Iahaja dAn ruta »o delj ia praznikov. lasssd 4aily exe«pt Hundaj« »ud Holid«y«. pro TA glasilo slovenske: narodne podporne jednote Urcdatikl In sprsrnllkl stori: 3037 B. Lawndsls av. Offlc« of publicatloa: v 2M37 do. Uwndalo av«. Trl.phone: Lswndsl« 40S6. LETO YEAR XL r^zararg"^irr^r^M^ CHICAGO, ILL., petek, i. novembra (Nov. 1) 1918. 5TEV.-NUMBER 257. P.blUI^ nnd dktrtb.u* -dnr »mk (No. 14» tk. A* »f OctoUr «, »17, - X »» »h. P-» Offfc. «f Ckk.,». Acc.pUac. for >| »|>«cUI mto »f M»Uf« pr«»MsS !•> »a s«cti— 1103. A«t »f Oct 3. 1»17. «uth»rl,«d o« Ju«. 14. 101S. IIIU.U. By »f tk. Pr—U.iit, A. 5. Buri—«m, Po.tm*.Ur C.a.r.l. SO SE PODALI BREZPOGOJNO. HRVATJE PROGLASILI NEODVISNO DRŽAVO. i- > / Svobodna, Hrvatska proglašena/v Za grebu. Reka je ponovno padla. Cehi vladajo v Pragi in pretrgeli so zvezo med Dunajem in Berlinom. Revolucija aa Ogrskem. Francozi prekoračilo Donavo. Nemška Avstrija jepri-poznala neodvisno Jugoslavijo. / CEHI SO PRETRGALI ZVEZO MED DUNAJEM IN BERLINOM. Pariz, 31. okt — Iz švicarokih virov poročajo, da Ao čeoko-olovaŠke čete, ki operirajo ob reki Labi blizo Boden-bacha, pretrgale železniiko zvezo med Berlinom in Dunajem. Nemški vlaki, ki oo prišli iz Berlina, oo oe morali včeraj vrniti nazaj v Schnadau. . ČEŠKA VLADA JE GOSPODAR V PRAGI. «Kodanj, 31. olrt. — "National Tidende" je prejet poročilo iz Berlina, da je češki Narodni odbor prevzel lokalno vlado v Pragi v ovoje roke. Feldmaršal Paul Keetranek in feldmaršal Edvard Zanantoni, vojaška poveljnika v praškem okrožju ota zadnji pondeljek prepustila veo oblast češkemu revolucionarnemu vojaškemu odboru in zapustila • ovpjimi četami Prago. Ljudctvo je takoj potrgalo z javnih poelopij avstrijski grb in mestni uradniki so prisegli zvestobo novi češki vladi, i, t * J, Amsterdam, 31. okt. — liorlbi- aki "Lokol Anzeiger" piie, do je državnoaboraka komiaija sklenila zaslišatj drja. Bethmaun-Hollwe ga, bivšega kanfcelarja kajzerjeve vlade, da rasloži, zakaj je bila od-klonjena Wilaonova ponudba za mirovno poaredovanjc v decembru 1916. Liat dalje pravi, da bodo poatavljcni pred "najvišje ljudsko sodišče" (omenjena parlamentarna komiaija) vai miniatri, ki ao služili od leto 1914. Zagovarjati, ae bodo morali vsled" izdajstva' judakih interesov". Pološaj na bojišču je apravil Nemčijo %v črni obup. Olaaovi nemškem časopisju in na ja.vnlh »hodih, da mora kajzer odstopiti in da mora biti Nemčija republika, ao vedno večji. Ta zahteva posta-ja še splošna. Kapitulacija Avstri-je je še povečala paniko in kon-fuzijo v Nemčiji. Socialistični Vonvaerts" pravi, da je * ped-cem Avatrije prišla Nemčija še v večjo nevarnost invazije, kajti njene meje ao zdaj odprte .od vseh otrani, zato pa je "vaako nadel j-no prelivanje krvi bres potrebe.' V ZAGREBU JE OKLICANA NOVA HRVATSKA DR2AVA. Ženeva, 31. okt — Hrvatski parlament v Zagrebu je razglaoil, da je Hrvatska s Slavonijo in Dalmacijo vred popolnoma ločena od Ogrske in da je oamootojna in neodvisna država. Zveza ffeed Zagrebom in Budapešto je pretrganou mmU ».J^ahprd Kalfcnr, psolanso llBiU- REKA JE V ROKAH HRVATOV. Bazel, 31. okt. — Avstrijske oblaoti oo izpraznile Reko in jo prepuotile revolucionarnim hrvatokim četam. Voe meoto je v Jirvaških in italijanokih (?) zoutavah. London, 31. okt. — Is Amsterdama poročajo na temelju privatne voski Is Švice, da v Zagrebu nadaljajejp krvavi boji med revolucionarji in madžarskimi vojaki. Nekateri hrvaški vojaki v Zagrebu oo še niso pridružili revoluciji. Curih, 31. okt. — V Budapešti se selo bojo aavosniike armade v Srbiji Dejstvo, da so fraaooeke četo prekoračile Donavo in stopila na ogrska tla, je podknrilo grofa Andraesija, da prosi aa premirje. Bera, 31. okt. — Provizorična vlada nove Nemške Avstrije je pripomala neodvisnost člehoslo-vakov in Jugoslovanov London, 31. okt. — Prancoake in srbske čete se priprovljajo za invazijo Ogrske. Današnja vest z balkanskega bojišča se glatti, da so Francozi prekoračili Donavo pri Železnih Vratih. Hrbska kava-lerija je dosegla Donavo vzhodno od Semendrije, (24 milj južno-vzhodno od Belgrada) in je okupirala PoŽarevae. DELAVSKA REVOLTA NA 0-OR8KEM ' London. 31. okt — VeHti iz Kodanja se glase, da narašča revolucionarno gibanje na Ogrskem. Tri-liaoč delavcev je v torek oplenilo v ne proda jalnice z orožjem in krvavi boji se ponavljajo dnevno. Z Dunaja čez Bero poročajo, da je Krof Hude k prevzel ministrsko predeednSfetvo v Budapešti. Revolucionarni boji na Hrvat Um, posebno v okolišu R*ke ne isdaljujejo. Na zahtevo ogrske vlade je Avstrija poslals skoraj v ho floto pred Reko. Kot ar |n Pulj Ma prazna. Pol črne Oore je reokupirane London. 31. okt — črnogorski rel»elj »o a pomočjo francoskih M zasedli že polovico Trne Oore Hercegovina bo invadirana vsak M. ZNAN S VEDSKI SOCIALIST PRIDE V AMERIKO Ohioogo, m. — V Ameriko pri-de Hjalmar Branting, član švedskega parlamenta, Časnikar in državnik. Branting je bil preje u-rednik pri dnevniku "Hocial De-mokraten". V Ameriki bo predaval o zunanji politiki ftvedske. Branting je velik nasprotnik nemške n v tok rac I je in pruskih junkerjev, zavedajoč se, da je le tedaj mogoč piiren rasvoj v višje družabne forme, če pade avtokra cija centralnih sil, ki ogroža demokracijo vsega sveta. Branting je bil na Angleškem in v Franciji. fovsod mu je ljudstvo priredilo slavnosten »pre jemt. Švedski držsvrvik je Izvajal velik vpliv na mnsnjo politiko ftvedske. A ved je v Ameriki delajo velf ke priprave za upre jem svojega rojak« Za njegov »prejem ne^zanimajo najbolj protninentni Sve d je ,kajli pri njih nI najti ti«t c ozkosrčnostl nsprsm aoclali*"«" kot misl gotovimi jugoslovsriHki-mi krogi, ki trikrat prekrižajo, kadsr nlUijo bemedo aoelallsli, da Mi ne vedo, zakaj so to storili Avedstl konzul v C*»icagu j* izjavil, dO pride Branting v Chka-go in bo predaval v mestu. 