupnostih Kupšinci, Veščica in Cernelavci. Sredstva za to so v rebalan-su proračuna za leto 2008 predvidena.
Nada CVETKO TÖRÖK, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Glede zalednih vodje bilo v obrazložitvi rebalansa mogoče prebrati, da so bile ocene sredstev za sanacijo višje, kot je bilo v proračunu predvidenih sredstev. Z rebalansom je zato bila povišana postavka za odškodnine za zemljišča in za samo izvedbo. Urejanju zalednih vod bo sledilo izplačilo odškodnin po podpisu pogodbe, predvidoma še v letošnjem letu.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe:
Za urejanje zalednih voda naselij Kupšinci, Veščica in Černelavci je iz-delana projektna dokumentacija in izbra izvajalec del. Trenutno poteka sklepanje sporazumov o odškodnini z zemljišči z lastniki zemljišč, za kar je bilo z rebalansom proračuna treba zagotoviti nekaj več sredstev, kot je bilo predvideno s proračunom za leto 2008. Mestna uprava predvideva, da bodo vsi sporazumi podpisani najkasneje do 15. 10. 2008, nakar se bo takoj pristopilo k izvedbi.
Liberalna demokracija se je našla v kontekstu, kot ga je navajal mag. Celec, ker je bila zadnja oz. prva — odvisno od gledišča. Faks je bil s strani vodje lokalne pisarne posredovan v odprtem roku za žrebanje, verjetno pa se je izgubil na pristojnem mestu oz. tam, kjer bi moral biti.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
V zvezi z nenavadno situacijo glede izkoriščanja odloka o plakatiranju je župan povedal, da bo odlok treba proučiti in predlagati spremembe, da ne bo prišlo do neljubih situacij. Seveda je bolje, če se vsi prijavijo pravočasno in se izžreba vrstni red plakatiranja, da kasneje ni možno izkoriščanje. Preveriti je treba zakonodajo in občinski odlok temu ustre-zno prilagoditi.
mag. Marjan GUJT
Zanima me, kaj se dogaja s podvozom na Lendavski ulici, ali se je kaj premaknilo glede vzhodne obvoznice, v kateri fazi so zdaj tozadevni postopki.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA:
Pri podvozu na Lendavski ulici je treba začeti tretjo oz. zadnjo fazo izgradnje. V vmesnem času je Ministrstvo za promet spremenilo svoj osnovni načrt. Najprej je bilo predvideno, da se celotna investicija fi-nancira kot državna investicija, občina pa sofinancira le del. Vmes so se odločili, da bodo zadevo finančno pokrili tudi s sredstvi evropskega
sklada, za kar so morali spreminjati dokumentacijo (investicijski načrt ipd.), saj je izpadla obvoznica v Škofji Loki, ki so jo želeli financirati iz evropskih sredstev. Taka je obrazložitev ministra - mag. Radovana Žerjava. Ministrstvo je sedaj zadevo pripeljalo tako daleč, da bo v krat-kem objavljen zadnji razpis. Kot rečeno: predhodno je bilo treba korigi-rati ta investicijski program, pridobiti soglasje vladne Službe za lokalno samoupravno in regionalni razvoj, ki bdi nad evropskimi sredstvi, potem sprejeti sklep vlade o zagotavljanju dodatnih sredstev, ker je bilo v tem investicijskem programu ugotovljeno, da del sredstev manjka. Treba je pridobiti še soglasje Ministrstva za finance. Po zagotovilih ministra bi naj zdaj bile zadeve tako daleč, da bo objavljen tretji razpis - za izbiro izvajalca del. Po prvotnih zagotovilih ministra mag. Radovana Žerjava bi naj podvoz bil končan sredi leta 2009, lahko pa pride do dvo- ali trimesečnega zamika.
Za vzhodno obvoznico je izdelan občinski podrobni prostorski načrt, kije trenutno v fazi pridobitve smernic ustreznih soglasodajalcev. V kratkem se iztečejo roki, do kdaj morajo biti posredovane. Naslednji mesec bo sle-dila javna razgrnitev tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Marko MARTINUZZI
Med naseljem Ljudske pravice in Tišinsko uli-co, ob transformatorju, je ob posegih Gratela za namestitev optičnega voda deloma prekopana povezovalna pot, ki pa ni popravljena v prvotno stanje, kot je bilo obljubljeno. Na prekopanem delu te poti zdaj raste trava, ki jo kosijo tam živeči prebivalci. To ni prav, saj gre za javno površino.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Občinske službe si bodo ogledale neurejeno pot med Naseljem Ljudske pravice in Tišinsko ulico. Ce gre za območje, kjer je dela izvajal Gratel, je podjetje dolžno vzpostaviti prvotno stanje. Do sedaj so vedno popra-vili napake, ko so bili nanje opozorjeni. V kolikor pa gre za del javne površine, ima občina svojega izvajalca za urejanje javnih površin, to je podjetje Komunala. Potka bo sanirana, ko si bodo ustrezne službe zadevo ogledale na terenu.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe:
V zvezi s prekopi asfaltnih in drugih javnih površin zaradi položi-tve SKKje mestna uprava na investitorja, tj. družbo Gratel, d. o. o., naslovila zahtevo, da vse prekope sanira še pred bližajočo se zimo. Po zagotovilu investitorja SKK bodo vsi prekopi v mestu Murska Sobota in naselju Rakičan sanirani v mesecu oktobru 2008 na podlagi predho-dnega ogleda, katerega termin je med mestno upravo in družbo Gratel že dogovorjen.
Darko RUDAŠ
Pred sejo so svetniki dobili pojasnilo oz. poročilo o pomoči za odpravo posledic po julijskem ne-urju; prikazan je postopek, kako se je pristopilo k reševanju te zadeve. Razume, da je težko pra-vično razdeliti denar, še posebej takrat, ko je na razpolago veliko manj, kot kaže potreba. Na to je glasno opozarjal in bil kritiziran, češ da zavaja
6
MESTNI SVET
javnost. A zgodilo se je točno to, na kar je opozarjal. Poleg tega, da je občina dobila premalo sredstev s strani še aktualne vlade, je tudi k reševanju te zadeve pristopila na napačen način. Pod 5. točko po-jasnila o aktivnostih v zvezi z neurjem je navedeno: »Zupan podpiše pogodbo z MOP, v kateri so kriteriji in merila za dodelitev sredstev.« Sam je še danes poklical na Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer Upravo za zaščito in reševanje. Ministrstvo za okolje in prostor je dalo samo navodila, ki so bila predvsem usmerjena v to, da občine pri delitvi upoštevajo določbe Zakona o lokalni samoupravi ter Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Kriterije razdeljevanja pomoči pa določajo občine, in občina je določila kriterij, da povrne škodo samo tistim, ki imajo nad 3.000 € škode, čeprav je Ministrstvo za okolje in prostor vse občine pozvalo, da se upošteva socialni kriterij. In v tem primeru je prav občina izključila socialno ogrožene. Navedel je primer: Romu, čigar cela hiša je verjetno vredna 5.000 €, je odneslo streho, vredno 2.500 €; v tem primeru ne dobi nič. Z ozirom na to, da se bo pričela druga faza poravnavanja škode, pričakuje, da bo ta del bolj socialno naravnan.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Darko Rudaš je sam omenil govorice, da zavaja občanke in občane. Sam sem javno povedal, da to spet počne, ko trdi da ministrstvo ni dalo nobenih navodil in da je občina sama določila kriterije. Lahko se oglasi pri direktorju občinske uprave, ki i?na dokument, sklep vlade, ki določa mejo 3.000 €. Ta sklep je občina morala spoštovati. Ker je mestna občina bila ažurna, hitra pri dodelitvi pomoči za odpravo posledic po neurju, je izplačala 104.000 €, kolikor je bilo občini dodeljenih. Občina je od pristojnega ministrstva dobila ta kriterij, sedaj pa na ministrstvu ponujajo v podpis aneks k pogodbi, s katerim anulirajo kriterij, da je meja za dodelitev pomoči škoda nad 3.000 €. Zaprosil sem, da se na-vajajo pravilni podatki, saj romski mestni svetnik ve, kako se komisija, ki jo je imenoval in je sestavljena iz predstavnikov občinske uprave, Rdečega križa, Karitasa in Centra za socialno delo, trudi. Tudi obči-na si je prizadevala, da pridobi čim več sredstev za pomoč pri sanaciji škode. Trdno stojim za to komisijo in direktorjem občinske uprave, ki komisijo vodi. Dela se korektno in ne bom podpisal aneksa, ki ga je po-slalo ministrstvo, saj je mestna občina bila korektna in je hitro dodelila pomoč za odpravo posledic. Zaradi občin, ki še niso dodelile pomoči za odpravo posledic po prvem neurju in so nasprotovale meji za dodelitev pomoči oškodovancem z nad 3.000 € škode, saj so lahko dodelile pomoč samo nekaterim oškodovancem, je prišel dopis ustreznih organov, da naj občina spremeni kriterij in podpiše dokument, da se ukinja kriterij škode nad 3.000 €, ki so ga sami postavili. Po potrebi bo občina vsem občinskim svetnikom dostavila potrebne dokumente. Občina res odloča o delitvi sredstev za odpravo posledic po neurju, vendar je morala podpisati pogodbo z ministrom. Kriterijev ni določila občina, pač pa ministrstvo. O vseh aktivnostih in dodelitvi pomoči bo podal informacijo tudi direktor občinske uprave.
Brigita PERHAVEC
Že nekaj časa opozarja na netesnjenje pokrovov TE 2 izvajalca Gratel. Problem naj se čim prej uredi. Nanj je na upravi mestne občine opozorila, a so vedno odgovorili, da so pogledali in da to ne gre. Prepričana je, da se pokrove da sanirati. Na nekaterih ulicah v Murski Soboti je zaradi ropotanja pokrovov nevzdržno.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe:
Na zahtevo mestne uprave je družba Gratel, d. o. o., ponekod po Murski Soboti že izvedla tesnjenje pokrovov jaškov s posebnimi gumijastimi tesnili. V kolikor se bo rešitev izkazala za ustrezno, bo družba takšna tesnila namestila povsod, kjer se bo izkazala potreba, v nasprotnem pri-meru bo mestna uprava od investitorja SKK zahtevala, da se ropotanje pokrovov odpravi z drugo tehnično rešitvijo.
Na Cvetkovi ulici je nevzdržen promet. Prosila je, da se nemudoma vzpostavi enosmerni promet in da naj se ne čaka na vselitev v več-stanovanjske hiše (bloke). To je lokalna stvar, kar pomeni, da ima občinska uprava vse možnosti, da to lahko uredi takoj.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Glede nevzdržnega prometa po Cvetkovi ulici ne vem, če je za del, ki pelje mimo Glasbene šole do Ulice arhitekta Novaka, že izdano uporabno dovoljenje. Po Cvetkovi ulici je predviden enosmerni promet, izdano pa mora biti uporabno dovoljenje za cesto, ki je bila zdaj rekonstruirana, v delu, kjer so stanovanjski bloki.
Elizabeta ROŽMAN
Pri lokalu Unisex je cele noči nemir. Tudi v lokalu ob kinu, ki obratuje že nekaj časa, eno leto, je mnogo kaljenja nočnega miru zaradi preglasne glasbe. Bližnji stanovalci se sprašujejo, kako rešiti ta problem. Klicali so že policijo. Policisti so sicer prišli in odšli, stvari pa se ponavljajo.
Mojstrska ulica je še vedno brez razsvetljave, je neurejena, čeprav je tudi zelo prometna.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Elizabeta Rožman je podala dosti predlogov, tudi pisne. Pozivam vse občanke in občane, da ima občina organizirano Pomoč občanu - spletni servis, kjer lahko tudi prek interneta neposredno komunicirajo z občinsko upravo, opozarjajo na nerešene zadeve. Pot za reševanje je prek interneta hitrejša in občinska uprava lahko pripravi odgovore.
Na Mojstrski ulici je po prostorskem aktu možno zgraditi večnamenski poslovno-stanovanjski objekt z garažno hišo. Ta del Mojstrske ulice res ni urejen, tudi javne razsvetljave ni. Pojavil seje investitor, ki se dogovarja z zasebnimi lastniki na tem območju in želi zgraditi večstanovanjski objekt; po zgraditvi objekta bo Mojstrska ulica dokončno urejena.
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe:
Mojstrska ulica zares ni ustrezno urejena, je brez javne razsvetljave in pločnikov, vendar je njena dokončna ureditev povezana z ureditvijo širšega območja tega dela mesta, za katerega je namreč sprejet zazidalni načrt, ki celovito ureja to območje, zato bo sama ureditev Mojstrske ulice morala biti urejena v sklopu ureditve tega dela mesta in v skladu z načrti razvojnih programov mestne občine ter programi mestnih četrti ob zagotovitvi sredstev v proračunu lokalne skupnosti. Z ozirom na ne-vzdržno trenutno stanje pa je ne glede na predhodno navedeno mestna uprava pristopila k urejanju Mojstrske ulice že v letošnjem letu v smislu izdelave projektne dokumentacije za ureditev najnujnejšega (pločnika in javne razsvetljave), samo izvedbo pa bo predvidela oziroma predlagala že v naslednjem letu.
Tudi druge ulice oz. ceste v Murski Soboti, kot je že bilo povedano, so v zelo slabem stanju in so ponekod prav nevarne. Kdaj se bodo začelo urejevati?
7
MESTNI SVET
Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospo-darske javne službe:
Mestne ulice v Murski Soboti se sanirajo postopoma in na različne na-čine, v odvisnosti od gradbeno-tehničnega stanja. V letošnjem letu bodo zaključene sanacije po izgradnji sekundarne kabelske kanalizacije, v sklopu katerih so bile izvedene tudi druge najnujnejše sanacije, ki jih je sočasno financirala Mestna občina Murska Sobota. Razen omenjenih sanacij se bodo v bodoče in v odvisnosti od proračunskih sredstev posto-poma in pospešeno izvajale tudi prevleke, ki so v preteklih letih nekoliko zastale, saj je bilo predhodno treba položiti manjkajočo infrastrukturo (plin, SKK ipd.).
Kdaj bo za ves promet odprt podvoz na Lendavski ulici? Prometni znaki za omejitev hitrosti so že postavljeni. Cesta je prosta, ljudje se sprašujejo, ali je podvoz zaprt ali odprt. V Vestniku je med tem že bilo objavljeno, da je predvidena kazen, če se bo kdo peljal skozi podvoz.
