štev. 9. Postala* »kita« * (a)ovlaL Ljubljana, dne 28. februarja 1934. Leto XVI. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Karun pri poštni hranilnici št 14.194. 2Vc* pravi pefi V splošnem vrvežu razvnetih političnih borb opazujemo danes skoro po vsem svetu jako razumljivo težnjo vseh dobrih in nepokvarjenih ljudi po čistosti v državni upravi in po poštenju v vsem javnem in zasebnem življenju. Ta težnja zmagovito prodira tudi pri nas. Tudi naši mladi državi brezvestni ljudje niso prizanesli in tudi nas so »osrečili« brezvestni ljudje, ki so znali več ali manj spretno ali pa t neverjetno predrznostjo izkoriščati državo in njene dohodke v korist svojih žepov, ne da bi jih bila doletela zaslužena kazen, doloma vsled prevelike potrpežljivosti in prizanesljivosti ljudstva, še več pa zaradi uveljavljanja nesrečnega načela, da mora »stranka« zaradi svojega »ugleda« ščititi vsakega svojega pristaša, ne glede na to, kako je ta ali oni pristaš te ali one stranke prišel do svojih milijonov. Pod varnim okriljem vscgainogočnih strank se je tudi pri nas korupcija tako vkoreninila, da ji nisi mogel blizu ne v javnih zastopih, še manj pa v javnih glasilih, kajti moč, ki so jo znali dobiti korupcijonisti v svoje roke, je bila močnejša kakor vsaka morala in vsako poštenje. Poleg vsega tega pa je ostalo v veljavi še — zmotno! — naziranje, da je vsak čist in pošten, kogar ni zadel paragraf, dasi-ravno velja med poštenjaki ljudska sodba o poštenju mnogo več kakor pa morebitne oprostilne razsodbe! Po železnem zakonu narave pa rodi vsak pritisk svoj proti-pritisk in vsaka akcija izziva protiakcijo. Kolikor bolj se je širila korupcija, toliko močnejši je postajal tudi odpor proti njej, dokler ni ta odpor postal tako močan, da se je tudi moč korupcijonistov omajala! Mi smo doživeli slučaje, da se je poštenje včasih vendarle toliko dvignilo, da je prišlo tu ali tam do kakšne preiskovalne komisije ali pa celo do razprav pred sodišči. Prav redki pa so bili slučaji, kjer hi bile razne preiskovalne komisije znale pomiriti užaljeni pravni čut ljudstva s tem, da hi bile tudi javno povedale, kaj so našle ali kaj niso našle in še redkejši so bili slučaji, da bi bil užaljeni ljudski pravni čut dobil tudi svoje zadoščenje! Zato ni nič čudnega, če je začela v ljudstvu vera v poštenje pešati in če je zaupanje kopnelo od dne do dne kakor pomladni sneg. Najnovejši dogodki v Narodni skupščini pa kažejo, da se je tudi v tem oziru začelo pri nas obračati na bolje. Začetek je sicer skromen, a boljši je kakor pa nič. Važno je, da se je čiščenje enkrat začelo, glavno pa bo, če bodo odločilni krogi na začeli poti tudi vztrajali! Če kje, velja v borbi proti korupciji načelo: Ne odnehati! Ne smemo se pa zadovoljiti samo z borbo proti korupciji v javni upravi, dasi je ta za državo kot tako silue važnosti. Začeti, organizirati in izvesti bo treba tudi borbo proti nepoštenju in korupciji tudi v zasebnih zadevah, ki zadevajo ljudstvo mogoče še bolj v živo kakor »državne« afere. Tudi umazane zasebne špekulacije, bančni polomi in kakor se vse take »transakcije« že imenujejo, ne smejo ostati nekaznovane, pa če so pri teh umazanijah udeležene še tako »visoke« in »ugledne« osebe. En sam kaznovan tat ali slepar bolj dvigne javno moralo in zaupanje kakor tisoč »zaradi ugleda« prikritih lopovščin! JVarcdncf slzu&ščiziai jpi>&ti hcvu&ciji Velike nerednosti pri likvidaciji agrarne reforme v Bosni — Oster in nagel nastop vlade proti nepoštenim uradnikom — Vladna večina izročila svojega člana sodišču skupščine, »imunitetni odbor«, je zadevo pre-iskal in iz poročila tega odbora je jasno razvidno, za kaj gre. Poročilo namreč pravi, da so nekateri veleposestniki in pa uradniki, ki so za par tisočakov prodali svoje poštenje, na nedopusten način povišali ceno zemlje, a samo nekaterim, ter jim na podlagi mnogo previsoke cenitve z letalsko brzino izplačali visoke vsote, dočint so morali reveži še nadalje čakajo -ia izplačilo svoje skromne odkupnine. Tako je med drugimi kupil poslanec liuse-jin Kadič po sprejetju zakona o likvidaciji agrarne reforme nazaj za 40.000 Din neko posestvo, ki ga je bil leta 1929. prodal za 23.700 Din, a za to posestvo je dobil sedaj od države 1,523.000 Din! Na enak način je ta poslanec ku- Zasedanje Narodne skupščine je bilo pretekli teden jako burno. Na dnevnem redu je bi-lla namreč razprava o korupciji, ki se je dogodila povodom likvidacije agrarne reforme v Bosni; ta likvidacija bi bila prinesla nekaterim premetenim špekulantom milijonske dobičke na škodo države in manj imovitih slojev, brezvestnim uradnikom pa vsekako lepe »provizije« za njihovo pomoč pri tem umazanem poslu, če ne bi bila dala vlada energično krivce zapreti, še prodno je parlament o tej umazaniji razpravljal. Kako so sleparili? V afero je zapleten tudi narodni poslanec Husejin Kadič, in ker uživa imuniteto, je sodišče zaprosilo Narodno skupščino, naj tega poslanca izroči sodišču. Poseben odbor Narodne pil še več drugih posestev, od države pa je dobil 20 krat več zanja kakor je plačal on! Zato predlaga »imunitetni odbor« Narodno skupščine, naj poslanca Kadiča izroči sodišča. Zakon proti korupciji Zastopnik vlade in vladne večine zahtevi sodišča tudi ni ugovarjal, ampak je celo izrecno naglasi!, da vlada sama dela z vsemi sredstvi na to, da se vsaka korupcija in vsaka nerednost v javni upravi zatre z najstrožjimi sredstvi. V ta namen pripravlja vlada poseben zakon o pobijanju korupcije, ki ga bo takoj predložila parlamentu, čim bo načrt izdelan. Brez demagogije ne gre Itazumljivo je, da je hotela opozicija izrabiti ta slučaj v svoj prid, češ, da je samo ona sposobna nastopiti zoper nered v javni upravi, vlada pa ne. Zalo so opozicijonalni govorniki naštevali še druge nerednosti, ki se dogajajo v javni upravi, ni pa stavila nobenih točnih predlogov, kako naj se krivce prime in kaznuje. Zato je ves nastoj opozicije dišal precej po demagogiji, ki jo je pa vladna večina najbolje ovrgla s tem, da je sama iz sebe izročila obtoženega svojega tovariša sodišču, da se bo tam ugotovilo, koliko je kriv ali nedolžen. Ta nastop vladne večine je vse hvale vreden, kajti ž njim je ta skupina dokazala, da ne smatra za svojo najvišjo nalogo, ščititi umazance, ki slučajno zaidejo v njene vrste, ampak da inia v sebi sami toliko moralne sile, da se takih tipov zaradi lastnega ugleda čimprej iznebi! Tako naj postopata vlada in vladna večina vedno in povsod, pa b i kmalu red v upravi in država ne bo mogla več tožiti o pomanjkanju zaupanja! 