130. številka. Ljubljana, v torek 10. junija 1902. XXXV. leto. lah a; a vsak dan zvečer, izimSl nedelje m praznike, ter velja po post! prejemac aa avetro-ogrske dežele aa vae leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 50 h, za jeden meees 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vposUjatve naročnina ae ne ozira, — Za oznanila plačuje se od Btiristopne potit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h 8e 3e dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai naj se izvolc frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod'1 telefon št 34. .Narodna tiskarna" telefon šc 85. Družba sv. Cirila in Metoda. Najsvetejša dolžnost, ki veže vsakega Slovenca, je podpirati na ta ali oni način družbo sv. Cirila in Metoda. Temu mislimo, da bo vsak zaveden Slovenec pritrdil, in ravno radi tega hočemo opisati delovanje družbe in zanimanje za isto. Dolgo let se že bijejo na naših jezikovnih mejah hudi boji za obstanek Slovencev na eni strani z Nemci in na drugi strani z Lahi. Ogromne svote, katere je družba žrtvovala za našo narodnost, v prvi vrsti za vzdržavanje ljudskih šol na naših jezikovnih mejah, lahko govore, kako hrabro je družba nastopala proti tlačite-ljem našega naroda, ki nas hočejo uničiti. Družbi moramo hvaležni biti, da se je v našo deco vcepilo pravo slovensko mišljenje in s ponosom lahko kažemo nanjo, kajti ona je za naš napredek velike važnosti. Čim obširneje družba deluje, tem več tudi potrebuje podpore. Radi tega je nje marljivo vodstvo dovolilo nekaterim ljubljanskim trgovcem zalogo različnega blaga, kakor: Ciril in Metodovo kavo, vžigalice, svinčnike, platno itd., katero naj se v prid družbe prodaja. Najprvo se je pričelo s prodajo vžigalic; zalogo teh vžigalic je prevzel družbi zelo naklonjeni, velezaslu-žni, umrli gospod Ivan Perdan, ki je s svojo požrtvovalnostjo v prid družbe mnogo dosegel in ji pri prodaji vžigalic do več tisočakov pripomogel; pa tudi njegovima naslednikoma gre vsa čast, ker imata še vedno zalogo in se za družbo zanimata. Zalogo Ciril in Metodovega platna ima tvrdka A. S. Skaberne, zalogo svinčnikov pa tvrdka I. Bonač. To blago je solidno ter ga toplo priporočamo v nakup. Še več pozornosti pa hočemo obrniti Ciril in Metodovi kavi, ker se kavinih dodatkov veliko več potrebuje, kakor gori omenjenih predmetov in je prodaja te kave velikanski vir za družbo. To kavo izdeluje narodna tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani. Predno o tem še več izpregovorimo, bodi nam dovoljeno, pokladati merodajnim faktorjem na srce, da se z vso vnemo zavzamejo za prodajo Ciril-Metodovih izdelkov in da naj tudi priprosto ljudstvo za družbo navdušujejo in njen pomen razlože. V to so poklicani v prvi vrsti gospodje duhovni, kateri so se dosedaj, izvzemši nekaterih, prav malo ali pa prav nič brigali za družbo. S prepričanjem lahko po-vdarjamo, da so se za prodajo raznega blaga v prid družbe sv. Cirila in Metoda zavzeli samo nekateri trgovci in ponekodi tudi učiteljstvo; prikrivati pa tudi ne smemo, da je v denarju za družbo največ žrtvovala naša inteligenca. Tako je, gospoda draga v farovžih, in nič drugače; za tako sveto narodno dolžnost ste imeli dosedaj le malo zanimanja ali pa prav nič, med tem ko po liberalni stranki, ki goji večjo narodno zavest, vedno udrihate, čeprav včasih sami pripoznate, da to ni prav. Tudi zidate na pesek klerikalne brloge ter ho« čete s tem kmeta osrečiti, a kakor kaže, ne bo s celo Vašo organizacijo nič drugega, kakor da Vas bodo kmetje, ki jih molzete kakor nekdaj Španija Kubo, kleli, ko bodo šteli denarje, ki ste jih zagospodarili pri svoji organizaciji. To bodi le mimogrede omenjeno, kajti preiti moramo zopet k jedru naše teme, namreč k družbi sv. Cirila in Metoda. Mi smo prepričani, da niti ena nemška tvrdka ne prodaja Ciril Metodovih vžigalic, marveč preskrbe nemške tvrdke te vžigalice le na izrecno željo naročnika, in sicer takim kupovalcem, ki so izobraženi in te vžigalice dobro poznajo, manj izobraženim pa vsiljujejo vžigalice, ki so le tem podobne, od katerih pa čisti dobiček pripada menda »Bauernbundu«. Našim slovenskim trgovcem pa polagamo na srce, naj se tudi leti malo bolj zanimajo za družbo ter na debelo, kolikor mogoče, veliko prevedejo vsakovrstnih tvarin, ki se prodajajo v prid družbe, ker zadnji čas je tudi za Vas, da pričnete na narodnem polju bolj delovati, saj vendar po našem mišljenju ne živite od nemških, marveč od slovenskih grošev. Vzemite si kot vzor naše brate čehe ali pa naše tlačitelje Nemce ali Lahe. Da se pa tudi naše ljudstvo samo začne bolj zanimati za družbo, je v prvi vrsti poklicano slovensko časopisje, katero naj svojim čitateljem razloži celo stvar, v drugi vrsti so pa poklicani zato vsi boljši stanovi v mestih in na deželi, ki naj z dobrim vzgledom pokažejo nižjim slojem, da je tudi njim družba sv. Cirila in Metoda pri srcu. Prepričani smo, če vsi pričnemo na ta način delovati, da celemu narodu s tem veliko koristimo. Ker se ravno Slovenci za narodnost premalo brigamo, ne pridejo naši podjetniki na tako višino kot nemški. Kakor vemo iz zanesljivega vira, bi se tudi ju- I goslovanska tovarna za kavine dodatke j ne rentirala, če bi je ne podpirali naši i bratje iz Štajerske in posebno iz Primor skega. Ti namreč naročajo te kave že sedaj najmanj trikrat .^toliko kot Slovenci na Kranjskem. Res neumevno se nam zdi, da mi domačinom nič kaj ne zaupamo, ko je vendar neovrgljiva resnica, da se Ciril in Metodova kava glede cene, kakor tudi glede kakovosti, s tujimi izdelki ne le samo v isto vrsto postavlja, marveč tudi izdelke večine tujih tovarn prekaša. V Ljubljani živi še vedno mnogo nemških trgovcev, katerih večina je sicer mirnih, a tako zagrizenih, da bi nas, če bi bilo mogoče, kar v žlici vode vtopili-Ti trgovci imajo od Slovencev lepe do-dohodke in si množe svoj kapital, kaj pa ti ljudje z nami delajo, naj navedem sledeči slučaj: Neka nemška tvrdka v Ljubljani, ki ji je bila ponuđena Ciril-Metodova kava, se je proti prodajalcu, ki jo je ponudil, takole izrazila: »Nein, den Ciril und Metod Kaffee kaufe ich nicht und werde selben auch nie kaufen und wenn auch der Lai--bacher Fluss umgekehrt zu iliessen an-fiingt«. Če si končno še ogledamo statistiko o porabi kavinih dodatkov na Kranjskem, razvidimo, da potrebuje Kranjska čez 200 vagonov kavinih dodatkov vsako leto, in ko bi si vse te nabavili v jugoslovanski tovarni, ki, kakor omenjeno, danes lahko z vsemi tujimi enakovrstnimi tovarnami v vsakem oziru konkurira, bi to donašalo družbi ogromni dobiček, nič manj ko okroglih 40000 kron, ker je tovarnar g. Jebačin, ki to kavo izdeljuje, primoran družbi od vsakega vagona prodane Ciril-Metodove kave 200 kron odšteti. To bi bila ogromna podpora za našo družbo, in bi ne bil konsument prav nič na izgubi. Ti podatki jasno kažejo, če bi se Slovenci res oklenili naše družbe, bi jo samo pri nakupu kavinih izdelkov, ki se v prid nje prodajajo, podpirali z ogromno svoto. Če pa priporočamo še druge izdelke, bi letna podpora gotovo