40,000 NEMCEV SE JE SPUNTALO V RUSIJI. Kajaer pravi, da čas aa njegovo abdikcijo še "ni sreF\ Zahteva po republiki je ie i splošna BETHMAN HOLLWEO PRIDI PRED SODI66E. SILOVIT PORAZ AVSTRIJCEV V ITALIJI. »0,000 Avstro-Nemoev oajetih med Bronto in Piavo. Zavetniki prodrli 10 milj. Avstrijci beZe iz italije. Washington, 81. okt. — Bros tišna depeša ia Rkna ee glasi, da m> Italijani osvojili gorski prelas divisij (910,000 mol) mod Bronto in Piavo. Popolna katastrofa arttro-nemšty armado jo noioogi Wosbington, 31. okt. — Oene-ral Perohing javlja danes, da oo sfeeriiki letalci včeraj uničili 81 uOmAkih oroplanov in sami oo io-gubili dva na fronti severno od Vorduna. ^|šk« klerikalne »tranke, je bcjavil nedavno, da kajzer ne bo posili »edel na prestolu, temveč ne Ijo odpovedal v interesu Nemčije. Klerikalna "Germania" je vesela, ker je Avstrija vprašala za separatni mir. Po mnenju tega lista, je zdaj Nemčija prosta vseh vezi s svojimi bivšimi zavezniki in obenem bodo avstrijski Nemci spoznali hinavžčino dunajske vlade ter se naslonili ua svojo 'pravo -mater' Nemčijo. Vsi naši zavezniki so nas sramotno pustili na cedilu, toda mi ostanemo zvesti saini sebi," pifcc berlinska "Tagcszeitung", glasi-o junkerjev in vsenemcev. Položaj v Nemčiji je vedno bolj kaotičen. Nemške 6ete v sapadni Rusiji so revoltirale. Is Stockbol ma javljajo, da je armada 40,000 nemških vojokov postreUla ovoje častnike v Jekaterinoslavn (ob re Id Dnjeper v Ukrajini) in uporne čete sdaj marširajo proti Karkovu rdečo zastavo na 6eln. Novo revolucionarno gibanje v Tkrajini n zapadni Rusiji narašča z vsa « državnem tajniku Lanslngu, ki pravi, da prnv nI-11 ne spremeni »i-tuarije. V političnih krogih smlijo. da memorandum izrek«, da jr n«-m ški državni zbor *pr,,iH sladeče: 1. Držsvni zbor In zvezni »vrt imata pravico napovedali vojno in sklepati mir. o pravico ie o-blasl Je hnfl «ednj nemški i-ensr, tods m« mu vzeli. 2 Prasrska vlada je podreje-(Dal je na 3 str 1. bol.) ^SK^^SSn&BriC roča, da se nadaljuje prodiranje italijanske in zavezniške armade brez ovir. Briliške čete so dosegle roko Llvenco pri Francenigu. Italijanska kavalerija je dospela v Saeilu, deset milj južnovzhodno od Vittorla. Oderso, osem milj od Piave, je v rokah Italijanov. Italijani so okupirali tudi Coneglia-»no, važno železniško križišče, kakor tudi Monte (Vjicn, kjer je železniška zveza med avstrijskimi Četami ob spodnji 1'iavi iu onimi ua Tirolskc^i. Z bojijo poročajo, da ima ho-vražnik velike izgube. Vse cestc^ ki vodijo v Ford one ne, so polne mrličev in ranjencev. ' Avstro-Neuiei so se pričeli umikati tudi z nižin ob jadranskem morju, kjer sodelujejo proti njim tudi ameriške čete i/, držav Ohlo, Pcnnsylvania in Ncw York. V o-kolišu Asiaga so Angleži osvojili Cainperovcre in bližnje strateglč-tie hrll>e. Vltlorio, kjer so imeli Avstrij-cl oporišče (bazo), Je padel včeraj In obenem je padlo v roke zmagovalcev 11,000 Avstro-N>m-cev. V 24. urah so Italijani in zavezniki prodrli šest milj. Kakor izgleda, je avslro-nem-ško armado v Benečiji zadela ka-tnstrofa, ki ni nlČ večja od katastrofe, ki je bila Nadela Italijane uprav pred enim letom pri Kobaridu, ko so potem padli nazaj od Soča do Piave. fle bo šlo prodiranje ftaver.nikov tako naprej še nekaj, in če nc prldi< medtem do premirja, ki ga Avstrijs tako kr-V vito prosi, pridejo Italijani z zavezniki vred zopet nazaj do Hoče. Woahington, 31. okt. — F rad no je oporočeno, da je M2 smerlški pešpolk, sestavljen lz obljsklb In |tennaylVnnskib črt, ns itslijsuskl fronti. Polk je prišel v Itslljo mesece Julijs, In sieer ob /s«u, ko se je poneirečils avstrijska ofenziva ob 1'iavi Operacij« na sapadni fronti Washlngton, 31. okt — temprej pride mir. Kakor izgleda, bo Ogrska odslej zanaprej sama kuhala svoj golaž. Kadar se Nemčija razporoči od despotizma, tedaj lahko postane dobra članica v rodbini narodov. Turčjja, "bolni mož", se vlegel v posteljo, iz katere nikdar več ne ustane. Čikaški Slovenci, glasujte proti cestnoželezniški na-redbi dne 5. novembra. / Avstrija berači za mir vse križem, ko je voda že v grlu. .Ulmiljeni svet ji pa hoče« prihraniti nadaljne bolečine, zato čaka, da Habsburgarija čimprej utone. . Kajzer pravi, da se odpove prestolu "kadar bo treba". Ruskega carja niso vprašali, če je bilo treba — in ravno tako ne bodo kajzerja, ko pride pravi trenotek. Španija misli, da je zdaj Šele prišel čas za vojno z Nemčijo! Zavezniki bodo pa rekli: Hvala! Kje si bila doslej, bodi Še zanaprej. v. Republikansko gnilo meso iz časa špansko-ameriške vojne še danes smrdi ampak Roosevelt in njegovi petelini, ki se zaganjajo v Wilsona, so sploh izgubili vsak čut vonja. Brzojavka pravi, da sta Kari Habsburški in papežev nuncij skupaj bežala na Ogrsko. Želja