'Pogajanja med Cešhc in Glasijo Med češkoslovaško republiko in Rusijo prično v kratkem pogajanja za sklep trgovinske pogodbe. Doslej so na Češkem znali »narodni demokrati« pod vodstvom še iz avstrijskih časov znanega politika dr. Kramarža preprečiti vsako redno gospodarsko zbližanje med obema državama; odkar so pa »narodni demokrati« izstopili iz vlade, ni nobene ovire več za zbližanje med obema državama. |» 2£a povvaieh Mah*U buvžanov Nekateri časopisi poročajo, da so začeli stari avstrijski plemenitaši in nekdanji generali odločno akcijo za povratek Habsbur-žanov na avstrijski, oziroma ogrski prestol. Ta poročila so zelo verjetna; manj verjetno pa je, če se bodo ti poskusi tudi obnesli, ker povratek Habsburžanov ni zgolj avstrijsko, ampak je mednarodno vprašanje. fiazppava e drž. proračanii V ponedeljek 26. febr. se je pričela v Narodni skupščini razprava o državnem proračunu. Iz poročila, ki ga je sestavil finančni odbor, povzemamo sledeče podatke: Za aktivne državne uslužbence je določenih 3-9 milijard dinarjev, za upokojence okoli 1 milijarde, za invalide pa 100 milijonov dinarjev. Vseh državnih uslužbencev je 207.130; tu so všteti tudi orožniki in podčastniki. V vrhovni državni upravi je 953 uradnikov, v prosveti 32.783, v pravosodju 10.524, v ministrstvu zunanjih zadev 538, v ministrstvu notranjih zadev 26.735, v finančnem ministrstvu 13.916, v vojski in mornarici 34.959, v javnih delih 3061, v kmetijstvu 909, v trgovini in industriji 1286, v socialni politiki 1873, v telesni vzgoji 25, v prometu brez Železničarjev 778. V gospodarskih podjetjih države jih najdemo v področju ministrstva prosvete 1027, v ministrstvu financ 1200, v kmetijstvu 507, v trgovini in industriji 21, v socialni politiki 3832, v prometu 57.817, v ministrstvu za Sume in rude 13.784. Postranski zaslužki Poročilo pripominja dalje, da so plače velikega števila uradnikov mnogo višje od onih, ki smo jih zgoraj navedli, ker ti uradniki sprejemajo stalne nagrade od državnih podjetij, katerim so dodeljeni, ali ker dobivajo komisij onalne prispevke. Tudi veliko število upokojencev in ljudi iz svobodnih poklicev sprejemajo na ta način od države precejšnje dohodke. Finančni odbor je o tem sklepal in razpravljal ter prišel do zaključka, da bo ravno na tem polju izrednih dohodkov treba napraviti občutna znižanja, in sicer takoj od 1. aprila letošnjega leta naprej. Na podlagi predloga finančnega odbora bodo v novem proračunskem letu postranski dohodki znižani na polovico sedanje višine in se lahko znižajo pod to mero sorazmerno z dosedanjo višino. Tudi število prejemnikov teh izrednih postranskih dohodkov se bo znižalo brez ozira na to, pod kakimi pogoji so bili postavljeni in bodo morali državni uradniki delo opravljati v okviru svoje normalne službe. Žene v državni službi Z uradniškim vprašanjem je tesno zvezano tudi vprašanje ženskega uradništva. Finančni odbor ne misli na izgon ženstva iz državne službe, ampak le na važne socialne in gospodarske ozire, ki morajo tukaj prevladovati. Velika pozornost je potrebna za proučevanje primera, da sta v državni službi zaposlena mož in žena. Treba oceniti njihove skupne dohodke, tudi v primeru, da se eden ali drugi med njima nahaja v svobodnem poklicu. V finančnem odboru se je z velikim poudarkom naglašalo, da se ne sme dogodit!, da bi v posameznih družinah bili vsi ženski člani ali večina med njimi zaposleni. Treba bo najti pravilne meje. Otroci, oziroma žene premožnih stanov višjih državnih uradnikov, posebno žene brez fakultetne izobrazbe se bodoče po navodilih finančnega odbora ne smejo sprejemati v državno službo, niti se ne sme dopustiti, da ostanejo še nadalje v službi, ako so že uslužbene. Razlog za to je veliko število otrok siromašnih slojev, ki so nezaposleni, akoravno imajo visoke šolske kvalifikacije, da ne govorimo o izšolanih molkih, ki zaradi nepotrebne zaposlitve ženskih moči ostajajo leta in leta brez službe in ne aaorejo ustanoviti novih družinskih ognjišč. Skrb za naraščaj - Finančni odbor je kljub stremljenju, da bi znižal osebne izdatke, prišel do prepričanja, da so nekatera področja, kjer bo treba število uslužbencev povečati. Tu sem spada recimo prosvetno ministrstvo. V osnovnih šolah najdemo v naši državi okrog 1200 razredov, ki nimajo nobenega učitelja. Cele občine so brez šol in mnoge šole, ki so jih občani z lastnimi sredstvi zgradili, ne vršijo svojih dolžnosti, ker jim manjka učiteljev. Pogosti so primeri, da se nahaja v enem samem razredu do 120 in še več učencev. Tako stanje je nevzdržljivo. Na drugi strani pa je finančni odbor ugotovil, da leži v prosvetnem ministrstvu okrog 1700 prošenj učiteljskih kandidatov, ki čakajo na službo. Ti mladi ljudje nestrpno čakajo na svoje poklicno delo, na katerega so se pripravljali. Veliko je tudi absolviranih filozofov, ki čakajo na službo v srednjih šolah. Tudi tam ni kreditov. Zato bo treba z njihovo namestitvijo računati z dejstvom, da bodo osebni stroški v tem ministrstvu povečani. Položaj ni prav nič boljši v mnogih drugih ministrstvih. Za mladi rod bo treba na vsak način in z velikimi žrtvami napraviti prostora, da se bo zaposlil in s svojim delom postal graditelj in jamstvo državne blaginje in državnega trajanja. 567 dinarjev davka na osebo V razpravi je finančni minister ugotovil med drugim, da pride na vsakega prebivalca 466 Din davka. To pa še ni popolna slika, kajti poleg te obremenitve pride še obremenitev z raznimi samoupravnimi dajatvami, ki znašajo 1473 milij. Din ali na vsakega državljana 101 Din. Vsega skupaj torej 567 Din na prebivalca. Več o proračunu bomo poročali prihodnjič. Naften e minimalnih plačah Predloži ga ministrstv Poleg razprave o aferi poslanca Kadiča, o kateri poročamo na drugem mestu, je izzvala veliko pozornost javnosti tudi razprava o brezposelnosti pri nas in o raznih neugodnih pojavih, ki naše gospodarsko stanje še bolj pritiskajo navzdol kakor bi bilo treba. Med drugim so razpravljali tudi o delavskih plačah v raznih podjetjih. Posamezni govorniki so naštevali strahotne stvari, ki jih naši bralci deloma že poznajo, ker smo jih tudi mi že omenjali. Drugi so zopet zahtevali, naj se odpuste iz javnih služb vse omožene ženske, in zopet drugi, naj se izženejo vsi tujci iz naših podjetij. Te tožbe in pritožbe niso nove — slišimo jih skoro na vsakem shodu in na vsakem zborovanju. Vlada seveda tudi za take pritožbe ni o za socialno politiko gluha, ampak skuša zlu od pomoč i, kjerkoli more, — tako je zagotavljal minister Pucelj, — če ima le na razpolago dovolj močan zakon. Brez zakona pa je tudi vlada brez moči. Brezvestnemu izkoriščanju delovne sile pa bo vlada skušala po izjavi ministra Puclja priti v okom s tem, da bo v najkrajšem času predložila parlamentu zakonski načrt, ki bo določal minimalne plače za delavstvo. Cim bo ta načrt postal zakon, ne bo mogel noben podjetnik več izkoriščati bede in plačevati mezd, s kakršnimi se zadovoljujejo danes v svoji nesreči le obupan-ci, ampak bo moral dajati tudi delavcem pošteno plačilo za pošteno delo. Ta zakon bo važen tudi za kmetsko ljudstvo pri nas, kajti ravno kmetski naraščaj pri nas največ trpi zaradi nesramnega izkoriščanja naših brezposelnih kmetskih fantov in deklet. Boi?ha p2?©fž kc&M-pciU v Franciji Ubit preiskovalni sodnik — Zarota proti preiskavi Krvavi poulični boji v Parizu, o katerih smo v prejšnjih številkah našega lista poročali, niso ostali brez uspeha: vlada se je morala ukloniti volji ljudstva, ki zahteva v javnem življenju poštenje in čiste roke za vsako ceno in izvoljena je bila posebna parlamentarna komisija 44 članov, ki naj ugotovi, kdo je vse omogočal umazane škandale, ki stoje v zvezi z »afero Staviskij«. Polne roke dela pa je imel tudi sodnik, ki je vodil vso preiskavo. Bil je to član višjega sodišča Prince, mož-poštenjak. Ta je imel nalogo, da v prvi vrsti ugotovi, kateri državni uradniki so zapleteni v grde posle, in kdo je te gospode ščitil. Ta naloga je bila težavna in tudi zanimiva, toda strašna za prizadete krivce, kajti sodnik Prince je bil znan kot neustrašen borec za pravičnost in nepodkupljiv! In baš zato je moral — izginiti! Preteklo sredo zjutraj se je Prince pravkar odpravil v svojo pisarno, a že spotoma je opazil, da je doma pozabil neke akte. Komaj pa se je vrnil domov, mu je žena povedala, da je dobila iz mesta Dijon-a (reci: Dižona-a) telefonično poročilo, da je njegova 751etna mati nevarno obolela. Sodnik se je na to poročilo takoj odpeljal v Dijon. Naslednjega dne pa so našli na progi blizu Dijon-a strašno razmesarjeno truplo. Našli pa so v obleki vendar še legitimacijo, po kateri so ugotovili, da je ponesrečenec — sodnik