znašala čez 50.000 kron. Vsi torej na delo, da podpiramo našo družbo in s tem izkažemo svojo narodno zavest in sveto dolžnost, ki nas veže podpirati brate ob jezikovnih mejah, če stori vsak posameznik svojo dolžnost, nam je vspeh zagotovljen in bolj in bolj se bodo uresničevale besede našega vrlega Prešerna, ki kliče: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnile, jim milše zvezde kot dozdaj sijale«. Naše sodne razmere. Govor poslanca dr. Ploja v seji državnega zbora dne 21. maja t. I. (Dalje.) S tem se prvič zakrivi zakasnitev pri vročitvi prizivne razsodbe, kajti po § -A16. civilnega pravdnega reda je poslovni rok šele veljaven od trenutka, ko se vroči strankam prizivna razsodba. Nastane tedaj povse zanimivo justično vpra- S. Gregorčič; Poezije III. (Dalje.) Ozadje, na katerem sloni Gregorčičevo čustvovanje in mišljenje, je idealizem. Ko je Gregorčič stopil v literarni svet, bil je v slovenski literaturi moderen idealizem, čegar prvi oznanjevalec je bil Stritar. Čista, nežna in čuteča duša, ki si je ustvaril v domišljiji lep, svetel in plemenit svet, prišel je v življenje.in ko je hotel reproducirati svoje misli in cilje, začutil je prevaro, in izvršil se je tisti stari proces, ki je primešal bleščeči se tekočini v kupi nekaj motnega in grenkega. ^ idel je, ko so devali pravico v grob, gledal je pokop bratoljubja in videl je, ko so zasuli svetle vzore v jamo (»Moj črni plaščcf, — ravno ta pesem je nekak njegov konfiteor). Čisto umevna je radi tega njegova resignacija; zapustil je svet ter se zatopil v svoje lepe sanje, zaradi tega pa je razlita trpka resignacija po njegovih poezijah, in pesimizem se javlja iz njegovih pesmi. Ker ni naloga kritike, da bi dajala direktivo umetnikom ter jim kazala pota, pač pa mora umotvore pojasnjevati, kajti kritik naj posreduje med umetnikom in občinstvom, zato sem se odločil, podati nekako celotno sliko Gregorčičevo in ne rešetati pesem za pesmijo v III. zv. Poezij, kajti tretji zvezek je v organični zvezi s prvima dvema. Nekoliko izpremenil se je pač Gregorčič, ko je pisal svoje poslednje poezije, in o njih kot celoti poskusim podati nekaj subjektivnih misli. Šti riinšestdeset kratkih pesmic je naslovil s skupnim imenom »Pred smrt niče«, kajti, da bi bil to celoten ciklus, v katerem morajo biti vsi deli v zvezi, tako da je podlaga vseh le en sam skupen motiv, tega nam ne more reči. V »Predsmrtnicah«, katerim je dal pesnik zaradi tega to ime — kot pravi sam v pojasnilu —, ker jih je zložil v bolezni, na pragu smrti, ponavljajo se skoro vsi stari Gregorčičevi motivi. Isti ljubki sujeti se vrste tu, le da je padla nanje neka senca in ne blišče več tako kot v prvih dveh zvezkih. Srce človeško mu je še vedno nerešena -uganka, planinske cvetke opeva še vedno, pozdravlja vrtnico na vrtu in divjo rožo na polju, z ubogim slavčkom se pogovarja, ki nima matere in ki ga napoji s svojo krvjo, da poje njegove pesmi. Spominja se pesnik še vedno svojih dragih prijateljev, ki spe že v grobeh, in naslovil je par svojih proizvodov tudi imenoma nanje (elegija: Kraglju, dr. Rojcu). Vedno še stoji rad ob zibelki nedolžnega otro-čiča. Med vsemi temi različnimi motivi, med refleksijami in razmišljevanjem pa se glase mrzli glasovi smrti, suho in ledeno (V.): »Aj, prišla je znova v deželo pomlad — ne meni!« — Včasih kliče smrt, naj ga reši, ker je ostal sam na svetu, včasih jo spet pozdravlja kot pot v novo življenje, včasih pa se nam zdi, da leži že globoko doli pod zemljo (XXIII.), ali pa se mu sanja, da je umrl (Grozne nocoj sem snival sanje). Drugič zaide na grobišče ter se ozira po spomenikih, prav kakor včasih (ciklus »Grobovi«), ali sedaj se pokaže nekaj za Gregorčiča nenavadnega. V »Predsmrtnicah« je razkril Gregorčič novo stran svoje muze: sredi tihih grobov ne zamre mu pesem tožno spo-minjajoč revežev-trpinov, ki niti po smrti niso enaki mogotcem, iz grobišča se naenkrat, nepričakovano vrne med svet ter biča ljudsko gnilobo, kliče z ostrim glasom, naj potegnejo farizejem kraljevske halje raz teles, da pokažejo svojo zavrže-nost očitno, da se pokažejo taki kot so, namreč žive krste, pobeljeni grobovi. Med vsemi »Predsmrtnicami« je najlepša sedma: »Umrla, oh, je moja muza«. Misel je izredno lepa, vzvišena in nenavadno čustvena. Pesniku je umrla plemenita muza njegova; ubita mu je bila, dasi ni nikdar želela boja in pokopal jo je pesnik v kraj neznan, poprej pa si je še natočil njene gorke krvi. Shranil jo je in ne pokaže je nikomur, le sam jo gleda vsak dan in vsak dan kipi gorka kri njena in slednji dan še oživlja in poživlja njegovo dušo ter mu budi v nji življenje, in zdi se mu, kakor da še živi pokopana muza. Skoro isto, kakor v VII., pove v XLVIII. pesmi, kjer prosi stvarnika, naj mu da prejšnja gorka ču3tva, prejšnje srce, kajti tako mu ni živeti, ker je le živo-mrtev kamnat kip, ne trpi ničesar, ne čuti pa tudi radosti ne, niti ne smeje se, pa tudi ne joče se ne. Gregorčič kot lirik ni pokazal v prejšnjih zvezkih jasno svojega svetovnega naziranja. Protikrščanski ni bil nikdar, nikoli ni oznanjal moderne filozofije, saj se vobče tudi nikjer ni dotikal abstraktnih filozofskih vprašanj. Najvišje v tem oziru se je pospel v krasni pesmi »Človeka nikar«, ki je med najboljšimi njegovimi stvarmi. Morda bi se dalo reči, da se je tu bližal panteizmu, vsekakor pa v prejšnjih zvezkih ni imel tako ustanovljenega svetovnega naziranja kakor sedaj; naj si se je tu in tam pokazal v kaki kratki lirski pesmi vernega človeka, saj je vsak pesnik sprejemljiv za verska, nabožna čustva, vendar je dvomil, omahoval, pravi da »visi med dvomi in zmotami« (»Človeka nikar«). V »Predsmrtnicah« (LIX.) pa je našel svojo uteho (»Zdaj vid se vrača mi in ž njim spoznanje«), našel je dve solnci, ki mu jih zre zavzeto oko in ki mu ne ugasneta nikdar, namreč solnce resnice — sveto pismo in pa drugo solnce — poezije čar. (Konec prili.) sanje: Kdaj je vročitev izvršena? Ali že z vročitvijo nemškega teksta ali z dostavo obeh tekstov razsodbe? Kdaj do-teče revizijski rok, kdaj rok za izpolnitev glasom razsodbe naložene dolžnosti? Ta prevajanja provzročajo sodnikom nižje instance zelo veliko dela; zakaj prav pogosto ni prevajalec niti oni, ki je delal ta proces v I. instanci, in ta stoji sedaj pred nalogo, zmožen prevesti sodbo, v kateri so res prav težke juristične dedukcije. To je v zvezi z raznimi težkočami. No, kaj storijo previdni sodniki? Navadno pristavijo slovenskemu prevodu prizivne razsodbe sledečo opazko: »Ta prevod se je tusodno izdelal in ne prevzame sodišče za njegovo resničnost nikakega jamstva.« (Čujte! Čujte?) Gospoda moja! To so čudne razmere, in jaz mislim, da se pač s takim postopanjem gotovo ne povzdigne ugled justice in zaupanje v isto. Na podlagi dveh zgledov hočem osvetliti nasledke tega prevajanja. V neki pravni zadevi, ki se je bila v I. instanci izvedla popolnoma v slovenskem jeziku, je izdalo deželno nadsodišče v Gradcu, kakor navadno, nemško razsodilo in pri-poznalo v tem naslednjo glavno prisego: »A zmaga, ako priseže, da je na črti A-B vozil v gospodarske namene.