Občani so opozorili, da je na Ulici ob progi, na zemljišču, ki je ob-činska last, velika trava. Sprašujejo se, kdaj bo to urejeno.
Občan je posredoval mnenje, da nova kolesarska steza proti novi Ekonomski šoli ni varna. Ker sama tega ni preverila, ne ve, zakaj točno gre.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Pri tehničnem pregledu kolesarske steze na Noršinski cesti so bile ugo-tovljene pomanjkljivosti, ki jih izvajalec, družba Pomgrad, d. d., že sanira, in sicer mora v zadostni širini spustiti robnike, kar mora izvesti kakovostno.
Nova Glasbena šola je začela obratovati, zato je na tem območju povečan promet, parkirnih mest pa ni. Parkirni prostor je zavarovan z zapornico na daljinsko upravljanje. Starši, ki pripeljejo otroke, tega parkirišča ne morejo uporabljati. Tudi nobenega prehoda za otroke ni. Parkira se vsepovsod. Pri obratu Mura (nekdanji Kroj) je nekaj parkirnih prostorov, ki so zasedeni, vendar je ta prostor zanemarjen, saj ga nihče ne čisti. Ce je Mura še vedno lastnik tega prostora, naj poskrbi tudi za čistočo.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Odgovor glede Cvetkove ulice je župan že podal; ulica bo enosmerna. Ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje, bo možen promet.
Nekaterih grobov na murskosoboškem pokopališču nihče več ne obiskuje, zato se ta obeležja z grobov odstranijo. Ker gre za zelo stare priimke, naj bi vsaj ta obeležja nekje ostala, saj je to tudi naša preteklost.
Skladišče LIP Bled se je preselilo. Za kaj je namenjen ta zelo velik podzemni prostor? Bodo morda tu garaže?
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Glede parkirišča pod Sopingom je tekla razprava tudi na politični ko-ordinaciji. Družba LIP Bled je skladišče, ki ga je imela pod Šopingom, preselila na novo lokacijo, tudi zaradi tega, ker župan ni želelpodpisati vknjižbenega dovoljenja za parcelo, kjer je zapornica do parkirišča. Predstavnikom družbe je povedal, da skladišče ne sodi v mestno jedro in da jim je občina pripravljena pomagati iskati lokacijo, kamor bi pre-selili to skladišče. Sedaj so skladišče preselili, in občini ponujajo v odkup prostor, kjer so prej imeli skladišče. Glede tega se je treba dogovoriti, odločiti. V tem prostoru je možnih 38 parkirišč, pred dogovorom pa moramo ugotoviti, ali je ta prostor še primeren, oz. kakšne bodo potrebne investicije, da se lahko uredijo parkirišča. Zupan želi, da bi prišlo do dogovora z družbo LIP Bled glede odkupa tega prostora, kjer bi se uredilo
javno parkirišče, saj je javnih parkirišč nasploh premalo.
Pohvalila je prireditev Soboško poletje, ki je bilo letos zelo lepo sprejeto. Občani so sicer nekoliko razočarani, ker je to bilo samo v mesecu juliju, v avgustu se pa ni dogajalo nič. Želijo, da bi v avgustu bile prireditve vsaj ob sobotah.
Na seji je oddala tudi nekatera pisna vprašanja, ki so jih posredovali občani; na vprašanja se naj pripravijo odgovori.
Miran FORJANIČ
Vprašanje se navezuje na Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Černelavci-vzhod. Na tem območju je, pri Bransbergerju, ograjena parcela, ki je občinska last. Pristojne službe naj preverijo stanje na tere-nu. Če je ta parcela res ograjena, ga zanima, ali
je podpisana kakšna najemna pogodba in koliko znaša najemnina za to parcelo? Zeli, da se dejansko stanje preveri na terenu; če je ograja postavljena neupravičeno, naj jo odstranijo.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Zupan ve, da je parcela pri objektu Ernesta Bransbergerja v Černelavcih ograjena, občinska uprava pa bo ugotovila, ali je parcela v občinski lasti in ali obstoja najemna ali kakšna koli pogodba za to parcelo.
Zanima ga, kako daleč so postopki za pridobitev uporabnega do-voljenja za garažno hišo na Kocljevi ulici, pod knjižnico, oz. kaj se namerava s to hišo? V sosednji garaži je namreč občina lastnik, kjer plačuje vzdrževanje in čiščenje garažnih prostorov. V tej garaži parkirajo vozila z zagrebškimi registrskimi tablicami. Če tam lahko parkirajo ta vozila, potem lahko tja postavljajo avte s ceste inšpekcije oz. občinske službe.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Garažno hišo pod knjižnico je skupaj z občino izgrajevala družba IMO REAL, ki ima daljinske naprave za uporabo podzemnih parkirišč (del, kije pod objektom neposredno ob Kocljevi ulici), v isti garaži so prostori, ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota. Občina je želela te prostore prodati, opravljen je bil javni razpis, a ni bilo nobenega povpraševanja. Sedaj se občina dogovarja z družbo IMO REAL, da bi tudi občina imela daljinske upravljavce, da bi lahko potem ta podzemna parkirišča služila tudi drugim potrebam, ne le za parkiranje gostov te družbe. Kar se pa tiče parkirišč nasploh, se bo na mestnem svetu treba dogovoriti o sistemski rešitvi mirujočega parkiranja v Mestni občini Murska Sobota. Odprti sta dve možnosti: postopno ukinjanje modrih con in uvajanje parkirnih avtomatov, kar je v proračunu tudi predvideno; vprašanje pa je, kdo bo potem pobiral parkirnino. Ena možnost je, da bo to iz-vajal občinski organ, lahko pa se poišče partnerja in skupaj ustanovi družba, ki bo pobiranje parkirnine izvajala. Druga možnost je, da se preprosto zadeva da v upravljanje - oz. podeli koncesija za upravljanje s parkirišči, ki so danes modre cone, v zameno pa bo koncesionar, ki bo pobiral parkirnino, moral zagotoviti določeno število parkirnih mest, parkirnih hiš, določeno število javnih parkirišč. Tu bo potrebna sistemska odločitev, pripravljen bo predlog s takšnimi odločitvami, spremeniti bo treba tudi veljavni odlok o ureditvi cestnega prometa. Spremembe bo treba dogovoriti na političnih koordinacijah, Odboru za urbanizem itn. Razmišljanja se gibljejo v smeri celovitega, postopnega reševanja mirujočega prometa - tudi zaradi tega, ker je v občini dve tretjini dnevne migracije.
8
MESTNI SVET
V rebalansu so prerazporejena sredstva za kolesarsko stezo Polana in Markišavci. Na prejšnji seji je postavil vprašanje in želel, da se KS Markišavci in KS Polana poda pisni odgovor, kako potekajo stvari z izdelavo načrtov in odkupom zemljišč, oz. v kakšni fazi je priprava teh kolesarskih stez. Na Odboru za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo je bilo povedano, da je gradnja kolesarskih stez zamaknjena do leta 2010 oz. 2011. Predstavitev gradnje kolesar-skih stez Polana in Markišavci se naj pisno predstavi predsednikom svetov teh krajevnih skupnosti.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Za izgradnjo kolesarskih stez Polana in Markišavci bo občina dobila sredstva iz tako imenovanega regijskega fonda, namenjenega za razvoj regije, saj je bila uspešna na razpis. Vendar ne vse naenkrat, ampak po letih 2008, 2009, 2010 ali 2009, 2010 in 2011. Občina že izvaja aktivnosti za gradnjo kolesarskih stez. Glede kolesarske steze na Polani je odgovor namenjen tudi g. Celcu. Občina je opravila razgovore z lastniki zemljišč, ki jih je treba pridobiti za gradnjo kolesarske steze. Za gradnjo obeh kolesarskih stez so se skoraj vsi lastniki strinjali z na koncu dogovorjeno ceno za m2 zemljišča, razen po en lastnik zemljišča pri obeh kolesarskih stezah, ki sta želela doseči višjo ceno za zemljišče. Za m2 zemljišča je bila dogovorjena cena okrog 10 €. Vsi lastniki ze-mljišč morajo biti obravnavani enakovredno, saj je zemljišče enako, ni zazidljivo in občina ne more dražje kupovati zemljišča, ki je namenjeno javnemu interesu - za kolesarsko stezo. Za primerjavoje župan navedel, daje bilo zemljišče prek BTC prodano za 7,9 €, kjerje možna različna gradnja. Kolesarska steza bo zgrajena tam, kjer bo pridobljeno soglasje, za obe kolesarski steza so projekti že končani.
mag. Robert CELEC
Verjame in zaupa v to, da se mestna občina za-vzema in vlaga vse napore, da se čim prej izgradi kolesarska steza med Cernelavci in Polano. V inte-resu javnosti pa bi rad izvedel, kje se je zataknilo, zakaj se gradnja ne premakne oz. na kateri točki je. Počasi bi že bil čas, da se prične z gradnjo.
V času volilne kampanje so politične stranke naletele na nenavadno situacijo, ki se ni zgodila prvič. Zgodilo se je to - pa imena stranke ni izpostavil, ker bi to lahko kdo narobe razumel - da kadarkoli si se pripeljal v katero koli naselje ali mesto, je bila točno določena stranka na prvem mestu. Že dvakrat zaporedoma je prišlo do izkoriščanja odloka, ki je mogoče nekoliko nerodno formuliran. Zaprosil je, da se odlok o plakatiranju preuči in spremeni tako, da ga ne bo mogla katera koli izmed političnih strank zlorabljati za pridobivanje nepoštenega položaja, kajti so tisti, ki se niso prijavili na žrebanje vrstnega reda, bili dodani kot prvi oz. zadnji. Odlok je treba spremeniti tako, da se bo ali na novo izvedlo žrebanje vrstnega reda plakatnih mest ali se plakat tistih, ki se prijavijo naknadno, postavi na sredino.
Rudolf HORVAT
Dal je pobudo, da se uredita dva cestna odseka. Na koncu Kroške ulice je po rekonstrukciji mostu oz. križišča nastal nevaren del, ki ni bil urejen in predstavlja pri vožnji določeno nevarnost (nastala je velika jama, ki jo je treba sanirati).
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Občinske službe bodo na terenu ugotovile, kaj je narobe v ureditvi ob koncu Kroške ulice.
Zanima ga, in tudi precej občanov ga o tem sprašuje, kako je prišlo do gradnje objekta ob Markišavski ulici, ki je bil predviden kot skladišče za pohištvo, in kakšne so bile postavljene zahteve za ureditev prome-ta. Občina je namreč v zadnjem času vse večje objekte pogojevala z gradnjo tretjega pasu, oz. določenimi prometnimi rešitvami. Ob tem objektu je na zemljišču, ki je bilo prej namenjeno parkiranju, nastala trgovina. Ko zaviješ s tega parkirišča, je desno velika jama, nekoliko naprej pa se zavija na levo čez železniško progo. Menil je, da je to zelo nevaren odsek, zato ga zanima, kakšna je predvidena ureditev ter koliko je prispeval lastnik za to ureditev.
Odgovor župana Antona ŠTIHCA
Markišavska cesta je državna cesta, kjer občina ne more dajati pogojev. Občina je od investitorja dobila plačan komunalni prispevek, investitor pa se priključuje na državno cesto. Glede križišča ob tem objektu, ker je v neposredni bližini železniška proga, bo župan spregovoril pod zadnjo točko dnevnega reda in mestni svet prosil za podporo, kajti v sklopu projekta elektrifikacije železniške proge država pravi, da križišča ni treba niti rekonstruirati niti urediti zavijalnih pasov, s čimer se občina ne strinja.
Dezider ŠOOŠ
Na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Veščica so ga člani spraševali, kaj je z obljubljenimi ovirami za omejitev hitrosti prometa skozi naselje, oz. morda s svetlobnimi znaki, ali kakšnimi drugimi merilnimi napravami? Boji se, da tega nihče ne bo uredil, dokler ne bo prišlo do kakšne žrtve.
Odgovor Nade CVETKO TÖRÖK:
Vprašanje omejitve hitrosti prometa skozi naselje Veščica je že obravnaval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za omejitev hitrosti prometa je sicer pristojna policija. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ni naklonjen temu, da bi na vseh ulicah, kjer so dani predlogi in zahteve, postavljali hitrostne ovire. Predlaga se nabava premičnega merilca hitrosti, to je radar, ki bi se postavljal na kritičnih točkah in opozarjal voznike na prekoračitev hitrosti. Nabava merilca hitrosti je vključena v rebalans proračuna.
Vaščane oz. občane občine je opozoril, da je predviden odvoz kosov-nih in nevarnih odpadkov. Na podjetje Saubermacher je apeliral, da se potrudi in te odpadke odstrani, če jih ljudje dajo na rob parcele. Zdaj je še zadnja priložnost za odvoz kosovnih odpadkov. Nekaj časa so se odvažali nevarni odpadki, saj po naseljih še obstajajo določene salonitne plošče in drugi tovrstni odpadki. To se naj odpelje, da ne bo kazilo okolice. Občane je pozval, da se potrudijo, ne pa da potem hodijo k njemu, da mora posredovati za odvoz.
Občane mestne občine je opozoril, da Veščica ni kraj za zbiranje odpadkov. Na tranzitni cesti, ki jo je zgradil Pomgrad, so bile zadnjič odvržene tri vreče z mrhovino. Ker jih nihče ni odpeljal, je moral poskrbeti, da je te odpadke odpeljal veterinarski zavod. Menil je, da odmetavanje tovrstnih odpadkov ni podobno niti naši niti evropski kulturi.
Na vprašanja, ki niso bila odgovorjena na seji, bodo pripra-vljeni pisni odgovori.
Ivanka Cifer
9
AKTUALNO
Obisk soboške delegacije
v pobratenem Paraćinu
Delegacija Mestne občine Murska Sobota se je ob prazniku Občine Paračin odzvala vabilu župana Saše Paunoviča in konec meseca sep-tembra obiskala pobrateno občino v Srbiji.
Delegacija, ki jo je vodil župan Anton Štihec, se je udeležila raz-ličnih protokolarnih aktivnosti, ki so potekale v okviru slavnostne obeležitve občinskega praznika. Slavnostne seje Občine Paračin so se udeležili pomembni državni in lokalni predstavniki ter delegaciji pobratenih občin iz Jablanice iz Bosne in Hercegovine ter Murske Sobote. Župan Anton Štihec se je v slavnostnem nagovoru zahvalil za povabilo in gostoljubje, ki so ga bili deležni na vsakem koraku; izrazil je zadovoljstvo nad sku-pnim sodelovanjem na različnih področjih in občankam ter obča-nom zaželel prijetno praznovanje občinskega praznika. Slavnostni seji je sledila tiskovna konferen-ca, ki se je je udeležil tudi župan s predstavnikoma mestnega sveta.