Prince! Preiskava telesnih delov pa je tudi dognala, da ima mrtvec na hrbtu sledove vrvi! To se pravi, da se ni sam vrgel pod vlak, ampak da so ga neznani lopovi na tračnice privezali, da ga je moral vlak povoziti! Iz torbe umorjenega sodnika pa so izginili vsi dokumenti in spisi, ki so močno ob-teževali razne politike in druge »visoke« osebe... Mogoče bo pa kljub tatvini dokumentov le še kaj prišlo na dan, da bodo ne samo sleparji, ampak tudi ubijalci prejeli svoje plačilo. živita namreč še sin in žena ubitega sodnika, ki tudi precej vesta! Sin je že izjavil, da bo vsa imena tistih ljudi objavil, ki so bila napisana v preiskovalnih aktih njegovega očeta. Za izsleditev morilcev pa je vlada razpisala nagrado 100.000 frankov. Kakor vidimo iz dogodkov v Franciji, borba proti korupciji ni lahka; zlasti ne takrat, če gre za ljudi, ki imajo vsaj začasno vso državno moč v rokah, da lahko uničujejo njim neprijetne akte; da ljudi, ki se jim zde nevarni, lahko zapirajo ali celo ubijajo, ali pa da že tekoče procese zavlačujejo v nedogled ali pa potlačijo. Proti tej moči in sili ne pomaga nič drugega kakor neustrašenost in pa trdno prepričanje, da mora zmagati — poštenje l Stiancvskecja zastopstva mam tweha ? V zadnjem času smo čitali v raznih časopisih članke, v katerih pisci odklanjajo sistem stanovskih zbornic z motivacijo, da je to tuja ideja, da bi to povečevalo medsebojna stanovska nasprotstva in da je primernejše kmetsko stanovsko sodelovanje v raznih javnih vprašanjih v obliki posvetovalnega glasu. Naj se zato čuje v tem pogledu še druga plat zvona. 1. Vprav zato, ker smo agrarna država in ker je kmetijstvo temelj našega narodnega gospodarstva, na katero pa kmet vsled svoje neorganiziranosti nima skoro nikakega vpliva, in da na ta način ščiti svoje ogrožene interese, je nujno potrebno, da se organizacija stanovskih zastopov zakonito obveže! Ni sicer važno ali naj se to vrši že v obliki stanovskega parlamenta, dobro delujočih kmetijskih zbornic ali pa obveznega zadružništva. Glavno je, da predstavniki naroda na odločujočih mestih zastopajo narod v takem stanovskem razmerju, v kakršnem se narod dejanski nahaja in ne tako kakor doslej, ko je n. pr. 80*/» kmetskega življa zastopalo komaj 10 °/o poslancev, ki so po stanu in zato tudi po osebnem interesu pripadali kmetijstvu, niti 1 »/o pripadnikov advokatskega poklica pa je predstavljalo kar preko 30% poslancev tega stanu. Na ta način ni čudno, da so interesi kmeta tako čestokrat zapostavljeni, pa če bi bili kmetski poslanci v borbenosti ma-kar vsak za tri advokate. Približno tako razmerje je tudi v pogledu delavskega stanu. 2. Res je, da je kmetsko-delavski stan istoveten z narodom. Ravno zato, ker so vsi SVove tahse — V zakonu o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona so predvidene tudi te-le iz-premembe: Dosedanja taksa v višini 10 odst. za gledališke predstave, umetniške koncerte, predstave prosvetnih društev, za konjske dirke, za javno telovadbo in za tekme športnih društev se poviša na 20 odst. Prav tako se povišajo takse za vse vrste prevozov po železnici, paroplovnih objektih itd. od 15 odst. na 20 odst. za osebni prevoz, odnosno na 15 odst. za blagovni promet. Razen tega morajo to takso v bodoče plačevati tudi avtobusi in tovorni avtomobili. Zato bo- "Rim—ŽJnncij- Itolijanska diplomacija na d Radovedni politični svet je dolgo ugibal, icaj naj pomenijo potovanja avstrijskih in ogrskih državnikov v Rim in kaj naj pomenijo skrivnostne njihove izjave o uspehih njihovih potovanj. Po teh izjavah so bila vsa ta potovanja nekaj čisto nedolžnega, kar ne more nikogar vznemirjati — toda neverni politični svet tem pomirljivim izjavam že takrat ni prav verjel, ko so bile izrečene. Danes pa, po obiskih italijanskega državnega podtajnika Suvicha na Dunaju in v Budimpešti, vidimo že jasneje in določneje, kako bi italijanski, avstrijski in ogrski državniki radi zasukali kolo zgodovine. Po njihovem mnenju naj bi se kolo zgodovine zasukalo nazaj, ne naprej, samo s to razliko, naj bi prvo vlogo v Podonavju igrala Italija kot nekaka zaščitnica Avstrije in Ogrske in ne Nemčija ali pa Francija in Mala antanta. Svojih pravih namenov seveda nam neprijazna diplomacija ne odkriva, ampak se ostali stanovi samo vejice tega skupnega debla, pa je neodpustljivo, da bi kak zanemarjeni izrodek na eni ali drugi strani posamezni veji pretil upropastiti celo drevo! Ravno zato, ker se mora vsa ostala produkcija podrediti kmetski proizvodnji, je tudi načrtno gospodarstvo postalo nujna potreba. Načrtnega gospodarstva se more braniti le oni, kateri — iz kakih neplemenitih nagibov — ne more sestaviti jasnega, vsem potrebam odgovarjajočega programa. 3. Na ta način bi se nikakor ne povečala nasprotstva med posameznimi stanovi, pač pa bi se na podlagi širokopoteznega gospodarskega programa, kateri bi narod vodil v boljšo bodočnost, obstoječa nasprotstva vsaj omililo, če že ne sploh odpravilo. 4. Ta ideja ni tuja navlaka, pač pa nujna narodna potreba, katero nam zgodovina že več stoletij nazaj riše v dokaj jasni luči. Naj v dokaz temu služijo samo povodi kmetskih puntov v 16. stoletju. 5. Kmetsko-delovnemu sloju je pri vseh javnih institucijah treba nuditi možnost aktivnega sodelovanja, posvetovalni glas pa naj bi imeli vsi drugi dobro hoteči in sposobni strokovnjaki (v kolikor ne bi bili aktivni predstavniki sloja, kateremu bi zakonito pripadali). Ce bodo namreč strokovnjaki v pravem pomenu besede, potem jim njihova neomajna stališča ne bo težko zagovarjati. Nobeden drug zastopnik ne bi tiščal preko njih v škodo javnemu interesu, vendar pa bi le znal presoditi, ako ima svoje prste vmes kaka druga — nejavna — blagodat! V. J. nove davščine do davčne uprave pri samoupravnih in zasebnih železnicah in tramvajih, ki so deležni ugodnosti čl. 101 taksne tarife, z današnjim dnem zaključile knjige in obračunale takse po starih predpisih, v bodoče bodo pa zaračunavale zvišano takso po novih predpisih. Tudi zasebna avtobusna podjetja, ki se bavijo s prevažanjem potnikov, morajo takisto svoje potniške vozovnice dati žigosati pri pristojni davčni upravi. Pri tem bodo davčne uprave pobrale od vrednosti vsakega voznega listka 15 odst. na račun takse iz te tarifne številke. Dolžnost zasebnih avtobusnih podjetij je, da predlože svoje vozne listke davčni upravi v žigosanje in da plačajo takso. Sadim&ešta elu — Velikopotezni načrti previdno si iva za »gospodarskim zbliža-njem« Avsti e in Ogrske in Italije, ki da nima nič opraviti s politiko. Dejstva pa govore drugače. Dejstvo je, da se je Italija takoj odvrnila od Nemčije, čim so dali hitlerjevci razumeti, da hočejo Avstrijo združiti z Nemčijo, česar Italija seveda noče, ker italijanskim načrtom tako združenje, po pisanju italijanskih listov sodeč, nasprotuje. Italijansko časopisje je dalje močno hvalilo nastop avstrijske vlade proti socialnim demokratom in še bolj je hvalilo »hajmverovce«. In tudi okolnost, da je začela italijanska politika nastopati z vso aktivnostjo takoj po sklenitvi balkanskega sporazuma, kaže dovolj, proti komu je »gospodarsko sodelovanje« Italije, Avstrije in Ogrske naperjeno. Vsi ti dogodki nam pričajo, da imamo tudi mi dovolj vzroka silno pazljivo zasledovati vsak političen korak, ki ga napravijo naši najbližji sosedi in mejaši. žlvstvija jpvcti scci* alnim demobrafom še predno je bila končana krvava poulična borba v Avstriji, je avstrijska vlada izdala odlok o razpustu socialno-demokra-tične stranke, ki je takoj stopil v veljavo. Ko so pa bili boji končani, je vlada združenih »heimverovcev« in krščanskih