« Sodnik I. instance je moral to zaprisežno obliko prevesti na slovenski jezik. Pri tem se mu je pripetila napaka, da je prevedel besedo »Vvirtschaftsfuhren« z »voziti gospodarske pridelke«. Glavna prisega se je položila v slovenskem prevodu. De želno nadsodišče v Gradcu je spoznalo, da ni to ista glavna prisega, katero je po-vdarjalo ter je proglasilo stranko, ki je položila glavno prisego, za propadlo. Drug slučaj: Deželno nadsodišče je izjavilo na sledečo glavno prisego, »da ni res, da bi bil B posodil A 100 gld.« Sodnik je prevedel besede »als Darlehen ge-geben« z besedami »kot posojilo dal« ter je rabil tukaj izraz, ki ni v navadi pri kmečkem prebivalstvu, in v katerem razume kmečko prebivalstvo nekaj drugega, kakor če bi bil rabil prevajalec besedo »posodil«. Dotičnik, ki bi naj položil glavno prisego, je rekel: »Dal mi je pač nekaj, toda ne kot posojilo, temuč kot darilo. Vsled tega ne morem storiti te glavne prisege.« Iz strahu, da bi morda krivo prisegel, ni položil te glavne prisege ter je propal. O pritožbah pridejo od deželnega nadsodišča samo nemške rešitve, ki se tudi vročijo samo v nemškem jeziku. Ravno tako se izdajajo v kazenskih zadevah na slovenske pritožbe in ugovore le nemške rešitve, ki se istotako le nemški vročijo. Kar se tiče deželnih in okrožnih sodišč na jugu države, se pri razsodnih sodiščih v kazenskih zadevah v Mariboru in Celju in Celovcu tuintam obravnava v slovenskem jeziku, v Trstu in Rovinju pa nikdar v slovenskem ali hrvaškem, temuč večno le v italijanskem jeziku. Zapisniki se sestavljajo pri razsodnih sodiščih v Mariboru in Celju z malimi izjemami le nemški, razsodbe se razdeljujejo nemški. Povabila prič, strokovnih izvedencev, privatnih udeležnikov itd. se godijo vedno v nemškem jeziku. V ilustracijo, kam privede, ako se proti jasnim in nedvoumnim predpisom kazenskega pravdnega reda, da je vsako izjavo v jeziku stranke, tedaj v onem jeziku protokolirati, v katerem se je izrekla, navedel bi dva kričeča slučaja. Nekega kmečkega sina so njegovi tovariši dražili, da nima jubilejne spominske kolajne. Nato je odgovoril, da je suknjo s kolajno vred, ki je bila na njej pritrjena, prodal. Pri tem je rabil izraz, »da je oboje stržil«, to se pravi, da je suknjo s kolajno vred prodal. Sodnik, ki je vodil predpreiskavo, je zamenjal »stržil« s »strgal« ter je protokoliral v nemškem jeziku, da je imenovani kmečki fant oboje, suknjo in kolajno raztrgal. Začela se je proti njemu obtožba zaradi raz-žaljenja Veličanstva. (Čujte!) Ob ravnava se je izvršila v Mariboru, dotični je bil zaradi razžaljenja Veličanstva obsojen. Zoper obsodbo je vložil ničnostno pritožbo, in je vsled tega najvišji sodni dvor kazensko zadevo še enkrat vrnil v razpravo okrožnemu sodišču v Maribor. To sodišče pa je bilo še vedno pod vtisom protokolaričnega besedila, ki se je glasilo, da je mož kolajno raztrgal ter ga je znova obsodilo zaradi razžaljenja Veličanstva. Proti temu je vložil obsojeni zopet ničnostno pritožbo, kateri je najvišji sodni dvor sedaj ugodil ter obsojenca oprostil. In sedaj vprašam: Kdo odškoduje tega ubogega moža za vse muke, ki jih je po krivici prestal, kdo mu povrne stroške, ki sta mu jih provzročili dve ničnostni pritožbi? Take krivice so se mogle le zgoditi, ker v tako kočljivih zadevah uradujejo uradniki, ki niso slovenščine zmožni. Drug slučaj: Nekdo je bil obtožen zaradi goljufije, »ker je vedoma neres nično izpovedal, da je bil zraven, ko je A prodal B svojo njivo«. Zapisniki o pred-preiskavi so bili nemški, vkljub temu, da se jo obdolženec samo slovenski zagovarjal. Glavna razprava je naenkrat pokazala, da obdolženec niti ni izjavil, da je bil zraven, ko je A prodal B njivo, temuč da je bil samo zraven, ko sta oba razpravljala o prodaji njive. Gospoda moja! Koliko zgrešenih sodb, koliko krivičnih obsodb ima svoj vzrok v takih zmotah, v tem, da se izjave prič in obdolžencev ne sprejmejo v onem jeziku, v katerem so se podale! (Dalje prih.) V 1J ubijao!, 10. junija. Program parlamenta. Danes ima parlament zopet sejo, jutri pa se snidejo načelniki vseh strank, da določijo, kakšne predloge naj se v tem zasedanju še doženo. Ker se Čehi nočejo odločiti, da bi podpirali ali pa vsaj ne ovirali novega davka na vozne listke, namerava vlada baje predložiti penzijske zakone, ki se tičejo uradniških vdov, še pred tem novim davčnim zakonom. Koerber konferira še vedno s Čehi. Kramaf je moral priti od delegacij na Dunaj. Če bodo Čehi vztrajali pri svoji grožnji, da bodo novi davek obstruirali misli vlada predložiti le še zadevo podunavske parne družbe, potem pa zasedanje odgoditi. Vsekakor se jutri, v sredo odloči usoda nameravanega davka na vozne listke. Zasedanje delegacij se bliža svojemu koncu. Dovršiti se mora še mornarični etat. Debata o zahtevah vojske je končana. Za havbice je glasovalo 38, proti pa 17 delegatov. Vojni minister je površno zavračal vsa očitanja glede postopanja z vojaki ter trdil, da se vrši vse pravilno in brez napak, glede afere Mattasich pa je izjavil, da je nova obravnava docela izključena. Iz avstrijske delegacije. V včerajšnji seji se je razpravljalo o proračunu mornarice. Del. Kaftan je povdarjal, da je Avstrija zamudila prehod od kontinentalne k svetovni politiki. Na ta način je pustila izpred oči važne prek-morske postojanke, kar je s stališča trgovine in industrije zelo obžalovati. Govornik je nadalje zahteval pojasnila, iz kakšnih sredstev so se pokrili stroški naše mornarice na Kitajsko. Del. Vuković je zahteval pomnožitev mornarice, ker lahko kmalu pride do tega, da nam bo braniti svoje legitimne pravice na Balkanu od morske strani. Del. Wasilko je zahteval, naj se ob dalmatinskem nabrežju napravijo nova vojna pristanišča ter se naj ustanovi mornarično ministrstvo. Poveljniku mornarice, častnikom in vojakom izreče pohvalo in zaupanje. Govorili so še Kindermann, Conci in Dobernig. Vsi so izražali svoje popolno priznanje. Končno je govoril poveljnik mornarice baron Spaun ter priporočil sprejem proračuna, kar se tudi zgodi, na kar se je delegacija za letos razšla. Ministrstvo Combes se danes predstavi zborn cam. Lahko se imenuje ministrstvo Brissona brez Brissona, ker sedi v njem 5 članov bivšega Brisso-novega kabineta. V Combesovem kabinetu ni nobenega socialista, a vendar bodo socialistične stranke novo vlado energično podpirale. Finančni portfelj je prevzel Rouvier, ki je že šestič minister in je bil 1. 