Delegacija se je z obiska vrnila s prijetnimi vtisi in z željo, da se sodelovanje poglobi in razširi na čim več področij.
Iskanje novih investitorjev
za projekt Fazanerija
Za turistični in rekreacijsko-športni kompleks Fazanerija, ki je bil zasno-van že leta 2006, še vedno ni znano, kdaj bo objavljen novi javni razpis in - posledično - kdo bo investitor. Imena potencialnih novih investitorjev so znana, med njimi pa ni več družbe Intering Holding.
»Projekt Fazanerija je trenutno v fazi dogovarjanja s potencial-nimi novimi investitorji, saj z dosedanjim investitorjem ne mi-slimo več sodelovati, ker vedno postavlja svoje zahteve, ki niso skladne z javnim interesom,« je povedal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, ki je novi javni razpis spomladi sicer napovedoval že za prvo polovi-co letošnjega leta. »Promotorju smo izrazili, kaj želimo na tem mestu urediti. Ko bo promotor občini podal pobudo za ureditev območja, potem bomo pripravili javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi,« pojasnjuje Štihec.
Mestna občina Murska Sobota se je za obnovo kompleksa Fazanerija odločila v letu 2006, predvsem zaradi zastarelega ko-pališča, ki že dolga leta prinaša izgubo. Junija tega leta je bil
v Uradnem listu RS objavljen javni razpis za izbiro strateškega partnerja, posebna komisija pa je pregledala prispelo ponudbo in županu podala poročilo s svo-jimi stališči. Edini ponudnik je bila družba Intering Holding, po pogovorih pa se je ponudbo še dopolnilo. Tako se je aprila 2007 sklenila pogodba o poslov-nem sodelovanju, javnosti pa je bila predstavljena urbanistič-no-arhitekturna idejna zasnova projekta.
Zaradi razširitve območja se je celotna stvar zavlekla, v tem času pa je začel veljati tudi nov Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, zato so morali razpis ponoviti. Ce je še spomladi lastnik in di-rektor družbe Intering Holding Stanko Polanič zatrjeval, da bodo kandirali tudi na novem razpisu, sedaj temu več ni tako. V pri-meru uspešno izpeljanega raz-pisa bo torej investitor projekta Fazanerija nov.
10
AKTUALNO
	
Župan Anton Štihec s skupino gospodarstvenikov o sodelovanju	Vida Lukač
Z namenom večjega povezovanja med Mestno občino Murska Sobota in gospodarstvom je 6. oktobra župan Anton Štihec povabil prvo skupino go-spodarstvenikov na delovni zajtrk.
Na neformalnem srečanju jim je predstavil prvi večji projekt, ki ga Mestna občina Murska Sobota načrtuje na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Izpostavil je pomemb-
nost povezovanja gospodarstva in javnega sektorja ter podjetja po-vabil k sodelovanju pri projektu. Gospodarstveniki so županovo pobudo pozdravili in izrazili pri-pravljenost na sodelovanje.
V tekočem mesecu se bo odvilo še več podobnih neformalnih srečanj na temo omenjenega projekta tudi z drugimi gospo-darstveniki iz Mestne občine Murska Sobota in Pomurja.
JESENSKA PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE VAM PRINAŠA VEČ !
Srečanje novinarjev v uradu župana
s predstavniki mestne uprave
Peter Peterka
Na srečanju je direktor mestne upra-ve Bojan Petrijan predstavil temeljne aktivnosti, ki so pomembne za na-daljnji razvoj Mestne občine Murska Sobota.
Najprej je govoril o tem, da je Senat za akreditacijo pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo septembra potrdil akre-ditacijo Fakultete za turizem Univerze v Mariboru za disloci-rano enoto v Murski Soboti. Pod drugo je izpostavil razdeljevanje sredstev enkratne denarne pomo-či za škodo, ki je nastala v pole-tnih naravnih ujmah. Sredstva za škodo, ki je nastala v prvem neurju, so skoraj v celoti razdeli-li. Začeli pa so tudi že s postopki za izplačilo škode, ki je nastala v drugem neurju. V nadaljevanju je omenil, da so se uspešno dogovo-rili z lastniki zemljišč in podpisali zadnji dve pogodbi za kolesar-sko stezo na relaciji Černelavci-Polana, ki je, tako Petrijan, zelo pomembna pridobitev za var-nost naših otrok. Mestna občina Murska Sobota je bila uspešna
na projektnem področju, saj je za obdobje 2007-2010 s strani države prejela sredstva v skupni višini 3.504.453 EUR. Sredstva so dobili za naslednje projek-te: za večnamensko gledališko dvorano, povezovalno cesto v Severni obrtni-industrijski coni, za ureditev katastra gospodarske javne infrastrukture, za rekon-strukcijo Noršinske ceste, za kolesarska omrežja in za kanali-zacijsko omrežje v naselju Pušča. Začele so se tudi aktivnosti na pokopališču v Murski Soboti. Na obravnavanem območju se naha-ja objekt stare mrliške vežice in z zidcem ograjen prostor okrog kapelice. Predlog ureditve skuša vzpostaviti novo prostorsko po-vezavo obeh in na novo definirati osrednji prostor postanka na poti do nove mrliške vežice, poime-novan »Prostor spomina«. Po be-
sedah direktorja Bojana Petrijana je mestni občini uspelo doseči tudi sporazum za zadnjo, tretjo, fazo izven-nivojskega križanja oziroma za ureditev ceste pod železnico na Lendavski ulici. In nenazadnje je izpostavil še uved-bo spletne aplikacije »Pomoč občanu«, s katero želijo olajšati komunikacijo med občani in občinsko upravo. Poudaril je, da so uspešno rešili že 137 zadev na različnih področjih.
11
AKTUALNO
Bolnišnica z novim
CT-aparatom in retraktorjem
Tanja Zrinski
Splošna bolnišnica je bogatejša za nov 64-rezinski CT-aparat, s katerim že potekajo prve preiskave. Aparat, vreden 1,8 milijona evrov, je zelo po-membna pridobitev za murskosoboško bolnišnico, saj bo omogočal boljše in hitrejše preiskave, kar bo bistveno skrajšalo tudi čakalne dobe. Povečini ga bodo financirali z dolgoročnim kre-ditom, del pa s sredstvi Ministrstva za zdravje in z zbranimi donacijami, ki so presegle 250 tisoč evrov.
Vidno zadovoljen direktor bol-nišnice Ernest Börc se je ob predaji CT-aparata še enkrat zahvalil Ministrstvu za zdrav-je, ki je dalo soglasje za nabavo aparata in ga je tudi sofinancira-lo, ter vsem donatorjem. »Nov, sodoben 64-rezinski CT-aparat bo omogočal dodatne, boljše, natančnejše in tudi zelo hitre preiskave predvsem srca in ožilja ter zahtevnejših poškodb, kot so poškodbe možganov, hrbtenice in krvavitve iz organov. Bistveno pa se bodo zmanjšale tudi čakal-ne dobe. Vrednost aparata je 1,8 milijona evrov, njegova nabava pa se bo v višini enega milijo-na evrov financirala z najemom dolgoročnega kredita pri banki Hypo Alpe Adria, v višini 500
tisoč evrov s sredstvi Ministrstva za zdravje, preostanek, 300 tisoč evrov, pa bodo v bolnišnici zago-tovili z donatorskimi in lastnimi sredstvi,« je povedal Börc. Bolnišnica se je za nabavo novega CT-aparata odločila na podlagi skrbno izdelanega strokovnega mnenja, saj želijo svojim bolni-kom nuditi zdravstveno oskrbo z najsodobnejšo tehnološko opre-mo. CT je slikovna diagnostična metoda, ki temelji na rentgen-skih žarkih. Miza z bolnikom se premika skozi obroč, v katerem okrog bolnika krožijo rentgen-ska cev in detektorji. Bolnika iz različnih položajev presvetli ozek snop rentgenskih žarkov. Detektorji izmerijo oslabitev rentgenskih žarkov na prehodu skozi telo, računalnik pa ustvari sliko prečnega prereza in nato razne rekonstrukcije za prikaz organov v različnih ravninah ter 3D- in 4D-rekonstrukcijah. Pri večrezinskih CT-aparatih so de-tektorji nameščeni v več vrstah. Prednost sodobnih 64-rezinskih CT-aparatov (pri teh so detek-torji nameščeni v 64 vrstah) pred prejšnjimi je v hitrosti, kar je zelo pomembno pri prizadetih in hudo poškodovanih bolnikih, in v izboljšani ločljivosti ter manjši obremenitvi bolnika z rentgen-skimi žarki.
Slovesnosti s simboličnim pre-rezom traku se je poleg vodstva bolnišnice, pomurskih poslan-cev, županov in ostalih stro-kovnih delavcev udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Darko Žiberne, ki je dodal: »V domači bolnišnici imate sedaj priložnost opravlja-nja vrhunske diagnostične prei-skave oziroma storitve, ki ste jo morali do sedaj poiskati v večjih centrih po Sloveniji. Pomembno je, da tudi v vašo bolnišnico pri-haja najsodobnejša diagnostika, ki predstavlja dober temelj za sodobno medicinsko delo Kot veste so časi, ko je zdravnik imel le mizo, stetoskop in par inštru-mentov, minili, saj je medicina postala zelo sodobna, za kar pa rabi tehnološko podporo, ki je sicer tudi zelo draga, a brez nje ne gre.«. V Sloveniji imamo samo tri
tovrstne CT-naprave, in sicer v Izoli, Ljubljani in sedaj v Murski Soboti.
Splošni bolnišnici Murska Sobota je predsednik uprave Radenske, Tomaž Blagotinšek, podaril
10.000	evrov vreden retraktor, ki se uporablja v abdominalni kirurgiji, pri operacijah bolezni trebušne stene in trebušnih or-ganov. Retraktor je ena osmih donacij Skupine Pivovarne Laško slovenskim bolnišnicam. Letos je bolnišnica z donacijami zbrala že
140.000	evrov, od tega 10.000 evrov samo za Kirurški oddelek. Predstojnik Kirurškega oddelka Jelko Čopi, dr. med. spec., je povedal, da bodo z retraktorjem lahko izvajali še več operacij kile, odstranitev žolčnika s klasično kirurško metodo, kirurgijo žolč-nih poti in kirurške posege na tankem in debelem črevesu.
12
AKTUALNO
Lutka za pridobivanje
znanja o oživljanju
Tanja Zrinski
Direktor podjetja Inženiring Graj, d. o. o Robert Graj je v imenu donatorjev vodstvu Splošne bolnišnice Murska Sobota predal novo lutko za pridobi-vanje znanja o oživljanju.
S tem so prispevali k boljši opremljenosti zdravnikov in medicinskih sester, nujni za pridobivanje in utrjevanje zna-nja o reševalnih tehnikah prve pomoči, ki ga je zdravstveno osebje na Perioperativnem od-
delku dolžno obvladati. Lutka za oživljanje bo tako omogo-čila stalno obnavljanje znanja in učenje osnovnih postopkov oživljanja. Oblikovana je tako, da omogoča realnim razmeram približano vajo tehnik ohranjanja življenja, saj meri tudi uspešnost in pravilnost izvajanih postopkov oživljanja. S podaritvijo 15.000 evrov vredne lutke za oživljanje so donatorji vnovič izkazali pod-poro naši bolnišnici. Strokovni direktor Daniel Grabar je na lutki prikazal pravilen postopek oživljanja in ob tem izpostavil, da bo lutka bolnišnici za simula-cije oživljanja zelo koristna, a se je treba zavedati, da je reševanje življenja v realni situaciji povsem druga zgodba. »Ob strokovnih prijemih je treba zdravnike in medicinske sestre naučiti tudi
obvladovanja stresa ter ostalih zunanjih dejavnikov, s katerimi se srečujejo v resničnih situaci-jah,« je dodal Grabar. Prvi mož murskosoboške bolnišnice Ernest Börc je dodal, da so veseli vsake prejete donacije, saj je za njih vsa-ka izrednega pomena. Posebej so veseli lutke za učenje oživljanja, saj bo tako bolnišnični strokov-ni kader imel še več možnosti za nenehno izobraževanje.
Nova koncesionarja
v javni zdravstveni službi
bodo to želele.
Mestna občina Murska Sobota je s podpisom koncesijske pogod-be z Marjeto Maroša Meolic, dr. med. spec. ped., dobila novo koncesionarko na področju pe-diatrije, ki bo svojo dejavnost opravljala v ordinacijskih pro-storih na Temlinovi ulici 14 v Murski Soboti. Koncesionarka je dolžna prevzeti vse tiste opre-deljene zavarovane osebe, ki so bile do podelitve koncesije opre-
deljene zanjo.
Tanja Zrinski
Na Mestni občini Murska Sobota sta 1. oktobra 2008 podpisala koncesijski pogodbi za opravlja-nje javne zdravstvene službe dva koncesionarja.
Kiril Kornakov, dr. dent. med., bo opravljal zdravstveno dejav-nost na področju zobozdravstve-ne dejavnosti za odrasle v ordina-cijskih prostorih Doma starejših Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 1. Kornakov je dolžan prevzeti vse opredeljene osebe dosedanjega koncesionarja Ilije Lukača, ki
13
AKTUALNO
Republiški
nagrajenec
»Po poklicu profesor biologije je Dane Katalinič kot strokovni delavec in ravnatelj s svojim de-lom pustil pomemben pečat na področju predšolske dejavnosti v Sloveniji.
Dane Katalinič, ravnatelj Vrtca Murska Sobota in nekdanji pod-župan mestne občine je preje-mnik nagrade RS na področju šolstva za leto 2008
Po njegovi zaslugi je Vrtec Murska Sobota z metodo dela nenehnih izboljšav pri-peljal do pridobitve certifi-kata za prihodnost vzgoje in izobraževanja.«
Obrazložitev nagrade za poseb-no uspešno vzgojno-izobraže-valno, inovacijsko in organiza-cijsko delo v predšolski vzgoji je daljša, saj je v njej nanizana večina tistega, kar mu je uspelo narediti v dolgoletni pedagoški in praksi ravnatelja, ki je stkal vezi z vrtci v Porabju, Opatiji, Salzburgu in drugod. Bil je med prvimi, ki so se seznanjali in uvajali Montessorijevo peda-gogiko in je strokovni sodelavec Univerze v Mariboru.