vseh naprednih Slovencev je, da ta lepa pajdašija beži še dalje, beži in beži in se nikdar več ne vrne. Ramaey, 0. — Tudi našo mtael-biuo je obiukala morilka španska influenca in naše društvo št. 279 HNPJ. je izgubilo enega člana in eno članico, namreč Johna Vajči ka, rodom Poljaka in Mary (luna, doma iz Polhovega (Iradca. Prvi zapušča Ženo in troje otrok, zadnja pa mola iu tudi tri male; dva otroka xta jima umrla pred par dnevi. Mary (luua je bila v Ameriki 14 let ln uiurla je v staroatj 31 let. Tukaj zapušča tudi brata in dve seslri v atarem kraju. Društvo je obema oakrbelo dostojni pogreb. Bolezen razaaja tudi med drugorodei in nI ga dneva, da u« bi itneli enega ali dveh mrličev v naselbini. — Izmeti 300 premoga rje v v tukajšnjem , premokopu jih hodi komaj ena četrtina ua delo — in zdaj je dovolj ftelezniAkih __• j vosov no ratpolfpj. jttfOfsHl pravijo, da boleion Ae ni dosegla V Nemčiji in na Ogrskem zahtevajo republiko in Cehi *voi*s» vttfca. Oblaati ao zaprla Prej je bila navada, da so cesarski, kraljevski in gro-:*ovttki trotje pošiljali mehke, proseče note le gledališkim •igralkam — ampak danes jih pošiljajo predsedniku Wil-".sonu. Tempora mutantur! Ker se ne obnese kupčija s kralji, se vrnejo naši "kan-eelarji" k svojemu staremu businessu — šifkartam. Prav :nič jih ne bo bolelo, če se vsi ameriški Jugoslovani presele v domačo republiko, samo da kupijo pri njih šifkarto. Businers je businsss. : Pred dvemi leti smo že pisali v "Prosveti", da tisti, "ki so začeli svetovno vojno, ne bodo nikdar sklepali miru. Pisali stno tudi, da je sedanja vojna le predpriprava za socialno revolucijo. Danes mora biti tudi slepcem jasno, da se nismo motili. Avstralija je pripravila zakon za konskripcijo denar ja, ki ga potrebuje za vojno, To se pravi, vsakdo bo mori podpisati toliko in toliko vojnega posojila na podlagi svojih dohodkov brez ozira, če hoče ali noče. Amerika se mora torej še učitLod Avstralije. Tekom zadnje kampanje za Četrto vojno posojilo je prišlo na dan, da je neki čikaški miljonar kupil tfbndov le za $1700. Ali je to pravično? Koliko papirja, delavske eneržije in denarja bi se prihranilo, Če bi vlada vzel* v roke listo dohodninskega davka in potem poslala vsakemu toliko in toliko bondov s pripombo: "Pošlji denar, če ne, vemo, kje je!" Žrtve španske influenee. Barborton, 0. —-Španska ittflu-enca je pobrala v naši naselbini tri Hip vence, družinske pčets, 17. okt. je umrl Frank Bertoncelj, član iu odbornik dr. Hv.; Martina It. 44 JflKJ in dr. Sv. Jožef* it. 100 KHKkf Zapušča ženo in troje otrok. — Drugi je Alojz Megiič, član dr. Triglav ii. 48 S.MM. in doma od Iga pri Ljubljani:jutpu-šča ženo in četvero otrok. -^Prel ji je Matevž Klaučar, ki je umrl 27. okt. Pred Štirimi meseci je pustil druatvo in rojaki amo nabrali v dveh urah 150.68 za njegov pogreb; zapušča ženo in četverp o-trok v starosti od enega dO šfestih let. Rojaki, bodj vam to v h varilo, atij do starin. Woat Winftald, Pa. — Apanska .1.. ; IX i» t . ,, inflaenea je aprsvila v bolnišnico Vest se glaai, da je poveljnik avstrijske gamizije vlprtlMljBl ,lernik, samec, atar okrog .'U let iu doma iz Moijauca. okraj Predvor na (lorenjskem. Tukaj zapušča »e- Sheboygan, Wis. — pri rtas rudi rogovili furija španske influ ence cele štiri tedne in mnoge so njene žrtve. Naše meato šteje ko maj 25,000 prebivalcev, ali vsak dan imamo okrog 15 smrtnih slučajev. Bolnikov je toliko; da ni več prostora v bolnišnicah. Do zdaj* je bolezen zahtevala enajst slovenskih žrtev obojega; spola. Najbolj žalostno p* je, da morata tunretl oče in mati in zapustiti majhne otročičke same. To^tfj je ^godilo v več hišah; najprvo so odnesli očeta in potem še mater — otroci pa zdaj gledajo pri oknu iii vprašujejo: Kdaj se vrne mama in tata, da ju ni toliko časa nazaj f — Oblasti so zaprle vsa gledališča in cerkve in po šesti uri zvečer inorajo biti zaprte gpstilne in prodajalne. Zborovanja se rte »mejo vršili. . Opozarjam člane društva št. 344 SNPJ,, da. plačajo svoje prispevke pri tajniku, dokler sc ne vrnejo normalni časi. Suapenzija bi bila zdaj velik udarec za člane. r» Frank Sepich, tajnik. — (^Čakaj niste navedli imen slovenskih žrtev? —^ Op. ured.) vjtf .sedanjega časa prekaša vae H*Hnje, v kolikor se tiče to'moje Venona, UI. — Tukaj je umrl za špansko influenco Josip Rudolf, član dr. št. 196 HNPJ., star 40 let in zapušča ženo ter pet nedoraslih otrok. Doma je»t>il i/. Vič pri Ljubljani. Pogreb je bil ulalm obiskan vsled epideuiije in dežja. V imenu pokojnikove družine *e zali val ju jem vsem prijateljem in sorodnikom, ki je niso zapustili v žalostni uri. — Član štev, 196. ' Olencoe, O. — Španska.influenca je prilezla tudi v našo naselbino. Več H^ovencev je bolnih iu bla-gajua naše jednote bo vsekakor hudo trpela. In nazadnjaki bodo morda še kikali, kpr je.povišan bolniški asesment! — Pri mojem slovaškem soseda sls v t»ncm dnevu umrla dva fanta v starosti 19 in 17 let. Dalje sta umrla dva brata po iuienu Wilkcnsou, rodom Američana: oba sta oženjeiia. toda e-nstau je umrla tudi ,etia, drugemu pa otrok. V eneui tednu amo torej imeli štiri smrtne slučaje za iu flueneo. Tukajšnji društ. zdravnik dr. Parka se lmri s smrtjo, ker tudi ujega je imgrabila omenjena bolezen, — Tudi mene, starega "pečlarja", ui pustila