socialistov izdala nove ukrepe proti socialistom, s katerimi je zaplenila vse ogromno premoženje razpuščene stranke, ki gre v težke mili-« jone. Predvsem so zaplenili vse »Delavske domove« in socialistične tiskarne, ki so jih dobili »heimwehrovci« kot nagrado za svoje sodelovanje v borbi proti socialistom. Zaplenili so tudi imovino vseh onih društev in organizacij, ki niso bila naravnost socialistična, a so bila s socialisti v dobrih zvezah. Vlada je dala dalje odstraniti vse znake, spomenike, slike itd. iz javnih prostorov, ki bi spominjali še na republiko in na socializem. Na Dunaju pa je novi vladni komisar odredil, da se morajo iz občinskih stanovanjskih hifc takoj izseliti vse socialistične rodbine, katerih je okoli 6000. V zvezi s temi ukrepi mnogi domnevajo, da so vsi ti ukrepi le priprava za obnovo monarhije v Avstriji, ki bi tudi na zunaj pod- črtavala neodvisnost Avstrije. * Selgi/sfei socialisti dediči Avstrijska socialno-demokratična stranka, ki je sedaj razpuščena, je znala zbrati ogromno premoženje za svoje strankarske namene. Kakor pa bi slutili nekaj nerodnega, so avstrijski socialni demokrati že pred 2 leti določili, da pripade 60 odstotkov vsega strankinega premoženja belgijskim socialistom, če bi stranka v Avstriji prenehala. To se je sedaj zgodilo in zastopniki belgijskih socialistov so se že oglasili na Dunaju. Ni pa še znano, kaj bo napravila dunajska vlada, ki je zaenkrat vse socialistično premoženje zaplenila: ali bo izplačala zahtevanih 60 od-« stotkov ali pa se bo spustila v tožbo. * Moncc -političnih stvanht v Žkv&l&i-ji Poročali smo že, da pripravljajo v Avstriji preureditev države na stanovski podlagi, več ali manj po fašističnem vzoru. Stanovska ureditev pa ne potrebuje več politie-nik strank, ampak pozna samo gospodarske skupine. Zato napovedujejo že sedaj razpust oziroma prostovoljno likvidacijo vseh političnih strank v Avstriji. Prostovoljno se namerava raziti tudi večinska krščansko-socialna stranka, ker je njen politični cilj sedaj uresničen (Katoliška Avstrija) in zato stranka kot taka ni več potrebna. * Važen sestanek v ^imu V prvi polovici prihodnjega meseca bosta obiskala Mussolinija v Rimu predsednik ogrske vlade Gombos in avstrijski kancler dr« Dollfuss. Kakor poročajo nekateri časopisi, nameravajo na tem sestanku ugotoviti pogoje za sklep politične zveze med Italijo, Avstrijo in Ogrsko, ki so jo pripravili ob obisku italijanskega državnega tajnika Suvicha v Budimpešti. Pristopajte h Kmetijski Matici, Zasavska cesta Na pobudo krajev, organizacije JNS ev. drž. poslanca za litijski okraj g. Milana Mravljeta in banovinskega svetnika g. Gvidona Birolle so preteklo nedeljo zborovali zastopniki celega Zasavja na Zidanem mostu, da znova podčrtajo svojo staro zahtevo, naj se začne čimprej graditi velika, moderna cesta preko Zasavja, ki bi vezala Ljubljano z Zagrebom in dalje z Beogra-. dom. Zborovanje je otvoril in pozdravil v imenu organizacij litijski župan Franc Lajovic. V imenu v Beogradu zadržanega nar. posl. g. Mravljeta je prečital njegovo poročilo nar. poslanec g. Alojzij Dermelj. 0 tehnični strani gradbe nove ceste je poročal g. inženjer Pavlin, ki je izdelal tudi vse načrte. Cesta bi bila narejena od Laz do Radeč (48 km) kot glavna avtomobilska cesta in bi tekla vseskozi ob desnem bregu Save. Stroški za cesto od Laz do Radeč bi znašali približno 65 milijonov. Nova cesta bi zadoščala vsem potrebam modernega prometa, bila bi dovolj zavarovana proti plazovom in vodi, vodila bi pa mimo številnih naselbin, ki bi bile z dovoznimi cestami spojene tudi z železnico. Vsa dela bi trajala okoli 2—3 leta, zaposliti pa bi se dalo pri gradnji okoli 1500 delavcev ves čas. Za skorajšnji pričetek del so se izjavili vsi udeleženci zborovanja, nato pa so sestavili in sprejeli posebno tozadevno resolucijo, ki jo bodo predložili na vseh merodajnih mestih. Več o potrebi in pomenu te velevažne prometne zveze bomo poročali prihodnjič. * Za pogozdovanje Minister za šume in rudnike je odredil, da se iz fonda za pogozdovanje razdeli ban-skim upravam ter državnim direkcijam gozdov in rudnikov 3 milijone Din za kulturna dela v proračunskem letu 1934.-35. Dobile bodo: gozdna direkcija v Vinkov-cih 80.000 Din, v Aleksincu 70.000 Din, v Ljubljani 35.000 Din, v Apatinu 185.000 Din, na Sušaku 70.000 Din, v Zagrebu 65.000 Din, v čačku 100.000 Din, v Banjaluki 320.000 Din, v Sarajevu 320.000 Din, v Skoplju 60.000 Din, uprava parka Topčidera 40.000 Din, banska uprava v Nišu 100.000 Din, v Ljubljani 50 tisoč Din, v Banjaluki 60.000 Din, v Zagrebu 330.000 Din, v Skoplju 330.000 Din, v Splitu 325.000 Din, na Cetinju 300.000 Din, v Sarajevu 80.000 Din, v Novem Sadu 80.000 Din. * Pcžap v Ckčrnini Okonina je malo naselje pri Rečici ob Savinji. V tej vasici je 21. t. m. okrog poldne začelo goreti in ker je pihal takrat hud veter, so plameni kaj kmalu objeli vsa poslopja, med temi tudi cerkev in župnišče. Na pomoč je prihitelo takoj 10 gasilskih društev iz bližnje in daljne okolice, katerim pa se je šele čez nekaj ur posrečilo, požar omejiti. V vasi je pogorelo 10 hiš; pogorela je tudi cerkev, živino so ljudje večinoma rešili. Ogenj je nastal baje v nekem dimniku, kjer so se vnele saje. škodo cenijo na več kot 1 milijon dinarjev, ki pa z zavarovalnino ni krita. Sadna dLvevesca zelo lepe rasti jablane, hruške in češnje, ▼rst sadnega izbora, nudi po najugodnejših «anah. Kocjan Hafner Dorfarji štev. 8, p. Skofja Loka Mladina * Udeleženkam prosvetno-organi-zatoričnega tečaja! Zveza, kmetskih fantov in deklet priredi od 5. do 13. marca t. 1. prosvetno-organizatorični tečaj za dekleta. Vse tovarišice, ki bodo sprejete, bomo pismeno obvestili. One, ki pošte ne prejemajo redno, naj gredo za vsak slučaj same na pošto. Slavnostna otvoritev tečaja je v ponedeljek 5. marca ob 3. uri popoldne v dvorani kmetijske družbe, Novi trg štev. 3. Dopoldne istega dne se morajo vse, ki bodo sprejete, zglasiti v pisarni Zveze, Tavčarjeva ul. 1 radi vpisa in sicer do 12. ure dopoldne. Ostale podrobnosti bomo navedli v obvestilih. Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. * Sv. Bolfenk pri Središču. Preteklo nedeljo 18. februarja t. 1. ob pol 3. uri popoldne se je vršil v šoli IV. redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet ob navzočnosti 50 članov in članic. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu zelo delavno. Imelo je 10 od-borovih sej, 3 članske sestanke, igre: »Dve nevesti«, »Težke ribe«, »Lažizdravnika«, »Pri Hrastovih«, »Prvi ples« in »Pogodbo«, 3 strokovna predavanja, tekmo koscev, poučni izlet v tvornico »Tivar« v Varaždin, trgatev grozdja in družabni večer. Društvo vodi dnevnik in zbira slike od vseh prireditev v svoj album, čisti dobiček je znašal v preteklem letu Din 1171-75, ki se ga je pa večinoma porabilo za novo društveno knjižnico, ki obsega danes 115 večinoma vezanih knjig in 3 revije. Tudi število članstva se je znatno povečalo in šteje danes 62 rednih in čez 30 podpornih članov. Za tekoče leto je bil izvoljen soglasno sledeči odbor: predsednik Joško Tomažič, Vi-tan; podpredsednik Franjo Fuklavec, Vitan; tajnik Franc Mlinarič, Vitan; blagajnik Rudolf štampar, Kog; odborniki: Dušica Kola-rič, Jastrebci; Lojzika štampar, Lačaves; Janez Lukman, Lačaves; Tilika Podgorelec, Vitan; Martin čurin, Vodranci; Franc Zorjan, šalovci; Franc šnajdar, Hermanci; namestniki: Nata Zabavnik, Vodranci; Stanko Vr-bančič, Lačaves; Matija čurin, Kog; Lojzika Mlinarič, Lačaves; Ivica Bensa, Kog. Nadzornika: Franc Goričan, Kog in Kristina Tro-fenik, Kog. članarina se je določila 