Čestitamo mu za prejeto nagrado.
Uredništvo
Projekt
Biomura
Brigita Bavčar
Biomura oziroma varstvo biodiverzi-tete reke Mure v Sloveniji je bila tema obširne predstavitve projekta v prosto-rih Pomurskega akademskega centra v Murski Soboti. V uvodni besedi je direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec z izbranimi bese-dami izpostavil vodotok, po katerem se imenuje pokrajina in razvojna agen-cija, ter značilnosti Pomurja.
Janez Klasinc z Ministrstva za okolje in prostor je v svojem daljšem nagovoru izpostavil po-men projekta za pokrajino ob Muri, voditeljica projekta dr. Lidija Globevnik pa je pojasnila njegov namen. Izvedbo projekta pa je podrobno predstavila dr. Boštjana Žajdela, Milan Vugrin je pokazal posnetke redkih in ogroženih živali ob reki Muri, predvsem ptic, in videno tudi opisal. Videti je bilo tudi redke žabe in ribe. Zal pa jih je v na-ravi vse manj, vse preveč sredstev pri tem in podobnih projektih pa gre za papirje in panoje ter zloženke, medtem ko do naravo-varstvenikov in pravih naslovni-kov na teh tleh evropska sredstva ne prispejo. Poniknejo namreč v zaprtih krogih uspešnih lobi-stov in usposobljenih snovalcev projektov.
Naravoslovna
razstava Alpe
Geza Grabar
Do 23. oktobra si je v pritličnih pro-storih poslovne zgradbe PAC (za murskosoboško območno enoto Zavarovalnice Triglav) na Lendavski ulici mogoče ogledati zanimivo na-ravoslovno razstavo Alpe.
Omenjena razstava je tematsko nadaljevanje že lani odlično obiskane podobne razstave Prir odoslovnega muzeja Slovenije, in sicer z naslovom Istra in Kras, to-krat pa je muzej svoje sile združil s Triglavskim narodnim parkom in nastala je slikovno čudovita in poučna razstava. Na njej so v prvi
vrsti predstavljene lepote narav-nega okolja Alp ter raznovrstnost ogroženih rastlin in živali v njem, enako pa tudi geologija tega v Evropi največjega gorstva. Avtorja razstave - dr. Andrej Gogala in njegov sodelavec dr. Miha Jeršek, ki je bil med šte-vilnimi avtorji tudi pisec besedil in sourednik kataloga, ki so ga izdali ob tej priložnosti, sta po
pozdravnem nagovoru predse-dnika PAC-a, Slavka Petka raz-stavo tudi predstavila.
Kot je znano, so Alpe mlado na-gubano gorovje, ki je nastalo za-radi podrivanja Evrazijske plošče pod Afriško, Jadranska plošča, ki je med njima, pa še danes drsi pod Evrazijsko. Zato so Alpe vsako leto za nekaj milimetrov višje ...
14
AKTUALNO
52. državno tekmovanje
oračev v Rakičanu
Geza Grabar
Generalka za svetovno prvenstvo
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je v soorganizaciji številnih društev, zvez, gospodarskih družb, Mestne občine Murska Sobota in v prvi vrsti ob pomoči Biotehniške šole Rakičan na poljih Skupine Panvita v Rakičanu pri Murski Soboti pripravila letošnje državno prvenstvo.
Tridnevno tekmovanje, ki se je prvi dan začelo z regijskim, za pokal Pomurskega sejma in dr-žavnim kmetijskih šol, v petek nadaljevalo z državnim v oranju na strnišču ter zaključilo v soboto v oranju na ledini, je bilo obe-nem generalka za 56. svetovno prvenstvo, ki bo 4. in 5. septem-bra prihodnje leto v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah.
Kot je po končanem tekmovanju, na katerem je samo na državnem nastopilo 24 oračev, skupaj pa več kot 50, ugotavljal vodja tekmo-vanja Marjan Kardinar, sicer tudi član Slovenije v Svetovnem zdru-ženju oračev, je generalka za sve-tovno tekmovanje več kot uspela. Zadovoljen je s številnim nasto-pom mladih oračev, z dovršenim oranjem, rekoč, da se s takšnim oranjem bržkone lahko nekateri kosajo z najboljšimi orači na sve-tu. Pri tem je mislil na suvereno oranje zmagovalcev Jožefa Zvera iz Brezovice pri Veliki Polani (plugi krajniki) in Igorja Pateta iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu (obračalni plugi), ki sta z izjemo dveh ali treh, z zelo mlado konkurenco dobesedno opravila z levo roko.
Mnogi od ne ravno pretiranega števila gledalcev so menili, da bi lahko bila prav konkurenca za-radi vzporednega tekmovanja, ki je bilo teden dni pred tem tekmovanjem v Lenartu in ga je pripravilo Združenje oračev Slovenije, ki ni uspelo pri uve-ljavljanju nekaterih novostih pri ocenjevanju, zato je pripravilo svoje tekmovanje, še boljša in številčnejša. A to uspeha Zvera in Pateta, ki sta — roko na srce, orala izjemno, ne zmanjšuje. Letošnje odlično pripravljeno in izvedeno tekmovanje je minilo tudi v znamenju niza spremlje-valnih prireditev. Poleg 3-dnev-
nega tabora mladih oračev je bilo na sporedu tudi več strokovnih predavanjih o sonaravni obdela-vi tal, prikazov uporabe kmetij-ske mehanizacije in starodobne kmetijske tehnike, pripravili pa so tudi tekmovanje v spretno-stni vožnji. Poleg predstavitve svetovnega tekmovanja oračev so se na svojem prvem srečanju sešli udeleženci vseh dosedanjih svetovnih tekmovanj oračev. Med orači smo srečali Alojza Avšiča, starosto slovenskega oranja in dolgoletnega člana Svetovnega združenja oračev. Organizatorji so bili tudi letos pozorni na še tako majhne po-drobnosti. Ob tem, da sta v dr-žavni konkurenci orali tudi dve dekleti — Lea Bakan, zmagoval-ka med kmetijskimi šolami, in prav tako dijakinja Jerca Zaverl, sicer predstavnica Gorenjske, je bila slednja s 16 leti skupaj s 15-letnim Matejem Sinicem iz Puževcev naj mlajša udeleženca letošnjega tekmovanja.
15
AKTUALNO
Središče mesta brez avtomobila
Evropski teden mobilnosti
Geza Grabar
K vseevropski akciji Evropski teden mobilnosti, v okviru katere poteka tudi Evropski dan brez avtomobila, se je letos že devetič pridružila tudi Mestna občina Murska Sobota.
Tako je od 16. do 22. septem-bra potekala vrsta aktivnosti, s katerimi so organizatorji želeli mestno središče, ki je običajno prenatrpano z avtomobilsko plo-čevino, pokazati v drugačni luči, vzpodbudili pa so tudi občane, da za zavejo prekomernega one-snaženja okolja zaradi cestnega in drugega prometa.
V okviru akcije se je predstavila policija, potekale so delavnice in okrogle mize, občanom so približali prednosti javnega pre-voza oziroma mestni avtobus Sobočanec, v okviru projekta Zelene poti so sadili drevesa, promocijsko so kolesarili.
Svoj vrhunec je teden mobil-nosti dosegel v ponedeljek, 22. septembra, na Evropski dan brez avtomobila oziroma ob akciji V
mesto brez avtomobila. Tedaj bo bile od 5. do 19. ure za promet z motornimi vozili zaprte številne ulice v ožjem mestnem središču, po osrednji - Soboški ulici, pa so se s kolesi vozili in v spretnostni vožnji tekmovali osnovnošol-ci, najmlajše je vozil turistični
vlakec, zanje pa je bila na temo prečkanja semaforiziranega kri-žišča na sporedu tudi predstava. Na parkirišču pred pošto oziro-ma banko so se osnovnošolci vo-zili z avtomobilčki po miniaturni mestni prometni ureditvi.
V
Se vedno med
najboljšimi v državi
Tanja Zrinski
Vodniki službenih psov iz Policijske uprave Murska Sobota so na šestem letnem preizkusu usposobljenosti vodnikov službenih psov in službe-nih psov policije v Gotenici dosegli zvrstne rezultate.
Tekmovanje je potekalo v devetih različnih disciplinah, v katerih je Enota vodnikov službenih psov Petanjci tudi letos dosegla kar tri prva mesta in s tem ponovno do-kazala, da so med najboljšimi v državi. V posamični konkurenci službenih psov za splošno upora-bo sta vodnik Peter Rančigaj in
službeni pes Jago dosegla prvo mesto, v ekipi je poleg vodnika Rančigaja sodeloval tudi vodnik Aleš Cotič s službenim psom Benom. Med vodniki službenih psov za iskanje eksploziva sta vodnik Jože Schonveter in psica Lana premagala vso konkurenco in v skupnem seštevku osvojila
odlično prvo mesto. Prav tako prvo mesto je PU Murska Sobota osvojila tudi v ekipni konkurenci službenih psov za splošno upora-bo. Za izvrstne rezultate je vsem sodelujočim vodnikom in njiho-vim psom direktor PU Murska Sobota predal pisno pohvalo.
16
AKTUALNO
Srečanje
radioamaterjev
Geza Grabar
Murskosoboški Radio TV klub S59DBC je bil sredi avgusta tradicionalni organizator UKV-radioamaterjev Slovenije, ki je bilo 16. po vrsti in se je zgodilo pri vaško-gasilskem domu oziro-ma športno-rekreacijskem centru v Nemčavcih.
Zbralo se je blizu 160 radioama-terjev iz vse Slovenije. V imenu gostiteljev jih je pozdravil tudi predsednik Radio TV kluba Murska Sobota Jože Novak, med številni govorniki pa je bil tudi dr. Mitja Slavinec, držav-nozborski poslanec in predsednik Regionalnega centra za tehnič-no kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti. Vrhunec sre-čanja sta bili svečana in uradna razglasitev rezultatov ter podeli-tev pokalov in nagrad v okviru
tekmovanja radioamaterjev za leto 2008. Med dobitniki, ki so prejeli največ priznanj, je bil že po tradiciji domači član Jože Herman (na fotografiji) s poziv-nim znakom S51ZO.
Vedno dobro pripravljeno sre-čanje je že zdavnaj dobilo sloves enega najbolje organiziranih srečanj radioamaterjev, na ka-terem se vsako leto zbere elita strokovnjakov s področja elek-trotehnike in telekomunikacij, posebne veje radijskih komuni-kacij v Sloveniji, medse pa vse-lej povabijo tudi svoje kolege iz Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Srečanje ima še simbolični po-men, tj. medsebojno druženje in izmenjava mnenj in izkušenj na področju elektrotehnike ter tele-komunikacij na Slovenskem.
Pomurske mlekarne z novo prodajalno
Geza Grabar
V novem proizvodno-skladišč-nem kompleksu Pomurskih mlekarn na Industrijski ulici v Murski Soboti so pred kratkim odprli svojo novo prodajalno ter s tem nadomestili tisto, ki je vrsto let obratovala ob vhodu v mlekarno.
Na okrog 150 m2 sodobno opre-mljene trgovine ponujajo celotno
paleto izdelkov iz lastnega proi-zvodnega programa, kot dopol-nilni program pa tudi sladolede Ljubljanskih mlekarn, nekatere specialne sire in deserte. Kmalu naj bi bil na voljo tudi zamrznje-ni program Žita in Perutnine Ptuj. Naložba v novo trgovino presega 150 tisoč evrov.
Ekumenski
svetopisemski maraton
Troje krščanskih cerkva v Murski Soboti — rimskokatoliška, evan-geličanska in binkoštna, je ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja pripravilo zanimivo skupno versko prireditev — eku-menski svetopisemski maraton. Nepretrgoma je potekal od 5. do 7. septembra, v treh dneh je šlo za branje Svetega pisma ali Biblije.
Svetopisemski maraton se je za-ključil v nedeljo po ekumenskem bogoslužju. V katoliški cerkvi je verski obred vodil škof mursko-soboške rimskokatoliške škofije dr. Marjan Turnšek, evangeli-čansko bogoslužje je vodil škof evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša, binkoštno cer-kev pa vodja okrožja mag. Franc Kuzmič. Sodeloval je tudi Matjaž Črnivec iz Svetopisemske druž-be Slovenije, ki je bila skupaj z Evangeličansko cerkveno občino Murska Sobota oziroma s strani tamkajšnjega duhovnika mag.
Leona Novaka tudi organiza-tor tega nenavadnega verskega dogodka. Uro pred skupnim bogoslužjem so svetopisemska besedila brali tudi nekateri vi-dnejši posamezniki iz gospodar-skega, kulturnega in političnega življenja.
V okviru verskega maratona je bila v katoliški veroučni učilni-ci v soboto in v evangeličanski cerkvi naslednji dan še projekcija filma o Jezusu.
17
JAVNE OBJAVE
REBALANS OBČINSKEGA PRORAČUNA 2008
Rebalans proračuna je bil potreben zaradi nižjih pričakovanih prihodkov do konca proračunskega leta, vključevanja določenih odhodkov, ki ob spreje-manju proračuna še niso bili znani, uskladitve odhodkov ter načrtov razvojnih programov s prejetimi sklepi o sofinanciranjih določenih projektov z državne ravni, ter zagotovitve zadostne višine sredstev za namene, kjer planirana sredstva v sprejetem proračunu do konca leta ne bodo zadostovala za po-krivanje predvidenih potreb.
Rrebalans proračuna za leto 2008 predvideva prihodke in odhodke v vi-šini 23.596.266 EUR. Znižanje proračuna tako znaša 1.288.291 EUR ali 5,18%.
PRIHODKI
v EUR
Konto	Vrsta prihodka	Proračun 2008	REBALANS prorač. 2008	Indeks
70-74	Bilanca prihodkov	21.507.330	20.211.364	93,97
75	Račun finančnih terjatev in naložb	17.000	17.000	100,00
50	Račun financiranja- zadolžitev	400.000	400.000	100,00
900	Spremembe na računih	2.960.227	2.967.902	100,26
	Skupaj prihodki	24.384.557	23.596.266	94,82
ODHODKI
v EUR
Konto	Vrsta odhodka	Proračun 2008	REBALANS prorač. 2008	Indeks
40-43	Bilanca odhodkov	24.620.857	23.332.566	94,77
44	Račun finančnih terjatev in naložb	54.700	54.700	100,00
55	Račun financiranja	209.000	209.000	100,00
	Skupni odhodki	24.884.557	23.596.266	94,82
Z VLOŽITVIJO AMANDMAJA SO SPREMENJENE NASLEDNJE PROPRAČUNSKE POSTAVKE:
Postavka izdajanje občinskega glasila »Soboške novine« se iz predlaganih 103.170,00 EUR zniža na 93.920,00 EUR.