grda španska babura pri mini, toda pustila me ie — menda s upanjem, da se "peftofjr poboljšajo. Ooodbye! — Dne 26. okt. smo dobili v rovu stro. oinoženo Jenič, v starem kraju pa očeta, brate in sestre, ltil je| povelje, da gremo opoldne vsi do-člsn samostojnega društva Hv.Imov. Prišlp je namreč vart. da je Barbare Ai S In mirnega tihega j kamen v rovu ubil nlltvaškega pf# značaja ter priljubljen med roja niogarjs Johna Zagorskega Bil je ki. — Četrta I rte v je Marjeta fVr- ntar 00 let ln ima ie odrafcčeno nlvee (po domače Rojftuova), ki lnižino Ampak tako star mož. pa sapušča moža in tri otroke in bra• še nremogsr! Kdaj" ae Im za naa. ta Joe Zorniann Doma je bila i/ dela Pismo is Francijo. — Frank S. Ta neha r, bivši gl. uadtornik S. N. P. J„ sedaj z ameriško ekšpedieij-sko armado v Franeiji, je pisal u-redniku Proavete.* Pismo je zanimivo iu 'dokazuje, da našega Tau-charja «e ni zapustil humor, čeprav se z4sj uahaja na bojišču. Kljub svojemu humorju se pa lir Tauchar zanima tudi za reane stvari. Crcdniku je nemogoče, da seznani njegove Številne prijatelje z njegovp željo, d® mu pišejo, kot da prioh"i njegov list. V Franciji, 30. aeptembra Dragi Jože:— Odkar nas loči morjf pišem svojim prijateljem Imlj redko. Vzrokov za to je več, pa nobeden rti za-doHteti, da bi netoČnbat opravičeval. ■ , ■ ^ - i Konvencija S. N. P. J. je gotovo že končala. \4 mislih sem bil večkrat navzoč, spOminjajoč se šeste redue konvenaije S A P. na ka teii je bil.precej yelik vrišč; toda y\ pre počasne in hrezbradate oaebe. Hem tildi "prakticiral razbijanje'*, kot m? je Magajna obsodil, da sem delal to na šesti konvenciji, iu sicer v nekoliko drugačni obliki. , -Življenje je tu jako zanimivo in človek dobi toliko raaličnih inspiracij dnevno, da bi v reaniei lahko pisal romane, — ka bi ne tfnel slame v glavi... (No, Frank, pri tebi ni opaziti, da imaš slamo v glavi. Op. ured.) • •> Poleg drugih stvari, ki\jih,,iiio-društvajram znati, ae učim tudi francoščine. ki ni 1ako težka, kot sem »rej mislil Ker drugih liatov ne dobimo mnogo, čitamo kar ;rancosko. Tudi Prosveto ne dobim redno, prsvzaprav niti polovico številk ne, Poštni promet je pač preeej počasen, dasi so druge stvari dokaj urne... '. ■ <{•. .> Želel bi, da mi kaj pišeš in da tudi drugi znanci in prijatelji.nc pozabijo tuintam poalati kakšno pismo! Tukaj je preeej deievno in pri tem seveda tudi hladno vreme, Francozi so Jako gostoljubni ljudje. Dve veliki republiki ae zbli-Jujeta v vedno večjo in tesnejše prijateljstvo; v zvezo, ki bo sgled vsemu svetu ... Američsni vejlko bolj cenimo Francijo kot druge, ker je republika. To je duh med fanti in to je fakt, katerega uaj bi \ poštevali tudi slovtnSki monar-Inltil Ideja S. R. Z. ima sdravo podlago, oprimejo naj se je vsi Hlovenei l f Vodlške fsre na Oorenjakem in apodala je k dr. Hv. Ane št. 11 H 117. in dr Hv. Cirila in Metoda it. 1 JHKJ Bila je dobra mati iu go- lavee. kaj storilo, da nam ne bo treba na stare dni natezati anišb-v rudnikih* Vsrnesto |»ensije dobimo past, ki nas ubije! — Igone Žlembergar. Prisrčno Te pozdrarliam, kakor tudi vse oniale""eveke po <>§ea gu: Vaem /relini ptičem ps lelim da dobijo priliko izkazati junaltvo kje v tukajšnji okoliei t F H. Tauabsr. , To. F. ISOth Inf.. Am F.zped Forel*, Kranee to, če va« ja vV > M V I M A C o I i> 'V H 11/VI'IUS, IOVVA V nogah, pa po $200 d0 $300. Nemčija jf po tej ceni Kupila toliko konj, da je bila nizozemska vlada primoraua prepovedati izvoz konj. da ne nastane doiua ponianjkauje konj. Na ft vedskem je nemška vlada plačevala konje po 3,400 kron ali 41,740.21 v zlatu. Kupila j« po tej ceui 250 konj iu je proteetira-la, ker jih ni mogla več kupiti po tej eeni. Te visoke cene pokazujejo, da po vojni ne bodo padle cene ko njem ,ampak se bodo obdržale. Za ameriške živiuorejce je to poročilo razveseljivo, ker jim zagptav-lja. da se bo zanje izplačala konjereja. jo gotovi intereal iu priporočajo, najnjudstvo že več popusti od ave-jih pravic, da ga bodo lužje držali aa vrat. 0« je ljudstvo pametno, bo hodilo dne petega uovembra najvarnejšo pot, da osigura avoje interese. In če boča aHrovali tvoje koristi, bo glasovalo proti odredbi SVME : POVZROČA BOUZNI IVA KORUZI. Slifioski Narodna South Bend, Ind. — Tukej ao aretirali bogatega farmarja Frauk .Marka, naaeljeuega v mestni oko. lici, ker je uatrelil Antoni Szaiaia. Mark ae izgovarja, da je ativljal na paa iu ne na njega. Faraiar je obtožen umora. VVocvru so naše patrulje imele u-spešne spopade s sovražnimi od-I,-1 lei in vjele.pekaj mož." Umdon, U« okt. — Vojni stšn poroča: f*V lokalnem spopadu v okolici Le<4uesnoya smo vjeli ne-i.ai piQŽ in povzročili sovražniku ^ dike izgube. Naše čete so bile \čemj aktivne ob kanslu Scheldt iu severno od. gozd* .Kaismeh. kjer so napredovale na nekaterih krajih." Pariz, 3J. okt. -r- Uradno poročilo vojuega stana se glaai: "Lokalne operacije južno od (Juisa so am omogočila okupacijo sovražnih atreiakih jarkov. Dosegli smo t esto, ki drži med iiuisom iu He-nie-La-Vicvillom. Naše dete nadaljujejo ofenzive med Banog-nom in Herpieia, Zapadno od St. Forgne* in bliže hriba št. 145 so *e, vršili včeraj vroči boji. Naše četa so zdrobile več sovražnih pro-tinapadov." AHPIIf^Ff IZGUBE. oornjv vlakci krmicni tovarni Ohioago, 