1887. sam ministrski predsednik. Afera Panama ga je napravila za nekaj časa nemogočega, dasi je bil docela nedolžen. Rouvier je pobijal strastno pustolovne nakane Boulangerja. Znan in vele-ugleden je kot finančna kapaciteta prve vrste. Novo ministrstvo ima sledeči program: odpraviti hoče Fallouxov zakon, ki je ovira protikongregacijskih zakonov; izvršiti hoče društveni zakon in omejiti število verskih družb, ki so v resnici društva politične propagande; vpeljati hoče dveletno dobo vojaškega službovanja; po-državiti nekatere železnice in dognati davčno reformo, vpelje se tudi progresiven dohodninski davek. Novo ministrstvo pozdravljajo vse naprednjaške in svobodomiselne stranke, ker pričakuji-jo, da dovrši v boju zoper reakcijo in klerikalno monarhistično spletkarstvo še ono, česar Waldeck-Rousseau tekom svojega 3letnega vladanja ni utegnil. Vojna v Južni Afriki. Iz Amsterdama poročajo, da so se dogovorili Buri in Angleži glede nekaterih posameznosti, ki morajo za sedaj ostati še tajne. Gotovo so te določbe tako važne, da jih vlada ne upa povedati, ker bi bilo s tem veselje nad mirom Angležem korenito pokvarjeno. Zdi se, da končno sklenjeni mir Burom vendar ni tako zelo neugoden, kakor se je mislilo vobče izpo-četka. Zato pa je razumljivo, da so podpisali mirovno pogodbo možje, ki so bili najneiz-prosnejši nasprotniki Angležev in najvztrajnejši borilci za svobčdo. Treba je torej počakati, da izvemo vse mirovne pogoje. Potem šele bo možno soditi. Buri odlagajo sedaj orožje. V Middelburgu v Transvaalu je odložilo 440 mož svoje orožje, top in municijo ter povedalo, kje imajo skrita še dva topa. V Standertonu je odložilo 289, v Kaplandiji pa 255 mož svoje puške. V Kraalstation sta se udala poveljnika M e y e r in Hans B o t h a. General Hamilton jima je priredil diner, na katerem se je napijalo. Schalk Burger je obiskal centracijsko taborišče v Natalu ter poživljal ujete Bure, naj na minolo pozabijo in odpuste. Lord Milner je dejal te dni: »Vsi moramo delati sedaj, da se vsi sloji prebivalstva prisrčno zjedinijo ter da se ustvari za bodočnost velik južnoafri-čanski narod«. Čudno je, da se je vršil 2. junija pri Mortimerju še boj med Buri in Angleži! Najnovejše politične vesti. Zasedanje avstrijske delegacije se je včeraj zaključilo. — Deželni zbori se skličejo . le deloma. Tako si n. pr. baje nemški poslanik na Dunaju prizadeva, da bi se gališki deželni zbor ne sklical, ker se je bati, da prirede Poljaki v deželnem zboru demonstracijo zaradi govora nemškega cesarja in zatiranja Poljakov na Pruskem sploh. — Odstop ogrskega ministrskega predsednika. V sobotni avdijenci pri cesarju je baje Szell izjavil, da mora zaprositi za demisijo, ker mu ni mogoče, priskrbeti Avstriji zahtevane koncesije glede nagodbe. Cesar seveda ni sprejel odstopa. — Krtiger nevarno bolan. Kriigerjevo stanje se je shujšalo. Bolnik zelo težko diha. — Papež o protestantizmu. V včerajšnjem konzistoriju je imel papež nagovor o verskih sovražnikih, ter omenjal kot take: protestanti-zem, krivoverstvo in — pornografijo. — Prepoved Tolstovih spisov v Rusiji je potrdil senat v Peterburgu. — Nemška industrijska in obrtna razstava v O 1 o m u o u| • Olomuški župan Brandhuber in poslanec Primavesi sta prišla k cesarju ter ga prosila, naj bi obiskal omenjeno razstavo. Cesar je obljubil priti, ako mu bo količkaj mogoče. — Grško-pravoslavni cerkveni kongres se je otvoril v ponedeljek v Karlovcu. Vladni komisar je prečital kraljev reskript tudi v mažarskem jeziku, proti čemur so radikalci protestirali. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. junija. — Osebne vesti. Poštnim asistentom v Tržiču je imenovan mornarični podčastnik Matija Svetlič. — Poštar II. razr. v Mojstrani je postal Fran Prett-ner, dosedaj poštni manipulacijski diur-nist v Opatiji. — „Slovenska Matica" ima, da reši še ostali dnevni red 38. rednega občnega zbora, jutri v sredo dne 11. junija t. 1. ob šestih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« zopet občni zbor. Rešiti je še računske točke, volitve in na razgovor pridejo event. nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. — Agitacija za volitve v „Slovenski Matici". Z zanesljive strani se nam poroča, da hočejo klerikalci pri jutrišnji volitvi za odbor »Slov. Matici« nastopiti proti izvolitvi g. dr. Iv. Tavčarja in g. vad. učitelja in pisatelja Jos. K o s t a-njevca. Iz odborove liste kandidatov črtajo obe omenjeni imeni. Spričo tega dejstva poživljamo vse ljubljanske člane »Slov. Matice«, da se jutrišnje volitve udeleže. — Dr. Šusteršič je pobegnil! Zbal se je namreč celjskega porotnega sodišča in prav junaško je zlezel pod klop. Ugnal pa ga je naš urednik g. Ante Beg. In to se je takole pripetilo. Dne 15. svečana 1901 pisala je celjska »Domovina«: Ime dr. Šusteršičaje za štajerske Slovence zaničevalno, kersonam znani d ok az i o njegovi narodniin verski prepričanosti, ki je hlim ba. Malo besed, pa obilo občutnega žaljenja! In nikdo bi kaj takega ne vtaknil v žep, ako je hotel pred javnostjo ostati pošten človek. Tudi dr. Šusteršič je to občutil, in pričel je sodnijsko preganjanje. Sodna preiskava je predvsem dognala, da je dotično žaljivo notico spisal bil gosp. Ante Beg, ki je bil tedaj odgovorni urednik »Domovine«. Tisti, ki je torej žalil, bil je — g. Ante Beg. To omenjamo zategadelj, da se ve, da je Bamo g. Beg v stanu dati dr. Šusteršiču primerno zadoščenje, če naj se je zadeva za Šusteršiča častno poravnala. Ali g. Beg o kaki satisfakciji ni hotel vedeti. Pač pa je ponudil dokaz resnice, prvič o tem, da še ni dolgo, ko Šusteršič še prav nič vere ni imel in ko duhovščino ni drugače imenoval kot »farje«, drugič, da je dr. Šusteršič, ko je že bil advokat, javno pod častno besedo lagal (ta dokaz se je kaj precizno posrečil) in tretjič, da je v znani žlindrski aferi naravnost sleparil. Tudi ta dokaz se je v Celju dokaj boljše obnesel nego v Kamniku! Dalje so se pa dognali tudi dokazi, ki so narodno prepričanje odvetnika iz Ovijačeve hiše precej sumljivo razsvetlili! Celo leto je mečkal Šusteršič svojo obtožnico skupaj, a končno jo je vložil pod geslom: moriturus salutat! Celjsko sodišče je razpisalo glavno razpravo na 11. t. m. Dne 10. t. m. pa se jc gospodu Ante Begu dostavilo obvestilo posvetovalne zbornice, kjer se naznanja, da se je kazensko postopanje proti Begu ustavilo, ker je tožitelj dr. ŠuBteršič pod klop zlezel, ali kako Sb izraža to obvestilo — infolge Riicktrittes des Privatankliigerd dr. Ivan Šusteršič von der Anklage! Pri tem pa si moramo v spominu obdržati, da gosp. Beg dr. Šusteršiču ni dal niti naj manjšega zadoščenja! Sedaj se je proti vsakemu dvomu dokazalo: voJ ditelj katoliške stranke, dr. Ivan Šusteršič in pa svetopisemski Ezau sta v tesnem sorodstvu. Zadnji je prodal svoje prvoro-jenstvo za skledico leče, prvi pa prodaja svojo čast — še ceneje! — Samo 3000 K! Kmetijsko dru štvo v Dobrunjah je torej v resnici pasivno' Mi smo pisali, da znašajo pasiva 10.000 K, »Slovenec« pa prizna, da znašajo samo 3000 K. Nam se razlika ne vidi tako visoka, posebno, ako vpoštevamo, da mora pasiv dosti več biti, kadar jih še celo »Slovenec« v znesku 3000 K pripoznaJ Glavno pa je, da so pri omenjenem društvu pasivni, in da so si v svesti te pasivnosti. Mesto, da bi se podali k sodišču ter, kakor jim to zakon veleva, napovedali svojo krido, podali so se do-brunjski odborniki k »Slovencu« in ga naprosili, da se je prav korenito pošalil z našim listom, češ, ne deset, ampak tritisoč je zgube! In zategadelj ti možički kar od veselja poskakujejo, ker imajo dolga — samo tritisoč! In če bi