Sredstva za delovanje brezplačne pravne pomoči se iz predlaganih 10.000,00 EUR povečajo na 14.625,00 EUR.
Politične stranke bodo namesto 39.450,00 EUR dobile 44.075,00 EUR za' svojo dejavnost.
Višina predloga rebalansa s tem ni bila spremenjena.
STALIŠČA DO PODANIH PRIPOMB IN PREDLOGOV JAVNOSTI
V skladu s 60. členom in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) mora občina objaviti na krajevno običajen način sprejeta stališča do podanih pripomb in predlogov javnosti na osnutek prostorskega akta, ki je bil javno razgrnjen in javno obravnavan. V skladu z ZPNačrt se morajo stališča objaviti tudi na spletni strani občine www.murska-sobota.si. Javna razgrnitev osnutka Sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega na-črta za območje Lendavska - sever v Murski Soboti (za območje bivšega kompleksa Mesne industrije Pomurka) je potekala od 18. julija 2008 do 18. avgusta 2008. V času javne razgrnitve pa je bila v sredo 13. avgusta 2008 organizirana javna obravnava v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota.
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na svoji seji, ki je bila dne 25. sep-tembra 2008 obravnaval osnutek predmetnega odloka. VI. obravnavi je bil osnutek sprejet pod pogojem, da se odlok dopolni in sicer pri pripravi odloka za drugo obrav-navo mora predlagatelj upoštevati naslednje predloge:
10. člen odloka se dopolni tako, da se opredeli faznost gradnje, in sicer: gradnja se bo izvajala v dveh fazah:
•	v prvi fazi se lahko maksimalno zgradita dva objekta,
•	druga faza se lahko izvede šele po izvedbi dodatnega cestnega priključka, ki ni vezan na Lendavsko ulico;
•	do druge obravnave se naj nakaže nekaj dodatnih možnosti navezave cestnega prometa na drugo cestno infrastrukturo;
•	odlok se naj v tekstualnem in grafičnem delu dopolni tako, da se predvidi možnost vključitve športnih igrišč;
•	odlok se naj dopolni tako, da se naj prouči možnost priključitve na obstoječo mestno kotlovnico za celoten kompleks predvidene gradnje;
•	prouči se naj možnost izvedbe skupne garaže za več objektov znotraj tega kompleksa.
Sprejeta so bila tudi stališča do podanih pripomb.
STALIŠČA DO POSREDOVANIH PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE IN JAVNE OBRAVNAVE NA RAZGRNJENI OSNUTEK
Na naslov Mestne občine Murska Sobota je v predpisanem roku bilo prejetih pet pi-snih pripomb, na javni obravnavi pa so bile podane še ustne pripombe na zapisnik.
V	knjigi pripomb ob razgrnjenem gradivu ni bilo zapisanih pripomb.
V	nadaljevanju so v tabeli natančno zapisane vse pripombe in pobude. Zaradi veči-noma vsebinsko enakih pripomb, pa so stališča podana kot skupni odgovor.
POVZETEK PISNIH PRIPOMB PREJETIH PO POŠTI Mestna četrt Ledava, sklep sveta MČ Ledava s 16. seje:
•	predlagajo, da se izvede javni razpis za izvedbo pridobitve rešitev večih pro-jektantskih hiš za celo razširjeno območje Lendavske sever;
•	ob blokih se naj predvidijo tudi ureditve kvalitetne prometne povezave, parkir-nih površin in drugih površin (igrišča, zelenice....).
•	ne strinjajo se, da se sprejema ZN za ožje območje;
•	obravnava se naj širše območje, kjer se bo reševala celovito tudi problematika prometa ter komunalne in druge infrastrukture;
•	predlagajo izvedbo javnega razpisa za izbor najboljše rešitve za območje od Kopališke, Grajske, Lendavske ulice do Ledave in po njej do čistilne naprave in nazaj protivodno po Puconskem potoku vse do Kopališke ulic;
•	obstoječe naselje že sedaj nima ustreznih bivalnih pogojev (parkirišča, cestna
infrastruktura, igrišča, zelene površine,......), novih 440 stanovanj bo stanje
še poslabšalo, zato menijo, da mora biti rešena prometna ter komunalna in druga infrastruktura.
18
JAVNE OBJAVE
Lastniki stanovanj blokovskega naselja, Lendavska 37c:
•	podajajo grafično prilogo z vrisanim idejnim predlogom ureditve povezovalnih poti in cest za omenjeno območje z namenom razbremenitve gostote cestnega prometa glavne Lendavske ulice
•	zaradi gradnje novi enajstih blokov s cca. 1500 stanovanji bo cestni promet še gostejši;
•	tako za ureditev prometa predlaga sledeče: pred trgovino TUŠ se naj zgradi manjše krožišče (po avstrijskem modelu), v krožišče samo pa se naj zgradi vodomet; na to krožišče bi se vezale nove ceste ob potoku Mali Dobel tj. mimo Vrtnarije na Kopališko ul., potem bi se izvedla povezava-severni preboj preko reke Ledave na novo cesto na severnem bregu Ledave, ta pa bi se navezala na Kopališko ulico za mostom; zgradila bi se naj tudi povezovalna cesta mimo trgovine HURA na Lendavski na novo zgrajeni most na Ledavi do Ledavskega naselja v Murski Soboti.
•	v celem območju je potrebno umestiti ustrezno število manjkajočih parkirišč;
•	na izgradnjo blokovskega naselja na območju bivše mesne industrije Pomurka nimajo pripomb.
FISA nepremičnine d.o.o.:
•	navajajo, da vsebinskih pripomb na podane rešitve nimajo;
•	pozdravljajo namero investitorja, da se odloča za stanovanjsko gradnjo;
•	pripombo pa podajajo glede ureditev novih prometnic do obravnavanega kom-pleksa, ter ureditev prometnic širšega kompleksa, parkirnih površin in ostalih zunanjih površin kot so zelenice, igrišča, sprehajališča, počivališča, itd., kar po njihovem mnenju v okolici obstoječih večstanovanjskih blokov ni ustrezno urejeno;
•	menijo, da je potrebno k prostorskim rešitvam pristopiti celovito in, da se bodo le tako lahko popravile napake, ki so bile storjene v preteklosti;
•	predlagajo, da MOMS v najkrajšem možnem času začne postopek za sprejem OPPN za celotno območje Lendavska sever
Atelje za raziskave prostorskih sistemov - ARPS, Ivica Bošnjakovič s.p.:
•	navaja, da je območje izjemno občutljivo glede prometne zasičenosti in kon-centracije prebivalstva;
•	predvidena prometna povezava med lendavskimi bloki in Elektro s povezavo do TUŠ trgovine dodatno povečuje že tako prisoten prometni kaos, zato je taka povezava absolutno nesmiselna;
•	predlaga komunikacijsko povezavo od Kopališke ulice mimo Vrtnarije, brez povezave na obstoječo cestno povezavo vzhodno od lendavskih blokov, pri tem bo najbrž potrebna širitev Kopališke ulice;
•	umestitve objektov v prostor ne sledijo osnovnim postulatom urbanistične stroke;
•	predlagajo povsem drugačno rešitev, čeprav to lahko pomeni povsem zmanj-šano kapaciteto - število stanovanj;
•	predlaga, da se postopek vrne v začetno fazo in zahteva od pobudnika, da pridobi relevantno osnovo za izdelavo OPPN tako, da se izvede pozivni natečaj, ki bo ustrezno honoriran;
•	pripominja še, da v tem procesu morata sodelovati tako pobudnik - investitor in občina predvsem glede povezave kompleksa s Kopališko ulico;
Odgovor mestne uprave
V pripombah je bilo podanih večina povsem enakih pobud in sicer, da naj občina prične z aktivnostmi za sprejetje novega prostorskega akta, ki bi obravnaval celo-vito prostorsko ureditev za območje, ki leži na severni strani od Lendavske ulice v Murski Soboti.
Za to območje sta v veljavi Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Lendavska-sever« v Murski Soboti (Uradne objave pomurskih občin, št. 9/1990) in Odlok o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska-sever v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 45/1997). Dejansko sta prostorska akta že stara in več ne sledita današnjim razmeram ter ju bo potrebno nadomestiti z novim
Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
Za del območja se na pobudo investitorja že pripravlja sprememba veljavnih aktov in sicer samo za območje Pomurke, ki je tudi v lasti investitorja. Dinamika izgradnje enajstih stanovanjskih blokov je predvidena v desetih do petnajstih letih.
Kar pa se tiče preostalega območja severno od Lendavske ulice, ki ga definirajo veljavni zazidalni načrti, in tudi za širše območje, Mestna občina Murska Sobota pripravlja vse potrebno za izvedbo urbanističnih delavnic za pridobitev optimalne prostorske ureditve tega območja, na podlagi tega pa bo izvedla postopek izdelave Občinskega podrobnega prostorskega načrta -OPPN. V tem aktu bo poleg drugih določb, vsekakor morala biti tudi določena nova prometna, komunalna in druga potrebna infrastruktura, s parkirišči in zunanjimi ureditvami.
V območje obdelave nameravamo vključiti tudi območje sedanje vojašnice, vrtnarije ter tudi območje tik ob Ledavi, katero pa je danes še vedno v območju kmetijskih zemljišč. S strani Ministrstva za obrambo pričakujemo natančnejše opredelitve glede aktivnosti za preselitev vojašnice na novo lokacijo. Za spremembo kmetijskega ze-mljišča v stavbno pa tudi že poteka v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju izdelava strateškega prostorskega akta, to je Občinskega prostorskega načrta (OPN). Osnutek je izdelan in je bil posredovan na Ministrstvo za okolje in prostor. Trenutno je v fazi pridobivanja smernic, ki pa jih morajo podati vsi resorji na državnem nivoju. Akt bo imel strateški del in izvedbeni del. Izdelan bo tudi urbanistični načrt mesta z neposredno okolico. V tem aktu bodo nakazane tudi možnosti za umestitev novega cestnega omrežja, ki bo razbremenilo Lendavsko ulico in, ki bo potekalo severno od Lendavske ulice in se bo lahko priključilo tudi na severno obvozno cesto, ki bo povezovala celi obvozni cestni sistem mesta. Občinski prostorski načrt OPN bo tudi javno razgrnjen in dvofazno obravnavan na Mestnem svetu.
Odgovor prostorskega načrtovalca, izdelovalca osnutka spre-memb in dopolnitev zazidalnega načrta - PROJEKTIVNI BIRO LAZAR d.o.o.
PREDLOGI ZA RAZŠIRITEV OBMOČJA OBDELAVE ZAZIDALNEGA NAČRTA NA CELOTNO OBMOČJE LENDAVSKA SEVER IN, DA SE VKLJUČI V REŠEVANJE TUDI PROMETNA PROBLEMATIKA CELOTNEGA SEVERNEGA DELA MESTA MURSKA SOBOTA. Naročnik predmetne spremembe zazidalnega načrta za del območja Lendavska severje podjetje Gomboc gradbeni inženiring d.o.o., ki je lastnik parcel, za katere se sprejema sprememba zazidalnega načrta.
Strinjamo se, da bi bilo ustrezno sprejemati spremembo zazidalnega načrta za ce-lotno območje Lendavska sever in hkrati reševati tudi prometne zagate tega dela mesta z navezavami na prometne sisteme mesta.
Za takšno celostno reševanje območja, bo potrebno najprej najti ustrezne strokovne odgovore glede razvoja prometnega sistema mesta. V ta namen je potrebno do-končno domisliti sistem obvoznic mesta. Vse to so projekti, ki zahtevajo daljši čas načrtovanja in širše razprave ter interdisciplinarne strokovne analize strokovnjakov različnih področij. Vsekakor se morajo ti postopki, ki so se deloma že začeli (izdelane so določene študije in idejne zasnove obvoznic mesta) čim prej nadaljevati.
Ker pa bodo vsi ti postopki trajali dalj časa, se nam zdi v tem primeru strokovno pravilno, da se obravnavano območje obravnava prednostno. Obravnavano območje je že zaradi svoje pretekle funkcije in tudi trenutnega lastništva natančno definirano. Jasno je tudi določeno, da se to območje nameni gradnji večstanovanjskih objektov. K temu so usmerjeni vsi veljavni prostorski akti mesta občine, s tem se strinja tudi strokovna javnost in nenazadnje na samo funkcijo območja ni bilo izrečenih nobe-nih pripomb v času javne razgrnitve in na javni razpravi o predmetni spremembi zazidalnega načrta. Ker se pa zavedamo, da je obravnavano območje, na katerem se predvideva blokovska gradnja, samo del širšega območja Lendavska sever in ker bodoče prometne povezave tega območja še niso dokončno determinirane, je zasnova prometne ureditve znotraj območja in razporeditev objektov predvidena tako, da bo možno območje vključiti v bodoči prometni sistem ne glede na to, kakšne bodo bodoče prometne ureditve. Preko območja je predvidena osrednja prometna
19
JAVNE OBJAVE
povezava, katero bo možno priključiti tudi na morebiti predvideno prometno pove-zavo preko območja Vrtnarije na Kopališko ulico ali pa izvesti priključek direktno na Markišavsko ulico oz. predvideno severno obvoznico mesta. S tako zasnovo se bo predvideno območje v prihodnosti lahko vključilo v novi prometni sistem mesta. Sami smo sicer mnenja, da bi se zaradi kvalitete bivanja znotraj območja, bilo boljše izogniti poteku povezovalne ceste preko območja in v kolikor bi se v bodoče pokazale možne takšne rešitve jih bo mogoče izvesti. V tem primeru bo predvidena glavna cesta služila samo kot glavna dovozna cesta do naselja blokov.
Glede trenutnih perečih prometnih razmer predvsem na mestu priključeva-nja Lendavskih blokov na Lendavsko ulico smo mnenja, da sprejetje ureditev predvidenih s predmetnim zazidalnim načrtom v tem trenutku ne bo bistveno povečalo teh problemov. Gradnja predvidenih enajstih stanovanjskih blokov bo namreč potekala postopoma. Investitor predvideva gradnjo stanovanj glede na trenutne potrebe mesta. To pomeni, da je predvidena dinamika gradnje največ 1 stanovanjski blok v naslednjih dveh letih po sprejetju zazidalnega načrta. Torej se bo v naslednjih dveh letih, ko bi bil zgrajen in vseljen prvi blok, povečalo šte-vilo stanovanj znotraj območja za 40, kar ne predstavlja bistvenega povečanja koncentracije prebivalstva, glede na trenutne razmere. Predvidevamo pa, da bi mesto moralo v roku pred izgradnjo drugega bloka, že trajno rešiti prometne probleme tega dela mesta.