5 Din za redne in 10 Din za podporne člane. Fantje in dekleta, oklenite se svoje mladinske organizacije z mladostno močjo in v njej uveljavite svoje želje ter zastavite vse svoje sile za čast in prospeh kmetske ideje! Gora pri Sodražici. Društvo kmetskih fantov in deklet se pri nas dobro razvija. Na pustno nedeljo je priredilo igro »Mutasti rau-zikant«, ki je bila prav dobro obiskana. Po-setili so jo tudi tovariši in tovarišice sosednjega društva iz Blok. — V nedeljo, dne 18. februarja je društvo priredilo smučarsko tekmo, na kateri je dosegel prvo mesto tovariš Fran Samsa. Čestitamo! — Za velikonočni ponedeljek se društvo pripravlja za igro »Moč uniforme«. — Nasprotnikov imamo še vedno nekaj, upamo pa, da jih bo vedno manj, kajti mi ne odnehamo, ker vemo, kaj hočemo. Organizacija je za vse takšne najboljše orožje. Grahovo pri Cerknici. V nedeljo dne 11. marca t. 1. bo imelo novo ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet ob 15. uri svoj ustanovni občni zbor. — Vabljena vsa kmetska mladina, ki se zanima za novo društvo. — Pripravljalni odbor. Rogaška Slatina. V nedeljo, 4. marca t.l. ob 15. uri popoldne nastopi v Rogaški Slatini (na verandi hotela »Pošta«) še mlado, a izredno agilno Društvo kmetskih fantov in deklet iz št. Petra na Medvedjem selu. Lasten moški zbor nam bo zapel 8 umetnih in narodnih pesmic, društveni dramatski odsek pa bo vprizoril 3 enodejanke. Prireditev zasluži pozornosti celokupne tuk. javnosti, zlasti pa podeželja s kmetsko in delavsko mladino na čelu. Kdor ve ceniti pomen gibanja naše podeželske omladine in kmetski pokret sploh, na prireditvi ne bo manjkal. Zato Sla-tinčani, okoličani, pa tudi sosedje — vsi na prireditev! Pokažimo, da smo tu in koliko nas je! Gameljni pod Šmarno goro. Dramatski odsek Društva kmetskih fantov in deklet v Ga-meljnah bo gostoval v nedeljo, dne 4. marca t. 1. v Beričevem, kjer uprizori v dvorani Kmetskega doma ljudsko karakterno štiri-dejanko »Vaški lopov«. Ker je to današnjemu času najprimernejša igra, vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi ostalo občinstvo, da se lepe predstave v čimvečjem številu udeleži. 2>epzsz kega mestnega pobiča že od daleč pozdravljali z ukrivljenim hrbtom, dočim tak »po-bec« kmeta niti ne pogleda ne! Kaj bi pa »inteligenca« počela, če nas ne bi bilo več? Jaz mislim, da so vsi drugi bolj odvisni od nas kakor pa mi od drugih! No — in kdo pa je kriv, da je temu tako? Ali ni kriv tega kmet sam, ker ni složen? Mi kmetje imamo to nesrečo, da vsak po svoje »modrujemo«, da se kregamo in prepiramo med seboj za prazen nič, namesto da bi se združili v skupno vrsto, da bi nam ne bilo treba čakati, kaj nam bodo dali drugi, ampak da bi mi drugim dajali to, kar nam ostaja! Dokler pa bomo kmetje tako ponižni in nesložni kakor smo, bomo imeli komaj še za repo in močnik! Naš vladar je rekel: »Vas je vas, in brez vasi ni ničesar!« Kmetje, zapomnite si te besede in združite se v bratski kmetski slogi in potem složno na plan! Nastopajmo v javnosti kot organizirani kmetje, pa bo tudi naša beseda nekaj veljala!« * Ižanski kmet pa nam piše: »Vedno in povsod slišimo besede, da gospodarska kriza nas kmete najhujše pritiska. To je res, in mi kmetje vemo tudi, da je vzrok krize med nami prevelika razlika med cenami naših pridelkov in cenami tistega blaga, ki ga moramo mi kupovati. Dokler pa se te cene ne bodo uravnale tako, da bodo v pravem razmerju, nam vse tolažbe, »da bo * Kaj pravijo kmetje? (Dva dopisa z dežele.) V naslednjem objavljamo dva dopisa z dežele, napisana od trdih kmetskih rok, ki brez ovinkov povesta, kako presojajo razne pojave in dogodke pri nas kmetje sami. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem nam piše kmet: »Jaz se dostikrat vprašam, zakaj mi kmetje ne uživamo tiste skrbi za naše potrebe, ki nam vendar pripada, dasiravno nas je v državi 80 odstotkov? Kako je dalje to, da vsak »boljši« ali prav za prav: boljše oblečeni človek na kmeta komaj tako gleda, kakor na kakšno umazano žival? Ali kmet to zasluži? Jaz pravim, da to ni v redu in ni prav! Mi kmetje vendar pridelujemo kruh za vse in brez nas ne bi kmalu bilo več mesta! če bi se kmetje zavedali svoje moči, ne bi vsa- boljše«, ne pomagajo nič, kajti verižniki, ki določajo cene, ne bodo odnehali, če ne bo posegla vmes močna roka. Da kmeta tišče najbolj dolgovi, to so uvi deli tudi odločilni krogi in so nam dali za ščito. To je prav in ta odredba bo veselje do dela dvignila. Na drugi strani je pa tudi res, da bodo sedanjo denarno krizo najbolj občutili otroci tistih kmetov, ki denarja v dobrih časih niso zapravljali, ampak so ga hra nili, da bi tudi svojim otrokom pomagali, ko pride čas. Danes pa se otroci starajo, mi jim pa ne moremo pomagati do lastnih, čeprav skromnih domov, ker ne dobimo nazaj svojega denarja. Ali »Narodna banka« v takih slučajih ne bi mogla in morala pomagati? Za kmeta ima dandanes tudi meščansko časopisje kakšno usmiljeno besedo. Jaz pa tem lepim besedam ne verjamem prav. Kaj se pa to pravi, če mora kmetica, ki prinese na trg piščanca, za katerega dobi 8—10 Din, plačati 2 Din takse? Mestni kapitalisti naj bi rajši pošteno obdavčili drage likerje in podobne stvari, mesto da izmozgavajo kmete. Ali ni že kar škandal, da se kmetu na bano-vinski cesti pretipa vsaka culica? Dragi tovariši kmetje! Zdramimo se vendar enkrat, pustimo vso nesrečno strankarijo ob strani in z združenimi močmi se bomo kmalu otresli naših izkoriščevalcev. Samo v slogi si bomo priborili boljšo bodočnost! Bloke. Zveza kulturnih društev je priredila pod okriljem krajevne organizacije JNS na Blokah v sredo, dne 21. februarja t. 1. v prostorih gostilne Milana Modica gospodarsko predavanje, ki ga je imel Zvezni strokovnjak g. V. Bučar iz Ljubljane. Ob tej priliki je Bloke posetil tudi minister n. r. g. Niko Zupanič, ki je v spremstvu tukajšnjega župnika g. Viktorja Švigla posetil tudi predavanje. Res prav razveseljivo dej-Stv? ^e'„da g- žuPnik posetil predavanje, ki se je vršilo pod okriljem strankine organizacije, saj je bilo do tega dne znano, da ne gleda s posebno veliko simpatijo teh ustanov. Ce je pre-okret iskren, tedaj ga vsi najiskreneje pozdravljamo in smo prepričani, da se bo število strankinih članov z novim dotokom bivših klerikalcev ponovno povečalo. Na ta način upamo, da bo na Blokah kaj kmalu en hlev in en pastir. Nastop našega g. župnika naj posnema tudi ostala duhovščina, pa se bodo obstoječe razprtije v pogledu stranke v vsestransko zadovoljnost polegle. Bloke naj pa drugim krajem služijo za vzgled. SVovice DVIGNITE IZŽREBANE NAGRADE. Naročniki, ki ste bili v smislu razpisa naše uprave izžrebani in ste zadeli dobitke, o čemer ste bili tudi pismeno obveščeni, se pozivate, da dvignete v upravništvu dobitke najpozneje do konca meseca marca, sicer zapadejo ti v prid tiskovnega sklada. Za pogorelce v Okonini v gornjegradskem okraju je naklonil ban dr. Marušič podporo v znesku 20.000 dinarjev. Žrtve avtomobilskega prometa. V ljubljanski okolici so avtomobili povozili neko 10 letno deklico in pa 28 let starega delavca Kočevarja iz Cižne pri Trebnjem. Žalostne številke. Po statistiki, ki jo je izdala ljubljanska Zbornica za TOI, je prenehalo preteklo leto obratovati v Dravski banovini 2 tisoč 666 podjetij, zlasti malih. Prijeti ponarejevalci denarja. Ljubljanska policija je prijela tri ponarejevalce 50 dinarskih kovancev, mariborski policiji pa se je posrečilo prijeti ponarejevalca stotakov. Eni in drugi fal-zifikati so bili prav slabi, Vedno več beguncev iz Avstrije prihaja čez našo mejo. V Mariboru se je osnoval poseben odbor, ki daje beguncem prvo pomoč. Obsojen oderuh. Kmeta Milorada Gojiča je obsodilo sodišče v Smederevu na 4 mesece zapora, ker je posojal denar po 48 odstotkov. Mladega pustolovca, ki je znal dobro živeti na račun raznih ljubljanskih lahkomiselnih žensk, je policija te dni zaprla. Mladi »kavalir« bo moral biti poslej zadovoljen z ričetom. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak! V št. Petru na Medvedjem selu je preminul prostovoljne smrti ugleden in vzoren kmetovalec Jakob Orešič. Baje ga je pognala v smrt ri-gorozna izterjava davkov in nelikvidnost denarnih zavodov. Veljal je za dobro situiranega posestnika. Brez dvoma je, da je pravi vzrok duševna zmedenost, ki je bila na njem že delj časa opaziti. N. v m. p.! 93 porok je bilo pred pustom v Ljubljani. Poročali so se večinoma bolj revni ljudje. Nad pol milijona dinarjev škode je napravil požar v kožami Ilije Andjeloviča v Negotinu. Zastrupil se je v Slov. Bistrici v nekem hotelu Mariborčan g. Butolen z Lizolom. Na pomoč poklicani zdravnik je mogel ugotoviti le še smrt. Za regulacijo Ljubljanice je vlada v Beogradu dovolila mestni občini ljubljanski najeti posojilo pri Poštni hranilnici v znesku 6,683.000 dinarjev. Za kritje posojila bo država prispevala 2 milij. dinarjev, ostanek pa bodo vrnili mestna občina, banovina in odbor za osuševanje barja. Pustni računi — ali kdo ima prav? »Slovenec« poroča, da so Ljubljančani letos potrošili za predpust okroglo 10 milijonov dinarjev. — »Jutro« pa pravi, »da je vendarle res, da bo tudi civilno sodišče še imelo nekaj opravkov zaradi raznih predpustnih dolgov in računov.« — Mogoče je, da imata oba prav, »Jutro« in »Slovenec«, t. j. da so Ljubljančani res zapravili pred pustom nekaj milijonov, ampak »na puf«. Židje v Zagrebu. Zagrebški židje izdajajo tudi svoj časopis »Židov«. Iz podatkov, ki jih navaja ta list, je razvidno, da živi v Zagrebu 9653 Židov. Večina teh je trgovcev in uradnikov, med šolanci pa jih je največ zdravnikov in odvetnikov. Frankolovo. V nedeljo, dne 4. marca bo redni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v posebni sobi gostilne Schnabl. Na občnem zboru poroča predsednik Zveze KronovšeK. Hrbtenico si je zlomil 45 let stari posestnik Valentin Stražar iz Bohinjske Bele. Ko je šel v gozd napravljat drva, mu je izpodrsnilo, da je padel precej globoko čez rob brega. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano. Tudi vlomilci imajo včasih smolo. Pretekli teden so neznani ljudje odnesli iz pisarne kemične tovarne v Ljubljani 100 kg težko železno blagajno in jo skrili v bližnjem kupu gnoja, da bi jo ob primerni priliki odprli. Policija je pa blagajno našla že naslednjega dne in jo vrnila tovarni. Vlomilce je nekoliko, potolažilo poročilo, da v blagajni ni bilo skoro nič denarja. Iz strahu, da je ubil svojo ženo, se je v Mariboru obesil železničar Simon Bezjak. V prepiru je udaril svojo ženo z nekim topim orodjem in iz strahu, da jo je preveč, si je sam vzel življenje. Poštna hranilnica dela dobro. Lansko poslovno leto je zaključila Poštna hranilnica z dobičkom nad 51 milijonov Din. Leta 1932. je znašal dobiček le 27 milijonov. Mlekarji na Hrvatskem stavkajo. Hrvatski kmetje-mlekarji zlasti v okolici Zagreba, so stopili v stavko in zahtevajo, naj jim plačajo pre-kupci za 1 liter mleka vsaj 1 dinar. Zadruga, ki jo nameravajo kmetje ustanoviti, in pa zbirališče mleka, ki ga bo napravila mestna občina zagrebška, bosta nezaželjene prekupce gotovo izrinila iz kupčije z mlekom. Novo katastrsko upravo dobi logaški okraj v Spodnjem Logatcu. Požar v Radečah. Preteklo sredo zjutraj je požar uničil delavnico mizarskega mojstra Urankarja. Škoda je velika in z zavarovalnino le malo krita. Za 100.000 dinarjev kolekov je izginilo z raznih sodnijskih aktov v Beogradu. Koleki niso bili preluknjani, ampak samo žigosani, barvo žigov pa so znali uzmoviči kemično odstraniti. 60.000 kg semenskega krompirja je dovolila banska uprava za okraj Šmarje. Krompir bodo dobili posestniki, ki so jim nezgode uničile vso žetev. Tele s tremi glavami je prišlo na svet v vasi Plemenica blizu Beograda. Vsaka glava je imela gobec, oči pa nobena. Praznoverni lastnik je tele takoj ubil in dal zakopati daleč od hiše, da mu ne prinese nesreče v hišo. Nesreča v rudniku. V Kisovškem rudniku se je težko ponesrečil rudar Kari Drnovšek. V ozkem rovu ga je zgrabil voziček in mu celo lice močno poškodoval. Človeška okostja so našli na ljubljanskem gradu. Pravijo, da so najdena okostja ostanki pruskih vojnih ujetnikov, ki so bili zaprti na Gradu za časa 7 letne vojne (v dobi Marije Terezije) in ki so pomrli za neko kužno boleznijo, 119 poneverb je zagrešil državni uradnik Žarko Tosič. Sodišče mu je prisodilo 5 let težke ječe. Nov politični tednik bo začela baje izdajati »Jugoslovanska narodna stranka« v Ljubljani. V vodnjak je vrgla svojega moža 22 letna žena pekovskega pomočnika Ratkoviča v vasi Rakovica pri Beogradu. Moža je rešil iz 20 m globokega vodnjaka njegov oče. »Novo vero« širijo neki ljudje na Jesenicah in prodajajo prav pridno nove verske knjige. Prodajalcem knjig »nova vera« gotovo dobro nese. Najstarejša Trboveljčanka, Marija Krevl, je te dni umrla v visoki starosti 92 let. 108 let star mož živi v vasi Rakovica pri Beogradu. Piše se Abram Rankovič. Za težko delo ni več, ovce pa še vedno goni na pašo. Obesil se je blizu Zagorja 60 letni rudniški upokojenec Ivan Senica; življenje si je skušal vzeti že dvakrat. Borba proti podganam v Zagrebu. Po cenitvi »strokovnjakov« so v Zagrebu z raznimi strupi zatrli okoli 97 odstotkov teh nadležnih živali. Stroški so znašali pol milijona dinarjev. Vlom v nadškofijo v Beogradu. Iz nadškofijske pisarne v Beogradu so odnesli neznani vlomilci 8.000 dinarjev. Duhovnik je nahujskal kmete na upor v ueki vasi na Bolgarskem. Kmetje so skrivaj kuhali žganje, kar so tudi izvedeli finančni stražniki. Domači duhovnik pa je kmetom svetoval, naj stražnike napadejo, kar so kmetje tudi storili. Proti svečeniku je oblast uvedla strogo preiskavo. »Naglo sodbo« so v Avstriji te dni ukinili, tako da poslujejo samo redna sodišča. Drag sneg. Pretekli teden je na Dunaju zapadel velik sneg. Za odmetavanje snega je dunajska občina izplačala v 2 dneh nad 14.000 delavcem skoro 3 milijone dinarjev. Najvišja stavba na svetu bo nova »sovjetska palača« v Moskvi, za katero so načrti že narejeni. Palača bo visoka 415 metrov. Znani »Eiffel«-ov stolp v Parizu je visok 300 metrov, nebotičnik »Empire Building« v Newyorku pa ima 407 metrov. Aretiran fotograf. Dunajska policija je prijela nekega fotografa, ker je posnemal za film krvave cestne boje na Dunaju. Nekaj posnetkov pa je fotograf le rešil in njegov film že teče y Londonu. Češki zakon o korupciji določa višje kazni za one, ki uradnike itd. podkupujejo, kakor pa za one, ki se dajo podkupovati. Vsak zakon s tujci je prepovedala albanska vtiada. Nemški stenografi slave te dni stoletnico, odkar je izdal Gobelsberger svojo prvo učno knjigo stenografije. Mrličev na Dunaju ne bodo več sežigali, ker vlada sežiganja ne dopušča več. Pet velikih tvornic za čevlje je ustavilo svoje obratovanje v Franciji; tvorničarji so izgubili pri znanih »aferah« mnogo denarja. Potniki z bombami. Policija je zaprla v Trstu 3 potnike, ki so imeli v svoji prtljagi skritih 310 bomb in 100 avtomatičnih pištol. Potniki so bili baje iz Nemčije in namenjeni v Avstrijo. Težka železniška nesreča se je zgodila v Španiji pri mestu Villa Nueva. Dva vlaka, polna športnikov, sta trčila. Mrtvih je 9 oseb, nad 100 pa težko ranjenih. Potopil se je velik japonski