ga bilo desettisoč, bi prej kot ne tudi poskakovali, češ, saj ga ni dvajsettisoč. Tako bi si ti katoliški gospodarji pri vsakem dolgu smeli iskati tolažbe v tem, da bi ga lahko še več imeli! Vzlic temu pa menimo, da nimajo povoda, po »Slovencu« svoje ošabnosti napihovati: naj gredo raje v Ljubljano na Žabjek, pa] naj oglase beraški svoj konkurz! S tem dosežejo vsaj toliko, da pozneje ne bodo — zaprti! Vidite, možje dobrunjski, to je najboljši svet, ki se vam dati more! Poslušajte ga, če ne, pela bodeta ričet in »keha«! Z Bogom! — Člani slovenske drame v Ljubljani prirede tekom počitnic po deželi gledališke predstave, h katerim so bili povabljeni od raznih društev in čitalnic. Prvi gostovanji sta se vršili v Ribnici in na Vrhniki ter sta imenitno uspeli. Cenjena društva se tem potom opozarjajo, da dopise v zadevi gostovanja članov slovenske drame sprejema g. A d o 1 f Dobro-volny, režiser slovenske drame v Ljubljani, Zabjek št. 3. — V nedeljo, dne 13. t. m., bodo člani slovenske drame gostovali v škofjeloški čitalnici, katera priredi v svojih prostorih gledališko predstavo »Oče in očim« ali »Ženski Oteio«, igrokaz v treh dejanjih. Vstopnice se dobivajo v lekarni g. Ervina Burdjcha. Sedeži v prvih vrstah po 1 K 60 vin., v ostalih po 1 K. Vstop je vsakemu dovoljen. — Štrajk v Ljubljani. Sedaj je tudi stavka Mathianovih mizarjev za delavce povsem ugodno končana. Tvrdka jim je dovolila 10 kr. poboljšanja plače za moža na dan, in sicer precej. S temi pogoji so delavci zadovoljni in so se tudi danes vrnili na delo. Tako so sedaj vse ljubljanske stavke končane, »štrajkfiber« je polagoma odnehal in delavci so pričeli sedaj z mirnejšim organizatoričnim delom. Zidarji so imeli pred nekoliko dnevi shod, na katerem se je podalo poročilo o stavki in se je govorilo o organizaciji. Kakor čujemo, se vpisavajo delavci stavbene obrti mnogoštevilno v strokovno društvo. Na shodu so tudi posebno energično udrihali po klerikalcih; Štefe, ki je drugače oblazil vsak shod, ni prišel — on pozna ljudi . . . Včeraj se je vršila pri c. kr. okrajni sodniji obravnava proti delavskemu voditelju A. Vičiču, ki je bil za časa stavke 13 dni v preiskovalnem zaporu. Zagovarjal ga za dr. Trillerja dr. Hribar. Obsojen je bil po § 3. kval. zak. na 3 dni zapora, vložil pa je ničnostno pritožbo. Razven prizivnih obravnav so sedaj vse posledice stavke odstranjene. — Po Ljubljani se sedaj nabira za stav-kujoče v Trstu in v Reki ter za žrtve ljubljanske stavke. Vse je torej sedaj zopet končano. — Živinozdravniška predavanja v ljubjanski okolici se vrše letos naslednje dni: v Borovnici dne 13., v Dobrovi 20., v Brezovici 27. julija in v Smartnem pod Šmarno goro 3. avgusta. — Efektna loterija se je dovoli podružnici c. kr. kmetijske družbe ter požarni brambi v Begunjah za društvene namene. — Koncert v Novem mestu. Zaradi slabega vremena preloženi koncert za g. kapelnika Emeršiča se vrši dne 15. junija pri g. Miillerju v Bršlinu, h kateremu se slavno občinstvo vljudno vabi. Začetek ob 5. uri popoldne. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj zvečer z južnega kolodvora 47 oseb. Policija je prijela nekega agenta, ki je hotel nekega vojaški dolžnosti še podvrženega fanta odpraviti v Ameriko. — Na grobu svoje žene se je ustrelil danes zjutraj ob 7. uri na pokopališču pri sv. Krištofu ravnatelj tovarne na Fužinah, Josip Die\vok. Prenočeval je v hotelu »pri južnem kolodvoru«. Ob pol 7. uri je odšel in še naročil, da se mu soba do popoludne rezervira. Iz hotela je šel naravnost na pokopališče in izvršil samomor. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil najbrže zaradi dolgov in pa zaradi tega, ker bi bil s 15. junijem odpuščen iz službe. — Pod vrhniški vlak je skočil danes ob polu 1. uri popoludne na železniškem prelazu na cesti proti tivolskemu gradu 74 let stari drvar Jakob Krušič iz Zadvora, občina Dobrunje. Glavo mu je skoraj popolnoma odtrgal od života in roke mu je polomil. Vlak ga je vlekel le nekaj korakov za seboj, potem pa se precej ustavil. Bilo je prepozno. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. — V bolnico so pripeljali iz Rakeka Karola Galantija. Zlomil si je nogo. — Iz Zagorja ob Savi so pripeljali v bolnico 84 let starega Franceta Mačka, na katerega je v kamnolomu padel tri stote težak kamen. Poškodovan je na desni nogi in na glavi. — Z bajonetom udaril je včeraj zvečer neki prostak 27. brambovskega peš-polka na Ambroževem trgu mizarskega pomočnika Pavla Batjela. Vojak je nato zbežal. — Strelski klub „Triglav" ima svoj sestanek danes v gostilni »pri Kroni« ob 8. zvečer. Sklicatelj »Vrban«. — Mlada tatica. Šivilji U. V. na Marije Terezije cesti je njena 13 let stara vajenka A. P. kradla denar. Včeraj so jo pri tatvini zasačili. — Semenj v Ljubljani. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 880 konj in volov, 295 krav in 84 telet, skupaj 1259 glav. Kupčija je bila vkljub slabemu vremenu dosti povoljna, posebno za govejo živino, ker so prišli kupci tudi iz Morave- ' Najnovejše novice. Senzacionalno iznajdbo je napravil profesor fizike Figueras v Londonu. Iznašel je namreč aparat za vsrkavanje v atmosferi se nahajajoče elektrike. Aparat je velikega pomena, ker elektriko ne le oskrbava, ampak tudi shranjuje v sebi in bi s tem popolnoma nadomestoval stare dvnamo-stroje. Železnice, tovarne itd. bi se lahko s tem aparatom vodile in tudi treskalo ne bi več, ker bi aparat elektriko porabil. — Sneg pada od včeraj popoludne do danes na Koroškem na vseh Alpah. V Celovcu se je temperatura znižala na šest stopinj. — Shod nemških in čeških tehnikov v Pragi je bil v nedeljo. Razpravljalo se je o zadnjih sklepih dr žavnega zbora glede naslova inženerjev. — V Romany je ogenj uničil dva re zervoarja, napolnjena z nafto. — Uresničenja umetniške galerije za kraljevino češko tikajoča se imenovanja in ustanovna pisma so že dogotovljena in se bodo v kratkem objavila. — Jackraz-paralec trebuhov v Parizu? Ondotni listi poročajo o zločinu, ki spominja na znanega Jacka. Neki delavec našel je namreč zjutraj na trotoarju zavitek, v katerem se je nahajalo na strašne načine razmesarjeno in na kose razsekano truplo mlade ženske. — Nov izDruh Mont-Pel6e-a je bil zopet v petek. Štiri ure je bilo mesto Fort-de-France v gosto temo zavito. Polja v Morne-Rouge so z rdečo lavo pokrita. Pogreša se več ribičev s svojimi čolni. — Ladji sta trčili vkup pri Duluthu v Ameriki. Parnik »Thomas Wilson« se je pogreznil. Devet oseb je mrtvih. — Črno mašo za žrtve pouličnih izgredov so imeli v Lvovu ob obili udeležbi. Ljudstvo je bilo mirno. — Atentat na Kitchenerja so baje odkrili v Pre-toriji. Veliko oseb so aretirali. — Samomor? Včeraj ponoči so našli na Dunaju blizu proge državne železnice grozovito raztrgano truplo nekega možkega. Bil je to Rudolf Hogler, inženir južne železnice iz Celovca. * Tolstoj. Bolnemu Tolstemu se je zdravje zopet obrnilo na boljše. 