Prav tako se nam ne zdijo sporni drugi vidiki gradnje predvidenega komple-ksa. Z osnutkom zazidalnega načrta se predvideva celostno urejanje območja. Za vse dejavnosti bodočih prebivalcev naselja bo poskrbljeno znotraj območja. Predvideno je zadostno število parkirnih mest za stanovalce. Ob objektih in parkirnih površinah pa je predvidena ureditev zelenih površin z otroškimi igri-šči, sprehajalnimi potmi, zasaditvijo, klopmi... Tako zasnovano območje ne bo predstavljalo dodatne obremenitve znotraj prostora, ampak bo, ravno nasprotno, prineslo v prostor novo kvaliteto, v nasprotju z obstoječimi stanovanjskimi bloki ob Lendavski ulici.
PRIPOMBE NA KONCENTRACIJO POZIDAVE IN ZELENE POVRŠINe
Pripombe glede koncentracije pozidanosti in zelenih površin so bile, čeprav tudi s strani strokovnjakov za urejanje prostora, izrečene popolnoma neargumentirano. Osnovni izračun pokaže, da je faktor izkoriščenosti zemljišča, to je razmerje med bruto etažno površino vseh etaž objekta brez kleti in stavbnim zemljiščem, v na-šem primeru enak vsaj 1. V Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih (v PUP-u) za območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 83/03) je definirano, da mora biti to razmerje za blokovsko gradnjo med 2,5 in 1. V danem primeru bi bil torej na mestu prej očitek, da je izkoriščenost prostora premajhna, kot pa, da je koncentracija pozidave prevelika. V PUP-u je predpisana tudi minimalna površina zelenih površin na prebivalca, ki naj bi znašala 5 m2. V našem osnutku je teh zelenih površin cca. 12.000 m2, kar znaša 8 m2 na prebivalca, (če pred-videvamo 1500 prebivalcev).
Pri izdelavi urbanistične zasnove so bile upoštevane zakonitosti in zahteve (lahko tudi »postulati«) stroke: upoštevane so danosti obstoječega prostora, predvsem gradbene linije obstoječe blokovske pozidave ob Lendavski ulici, ki s svojo pojavnostjo najbolj determinira obravnavani mestni prostor. Hkrati je bila pri zasnovi upoštevana obstoječa prometna povezava in pa možnost navezave na predvidene nove prometnice na zahodnem delu območja. Predvideni vertikalni gabariti objektov so nižji od obstoječe pozidave ob Lendavski ulici saj se na ta način skuša doseči višinska gradacija v prostoru (postopno znižanje objektov proti robu mesta). Načrtovani enakomerni raster objektov, kateri bi naj spo-minjal na kasarne, je bil izbran načrtno, saj smo mnenja, da mestu Murska Sobota primanjkuje v smislu urbanističnega načrtovanja, predvsem prostorski red. Zato skušamo s tem pravilnim rastrom, ki povzema obstoječe gradbene linije v prostoru, uvesti določen red, ki bo v danem primeru, po našem mnenju, tudi kvaliteta tega prostora.
triglav
20
MOBITEL.SI
KULTURA
Letošnjo večernico so
odnesle Vrane
Aleksandra Grah
V Murski Soboti so tudi letos podelili večernico za najboljše izvirno sloven-sko otroško in mladinsko leposlovno delo. Letos je žirijo najbolje prepričal Ervin Fritz s svojo pesniško zbirko Vrane. Večernico mu je v grajski dvora-ni izročil direktor in odgovorni urednik Večera, Uroš Skuhala.
Na vsakoletnem srečanju sloven-skih mladinskih pisateljev Oko besede predstavlja posebno mesto dan, ko se podeli večernica. Letos se je po enajstih letih druženj sre-ča nasmehnila Ervinu Fritzu, ki je nagrajen za otroško pesniško zbirko Vrane. Vse zbrane je še pred začetkom uradne podelitve prestižne nagrade čakalo prese-nečenje. Igralec Vlado Novak je nastopil z monodramo: Govor malemu človeku. Po bučnem aplavzu publike je svoj nastop pričel z zanimivo mislijo - Kaj ploskaš, človek, če ne veš, kaj te čaka ... Dodobra razgreta pu-blika je nato dočakala razglasitev zmagovalca. Se pred uradno po-delitvijo je zbrane nagovoril pred-
sednik komisije Tone Partljič, ki je povedal, da je imela žirija le-tos izjemno težko delo. Letos so poleg Fritza bili nominirani še Andrej Predin za delo Na zeleno vejo, Andrej Rozman - Roza za Kako je Oskar postal detektiv, Anja Stefan za zgodbo Štiri črne mravljice in Dim Zupan za delo Hektor in mala šola. Izbor je bil izjemno pester in kakovosten, a vseeno je pesniška zbirka imela nekaj več. Partljič je še povedal, da je žirijo prepričal tudi znan pesniški motiv v slovenski liriki za odrasle in otroke. Nagrajeni Ervin Fritz je po podelitvi večer-nice razmišljal:
»Rad bi spomnil, da večernica ni edina nagrada za mladinsko lite-raturo, društvo pisateljev je letos podelilo tudi desetnico, kjer smo konkurirali tako rekoč isti avtor-
ji. Rad bi povedal, da je tako tudi s knjigami, z navdihom in litera-turo. Tukaj ni mogoče meriti s štoparico, in tako lahko v določe-nem trenutku prevlada določena tema in spet drugič malo dru-gačno delo. Ni pa rečeno, da je tisto, kar je bilo prvo, zares nekaj oprijemljivo najboljšega. Če se dotaknem svoje pesniške zbirke, lahko povem, da so slovenske vrane zelo znane in bodo tiste iz moje knjige znane še malo bolj. Moje vrane so nastale tudi kot rezultat želje, da bi tudi otroci vzljubili tudi ta in še marsikatera druga bitja.«
V pesniški zbirki Vrane bodo mladi bralci našli 30 pesmi, ki s pridom izkoriščajo znan pesniški motiv, ki pa bo seveda lahko tudi navdih za premišljevanje ali pa za nehotne vzgojne učinke.
Narečje ohranja manjšino
Dr. Zinka Zorko: »Danes je prekmur-ščina poseben arhaični relikt.«
Predavateljica se ukvarja s prou-čevanjem zgodovine slovenske-ga jezika in narečij, še posebej jo zanimajo koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Proučuje tudi dialektizme piscev, ki pišejo na teh govornih podro-čjih, in hišna imena na severni jezikovni meji. V zadnjem času si še posebej prizadeva poimeno-vanje krajev približati govorici. Med drugim je povedala, da je glavna posebnost prekmurščine
je v tem, da ohranja najstarejše, temeljne razvojne značilnosti sta-re slovenščine, torej slovenščine po naselitvi (po letu 600, 700). Ohranila je zlasti tiste tipične strukturne lastnosti, ki so se v drugih narečjih morebiti raz-vijale drugače, kaže pa tudi na to, da so jugovzhod slovenskega prostora naseljevala druga ple-mena kot severozahod, Koroško ali pa Primorsko, in to je prek-murščina ohranila iz’praslovan-
ščine preko stare slovanščine do slovenščine.
»Prekmurca se najlažje prepozna po posebni besedni in stavčni melodiji. Glede na to, da so krat-ki vokali lahko sredi besede, je ta melodija izjemno prijetna za uho. Se pa pozna tudi po tem, da nekateri samoglasniki odstopajo od knjižne norme in so drugačni, kar je tudi opazno« je številnim prisotnim na predavanju o prek-murščini pojasnila dr. Zorkova.
22
KULTURA
Pretresljiva dokumentarna razstava
To ni otroška igra
Brigita Bavčar
Otroci med holokavstom - ustvarjal-nost in igra je podnaslov in vsebina mednarodne razstave, ki jo je v razsta-višču Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti napovedala direktorica Metka Fujs, odprl pa dr. Marjan Toš.
Vodja sinagoge v Mariboru, ki je razstavo pripravil skupaj z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane in mursko soboškim muzejem, v okviru obsežnega projekta spominskega centra Yad Vashen iz Izraela, je v svo-jem daljšem nagovoru na otvori-
tvi izpostavil tragedijo naroda in položaja, v katerem so se znašli otroštva oropani otroci.
Na razstavi v soboškem gradu so na ogled dokumenti o otro-cih med holokavstom, njihova ustvarjalnost in igra ter presun-ljive podobe. Od šestih milijonov Judov, umorjenih med holoka-vstom, je bilo približno milijon in pol otrok. Število prežive-lih je bilo le nekaj nad tisoč, v času nacističnega genocida pa so se skrivali po podstrešjih, v kleteh in bunkerjih ter celo v kanalizaciji.
Največji judovski geti so bili v Varšavi in Terezinu. V slednjem so samo od leta 1942 do 1944 deportirali 13.000 otrok in jih večino poslali v uničevalna ta-
borišča. Judovski otroci pa so prihajali tudi iz drugih okolij in holokavst, ki je nasilno prekinil njihovo otroštvo, ne bi smel biti pozabljen, je bilo slišati na otvo-ritvi razstave.
Pretresljiva razstava z naslovom To ni otroška igra, bo v raz-stavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, na ogled do 30. novembra 2008.

Čompe na
soboškem odru
Brigita Bavčar
V sredo zvečer je v grajski dvorani v Murski Soboti nastopila in navdušila priljubljena slovenska igralsko-muzi-kantska šesterica Čompe, pod vod-stvom igralca, harmonikarja in pevca Janeza Škofa.
Glasbeniki z imenom ČOMPE (kar je narečni izraz za krompir) so se predstavili tudi s skladbo Repa, ker se pač krompir rad druži z repo, kot je duhovito pojasnjeval pove-zovalec. In poimensko predstavil zasedbo: Silvo Zupančič - kitara, Neža Zinaič - violina, Marjana Stanič - bobni/tolkala, Žiga Saksida - alt/bariton saksofon, Breda Krumpak - alt saksofon, ki je navdušila s svojim programom. Predvsem pa z različnimi govori-cami, ki jih vsak posamezni člen skupine nosi v sebi in združuje v svoji interpretaciji. Pa naj bo to s Škofovim krakanjem vran v skladbi Vrana ali tuljenjem luni ter nažiga-njem čompovske glasbe, kot smo jo doživeli udeleženci koncerta v murskosoboški grajski dvorani.
Za iskren aplavz pa bili po pro-gramu priredb uglasbljenih teks-tov Daneta Zajca, Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka in Andreja Rozmana Roze bili nagrajeni še s človeško ribico, ki je v sklepni pe-smi strnila stereotip slovenstva.
Antonu Buzetiju mednarodna nagrada
Geza Grabar
Znani pomurski karikaturist Anton Buzeti iz Bakovcev, kjer je učitelj li-kovne vzgoje na tamkajšnji devetletki, kot pedagog umetnostne vzgoje pa predava tudi na Biotehniški in zdra-vstveni srednji šoli v Rakičanu, je na mednarodnem tekmovanju karikatu-ristov turške zveze karikaturistov na turškem delu Cipra osvojil prvo mesto in zlato medaljo.
Karikaturisti z vsega sveta so na javnem natečaju sodelovali s ka-rikaturami na temo oljka, oljč-no olje in oljčna vejica, Anton Buzeti pa je komisijo prepričal s karikaturo, s katero mož in žena oljke otepata s pomočjo preprostega stroja — ovna. Le podobo velike bele ovce je treba narisati na deblo oljke ... Avtor nagrajene karikature, Anton Buzeti je dejal, da je bil nad novico zelo presene-čen, tembolj, ker o oljki kot tradicionalni obmorski oljnici ne ve veliko, pa tudi politične karikature na temo oljčne ve-jice kot simbol miru so bile že izčrpane.
Očitno pa je s tradicionalnim vidikom karikature mednaro-dno komisijo prepričal, zato je uspeha še toliko bolj vesel.
23
KULTURA
\ Murski Soboti kmalu AKULTUR
festival ekologije, kulture in dediščine
V Mestni občini Murska Sobota se na-daljuje tradicija festivalov, ki bogatijo dogajanje v občini. Tako bo 17. in 18. oktobra potekal prvi festival AKULTUR, ki bo zajemal področje ekologije, kul-ture in dediščine.
Festival bo potekal v mursko-soboškem gradu, kjer se bodo zvrstili številna predavanja, pro-jekcije in koncerti. Prvi dan se bo pričel z odprtjem festivala in projekcijo filma Prekmurje: preko meglic, ki tematizira in problematizira romantizacijo prekmurske pokrajine ter obe-nem želi predstaviti tudi bolj urbani vidik Prekmurja. Zatem bodo odprli tudi Sodobni muzej, kjer bodo razstavljene fotografije na temo okoljske problematike, inštalacije iz odpadnih materia-lov in kolekcija oblačil iz lana ter konoplje, ki je sicer posvečena Murinim delavkam. Sledila bodo predavanja o pomenu reke Mure kot vira življenja, predstavitev projekta Biomura, predavanje na temo identitet in mej na primeru porabskih Slovencev. Zvečer bo še koncert urbanega raperskega
dueta Stekli psi. Drugi dan bo na-vrsti voden ogled po Sodobnem muzeju. Zvrstila se bodo tri pre-davanja na temo povezanosti pre-kmurskih lončarjev s Plečnikom, ogroženosti vodnih in obvodnih habitatov na območju Pomurja in uporabo konoplje ter lana. V koncertnem večeru se bo pred-stavil kolektiv glasbenikov, zdru-ženih pod imenom Miha Gyorek projekt. Elektronskim zvokom Kleemarja z zasedbo Darectalchex pa bo pariral Dan Kolarič na cimbalah. Organizatorji želijo s festivalom doseči, da se tradi-cionalno razumevanje dediščine vrže iz okvirov časa in prostora. Dediščina namreč ni le preteklo stanje, ki se ga v praksi največkrat uporablja za raznorazne romanti-cizme in folklorizme, temveč se jo da s sedanjostjo povezati na zelo uporabne načine, in to brez
izumljanja tradicij. Festival bo osveščal javnost z ekološkim to-nom in razbijal novodobne mite o konoplji, estetiki in še čem.