parnik »Banjel Maru« ob polotoku Koreji. Moštvo in potniki so potonili. Orjaško letalo grade v Rusiji. Krila letala bodo široka 64 metrov, letalo pa bo dolgo 30 m. Prostora bo dovolj za 80 potnikov poleg moštva. V letalu bo dvorana za kino, imelo bo pa tudi svojo tiskarno. Samski davek za katoliške duhovnike so uvedli v Kataloniji v Španiji. Katoličani se hočejo pritožiti na upravno sodišče, ker tega davka v drugih španskih deželah ne pobirajo. Število nezakonskih otrok na češkem narašča. Največ nezakonskih otrok se rodi v krajih, kjer je največ revščine. Naaila stenografiuja. Pri neki tekmi v Angliji, katere se je udeležilo nad 300 tekmovalcev, je napisala neka mlada učiteljica 240 besed v 1 minuti. Veliko radio-postajo bodo zgradili v glavnem mestu Turčije, v Ankari. Zgradili jo bodo Rusi in to mnogo ceneje kakor druge inozemske Ivrdke. .Monopol na petrolej je uvedla Japonska. Zakon proti korupciji bodo dobili tudi na Češkoslovaškem. Zakonski načrt je že izdelan. Cena radiju je znatno padla. V Kanadi so našli tako veliko ležišče rude, iz katere se pridobiva radij, da stane 1 gram radija le še de-setinko prejšnje cene (3 milijone in 200.000 dinarjev). 500 velikih tovarn v Zedinjenih državah se je priglasilo državnemu uradu za trgovino, da žele stopiti v trgovske stike z Rusijo. Novi kralj Belgije Leopold III. je pretekli petek svečano prisegel na ustavo v navzočnosti vlade, poslancev, članov dvora in tujih diplomatov. Prisegel je v obeh deželnih jezikih »francoščini in flamščini«. Kje se zgodi največ »domačih« nesreč? Največ »domačih« nesreč v mestih se zgodi v kopalnicah. Tam se največ ljudi potolče pri padcih, ali se opraskajo ali karkoli. Trinajst odstotkov domačih nesreč se pripeti v kuhinjah in samo 2 odstotka v sobah. Mešanje slajenega vinskega pridelka z naravnim vinom. Ker so nastali dvomi, da li, odnosno pod katerimi pogoji smemo mešati slajeni vinski letnik, kakršen je mnogokje najmlajši iz minule jeseni, s starino ali s kakim naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo zadevno pojasnilo, ki ga kr. banska uprava Dravske banovine s tem razglasom objavlja: V čl. 17. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu je na-glašeno, da mešanje raznih vin ali moštov ni prepovedano, razen v primerih, ako katero izmed njih ne ustreza predpisom zakona o vinu. Zategadelj je mešanje vina od prirodnega mošta z vinom od mošta, ki je bil oslajen po predpisih zakona o vinu, dovoljeno pod pogojem, da taka vinska mešanica po čl. 23. istega pravilnika ne sme imeti natančnejše označbe »pravo«, pri-rodno« in temu slično. — Kraljevska banska uprava pripominja, da velja navedena razlaga za tuzemski promet z vinom in moštom, pri vinskem pridelku, za izvoz pa je treba upoštevati zadevne zakonite določbe, ki so veljavne v tisti tuji državi, v katero izvažamo. — Po pooblastilu bana načelnik kmetijskega oddelka: Ing. Josip Zidanšek s. r. Zimski kmetijski tečaj v Križali pri Tržiču je bil zaključen 17. februarja t. 1. Tečaj je uspel nad vse pričakovanje dobro. Povprečna udeležba je znašala 90, po večini mlajših posestnikov ter kmetskih fantov in deklet, ki so poseČali predavanja od začetka do kanca. Tečaj je zaključil z lepim nagovorom sreski načelnik g. dr. Ogrin. Vodstvo tečaja je bilo v rokah sreskega kmetijskega referenta g. Suštiča. Poleg njega so sodelovali s predavanji in demonstracijami še sreski načelnik g. dr. Ogrin, pomočnik sreskega kmet. referenta g. Martelanc, šolski upravitelj g. Baltasar in sreski veterinar g. Bedenk. Da je tečaj tako dobro uspel, gre priznanje tudi vsem krajevnim činiteljem občin tržiškega kota, zlasti pa križkemu županu g. Kuharju in načelniku kovorske sadjarske podružnice g. Zupanu. Posebni vlak v Maribor bo vozil iz Ljubljane v nedeljo, dne 11. marca ob 6. uri zjutraj. Povratek v Ljubljano ob 22. uri zvečer. Cena vožnje v Maribor in nazaj znaša Din 50-— in sprejemajo se udeleženci iz vseh postaj od Ljubljane do Celja, kjer lahko vstopajo in ob povrat-ku izstopajo. Prijave sprejema pisarna »Putnik« v Ljubljani in pisarna »Boj« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8 do najkasneje dne 3. marca. V Mariboru se" bo vršil ta dan Invalidski kongres in zbor »Združenja Borcev Jugoslavije«. Ta velika manifestacija bojevniške solidarnosti in jugoslovanske dTŽavne misli na naši severni meji bo združila gotovo vse, kar čuti za državo, tako da bo posebni vlak iz Ljubljane v nekaj dneh razprodan! Prijavite se takoj, da bo udeležba čim večja in manifestacija popolna! Banovinska kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek, dne 5. marca t. 1. celodnevni poljedelski tečaj. Na tečaju se bodo obravnavala vsa za poljedelca važna vprašanja, kakor obdelava zemlje, uporaba hlevskega gnoja, umetnih gnojil in komposta, o semenih in setvi, o plevelih, boleznih in škodljivcih. Tudi se bo praktično tolmačilo in razkazovalo poljedelske stroje. Začetek ob 8. uri zjutraj. Vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljeni. Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsništvu sploh se vrši v soboto, dne 10. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Mojstrski izpit. Pravkar je »Ljubljanska založba«, Ljubljana, Podrožnik V/40, izdala že dolgo pričakovano knjigo »Mojstrski izpit« kot priročnik kandidatom za mojstrske izpite. Knjigo je priredil Janko Traven, ki je razdelil snov v skrčeni obliki tako, da je pregledna, toda nudi kljub temu vso tvarino, ki jo mora danes obvladati vsak kandidat za mojstrski izpit. Knjiga obsega čez 250 strani in ima sledečo vsebino: 1. obrtni zakon; 2. zakon o zavarovanju delavcev; 3. predpisi za zaščito delavstva; 4. trgovin-stvo, trgovski zakon, menični zakon, konkurzni zakon itd., knjigovodstvo, kalkulacija; 5. državo-znanstvo; 6. davki; 7. oris zgodovine rokodelskega obrta; 8. dodatek s stvarnim kazalom. — Iz vsebine je razvidno, da nudi knjiga vse, kar mora današnji napredni obrtnik vedeti o javnem življenju, zato sama ne potrebuje še posebnega priporočila. — To knjigo si mora kupiti vsak obrtnik, ker je za življenje neobhodno potrebna. — Cena knjigi znaša Din 30—, kar za tako obsežno knjigo ni mnogo. Kdor pošlje denar naprej, prejme knjigo poštnine prosto. Naročnik. ki vleče, in še na pismen opomin ne plača dolžne naročnine, povzroči upravi mnogo brezpotrebnega dela pa tudi stroškov. Zato vas naprošamo, če ste slučajno prizadeti, da nam naročnino, ki znaša samo Din 30-— za celo leto, po možnosti takoj nakažete. Brezplačno ne bomo mogli pošiljati Kmetskega lista za naprej prav nikomur razen onim starim naročnikom, ki so bodisi pogoreli ali trpeli občutno škodo po povodnji. — Uprava. Ko bi se vsi kmetje zavedali svoje ogromne gospodarske in politične moči, bi izdajali namesto tednika največji dnevnih. DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva Cšotina) ulica st 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošf. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom" Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5°/0 pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127- in od 3--4V., 'e ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/2 ure. Podružnici: KAMNIK — MARIBOR Stanje vlog: ®in 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000'—. 