23. t. m. se namerava vrniti z Jalte na svoje posestvo v Jasni Poljani. Pobegel župnik. D. Krmpotić v Zagrebu je bil pred 2 mesecema radi ponarejanja cerkvenih pobotnic obsojen v zapor, a je sedaj ušel v Ameriko. Ker je napačno pel, je tožil župnik Migacz v Rybne v Galiciji kletnega fanta Pleckega radi — motenja vere. Plećki je bil cerkven pevec, a je nekega dne tako napačno pel, de je moral orgljavec prenehati, in da je nastala v cerkvi velika zadrega. Župnik je fanta tožil, češ da je motil vernike in delal božji službi nečast. Fant pa je dejal, da ne pozna not ter da poje brezplačno Bogu na čast, kakor mu veleva srce in kakor pač zna. Fant je bil oproščen, župnik pa je odnesel dolg nos. * Poskusen umor pred — sodiščem. Iz Telča poročajo, da je ondotni mizarski mojster Franc. Dub tožil ženo ženo žel. strojevodje Plechla radi žaljenja časti, ona pa njega. Pred sodiščem je ustrelil Dub na Plechlovo ter jo nevarno zadel v levi del prsi. Nato se je sam javil sodišču, kjer so ga zapli. * Balmašev živi?! V Peterburgu kroži senzacionalna govorica, da morilec ministra Sipjagina, velikošolec Balmašev še živi in da sploh ni bil obešen. Ime Balmašev si je izmislila bajo vlada in tudi usmrčenje Balmaševa je le vladna komedija. Na Kijevskem vseučilišču že več let ni vpisan noben dijak enakega imena, torej ni mogoče, da bi bil radi nemirov dijaštva v Kijevu relegiran in poslan v Sibirijo. Resnica je baje, da vlada še danes ne ve, kdo je morilec Sipjagina ter ga policija sploh ni dobila v pest. Resnica je baje, da so morilca zgrabili pač policisti, a ti so bili morilčevi somišljeniki in v policiste preoblečeni zarotniki. Ti zarotniki v policijski maski so zgrabili navidezno svojega tovariša morilca ter ga odvedli. Ko je prišla policija na lice mesta, so bili zarotniki z moril cem vred že brez sledu izginili. Zarotniki so bili člani tajnega revolucijskega odbora, ki je ves atentat pripravil in izvršil. Vlada si je izmislila aretovanje, obsodbo in usmrčenje »dijaka Balmaševa« — ki niti ne eksistuje — zato, da varuje državno avtoriteto. Če je vse to res, so ruski zarotniki ne le drzni, nego tudi pravi na-vihanci! * Dunajski „Frauenklub" se 31. julija razide, ker se dame vedno prič-kajo in je večina članic izstopila. Baje so hotele bogatejše gospe in gospice le komandirati, a nič delati ter so prezirljivo gledale inteligentne plebejke. Te si usta- nove svoje izobraževalno društvo, v ka teri svila in parfum ne bosta odločevala glede vrednosti članov. * Obsojen krščansko-socialen poštenjak. Na Dunaiu je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe Kristijan Schodl, krščansko-socialen trgovec, radi očitnega sleparjenja in obrekovanja svoje uslužbenke ter radi zavajanja h krivemu pričanju. Tudi svoje uslužbence je učil goljufati kupčevalce, prodajal za goljufivo ceno ter hotel prisiliti neko svojo uslužbenko, da bi se mu udala. Ker je ni mogel pridobiti niti zlepa niti zgrda, jo je naznanil, da krade. Dekle je bilo dva dni v preiskovalnem zaporu, a izkazala se je njena popolna nedolžnost. Mesto nje pojde šef 18 mesecev sedet! ' Vlečke in brnski obč. svet. Praški obč. svet je radi prahu prepovedal na ulici nositi vlečke. Tudi v Brnu so hoteli skleniti isto, a prijatelji vlečk so to pot zmagali. Pač pa se je sklenilo, da se bo večkrat po ulicah brizgalo, tako da bodo dame morale dvigniti vlečke. Po nekaterih mestih je dovoljeno nositi vlečke le ob deževnem vremenu. ' I7letna morilka. V Otnici na Češkem je ponudil na neki plesni veselici 601etni Fran Kulhanek 171etni posestni-kovi hčerki Frančiški Kramar kupico vina in jo je povabil na ples. Dekle je plesalca odbila, a ker je bil Kulhanek pozneje nadležen, ga je sunila Kramaf s tako silo, da je padel in se onesvestil. Prenesli so ga domov, kjer je kmalu umrl. * Umor iz osvete. Iz Sosnowieca poročajo, da je tam neki delavec trikrat UBtrelil na 33 letnega oskrbnika rudokopov Karla Bukalskega. Dve krogli sta prodrli oskrbniku glavo. Morilec je ušel. * Preseljenje. Anončna ekspedi cija M. Dukesa nasl. na Dunaju, koje pisarna je bila dolgo let v Rotschildovem bazarju I. "VVollzeile 6—8, se je te dni preselila v hišo na nasprotni strani ulice, I. VVollzeile 9., kjer ima za svoje opra-vilske posle, ki vsako leto bolj naraščajo, večje prostore. To znatno razširjenje pisarniških prostorov omogočuje tvrdki M. Dukesa nasl., ki se je tekom 28 let izkazala kot točna in zanesljiva, da more vsled svojih razsežnih zvez z dnevnimi in strokovnimi časniki tu- in inozemstva opravičiti zaupanje trgovskih in drugih krogov, ki reflektirajo na javnost, ter vstreči kar najtočneje vsem zahtevam opravilskega prometa. * Madjarskega denarja nočejo. »Magvarorszag* se čudi, da more kdo Madjare tako sovražiti, da niti njih denarja noče. Ministrstvo je starobečej-skim učiteljem nakazalo običajne petletnice; katoliški in židovski učitelji so denar vzeli, Srbi pa so ga zavrnili, češ, da nočejo, da bi si vsled svojega denarja lastila madjarska vlada vodstvo srbskih šol. Vlada je baje zato petletnice odpovedala — a srbska cerkvena občina izplača svojim učiteljem petletnice iz svoje blagajnice. * Žena in denar. V nekem new-vorškem gledališču je bila te dni malo pred začetkom predstava odpovedana. Ravnatelj je naznanil občinstvu, da mu je žena ušla s prvim ljubimcem ter odnesla ves denar. Nato pa je ravaatelj sedel v voz in hajdi za beguncema. Ujel ju je, zgrabil ljubimca za vrat ter zakričal: »Nazaj mi daj, kar si mi vzel!« — »Ženo — tu, vzemite si jo!« je zajecljal trepetajoči ljubimec. — »Ne — denar mi vrni, ženo pa si le obdrži!« — In igrale« ljubimec je dal denar, žena pa mu je — ostala. Pravijo, da bo ljubimec poslej igral le tragične vloge! * Nov otok se je pokazal in — izginil. Blizu Pelican Pointa, 6 5 milj zapadno od naselbine \Vallischbai je zapazila neka deklica z daljnogledom v morju neki veliki temni predmet. Peljali so se tja z ladjo ter našli 150 m dolg in 30 m širok otok, ki se jevzdigal na vseh straneh tako strmo iz morja, da se mu ni bilo mogoče z ladjo približati. Neki častnik pa je vendar splaval k otoku ter prinesel seboj materijal, iz kakršnega je bil otok sestavljen. Bilo je to po večini mehko blato. Z otoka pa so se vzdigali tudi sumljivi dimi, ki so smrdeli po žveplu. Vendar se je sestavila posebna komisija, ki je šla par tednov pozneje z vsemi potrebnimi pripravami otok raziskovat. Toda o otoku že ni bilo več duha ne sluha. Kakor se je pokazal, tako je tudi zopet izginil. * Žrebanje srečk ,,Narodopisnega muzeja" v Pragi. K včerajšnjemu poročilu o tem žrebanju nam je pristaviti še sledeča pojasnila: Za vsakih 15 srečk, ki niso bile zadete, se izda premija v vrednosti 6 K in možno si je, dokler zaloga zadostuje, izbrati iz sledečih predmetov (rimska številka se naj samo navede): I. Hradčanv iz leta 1606, slikarija z oljnatimti barvami. Kdor si želi hrastov okvir za sliko, plača 4 K več. II. Hradčanv v začetku 19. stoletja. Po akvarelu Janše. III. Bulhar-ske album Jaroslava Včšfna. Šest slik. IV. Dve z a t i s f. Po slikah L. Kleinmondove. V. Praga 1636. Album stare Prage. VI. Praga 1636. Dve razgledni sliki Prage z zbirko praških razglednic. Dobitki