111. — O. K. lloffer. zvedene«' pa uuivorzi Purdue, iu J* R. llolbert, ekspert v seiueuih, sta dognala potom preizkušenj v treh letih, da je seme odgovorno za koruzne bolezui. Preizkušnje v dveh drŽavah «o dognale, Če je koruza brez storža, da niso tegs povzročile razmere, ampak je seme še imelo kal bolezni v aebl. Bris Vol, ena. V vladni kemični tovarni v Kiugsportu. Tetin., je nastal ogeuj, ki je povsročil več manjših eksplozij. Škodo oe-iujo na 100,000. človeških Življeuj ui bilo izgubljenih. enajst norvksk2h mornarjev 1skr0ak1h v New York, N T. - Tukaj so itkreali enajst mornarjev v tor-pedirane norveške barke ?,'&ti-finder." Barka je bila t^rpedira-trn pred štirinajstimi dnevi in mornaji so prebili več dni v rešil-nih čolnih. REKE V OBEH KAROLINAH IZSTOPILE Wa*hiagUnj 31: okt. — Vojni 4epaj$ment je,-danes objavil 401 ime- Izgube: 30 mož ubitih v boju, 10 jih je umrlo za ranami iu 10 vsled bolezni, dva sta smrtno poqaf4jfila,;,54 mož je • težko in 237 lahko ranjenih, 25 je ranjenih, pa št ni dognano, kako, 30 jih pogrešajo in trije so vjetj. ^ najbolj&e js sa ljudstvo, če glasuje proti oistiio-SrlezniSki odrbdbi [ou.weo PRID£ hzntarno SO Pomoftlt« ivole mn|c v naravoalov|u. Narava aam dajo »sogo rastllu, i katerimi ja uiogoPs idravlti rasa« bo Umi. JSs imam v salogi ter raspolt' Ijsat rasaovrttao suh« rastlin«, svet Ji, }»K<>*»t»evil .»s. I* as , \m tisoo*b U sisroai tudi M«. V *dr/v|J«aJs rasaib boUrsI I o* »m največjo UkaAaJo. Ratitai sa mo ssJMJM spravila, Jote«. saj* l»«lj*i olrktrt/al »troj ra pretakava njo, pototo keloroga o* *UU »sla »»Hk u\» kamrt, toda medica nI vplivala nanj, ker je bil že pijan ljubezni .Ni videl nikogar več pri mizi, ae-go zgolj to drago avojo devo. Ni videl, da je Boli un bledel Čedalje huje ter večkrat segel po držaju svojega klndžala. Ni slišal, kako je goapod Longin že tretjič pripovedoval o predniku Sto-vejki in Kurčeviči o svojih pohodih po "turško blago." Pili so vsi razun Bohu na, najlepši vzgled jim je dajala kneginja, dvigajoč čaže, na zdfrv-je gostov, na zdravje "hospodarja" Lupul«. Govorili so tudi o slepem Vaailu in njegovih vltež-Vih činih, o nesrečnem pohodu in sedaaji dušni, bolezni; atarejši Simeon jo j« tako-le pojaanoval: "Pomislite, gonpoda, če že aajmaajše stebli-čje v očesu vid ovira, kako naj bi večji koaovi ' smole, če pridejo k možganom, ae zmešali mu pamet!" "Kaj a«ž«n ud j« to", omeni na -to gospod Longin. V tem stara kneginja opazi spremenjeno lice Bohunovo. "Kaj U je, sokolt" < "Duša boli, mati," odvrnil je turobao. "Toda po kozaški b«««dice ae zinem, marveč vzdržim." '' Trpi sin, to hod« pozabljeno." ., Večerja jo bila konfcasia, toda modu ao aa-llvall čedalje več. Prišli ao tudi Kozaki, pova-fdjeni na ples, da bi povošall veselje. Zadoaal« so kitaro ia bobončki, pri katerih glaaovih J« zaspana družina plesala. Pozneje ao a« tudi mladi Bu-lihi pomešali med nje. Starar kneginja podpr« si boka, zafae skakati in popeVati. Gospod Skretuski, opasivii to, apuati se s Heleno v kolo. Ko jo objsm« z rokama, zdelo m mu j«, da vživa a«-popisljivo vesolj«. V plesnem vrtincu so omotale s« mu njen« dolg« kit« okolu vratu, kakor bi ga hotele privezati k sebi na zmiraj. Ni ae mogel zdržati; ko vidi, da ju nihče ne opazuje, sklon« se in jo poljubi Pozno v noči — ko je bil z gospodom Lon-ginom sam v sobi, kjer so njima postlali «■— reče poročnik gospodu Longinu: "Z drugim pojdete, gospod, jutri v Ljubno!" Podbipeta, ki je ravno odmolll svojo vočer* , no molitev, odpre Micko svoje oči in vpraša: "Kako to t Mar nameravate tukaj oatatlf" "Jas n«, moj« aro« oatan« tukaj; 1« aladki spomini pojdejo s menoj. Vidlt«, goapod, kako »«m razburjen; srčnih želj komaj Šo dihati mo-. rem." , '"Torej ste s« zaljubili v kncginjinico!" "Tako je, kakor živ tukaj pred vami sadim. Hen mi beži; aamo sdihovati morem — bojim a«, da mi arpa aa poči čutil. To vam povem 1% kar vem. da imate občutljivo srce; zato lahko umat« mojo muko." (los pod Lon gin j« začel aam zdihovati v znamenje, da pozna boločine srca. 6« 1« čez traa*t«k vpraša žalostno: "Ste H nemara tudi vi deviitvo obljubUlf" "NeI Ko bi vai napravili ta obljube, bi Slov«, iki rod moral kmalu izuniretl. / Pr||iod služabnika pretrga razgovor. V sobo stopi atar Tatar s bistrimi črnimi očmi ln kakor velo jsbolko nagrbančonim licem. Bistro pogleda Skretuakega ter vpraša: "Jeli treba Ae čeaa gospodoma! Nemara medice v čašs za boljši spanec!" "Ni treba." ~" "Tatar ae je približal Hkretuakemu ln r«*«: "Goapodičins me je poalala k vam s naročilom ." * "Bodi mi pozdravljen!" zaklical Je radostno namestnik. "Moreš povedati vae v pričo tega Žls-htnika, ker odkril aem mu avoje akrlvnoati." T« t ar i* v leče izza rokava košček Iraku. "Gospodična vam pošilja ta trak ter J« n-kazala, naj \nm )>oveui, da vas ljubi iz vae avoje duftlt" Skrrtuski mu vzame trak, ga začne razvnet poljubljati in prltlekati na pral. Potem vpraša Tatarja: , "Kaj ti je naročila!" "ha vas ljubi la va« avoje duše " "Tu imaš arebrajak za poatrelbo. Rekla j« lorej. da me ljubi." "Tako je!" "Tu imaš Ae jedoega Naj jo Bog blagoalo-vi! Tudi tneni Je najljubfta na avetu! Povej JL . . ali čakaj: pisati ji hočem; prlneai mi le črnilo, pero in |»apir!" "Kaj!" prašal je Tatar. "Črnilo, pero in papir." "Tega pri nas ai v hiši. Ob časa kneza Vasi- la je bilo to, — ko so ae mladi knezidi učili pisati; o pa je i« davno. . , - Gospod Skretuski je plesknil s roko. "Gospod Podbipeta, aimate-li črnila in peresa!" LHvin je mahnil z roko v znamenje, da/nima. "Zlodjsl" reče poročnik, "kaj mi je aedaj početi!" Med tem se je Tatar, vaedel aa atolee pred ognjem. "Čemu pisati!" reče brskajoč po oglji. "Gospodična je šla spat. Kar jej meni vaša milost napisati, poveste ji jutri lahko kar sami" "Če je tako, pa tudi dobro. Zvest služabnik kneginjice ai, kakor vidim. Tu imaš še tretjega. Ali že dolg« alužiš!" * ¥\; "Ho, ho!