Laura Korčulanin, vodja projekta, sicer pa študentka etnologije in antropologije
Ford Kuga
v centru  Maximus S Championovo kartico kupujte ceneje!
24
KULTURA
V Galeriji Murska Sobota
memorialni opus Toneta Demšarja
Karlo Vratarič
V murskosoboški Galeriji poleg raz-stave Stalne zbirke 3. del poteka tudi gostujoča razstava akademskega kiparja in nagrajenca Prešernovega sklada Toneta Demšarja, ki bo trajala od 9. do 30. oktobra.
Predstavljen je memorialni opus akademskega kiparja Toneta Demšarja, katerega obsežne stvaritve v žgani glini opozarjajo na pomembne značilnosti in vse-binsko sporočilne razsežnosti v umetnosti. Razstavo sta postavila njegova hčerka, akademska ki-parka Polona Demšar in dr. Lev Menaše, gre pa za prenos zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev iz Kranja.
Tone Demšar (1946-1997) se je rodil v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost - smer kiparstvo in leta 1971 tudi diplomiral. Bil je član Grupe Junij, najpomembnejše slovenske avantgardistične sku-pine poznih šestdesetih, sedem-desetih in tudi zgodnjih osemde-setih let prejšnjega stoletja. Leta 1980 je bil za razstavo v galeriji
Labirint prejemnik nagrade Prešernovega sklada. O njegovih kipih je umetnostni zgodovinar in likovni kritik Lev Menaše za-pisal naslednje: »Pri tem se je na delih, ki se iz sedemdesetih let vrstijo v naslednja desetletja, rad naslonil na arhetipsko simboliko dreves, pogosto bogato obloženih s plodovi. Ti se v Demšarjevem kiparstvu velikokrat pojavljajo tudi samostojno, pri čemer je v monumentalnih izvedbah moti-va (npr. Plod in sad, 1982) vitali-stične forme apliciral na osnovno »prekatno« shemo in tako spojil oba na prvi pogled nasprotujoča si pola svoje umetnosti. Ta je na svojem zadnjem ključnem delu, na — z Gaudijevo arhitekturo navdahnjeni — Sagradi Familii iz leta 1996, dopolnil z dodatkom v prekate stisnjenih glav in tako ustvaril dokončno sintezo svoje-
ga kiparstva, hkrati pa, tragično, tudi svoj umetniški testament.« Razstava bo na ogled do 30. ok-tobra 2008.
triglav
ODPIRALNI ČAS: VSAK DAN OD 9h do 20h. Saj veste... V BIOTERMAH SE DOBIMO.
25
KULTURA
Püngrad« prepeva
Gizela Lubšina
Leta tečejo, še posebno nam, upoko-jenkam, ki smo kljub upokojenske-mu stažu še vedno zelo zaposlene. Smo varuhinje vnukov, skrbimo za vrt, hišo, predvsem pa se vrtimo v kuhinji. Potica, retaši, kiflini, pita in podobe dobrote so cesto na naših mizah. Vsega tega ne bi zmogle, če ne bi poskrbele tudi za svojo dušo. Kar potrebuje duša, nam daje prepevanje v pevskem zboru Püngrad.
Leta 2003 se je v Krogu zbra-lo 18 pevk. Ustanovile smo Upokojenski ženski pevski zbor Piingrad. Prva leta je zbor vodila Marija Rituper, letos od febru-arja nas vodi glasbena pedago-ginja Anka Suhadolnik. Za sabo imamo čez šestdeset nastopov. Nastopale smo na številnih pri-reditvah: proslavah, obletnicah, otvoritvah in revijah.
Vsa leta sodelujemo na Občinskih revijah upokojenskih zborov, na katerih strokovna komisija do-loči zbor, ki zastopa Pomurje na državni ravni. V šestih letih se nam je uspelo kar štirikrat uvr-stiti na republiško revijo.
V sredo, 1. oktobra 2008, je potekala Republiška revija upokojenskih zborov v sklopu
8. festivala za tretje življenjsko obdobje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Piingrad je zastopal Pomurje s triglasno prekmursko ljudsko Spejvaj nam, Katica v priredbi Egija Gašperšiča in s štiriglasno ponarodelo Barčica po morju plava, ki jo je priredil Danilo Bučar. Nastopilo je dvanajst zborov iz dvanajstih slovenskih mest.
Svoj nastop smo zgledno izvedle in hkrati predstavile pomursko upokojensko zborovsko petje, o čemer priča strokovna ocena komisije, ki je predsedoval glas-beni strokovnjak Mitja Gobec. Kakovost zbora raste, kar nam je v veselje, kar nam daje voljo za nadaljnje delo, ker nas poži-vlja in ohranja »mladostne«. Še bomo pele, še se bomo družile z drugimi zbori, saj je pomemb-na komponenta delovanja zbora tudi negovanje družabnosti.
V juniju smo sodelovale na 39. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Dvakrat smo si z nekaj dvoma upale nastopiti na Medobčinski reviji odraslih zborov. Solidno smo predstavile svoj program, od boljših pa se vedno lahko kaj naučimo. 3. ok-tobra je pri nas v Krogu gostoval Upokojenski MePZ Ivan Rudolf s Ptuja z zborovskim koncertom pod naslovom »Slovenski držav-
ni prazniki v ogledalu zborovske pesmi«, ki ga vodi zborovodja Mitja Gobec.
V petek, 14. novembra, bomo na-stopile na drugem srečanju zbo-rov oz. pevskih skupin na Tišini pod naslovom »Nazdravimo prijateljstvu«.
Pripravljamo letni koncert, ki bo spomladi prihodnje leto. Pojemo narodne, ponarodele in umetne pesmi v triglasju in štiriglasju. Želimo si, da bi bil naš zbor šte-vilčnejši, zato vabimo pevke, ki jim zborovsko petje ni tuje, da se nam pridružijo.
26
KULTURA
Oto Pestner praznoval tudi v Murski Soboti
Tanja Zrinski
Oto Pestner je v sklopu svoje jubilejne turneje po Sloveniji, s katero praznuje 40-letnico svo-jega glasbenega delovanja, nasto-pil tudi v Kinu Park v Murski Soboti. Na turneji ga je spremljal kvartet odličnih glasbenikov, ki ga sestavljajo Aleš Avbelj, Ratko Divjak, Blaž Jurjevič in Klemen Smolej, ki so člani Big Banda RTV Slovenija. »Ob 40. oble-
tnici svoje glasbene kariere sem si želel med drugim ponovno stopiti na oder ob zvokih veli-kega orkestra. Ta želja se mi le-tos uresničuje,« je povedal Oto. Skoraj polna dvorana navdušenih poslušalcev se je dodobra ogrela že ob uvodni pesmi Vse je lep-še, ker te ljubim. Na koncertu se je legenda slovenske zabavne glasbe v dobri uri predstavil s svojimi največjimi zimzelenimi uspešnicami, ki se jih spomni-mo še iz časov, ko je nastopal na festivalih Slovenske popevke ter z New Swing Quartetom. Oto Pestner je v svoji glasbeni karieri posnel več kot 40 solističnih al-bumov ter sodeloval z različnimi znanimi glasbenimi imeni. Bil je tudi umetniški vodja New Swing Quarteta, s katerim je posnel 40 zgoščenk z gospeh in spirituali, nazadnje pa se je posvetil soli-stični karieri.
Razstava slovenskih evangeličanskih cerkva
Geza Grabar
Sobočanec Ernest Bransberger, lju-biteljski slikar, sicer član LIKOS-a in Likovne sekcije Mozaik Društva upo-kojencev Murska Sobota, si je letos, ko po vsej Sloveniji in tujini poteka niz prireditev ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, omislil svojevrstno razstavo.
V prostorih Pokrajinske in študij-ske knjižnice v Murski Soboti je namreč odprl razstavo na platno narisanih slik vseh 15 evangeli-čanskih cerkva na Slovenskem. Umetnik je pri tem uporabil različne tehnike in barve. Gre za čudovito slike cerkva v Murski Soboti, Ljubljani, Apačah, Bodoncih, Domanjševcih, Gornjih Slavečih, Gornjih Petrovcih, Hodošu, Križevcih v Prekmurju, Lendavi, Mariboru, Puconci in Selu na Goričkem.
VZAJEMNA
27
info@tv-as.net
KULTURA
Gostovanje Prekmurske godbe Bakovci v Ingolstadtu
Roman Balažič
Prekmurska godba Bakovci je skupaj s svojo mažoretno skupino gostova-la in nastopila v pobratenem mestu Murske Sobote, to je mesto Ingolstadt v Nemčiji.
Na pot smo se odpravili v petek, 26. septembra, v zgodnjih jutra-njih urah in prispeli v Ingolstadt okrog poldneva. Po namestitvi v prenočišču smo si ogledali staro mestno jedro z znamenitostmi in reko Donavo, nato pa smo se pri-pravili za nastop na tamkajšnjem Jesenskem festivalu.
Pred nastopom nas je v mestni hiši sprejel in pozdravil nadžu-
pan dr. Alfred Lehmann, ki smo mu zaigrali prvo koračnico. Nato smo godbeniki in mažoretke so-delovali v povorki skozi mesto ob bučnem pozdravu množice obiskovalcev do prireditvenega prostora in zaigrali še v šoto-ru. Naslednji dan smo dvakrat nastopili pred mestno hišo v Ingolstadtu. Po nastopih smo si
še ogledali tovarno avtomobilov Audi, kjer so pripravili dan od-prtih vrat.
Za vse, še posebej pa mlade člane je bilo to enkratno doživetje, saj se poleg ogleda znamenitosti in nastopov stkejo tudi globlje pri-jateljske vezi med člani društva, kar pomembno vpliva na nadalj-nje delovanje društva.
Komedija Čaj za dve v Domu starejših Rakičan
Komično predstavo Toneta Partljiča, v kateri se skriva veli-ko resnic iz vsakdanjega življenja, zlasti v položaju in odnosu do starejših, je režiral Andrej Rus, zaigrali pa so Nada Hercan, Sonja Kolbl, Stefan Lopert, Romana Dervarič, Zdenka Kuzmič, Drago Titan in Dejan Pintarič — Matjašec. Kot nam je dejala Kolblova, so vsi v predstavo vlo-žili veliko svojega prostega časa
in se trudili po svojih najboljših močeh z namenom, da obogati-jo domsko življenje in popestrijo druženje stanovalcev, svojcev in zaposlenih.
Premierno so veseloigro odigra-li za stanovalce, njihove svojce in zaposlene v domu. Izjemen odziv jih je spodbudil, da so jo doslej po Pomurju uprizorili že tridesetkrat.
Geza Grabar
Biserna poroka
zakoncev Kuzmič
Geza Grabar
V prejšnji številki smo pisali o dveh bisernih porokah v naši občini: poleg zakoncev Papič iz Bakovcev tudi o zakoncih Francu in Lojzki Kuzmič iz Rakičana. Kot smo poročali, sta natanko po 60 letih ta dogodek zazna-movala v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, pri čemer jima je zahvalno mašo daroval teda-
nji župnik murskosoboške stolne župnije Martin Horvat. Zakonca sta sprva živela v Ljubljani, zaradi službe na Srednji kmetijski šoli pa sta se preselila v Rakičan, kjer živita še danes.
Ker je zaradi oglasov izostala fo-tografija jubilantov, jo objavlja-mo v tej številki.
28
AKTUALNO

Varovanci doma
rezali cvetje
V Domu starejših Rakičan vse več po-zornosti namenjajo vključenosti varo-vancev v okolje, od koder prihajajo.
Tako je nedavno v okviru tera-pevtsko-delovne terapije 12 varo-vancev z domskim kombijem in pod vodstvom delovne terapev-tke Sonje Kolbl obiskalo kmetijo Čolig v Trnju ter se tam seznani-
lo s pripravo cvetja vrste tagetes za izdelovanje zdravila. Čeprav sta jim gostitelja Marija in Stefan želela le pokazati tehniko pripra-ve te surovine za zdravilo, so se gostje z doma hitro priključili opravilu in niso odnehali vse do-tlej, dokler delo ni bilo v celoti opravljeno.
Marija Ozvatič iz Bakovcev je med pobiranjem krompirja ugo-tovila, da je narava poigrala in ji podarila »krompirjeve« račke.
Priletna Šarika Horvat kljub svojim letom skrbi za svojo hišo in vrt, ki je v cvetju.
AVTO CENTER HORVAT
www.hoteldiana. si
29
ŠPORT
Sedmi Bakovski
in Soboški tek
Geza Grabar
Prireditelji tradicionalnega Bakovskega teka za pokal Murafina - tamkajšnja osnovna šola, društvo Partizan in društvo za telesno vzgojo, so bili z udeležbo zlasti v mlajših kategorijah zelo zadovoljni, nekoliko manj pa z udeležbo odraslih.
Šola je v dopoldanskih urah na prireditvenem prostoru za vse učence matične šole in podru-žnično iz Dokležovja pripravila športni dan z glavnim poudar-kom — tekom oziroma krosom., na katerem se je zbralo in na pro-gah, dolgih od 250 do 900 m, pomerilo več kot 300 učencev
šole in drugih mladih tekačev, saj so bili tekaške kategorije za mlade odprte. Po srednješolskem teku je sledil osrednji članski tek. Med 36 člani je bil na 6 km najhitrejši nekdanji učenec šole Davor Gregorinčič (AK Panvita), med 19 članicami pa je na 4 km zmago slavila Katja Vrdjuka, prav tako članica murskosoboškega atletskega kluba.
Mladi atleti Panvite so bili naj-boljši tudi v večini otroških te-kov. V okviru Bakovskega teka je bilo sklepno dejanje Tek parov, ki ima v tem kraju že več kot 30-le-tno tradicijo.
Športna zveza Murska Sobota in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota sta pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota s Soboškim tekom pripravila zelo raz-gibano in za vse starostne skupine zanimivo aktivno športno popoldne.
Pri teniških igriščih v športnem parku Fazanerija so se odvijale šte-vilne športne aktivnosti: planinci so se podali na 8 km dolgi pohod okrog Murske Sobote, enako ljubitelji nordijske hoje, največ pozornosti pa je bilo namenjene tekaškim preizkušnjam.
Z namenom promocije in skrbi staršev za športno aktivnost v družini je bil tudi letos na spo-redu Tek očkov, osrednja tekaška prireditev VII. Soboški tek pa
je veljal za točkovanje v okviru pomurskega pokala in medna-rodnega pokala treh dežel CERR Cup, posebej pa so bili razvrščeni tudi tekmovalci Ministrstva za notranje zadeve in policije.