in premije se bodo razpošiljali od ponedeljka 16., do sobote 28. junija 1902 v pisarni »Narodopisnega muzeja« Pfikopv 12. v Pragi. Na vsaki srečki, ki je zadela, naj se napiše določno ime lastnikovo ter natančen naslov. K srečkam bodi priložen znesek za embalažo in poštnino, tudi k onim 15 srečkam za premije. Koliko treba priložiti, se poizvo ondi, kjer ste kupili srečke. Nezadete srečke naj se sešijejo po 15 skup ter naj se njim priloži listek s pošiljateljevim naslovom in z rimsko številko premije. Ako bi bila slučajno ta številka razpečana, dopošlje se druga premija. Ako vam slučajno manjka kaka srečka do 15, smete se vendar še zglasiti za premijo, ako priložite 40 h. za vsako srečko, ki manjka do 15. Dobitki in premije, za koje se do 14. julija nihče ne zglasi, se prodajo v korist »Českoslo-vanskeho Museja v Praze«. Društva. — Pedagoško društvo v Krškem zboruje v četrtek, 26. junija, popoldne ob dveh v Kostanjevici (v šoli) po sledečem dnevnem redu: a) Hospitacija pri gospej Olgi Kabal Gašperin: Učna slika iz lepopisja in začetnega pravopisja; b) Pogovor o točki dnevnega reda letošnje okrajne učiteljske konferencije dne 24. julija: »O pripravi za pouk.« Književnost. — „Slovenka" ima v 5. številki to-le vsebino: O ženski izobrazbi. Piše učiteljica. — Nenatisnen sonet Dragotina Ketteja. Priobčil Gv. Sajovic, Kranj. — Inserat. črtica, spisal F. J. Doljan. — Magdalena. J. S. Machar. Z dovoljenjem pesnikovim prevel Ant. Dermota. Praga. Šolska ikona. Srbski spisal Dr. Laza K. Lazarević. Prevela I in F. Klemenčič. — Lahko noč! Fran Žgur, Poddraga. — Pred Madono. Utva. Trst. — Boris Godunov. A. S. Puškin. Prevel Edvič. — Savinski venec. Zložil Žiga Lajakov-Mozirski — Nove knjige. — Beležke. — Slavjanskij Vjek, vseslovanski organ, prinaša v svoji 46. številki sledečo vsebino: Ivan Francevič Hribar. (Slika in kratek životopis ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja.) — Četrti sjezd slav-janskih žurnalistov iz Avstro Vengrij v Ljubljanje. Dopisnik hvali izredno gostoljubnost Slovencev ter povdarja, da se ni doslej še noben shod žurnalistov vršil tako lepo in brez najmanjšega kaljenja sloge kot baš ta. »Vsak je govoril v svojem jeziku, a vsi so razumeli drug dru-zega«. »Slavjanski| Vjek« prinaša tudi sliko ljubljanskega »Mestnega doma« in »Narodnega doma«. — Njeskolko dičnih slov. Andrej Šeradam. Slavjanskaja ideja v Bolgarij. Štefan Cankov. — Praz-dnovanje 251jetija osvoboditelnoj vojni v Odesje. — Slavjanskija vješti. — Čto no-voero v slavistikje? G. A. Ilinskij. — Bibliografija. — V banje. A. Čehov. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. junija. Posl. dr. Fer-jančič je oddal predsedniku češkega kluba pismo kranjskih avskultantov, v katerem se prosi, naj se ne delajo ovire zakonu na obdačenje voznih listkov, da se s temi dohodki odpo-more neznosnemu materijalnemu polo-ložaju avskultantov. Dunaj 10 junija. Šusteršičev in Plojev klub sta imela danes ob 3. uri skubno sejo radi formalne proglasitve združitve. Dunaj 10. junija. Češki klub je imel po svojem predsedniku Pacaku konferenco z ministrskim predsednikom ter češkim in poljedelskim ministrom. Pacak je izjavil, da še klub vedno ni prišel do definitivnega sklepa, ali dopusti predlogo zaradi obdačenja voznih listov ali jo prepreči z obstrukcijo. To se bo odločilo jutri, ko ima klub ob 9. uri dopoldne svojo končno sejo. Dunaj 10. junija, Razširjajo se vesti, da odstopi justični minister Boden v najkrajšem času zaradi slabega zdravja. Celovec 10. junija. Učiteljica Olga Burgarellova je bila oproščena z 10 proti 2 glasoma. Bila je takoj izpuščena. Budimpešta 10. junija. Vse vesti o krizi v ogrskem ministrstvu so popolnoma neosnovane. Bero I n 10. junija. Poljak Glem-bocki se je pritožil v državnem zboru nad cesarjevim govorom v Marienburgu. Državni kancelar Bulo\v ga je razjarjen brezobzirno zavračal, rekoč: „Popolnoma prav tako|! Marienburg je svarilno znamenje na izhodu, da je treba meje nemštva čuvati." Borzna poročila. Dunajska borza dne 10. junija lOOB. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 65 Skupni državni dolg v 8rebru .... 101'&5 Avstrijska zlata renta....... 1H2q£ Avstrijska kronska renta 4°/o .... 99'80 Ogrska zlata renta 4%....... lS?zs Ogrska kronska renta 40/8.....X.' Avstro-ogrske banCne delnice .... 1597 — Kreditne delnice......... 689 25 London vista.......... 240 35 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 35 20 mark . . ;......... 23 47 20 frankov...........1907 Italijanski bankovci........ 93 70 C. kr. cekini...........11 28 Žitne cene v Budimpešti dne 10. junija 1902. Termin. PSenica za oktober .... za 50 kg K 7-97 Rž 50 „ ., 666 Koruza ii jul'j......i 50 „ „ 612 h ii avgust .... „ 60 „ m 619 11 ti maj 1903. . . . „ 50 „ u 513 Oves ti oktober . . . . „ 50 „ „ 580 Efektiv. 5 vinarjev viSji. Moteorologično poročilo. Junij čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v »C. Vetrovi j Nebo il 9. 9. zvečer 730 7 125 si. jug oblačno 1 10. B 7. zjutraj 2. popol. 729 3 7287 12 4 169 sr. svshod.sk. oblač. si. jjvzh. sk. oblač. tO Sredcja včerajšnja temperatura 121°, nor-male: 17-09. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predragi oče, oziroma soprog, gospod Simon Pretnar posestnik v pondeljek, 9. t. m., ob 8. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni; previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal v 52. 1. svoje dobe. Pogreb dragega rajnika bo v sredo, 11. t. m., ob "jlO. uri dopoldne. Elagega pokojnika priporočamo v molitev. (1338) Jesenice, dne 9. junija 1902. Apolonlja. soproga. — Janko, enoletni prostovoljec, Marija, Antonija, Ivanka, otroci. Lepo stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje in priti klin, na,,Zelenem hribu" se takoj odda. Vpraša se v kontoaru pivovarne Auer, Wolfove ulice št. 12. (1335—2) "Krepak deček ki je dovršil ljudsko šolo z dobrim vspe-hom, išče mesta kot učenec v kaki trgovini. (1301—3) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. V najem se odda takoj prostorna ■v Vodicah. (O-orenjslso) Pritikline : 2 hleva, 2 drvarnici, 2 šupi, lep j »i t i„ „„l- ; ""hr po dogovoru. Hiša stoji sadni vrt in neKaj * - «j cerkvi m :e J; tik glavne ceste nasproti lanu ?erKvl m Je Pn merna za prodajalno ali gostilno. Natančna pojasnila o tem se zvedo pri podpisani, pa tudi pri gdč. Mariji Hribar v Vodicah, katera vodi v hiši že 17. leto trgovino z različnim blagom. (1296—3) Franja Kržič posestnica v Trbojah, pošta Smlednik (Gorenj.). Kavarna Valvazor. Danes v torek, 10. junija 1902 KONCERT ogrske dvorne ciganske kapele Jonas Jancsi. Dvorni godbeniki Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Jožefa. (1348) ■ "V narodni obleki.- Začetek ob osmih. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi Andrej Stuppan. Šivilje se sprejmejo pri A. Singer, Gosposke ulice st. 4. (1347) 2 stara čolna še dobro ohranjena, za prevažanje kamna itd., se ceno prodasta. Vpraša naj se pri gospe Mariji Ani Wake, veleposestnici nad postajo Zagorje ob Savi. (1279—6) Blagajničarka vešča v knjigovodstvu, dobi takoj službo. Starejše prosilke imajo prednost. Plača po dogovoru. (1337) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Prodam čisto novo popolno opravo za špecerijsko trgovina. (1341-1) Jos. Jebačin Ljubljana. Trgovski pomočnik slovenščine in nemščine zmožen, vešč v trgovini mešanega blaga, se tako) sprejme. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod ,,Trgovski pomočnik". (1339—1) uhe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416—93) Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki ne dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola. V najem se daje na Hrušici št. 33, pri Jesenicah, pri tunelu, Gorenjsko. 1343a Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu HANNS KONRAD eksportna hiša ur in zlatnine iVlont (BrUx) Štev. «1 (Viko. Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... n 5'80 Prava srebrna verižica....... „ 1'20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tiso€ in tisoč priznal m h pisem. (2758—50) Jfcjf Uuatrovant katalog zaaton/ in poštnine prosto. Izvršilna prodaja. Dne 16. junija 1902 ob 9. uri dopoludne se bode vršila v ^Katoliškem domu" v Ljubljani na Turjaškem trgu izvršilna prodaja različnih premičnin ^Katoliške družbe". (1346—1) Štr.: 12087. (1344-1) V smislu §. 9. zak. z dne 11. junija 1879 drž. zak. 93 zavezane so občine imeti natančno evidenco o liaNtaiijcvalneiii prostoru za trajno in prehodno vojaško nastanjcvanje po posameznih hišah. Kes so se vsled potresa 1895 te razmere v Ljubljani po prezidavah in prizidavah jako izpremenile, bode mestni magistrat dal vnovič premeniti v nastanjevalne namene prikladne prostore v vseh hišah v Ljubljani. Vsem hišnim posestnikom kakor tudi najemnikom stanovanj se torej naroča, da za časa merjenja skrbe za to, da se magistratnim organom, ki bodo ta dela izvrševali, ne bodo pri tem kake ovire delale in da bodo istim brez izjeme vsi prostori dostopni. Ta dela izvrševala se bodo vedno o popoludanskem času, ter se bode to dotičnim hišnim posestnikom, oziroma oskrbnikom vedno dan preje naznanilo, da obveste svoje stranke. ILv<£esteLl ma-grlstra-t ljia.Tolja.n.sls:I, dne 2. junija 1902. Št. 15! Razglas, (1277—3) dne Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z 29. aprila t. 1, št. 15.908, razpisuje mestni magistrat javno pismeno ponudbeno razpravo za zgradbo novega betonskega kanala od tira južne železnice po Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah do Cigaletovih ulic, kakor tudi za napravo kanalov in kamenenih cevij v Cigaletovih, Sodnijskih in Fredilnih ulicah, na dan 16. junija 1902 ob 10. uri dopoludne. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled. Ponudbe, v katerih so posamezne cene, kakor tudi preračunjeni zneski s številkami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in s 5%nim vadi jem, ki ga je določiti na podlagi proračunjenih svot, opremljene, pri mestnem stavbnem uradu. V ponudbi je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže. Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogojem ustrezale, in na take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bode oziralo. Mestni magistrat ur Ljubljani dne 31. maja 1902. Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v Ameriko. HamTmrg-Hew York le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—5) oblastveno potrjena agentura Hamburg-Ameriške linije v Ljubljani, Marijin trg št. i nasproti frančiškanski cerkiv. I>obri (1340-1) čevljarski pomočniki se sprejmejo takoj pri Josipu Kolmanu, Bled, Gorenjsko. Trgovski pomočnik in učenec se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. (1338—1) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. 25 metrov dolga, 8 metrov visoka in 10 metrov široka, z opeko krita, pripravna za lesnega trgovca, se odda v najem. Vpraša naj se pri L. Štriceljnu, Sv. Petra cesta št. 35 v Ljubljani. (1342) Ces. kr. avstrijske državne že'eznice Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod ii ubijane yt. kol. Proga de* Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; čez Selzthal v Anssee. Solnograd, čez K le i:: Reifiing v Steyr, v Lice, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobai vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomo.it, eez Klein - Reifiing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlek v Trbiž, Pontabe'. Beljf.k, Celovec; Ljabuo, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoiudne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Frauzensfeste, Monakovo, Ljubno, Ces Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Iisc-most, Brageuc, Curih, Genevo, Pariz ; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Hub Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez AmBtetteri. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ur 41 m popoldne ; Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. — Proga v Sovomesto in v Kociovje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludue istotako, ob 7. uri 08 ua zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ iijubljano juž. kol. Strogu la Trbiža, Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amste.ten in Monakovo, (Monakovo Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Frai-zensieste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutra) osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vl?,b z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v aro?, fieba, Marijinih varov, Pl-jnja, Budejevjc, Solnograda, Linca, Stebra, Paiiza, Genove, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gabte :.a, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoiudne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzeasfest?, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 33 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov.. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Prog' iz Novega mesta in Kočevja. Oso:- ai vlaki : Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob "2. uri 38 m popoiudne iz Straže Toplic Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer, istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob "i. uri 23 m zjutraj, ob 3. uri D m popoiudi.e, ob «*, uri jO m in ob 10 uri 25 u z^-ečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prazniki!. — Prihod v Ibjubijano orž. kol. Is Kamniha Mešani vlaki: Ob 6. uri 4y ja ajutraj, ob 11. ur. 6 m dopoindne, ob S. cvi -.0 m in ob s. uri 55 m zvačer. poslednji vlak le ob uadeijab in ,.r... — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. il39iJ) Predzadnji teden! (Schauspieler-Lotterie). 1 glavni dobitek a i K ff H n a 5000 » n n ii a 3000 13 2 glavna dobitka a 2000 11 5 dobitkov a 1000 11 10 n a 500 11 20 ii a 200 11 60 ii a 100 11 IOO ii a 50 11 300 ii a 20 11 3500 ii a 10 1» I Srečke & 1 K priporoča ]• C. jttayer v £jtibljani. Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v ,1022) gotovini po 10°/u odbitku. 18 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« 09631954 9X