štirideset let bo tega, kar m« je Va-ail v sužnoat odpeljal; — od tega časa mu zvesto aJužim. Ko je v oni noči valed obrekovanja odiel za zmiraj in pustil tegs otroka Konstantinu, rekel mi je; Čehlil ne pozabi deklice, čuvaj jo, kakor oko v glavi Laha il Alah!" "Ali to tudi storiš!" "Da, storim in čuvam jo!" "Povej, kar si videl! Kako se ima kneginji-ca!" "Slabo nameravajo z njo; hočejo jo dati v zakon Bohunu, ki je potepeni pes!" "O! ta se ne bo zgodilo! Živi še nekdo, ki se bo potegnil za njo 1" "Tako!" reče starec, vrteč goreče ogorke. "Hotd jo dati Bohunu, da bi jo odaesel, kakor volk jggaje in jima pustil Bozloge, ker »o Rozlogi po knezu Vasilu ajeai. Bohua tudi rad to dovoli, aaj ima po skrivališčih več zlata ia srebra, aago j« paaka v Rozlogih. — Njej pa s« studi'od oaega treaotka, ko je človeka a čakunom prod njo umoril. Kri je t«kla med njima, — sovraštvo nastalo. Bog je eden!" Namestnik ai zatiaail očesa. Hodil je po sobi, gledal V fiieaec in razne miali so mu blodile po glavi. Umel je sedaj obnašanje Bulihov, Ko bi snubil knfgtojo kak bližnji plemič, znal bi jih opomniti, da ao Rozioge njene, ao pokozačeni Bu-lihi sklenili omožitl deklico s Kozakom. Premiš-ljavaj« to, stiska Skretuski pesti ter sega po li^e-ču. Sklenil je, da to prepreči. Čutil se je sposobnega za to. Saj je varuštvo Helen« pripadalo tudi knezu J«remiji, ker je Rozioge stari Vasil spre jat od Viftnjeveških. Pisal pa je tudi sam Vasil is Bara kn«zn in ga prosil, naj varuje otroka. L« javne zadav« in podjetja so bila kriva, da se vojvoda v to doslej ni vmešaval. Treba ga le z besedo spomniti in storil bo svojo dolšnost. Za se je danilo, ko se Skretuski vleže na le$-šče. Trdo je zaspal, in prebudil se s trdnim sklepom. JJrno se oblečeta z gospodom Longiaom, ker so vosovi stali že pripravljeni ia vojaki gospoda Skretuskega sedeli že na konjih. V obednici se je porfaaec okrepčal z juho v družbi Kurčevičev in rtare kneginje; le Bohuna nI bilo. Niso vedeli, pli še spi, ali je že odšel. ' Po sajuterku reč« Skretuski j "Blagorodna gospa! Čaa beži; treba bo zu,o-vič zasesti konje. Prodno se za goatoljubnost zahval Ini, imam še povedati važno zadevo, o kateri bi rad s vami blagorodha goapa in z vašimi sinovi sam govoril." C Na kneginjinem licu si opazil začudenje. Pogleda ainove in gospoda Longina, kakor bi hotela z njih obrazov brati, o čem hoče z njo govoriti, pa reč« z nemirnim glasom: "Vaša služabnica sem.' Poslanec je hotel oditi; ni mu pustila. Zato so odšli v vežo, kjer je viselo orožje. Mladi kne-ziči se vstavijo po vrati poleg matere, kl stqpi Skretuskemu naproti in ga vpraša: 'O čem hočeta govoriti, goapod!" "Oprostot« gospa in vi mladi knezlči, da delam proti običajem; namesto, da bi poslal k vam poslane«, hoč«m aam govoriti o neki zadevi. Tudi drugtf« ni mogoče. Z nujnoatjo ae nihče ne more boriti; sato brez vsakega daljšega pojaanovanja prosim, da mi blagovolite dati kneginjico Heleno v zakon." Ko bi bilo v tem času — po zimi — z jasnega trešftilo v Rozlog«, n« bi bilo tako osupnilo kne-glnje ln njenih sinov, kakor ta nameatnlkova snubitev. Nekaj časa molče pogledujejo govora-čega, kl j« stal pred njimi rav«n, miren in čudovito poaosen, kakor da ne prosi marveč le ukazti-j«. Prvi hip niso mogli nI beaedlce odgovoriti Potem knegnja vpraša: "Kako to! vi, lIel«nof" "Da, blagorodna goapa! — neovrgljiv je ta moj aklep." Zopet umolknejo val. "Pričakujem, goapa, vašega odgovora!" sili nauieetnik. "Oprostite gospod" odgovori kneginja auho in ostro. "Na prošnjo takega viteza niamo malo ponoeni; toda prišli ste preposno, ker sem Heleno obljlbbUa ie drugemu." "Prevdarite vendar, gospa, kot skrbna var-hinja, &e niste ravnali proti volji kneginjice in f« nisem mar boljši od onega, komur ste jo oblju-bili!" "Goapod! Kodo je boljši, o tem naj jas sodim! Morite biti tudi najboljši — a nam Je to vaa eno, ker vaa ne poznamo." Na to se nameatnlk še ponoanejie zravnat njeg«vl pogledi so bili ostri kskor noži in jsko mrsll. "Poanam vas — izdsjice!" reče. "Prostaku hočete dati sorodnico, ds vaa puati na poaestvu, katerega at« «1 osvojili." "Ram ai izdajica!" zakriči'kneginja. "Taka plačuje! gostoljubje! tako hvaleinoet noaiš v svo-Jem aren! O kača! Kdo ai lit Odkod al m vzel!" Mladi Kurčevlčl so ji pritrjevali ter gledsli po atenah za orožjem. Namestnik odvrne t "Paganjel polastili ate se airotinjske lastnina toda vaša ne bode. če s nekaj dni bo ie knea o tem vedel ." ^ (Dalja pribodnjiš.) 