538948484801532348485323532301000201010102010100484848485323535323000202534848025300000201000200010100020101000201010002010100020101020201000202014848010002010100020248000201010002020100014823002348010000010100015323000200010001010100480001000101230053485323482390022323482348 0053000253000253534802532323000200530200010001000101010002020002010101020102020101020202000253 SVai&oljše sredstvo ppcfi nahodu 0 nahodu piše dr. Lobei v »Prager Tag-blattc-u to-le: »Največ delovnih dni ljudje ne izgube zaradi jetike, ampak zaradi čisto navadnega, vsakdanjega nahoda. Ce nahod mirno prenašamo cel teden li pa če ga zdravimo, vedno nas oškoduje za lep denar, ker nahoden človek ni za nobeno rabo. Kjer pa bolniki trpe škodo, tam se zdravnikom ni treba bati za posvetovanje, ker imajo pač sredstva zoper razne afrikanske bolezni, zoper najbolj navadno bolezen ga pa nimajo. — Zdravil zoper nahod je sicer dovolj; samo v Ameriki jih je »patentiranih« okoli 45.000, pomagajo pa prav malo ali nič, čeprav potrošijo za tista sredstva samo Amerikanci na milijone dolarjev na leto. Ko[ najbolj uspešno obrambeno sredstvo proti nahodu se je doslej še izkazala znamenita kapljica joda v kozarcu vode, toda le, če rabiš to sredstvo pravočasno, t. j. še predno se nahod prav prične. Ce je pa že pozno, pomaga mešanica kodeina in atropina, ki pa mora biti precej huda, da odpravi vsaj z nahodom združene neprijetnosti in ga skrajša. Vsak človek pa ne mara ravno zaradi nahoda obiskati zdravnika, brez recepta pa teh dveh hudih strupov ne dobiš. Zato bo pa marsikoga zanimalo, kako se da nahod krotiti s čisto navadnim sredstvom, namreč s posebno hrano. To je hrano brez soli. Sol je sestavljena iz dveh prvin: iz natrija in klora. Natrij pa učinkuje dobro na telesne sokove le takrat, če izravnavajo njegove učinke druge snovi, zlasti kalij in kalcij. Telo mora ti dve snovi vedno znova žrtvovati, da natrij v soli razstrupi. Ce pa se v telesu kaj »vname«, potem potrebuje telo ti dve snovi bolj za »pobijanje« vnetja kakor pa za razstrupitev natrija. To se pravi z drugimi besedami da pri vnetjih — in tudi nahod je vnetje — telesu prav izdatno pomagamo, če ne uživamo slanih jedi. To velja za vsa vnetja in na tem spoznanju temelji vrednost rhrane brez soli«, n. pr. tudi pri jetiki. Profesor Noorden poroča v zdravniškem strokovnem listu »Wiener medizinische Wochen-schrift« o prav lepih uspehih zdravljenja nahoda z neslano hrano, ki jih je dosegel sam na sebi. On poskuša to sredstvo že leta in leta in trdi, da ga muči nahod komaj tretjino tistega časa kakor bi ga sicer, čim začne uživati hrano brez soli. Ta način zdravljenja nahoda je prav lahak, kajti dva ali tri dni vsak človek prenese neslano hrano. Dva ali tri dni jej n. pr. le jabolka in med ali pa neslan krompir v oblicah. Mleko, surovo maslo ali' celo meso pa ni dobro, ker se nahaja v teh jedeh že po naravi dovolj raznih soli. Najbolje pa je, če se nahoden človek kakšna dva dni — posti! ftlovshi gad Po vsej Kanadi popularen in znan advokat Langley trdi, da je ua lastne oči videl med otokom Vancovrom in Kanadsko obalo, ko se je vozil po morju, nad 30 m dolgega morskega gada. Njegove trditve potrjuje poleg drugih tudi neki Kemp, ki je pripovedoval, kako je opazil z ženo in svojim sinom na otoku Chathamu v Georgovi ožini, kako se je začelo morje dvigati in peniti v valove. Na prvi pogled je mislil Kemp, da se bliža morska plima. Naenkrat pa opazi v strahu in grozi kakih par 100 metrov od čolna, v katerem se je vozil z ženo in sinom, preko 30 m dolgo in nad 1 m debelo kačo, ki se je v spiralah med valovi od trenotka do tre-notka prikazovala na površju morja. Kemp pravi, da je bila kača videti zelenkasto-modre barve, a na solncu se je svetila kot sam aluminij. Rep je imela nazobčen kakor ogromen lintvern, s katerim se je v vodi poganjala kot vijak kakega velikega parnika. Kemp pripoveduje dalje kaka groza se je polotila vseh treh, ko je morska pošast ob neki pečini dvignila iz morja glavo domala 10 m visoko in gledala okrog sebe najbrž za plenom. Zahvaliti pa se je vsem bogovom, da nas najbrž ni opazila. Tedaj pa smo pognali vsi trije z vsemi razpoložljivimi močmi čoln proti obali in se vsi izčrpani srečno rešili iz obupnega položaja, v katerem smo se pred to strašno morsko pošastjo nahajali. Z obale smo potem dalje časa opazovali, da se nam še prikaže, pa je nismo več videli. Zginila je v globino morja. Novo kurivo Dva češka inženerja-kemika, Šimek in Ru-žička, sta iznašla posebno metodo, s katero se da navadni rjavi premog popraviti tako, da se dvigne njegova kurilna moč od 4000 ua več kot na 7000 toplotnih enot (kalorij). Novo kurivo so že preizkusili v nekem manjšem obratu, kjer se je izvrstno obneslo in zato bodo začeli rjavi premog, ki ga je na Češkoslovaškem zelo mnogo, pretvarjati na veliko v novo kurivo. Pohod brezposelnih v London Te dni je prikorakalo v London več tisoč brezposelnih iz vseh delov Anglije. Policija jih ni razganjala, ampak jim je šla v vsakem oziru na roko. V raznih zavetiščih so jim preskrbeli prenočišča in hrano, v največjem londonskem parku pa jim je policija sama postavila 8 govorniških odrov, kjer so njihovi voditelji lahko po starem angleškem običaju govorili, kar so hoteli. Demonstracij ni bilo. Slepar Staviskij — Hitlerjev vohun Od sleparja do tatu ali razbojnika navadno ni dolga pot. Kdor se enkrat vpiše v bratovščino zločincev, ta ji navadno zapade za vse svoje življenje in ne izbira prav nobenih sredstev več, da pride do denarja. Tako je bilo tudi z »največjim sleparjem« stoletja Stavijskim. Tudi ta je bil vse: igral je z označenimi kartami, goljufal je, kjer in kogar je mogel, pri vsem tem pa je še vohunil. Zaradi vohunstva ga je imela pariška tajna policija že dolgo na sumu. Sedaj pa, ko prihajajo njegove sleparije druga za drugo na dan, so dognali tudi to, da je vohunil na korist hitlerjevske Nemčije in tudi na korist Madjarske. Za svoj posel si je izbral kot pomočnike dva izdajatelja pariških listov — ta dva bolj za »propagando« in za poveličevanje Nemčije, za pravo vohunsko službo pa se je posluževal dveh »igralk«: neke filmske »zvezde« in neke kavarniške pevke, ki sta pa že obe pobegnili iz Francije še ob pravem času. Na ta način je Staviskij zbiral milijone, od katerih je dajal potem bogate deleže tistim, ki so ga s svojim vplivom in s svojo politično močjo ščitili... Hadio najvažnejša poročila od 4. do 11. marca 1934. Nedelja, 4. marca. 7.30: O konjskih boleznih (dr. Veble Franc). — 8.15: Poročila. — 9: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). — 16: Spomladanska dela v sadovnjaku (Flego Anton). — 17.15: Duet citer in kitare (brata Ahačič). Ponedeljek, 5. marca. 12.45: Poročila. — 18: Gospodinjska ura: Nekaj za gospodinje in dekleta (gdč. Humekova). — 18.30: Nemčija v dobi konjunkture (Ivan Kreft). — 19.30: Zdravniška posvetovalnica (dr. Ma-gajna). Torek, 6. marca. 12.45: Poročila. — 18: Otroški kotiček (Manca Komanova). — 19.30: O državljanski vzgoji (prof. Marinko). Sreda, 7. marca. 12.45: Poročila. — 19; O nacionalni vzgoji (dr. Stanko Gogala). četrtek, 8. marca. 12.45: Poročila. — 18: O verstvih (Franc Terseglav). — 20: Najmlajši pred mikrofonom: 61etni sestrici Sitar pojeta v duetu slovenske narodne, Vilibald Jenko igra harmoniko. Petek, 9. marca. 11: šolska ura: Kaj se doseže z varčevanjem (dr. Murko). — 12.45: Poročila. — 18.30: Izleti za nedeljo: Dolenjska (Viktor Pirnat). Sobota, 10. marca. 12.45: Poročila. — 13: čas, nekaj okroglih za boljšo voljo. — 18.30: Zabavno predavanje (g. Daneš). — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. France Veber). Vje&dmcslni -papirji 2V2°/o Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7®/o Drž. hipotek, banka 6°/« begluške 4°/» agrarne 7°/« Blair posojilo 8°/o Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 315—320 Din 72—74 Din 62—63 Din 55—58 Din 37—38 Din 51—52 Din 52—54 Din 289-263