V tekmovalnem delu je med 67 tekmovalci na 10 km dolgi pro-gi zmagal David Rihtarič (ŠD Severovzhod, Murska Sobota), šesti je bil Endre Gönter (AK Panvita), sedmi pa Sobočan Boris Kaučič, ki tekmuje za TS Radenska. Med 20 tekmovalka-
mi, ki so morale premagati 8-kilo-metrsko progo, je slavila Simona Gomboc iz Ivanovcev, tretja je bila Valentina Jerič (AK Panvita). V skoraj vseh mlajših kategorijah so prav tako prevladovali tekmo-valci murskosoboškega atletskega kluba, v kategoriji veterank pa velja izpostaviti tudi Olgo Flisar Holcman s Kroga, ki je osvojila 3. mesto, Sonja Gomboc iz Murske Sobote je bila med članicami B 5., Štefan Buzeti iz Bakovcev pa pri veteranih 4.
30
ŠPORT
Mladi murskosoboški rokoborci
ekipni državni prvaki
Karlo Vratarič
V organizaciji Rokoborskega kluba Poljčane je v začetku ok-tobra potekalo ekipno državno prvenstvo v rokoborbi v grško-
rimskem slogu za dečke. Velik uspeh so z naslovom prvakov do-segli mladi rokoborci iz Murske Sobote.
Državno prvenstvo je potekalo v športni dvorani v Poljčanah, izjemen uspeh pa so z naslovom ekipnih državnih prvakov dosegli rokoborci iz Murske Sobote. Iz RD Sobota so prva mesta zasedli Jan Horvat (do 29 kg), Daniel Kočar (do 35 kg), Alen Gerendaj (do 38 kg), Jure Koudila (do 53 kg) in Mitja Sečko (do 73 kg), na stopničke pa so se uvrstili še Timi Gumilar, Aljaž Zadravec, Simon Kreslin, Sandi Klar, Mihael Pojbič, Marko Kreslin in Jure Petovar. Z nastopi mla-dih rokoborcev je bil pozitivno presenečen njihov trener Rade Bačič. Dejal je, da je z doseženim zelo zadovoljen in da se bo for-ma še stopnjevala, saj bodo sedaj namenili več časa sami tehniki
in raznim taktičnim situacijam. Seveda so z naslovom ekipnih državnih prvakov v murskoso-boškem društvu zelo zadovoljni, saj ni več bojazni za prihodnost rokoborbe v Murski Soboti.
Vrstni red:
1.	mesto: RD SOBOTA, 60 točk;
2.	mesto: RD Herkul, 38 točk;
3.	mesto: RK Poljčane, 30 točk; sledijo: RK Lenart, KD Finančna točka (Ljutomer), ŠD Špartane, ŠD Razvanje.
Aleš Zver in Anja Benko
državna prvaka
Geza Grabar
Ponovno lahko poročamo o izjemnih uspehih mladih atletinj in atletov AK Panvita iz Murske Sobote.
Na državnem pionirskem pr-venstvu za starostne skupine U 12, U 14 in U 16 v Kopru, kjer se je v deževnem in vetrovnem vremenu za naslove najboljših potegovalo več kot 400 mladih atletov in atletinj iz 35 slovenskih klubov, je nastopila tudi 35-član-
ska zasedba murskosoboškega atletskega kluba in se ponovno izjemno odrezala.
Mladi pomurski športniki so namreč osvojili tri zlate ter po dve srebrni in bronasti medalji ter številne ostale visoke uvrstitve in nove osebne rekorde.
Med njimi sta najbolj izstopala Aleš Zver, ki je pri pionirjih U 16 na 1.000 in 3.000 metrov z osebnima rekordoma (2:40,99
oziroma 9:34,83) osvojil naslova državnega prvaka; podoben pod-vig je uspel tudi Anji Benko, ki je prav tako z osebnim rekordom 3:08,87 postala najboljša v državi v konkurenci pionirk U 14. Srebrni medalji med pionirji U 12 sta pripadli tudi Mateju Hariju v mestu žogice in moški pionirski štafeti U 12 na 4 x 200 m. V njej so tekli Luka Žerjav, Marko Horvat, Kristjan Lukač in Nino Celec.
Dve bronasti medalji je na 1.000 in 2.000 metrov osvojila Urška Martinec (U 16).
V slovenski atletski pionirski reprezentanci, ki je v Pulju na Hrvaškem nastopila v troboju pi-onirskih reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Madžarske, so nasto-pili tudi trije člani murskosobo-škega atletskega.kluba - Aleš Zver, Ines Horvat in Urška Martinec. Zver je v teku na 1.000 m osvo-jil tretje mesto, Martinčeva na 2.000 m peto, Horvatova pa je kot članice štafete 4 x 100 m
osvojila prvo mesto.
Zver je kot član reprezentance nastopil tudi na mednarodnih mladinskih igrah treh dežel — Slovenija, Avstrija in Italija v Lignanu v Italiji ter v teku na 1.500 m osvojil prvo mesto, s čimer je zabeležil svojo prvo ve-čjo mednarodno zmago.
V slovenski atletski reprezen-tanci mlajših članov v češkem Litomyselu pa so v troboju re-prezentanc Slovenije, Češke in Madžarske nastopili tudi neka-teri starejši člani kluba. Davor Gregorinčič je v teku na 1.500 m osvojil četrto mesto, David Horvat je bil na 800 m peti, Štefan Maučec na 110 m z ovi-rami in Robi Kreft v skoku v da-ljino pa sta osvojila šesti mesti.
31
ŠPORT
Napredek v vrstah Mure 05
zaenkrat še ni viden
Karlo Vratarič
Mura 05 se še vedno nahaja pri dnu lestvice in daleč od bojev za ponovno uvrstitev v prvo ligo. Za zdaj pretreslji-vih kadrovskih sprememb še ni bilo, a se ob slabem nadaljevanju bržkone obetajo tudi ti.
Po devetih krogih druge sloven-ske nogometne lige je Mura 05 z največ prejetimi zadetki med vse-mi moštvi na skromnem osmem mestu, zato je nezadovoljstvo vseh, ki jim Mura nekaj pomeni, povsem razumljivo. Z rezultati ni zadovoljen niti novi predsednik Mure 05 Ervin Kutoš, ki pravi: »Z rezultati v letošnji sezoni ni-sem niti malo zadovoljen, preveč je nihanj, slabih iger, posledično pa ni točk, ki so najpomembnej-še. Po mojem mnenju se težava skriva v odnosu igralcev do tre-ningov in iger v prvenstvu.« Nezadovoljstvo zaradi slabih rezultatov je moč čutiti tudi med igralci, kar potrjuje izjava kapetana Darjana Slavica, da ni-kakor ne more biti zadovoljen s
potekom letošnje sezone. In kje je po njegovem mnenju glavni vzrok za slabe rezultate? »Mislim, da na slabe rezultate vpliva več dejavnikov, ne samo en. Od nas kot ekipe se je pričakovalo več, prišle so tudi okrepitve. V času priprav nismo postali ekipa, kar je verjetno največji vzrok za sla-be rezultate. Problem najbrž ni v upravi ali trenerju, pač pa v igralcih,« meni Slavic.
Edina svetla točka v letošnji se-zoni je bilo pokalno tekmovanje, kjer so izpadli v tretjem krogu tekmovanja proti Mariboru po dobri igri, a žal podobno kot v prvenstvu z neizkoriščenimi pri-ložnostmi. V začetku oktobra je potekala seja upravnega odbora, na kateri so obravnavali finančno konstrukcijo za sezono 2008/09, ki je pokrita skoraj stoodstotno, potem samo delovanje društva, poročili trenerja in direktorja ter analizo, kateri igralci zado-voljujejo pričakovanja in kateri ne. »Trener je povedal, da se ne čuti odgovornega in da so od-
govorni igralci, ki ne izpolnju-jejo njegovih zahtev,« je povedal Kutoš. Klub se je za sodelovanju zahvalil Marku Gobcu, po tekmi proti Triglavu pa so se napovedo-vale nove spremembe v igralskem kadru, a je za zdaj ostalo le pri besedah.
Že po porazu proti Šentjurju v začetku septembra so odgovorni napovedali celo finančne ukre-pe, ki so se tudi uresničili. Že za avgust so bili igralci po pravilni-ku kaznovani za slabe rezultate, sprejeli pa so novi pravilnik, ki bo omogočal še večje sankcije, tudi za september. »Igralcem bomo premije po pogodbi za mesec september zmanjšali za trideset odstotkov, počasi pa se bodo začele odvijati tudi kadro-vske spremembe,« pravi Kutoš. O učinku sankcij kapetan Slavic dvomi: »Mislim, da bi ekipa mo-rala najprej razčistiti sama s sabo in poiskati vzrok, šele nato bi bile v primeru nadaljevanja slabih re-zultatov sankcije upravičene, če bi bila težava v neresnosti. A to
ni, saj smo posamezniki dali vse od sebe, zato so finančne kazni nekoliko nepričakovane in se za zdaj niso izkazale za rešitev, vsaj kratkoročno ne. Govorice o neš-portnem življenju, o čemer se ve-liko govori, ne držijo prav veliko. Težava ni v zasebnem življenju, ampak na igrišču.«
Kje je vzrok za slabe rezultate, bodo morali poiskati znotraj kluba s pogovori; od uprave do strokovnega vodstva pa prevla-duje mnenje, da so krivci prav igralci, ki imajo pogoje na rav-ni prve lige, tudi na finančnem področju, ne dajo pa tega, kar se od njih pričakuje. »Drži, da se je osemdesetim odstotkom ekipe plača pred to sezono zvišala, po-leg tega so izplačila redna in ne zamujajo, tako da se nimamo kaj pritoževati. Pred prvenstvom je kazalo dosti bolje, dosegali smo dobre rezultate in kazali napre-dek, česar pa nato v prvenstvo več ni bilo. Vzroke je treba poiskati znotraj kluba,« pravi Slavic.
Za varno vožnjo
v cestnem prometu
Geza Grabar
V organizaciji Združenja šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota ter Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije je bila na prometno-varno-stnem centru Španik na Noršinski ulici v Murski Soboti tudi letos organizirana spretnostna vožnja.
Tradicionalni avto-moto rally Vse za varnost v cestnem prometu so ob prazniku Občine Moravske Toplice pripravili, tako da je bil cilj 12. pri-reditve po več kot 50 prevoženih kilometrih, kjer so seveda motori-sti in vozniki osebnih avtomobilov morali predpisano pot prevoziti po prometnih predpisih, v Sebeborcih. Tam je 48 tekmovalcev in tekmovalk čakalo še pisno preverjanje pozna-
vanja prometnih predpisov in kot atrakcija tudi streljanje z zračno pu-ško. Poudarek tekmovanja, kjer so v posebni kategoriji tekmovali tudi invalidi paraplegiki, je bila seveda varna vožnja v cestnem prometu. Vozniki osebnih avtomobilov ter motornih koles z in brez prikolice so tekmovali v dveh kategorijah — z mejno letnico izdelave 1975, para-plegiki pa so na tem tekmovanju imeli tudi odprto državno prven-stvo. Med motoristi brez bočne pri-kolice oziroma motorji, izdelanimi pred letom 1975, zato jih že uvršča-mo med »veterane«, je bil iz mestne občine najboljši Rudolf Kovač (5.), Bela Celec iz Cernelavcev pa je bil 8. Med motornimi kolesi s prikolico (veterani) je bil Karel Car (Murska
Sobota) 3.
V	konkurenci osebnih avtomobilov vseh znamk je Daniel Vehab osvojil 2., Janko Skrilec 5. in Franc Buzeti (vsi Murska Sobota) 6. mesto.
V	tekmovanju paraplegikov in te-traplegikov s posebej prilagojenimi
osebnimi vozili - skupaj jih je bilo kar 20, od tega tri ženske, je bil med paraplegiki Franc Borovnjak 3., Andrej Klemenčič (oba iz Murske Sobote) 7., Bojan Ciman (Bakovci) 10. in Jože Krenos (Murska Sobota) 13.
32
AKTUALNO
Poškodovana Natalija
spet obiskuje šolo
Geza Grabar
V februarski številki Soboških novin in na Kanalu 10 TV Idea Murska Sobota, smo vam predstavili Natalijo Belec - takrat sedemletno živahno deklico iz Šulincev na Goričkem, ki ji je uso-den trenutek nepazljivosti spremenil življenje.
Avgusta lani je preživela hudo prometno nesrečo, v kateri je zaradi udarca v glavo izgubila spomin, hudo poškodovana in takrat negibna pa je ostala celo-tna desna stran njenega telesa. Z mamo Anito sta se po več kot enoletnem zdravljenju v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani, kjer sta preživljali de-lavnike, minuli konec tedna vrni-li domov. Ob tej priložnosti jo je ponovno obiskal župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec s sodelavci, ponovno pa ga je spremljala še zmeraj najlepša Slovenka Tadeja Ternar.
Natalija je vidno okrevala, z opornico na desni nogi lahko spet sama hodi, celo poskoči, desna roka pa je žal ostala skoraj negibna. Sicer desničarka, se je v Soči naučila pisati in uporabljati levo roko.
Natalija je vztrajna in se trudi naprej, spet je začela hoditi v šolo in kljub temu, da so njeni vrstniki medtem že v tretjem ra-zredu, se veseli novih prijateljev in zvedavo (znova) osvaja znanje. Županu Antonu Štihcu je veselo pokazala slikanico z abecedo, ki ji jo je podaril ravnatelj šole, in ponosno poimenovala vse črke in prebrala prve zloge.
Natalijo Belec so si zagotovo do-bro zapomnili tudi vsi tisti, ki so na Ponovoletnem plesu v dobro-delni akciji z nakupom umetni-ških del pomurskih akademskih umetnikov, velikodušno darovali za družino Belec. Oče Darko in mama Anita pravita, da so jim podarjena sredstva zelo olajšala stisko, v kateri so se znašli, in se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so jima v tej težki preizkušnji stali ob strani.
33
www.nlb.si/postopnavarcevanja
Zavarovalnica Tilia, d.d.
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. oktobra 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER
Š00Š in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovanje: IN0UA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz aktualnega kataloga Turistične agencije Klas po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: (Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV Idea-Kanal 10, v petek, 3. oktobra 2008.)
EVAMARIA STRNAD Lendavska ulica 45 9000 Murska Sobota
34
SOBOŠKA BOLNIŠNICA DOBILA NOVI CT-APARATOM IN RETRAKTOR

35