3KF < ffhktfthn. Mian. — Ker se zopet bližajo jeacnake volitve, pri katerih bomo volili okrajne in državne uradnike, sem primoran prijeti za pero, da napišem par vrstic o letošnjih volitvah. , j- \ Letošnje volitve bodo najhujša politična borba, kar smo jih še kdaj imeli v Minnesoti. Najhujša politična borba bo brez dvoma za urad državnega governorja ia za urad okrajaega šerifa okraja St. Louia v Minnesoti. Lastniki rudnikov in veliki trgovci agitirajo za sedanjega governorja Burn-quiata. Kmetje, mali obrtaiki in delavci so pa strogo proti sedanje mu goveraorju ia večiaa slednjih igitira za demokratskega kandi data za governorja Fred Whea-toaa. Kdo bo izvoljen, nam poka žejo volitve dne 5. novembra. Kar se tjče okrajnih volitev t okraju St. Louis, bo pa najhujša političaa bitka za urad šerifa in za urad okrajnega avditorja. Last niki rudnikov, posebno pa Steel Trust, so napeli vse svoje politične moči da bi porazili sedanjega Že pri zadnjih primarnih volitvah, ampak ni se jim "posrečilo. Kompanije in suhači agitirajo za Frank Magia in dali se jim posreči zmagati topot, nam bodo poka zale volitve. Steel Trust ni zadovoljea samo /, velikim profilom, ki ga mu na redijo rudarji v železnem okrožju Minnesote, ampak oa hoče tudi kontrolirati, če je le mogoče, vse okrajne ln državne uradnike. On hoče imeti moža v uradu šerifa, ki bo tako plesal kot bo on igral. Govori se, da šerif Meining ni bil po volji kompanijam, posebno pa ob času stavke leta 1916, ker ni pu stil kfompanijakim policistom po stopati s stavkarji kot bi se sled njim samim poljubilo. Ker ai te ga hotel storiti, zdaj padeomnanij ski policisti in "bosi" vpijejo "Ven ž njim!" Sedanji i«rif Meining ni tudi nič kaj povolji suhačem. Slednj vpijajo nad šerifom, da on ne iz polnjuje dolžaosti, ker aam rudarjem pusti imeti viao v naših sta novaajih za aaše domače potrebe Suhači bi gotovo radi videli, da b i šerif Meining preiskaval naša sta no vanj a kot zdaj počenjajo ind i janski agentje in nam iztočil ven Še tistih par kapljic vina, kar ga imamo za našo lastno potrebo. Ker pa Meining tega aoče storiti, su hači tudi vpijejo: "Vea ž njim!" Upati pa je, da Magie ne* bo izvo ljen šerifom okraja St. Louis, vsaj letos ne, pa naj si Steel Trust in suhači še bolj prizadevajo in na-pnejo vae svoje politične moči. Za urad okrajnega avdiotrja St. Louis okraja agitirata Odin Hal din, sedanji avdrtor, in Walter H. Borgen, mestni klerk mesta Du-luth. Odin Haldin, znan kot politični kralj okraja St. Louia, je že v u radu avditorja približno trideset lat. Govori «e, da je ves ta čaa bil naklonjen trustu in zato ae kom panije tudi zelo potegujejo, da bi ga zopet postavile v urad avditor ja. Bo 11 se kompanijam to, posrečilo, ali ne, nam bodo pokazale volitve dne 5. nov. Walter H. Borgen, kl je kandidat za okrajnega avditorja proti Haldinu, je član tipografične unije in kandidira kot delavski kan didat, Njega podpirajo vae delavske unije v okraju St. Ix>uia, Min neaota, in ako dobi tudi podporo od oatalth neorganiziranih delavcev, bo gotovo porazil političnega kralja Odin Haldina. Fudarji in delavci v okraju St. Louia, torej na aoge dne 5. novembra, in glaaujte za kandidate, proti katerim delujejo delodajalci in njihovi agenti! Tiati. ki je veli-ki prijatelj kompanij, ni prijatelj delavcev! Opazovalec. PBIDOBITVB DELAVSKIH NU V MONTREALU. Washiagtoa, D. 0. — V Moat-realu ae dobro razvijajo strokovne organizacije skozi zhdnje štiri meace. Začetek je bil storjen z organiziranjem eestnoželezniškib u-alužbencev. Ceatnoželezniške u-službenee so skušali preje večkrat organizirati, toda vuak poizkus je >il zastonj. Z organiziranjem eestnoželezniškib uslužbencev ae je pomnožila armada strokovno or ganiziranih delavcev za 3)000 članov. Organizirali ao se policaji iu ognjegssci. Zdaj organizirajo krojače in Šivilje. V strokovni organizaciji je 700 policajev. In oalMiolrAfla onala u (leiavMega svtuu u- u usoda ne zahira po- BRITSKE UNIJE ŠTEJEJO i 000,000 ČLANOV. Washington, D. 0. — Angleške delavske strokovne organizacije štejejo približno štiri miljoae čla aov. Na-konvenciji v Blackpoolu leta 1917 je bilo zastopanih 3,082,-000 strokovno organiziranih de lavcev. Od te koaveacije sta ae pridružili centralni organizaciji dve velik organizaciji: organizacija strojevodij z 280,000 člani in organizacija težakov z 260,000 člani. Cen trali se je pridružilo tudi več manj|ih organizacij, druge organizacije so pomnožile svoje član stvo, tako da je sedaj na Angleškem približno 4,000,000 strokovno organiziranih delavcev. OESTNOŽELEZNlftKI USLUŽ BENOI SO DOBILI POVIŠANJE MEZDE. Washington, D. 0. — Narodni vojni delavski odbor je prizaal povišanje mezde ceataoželezai škim uslužbencem v Kansas City ju„ Memphisu, Philadelphiji, Day tonu, O., Portlandu, Ore., New Or leansu in pri Kansas City & West-ern Interurban ko-mpaniji. Minimalna mezda znaša 42% na uro, najvišja pa 53c. RDEČI KRIŽ POTREBUJE 1,500 BOLNIŠKIH STREŽNIC.' Danvar, Oolo. — Mr. Ireland, vrhovni zdravnik "Ameriškega rdečega križa", je izdal poziv za 1,500 bolniških strežnic, ki jih po trebujejo v Franciji, da strežejo ranjenim in bolnim vojakom. Prošnje se lahko vlagajo na naalov Amorioan Rad Oroas, Fourth and W«lton Sta., D«nv«r, Oolo. Sprejemajo tudi žene med 35. in 45. letom, ki so dovršile bolniškostrežn i tečaj pri Rdečem križu." Strežnice prejmejo 34 dolarjev na mesec hraao, stanovanje in potne troš-ke. \ Deseti brat ROMAN. Spisal Joaip Jurčič. (Nadaljevanje.) Vedno nižje se je pomikalo solne«. Po vročem jesenskem dne vu je nastajal prijeten večera hlad. Zamišljen je sedel mladenič na konju, niti zeleni travniki in zapuščena rjava atrnišča, niti o tožno smrečje okrog atarih razvalin na obcestnih hribih niso mogla obrniti potnikovih oči naee, zakaj imel je veliko premišljevati. Sko-re najlepši del avojih let je imel za seboj, ali vaa ta leta ao mu pri neala bore malo užitka. Veden trud, delo, nadloge in nekatero bridko uro je prebil; in če je pogledal v najbližnjo prihodnjoat, tudi tu nI imel veselega upanja. "Zdaj pridem v tujo hišo, k tu jim ljudem; Bog ve, kako bom USTNICA UREDNIŠTVA. A. Z., Dubuque, lowa. —• Prepišite is bratovih piaem. kar misli-jtam zadovoljen. Morda dobim pu t«, da bi zsnimalo čitatelje našega j nt« aitueŽc za svoje gospodarje, liata. pa nam pošljite in priobčili pri katerih bom tnorsl čutiti, ds l»orno drage volje. Fr. Lsh, Gllbert, Minn. — Htvsr amo prejeli ln priobčimo ob pri-liki, ko prejmemo še veš takih slik ISVOZ POSUŠENEGA OVOČJA PREPOVEDAN. San Fraaaboo, Oal — živilska oprava v Kaliforniji je prejela Iz Waahingtona nalog, da je izvoz posušenega sadjs iz Združenih držav prepovedan Odredba atopl takoj v veljavo In Je veljavna za nedoločen čaa. sem plačan človek, hlapec! Ah, moj Bog, kako malo tvojih zemeljskih darov bi bilo meni po treba, da bi prišel zlahka do samostojnega in srečnega Življenja! Koliko Je ljudi, ki žive v obilno-ati in ne poznajo in ne vedo, kako Človeka teži čut, da je navezan na druge, da ne useda za tujo mizo! VI, domišljavi poet je, ki trobite in pojete avetu, da je več sreče v uho&tvu kot v premožnosti, niste poizkusili, kfj je airomaitvo. Res Je mords, da ai vaak človek sam ustvari srečo, ali prvi pogoj pri tem je, da mu ta." Prišlo mu je tudi na mar, kako neokrteno se mu bode pač včaaih idelo v novem atanu. Vedel je, da je velika pokora, poučevati topo glavega paglavca, zlasti če m roditelji v avoji preveliki ljubezni prepričani, da ima fant biater um in dobro glavo. Tudi ni bil Levr< Cvaa veliko vajen gibati ae med goepodo; prosti kmetaki sin je bil bolj utrjen v starih pesnikih Ho-raciju in Homerju, kot v neumnih poklonih in aealanih govoricah 'omikane druibe". Vendar ae je tolažil s tem, kar inu je gospod Vencelj pravil o alemenaki družini, z druge atrani pa ae zopet ni čutil tako odurnega, da bi ae mu jilo ravno bati, in zaupal je avo-jemu jiaravnfemu, dovolj izobraženemu razumu in čutu. V tej razmišljenoeti je bil Lov-re Kvas pozabil paziti, kje je stranska cesta, ki drži po Pehar-čkovem popisu do filemenic. Šele ko je solnee zašlo in ko ao ga jeli ljudje bolj pogostoma arečavati, so je domislil, da je morda že iz-grešil pravi pot. Ali je ^od prav do grada Sle-menie!" vpraša starega zgubane-ga moža, ki je nesel butar^ rogo-vilastih neobrezanih vej na hrbtu. "Ka-aj" zategne dedec z viso- . kim glasom, iz česar se je dalo soditi , da ja gluh. Kvas vpraša še enkrat. "Metličja aem n&rezal, met ličju!" odgovori mož. "VI me ri« razumete, oče! Jaz bi rad vedel, koliko ^je še do Sle-meaic ia kod moram iti do tja."! Stari dedec ga debelo pogleda s svojimi malimi odmi, ps pravi: "Nu, aha, res!" ia odide počasi svojo pot. Če liS hotel Lovre s svojo kleko ostati na sredi ceste, je moral jezditi dalje, da%i se mu je skoro zde- -lo, da bi bilo bolje, ko bi se vrnil; zakaj po uri sodeč je mislil, da bi moral po Pekarčkovih besedah biti že na Slemeaieah, kope bi bil izgrešil stranskega pota. Pa kakor Ui mu nagajal sovražen duh, ' ravno zdaj ni bilo nobenega človeka ns c«sti. Na vzhodu je že mesec kazal svoje polno lice. Črez nekaj čaaa ugleda malega dečka a cajnico na rokah, ki ma je tekel ravno naproti. Kraj je bil malo samoten in fante je morda menil, da je ta človek v suknji e-den tistih hudih gospodov, ki hodijo rubit očeta za davek, zato se je ognil s ceste1 na travnik. "Hej, fanti«! stoj!" vpije jezdec. "Kod se hodi do Slemenic!" Ali bosonogi deček stisne namesto odgovora svojo kapo pod pazduho in jo udere po travniku, kakor bi mu bili vsi vragi za, petami. , v • Nevoljen je začel* Kvaa rentači-ti in se jeziti sam nase in na roditelje, ki tako izrejajo otroke. Zdaj zagleda tretjega človeka in misli v tt-etje gre rado, če le zdaj nič ne izvem, pa se vrnem in prenočim v prvi hiši. Mlada deklica s košaro na glavi ga srečs. "Dober večer, Micka!" jo o-govorl Lovre ter ji zastsvi sto vprašanj. "Oh, moj Bog in Mati božja!" — odgovori deklica, "naj ate že zašli za poldrugo uro predaleč Ali niste videli velike smreke ns samem in a peskom naaute male cestej Tam bi bili morali zaviti v stran. Če boate počasi jezdili, greva vkup, pa vam pokažem. Ravno prav bode, tako me vsaj ne bo strah." Lovre obrne konja in pogasi ata potovala a deklico nazaj. Marsikaj jo je vprašal in marsikaj mu je povedala medpotoma, česar pa ne bomo hi sem postsvljsll, ker bi bilo za resfiobnejšega izmed prijaznih brahsev morda premalo va-zno. Ko sta prišla do imenovane amreke, .mu je razložlls, katerih potov nsj ae ogiblje, ds bo prsv prišel. "Oblsčno je malo, da bi le Bog dal, da bi se mesec ne skril za o-Make, ps boste lshko nsili." (Dslje prihodnjič.) RAEPIS SLUŽBE. Npab- hčaaakega adruftaftja Išša koraa - poadenta, ki ja te graf Ims prednost. Plaša po dogovoru. Prošnje j« poslati na naslov: Anton J. Tarbovaa, b« L Cioaro, m. <