St. 50 (1133) Leto XXII NOVO MESTO četrtek, ★★ 16. decembra 1971 BREŽICE — Jutri se bo zbra- lo tukaj 30 predsednikov posavskih občinskih konferenc SZDL. Dogovorili se bodo o pripravah na sprejem zakona o združevanju kmetov in za ustanovitev republiške zadružne zveze. KOSTANJEVICA - Dr. Jože Brilej bo jutri popoldne prisostvoval analizi referenduma in seznanil politični aktiv krške občine z najnovejšimi dogodki pri nas. Črnomelj - v torek popoldne so se sestala vodstva vseh občinskih družbeno-političnih org^izacij ter razpravljala o akciji po 21. seji zveznega predsedstva ZKJ in o zamrznitvi cen. KOCEVJE — Medvedko, težko 150 kg, je uplenil v ponedeljek lovec Milan Novak iz Kočevja v revirju LD „Lazina“ Hinje. BREŽICE - Koordinacijski odbor za pomoč vietnamskim žrtvam je v ponedeljek razpisal tri nagrade (100, 200, 300 din) in knjižna darila za najboljše šolske naloge o Vietnamu. Danes in v nedeljo pripravlja odbor posebni oddaji po lokalnem radiu Brežice. SEVNICA — Na ponedeljkovi skupščini TIS so predlagali, naj bi v sevniški občini podaljšali plačevanje krajevnega samoprispevka tudi po letu 1972 - za potrebe šolstva. BREŽICE — Družbeno-poli-tične organizacije so v ponedeljek pozvale podjetja in ustanove, naj se odpovedo novoletnim čestitkam in ta denar raje nakažejo občinski Zvezi prijateljev mladine.* Pred 22. decembrom, DNEVOM NAŠE ARMADE, so nam letos pred očmi in v vseh srcih besed e tovariša Tita, ki je po jesenskih manevrih v Karlovcu dejal, da smo pripravljeni in sposobni, da branimo in obranimo pred vsako nevarnostjo našo revolucijo ter njene pridobitve: samoupravni so cializem, bratstvo in enotnost ter enakopravnost narodov in narod nosti SFRJ. Najnovejši dogodki po vsej državi potrjujejo, da del ovno ljudstvo ne bo nikomur dovolilo podirati pridobitev revoluci je in da bo v celoti podpiralo sklepe 21. seje predsedstva ZKJ. — Na sliki: tovariš Tito na eni izmed opazovalnic jesenskih mane vrcv JLA »Svoboda 71«. (Foto: M. Legan) —. Več o JLA berite d anes na 6. strani lista. NOVO MESTO JE VAŠA BANKA mm ZAHTE3VB MEDOiBČINSKEGA SVETA ZK NA VSE NASLOVE Revnemu delavcu in kmetu na pomoč Komunisti v Posavju zahtevajo poslej samo še dejanja! v Fosa\ju napovedujejo boj vsem tistim pojavom, ki povzročajo pretirane razlike med revnimi in bogatimi, boj špekulaciji, zaposlovanju in štipendiranju po zvezah in delitvi miloščine tistim, ki razen občinske podpore nimajo nobenih dohodkov za preživljanje. Tokrat se medobčinski svet ZK obrača tudi na občinske skupščine, na njihove svete in komisije, na samoupravne organe v delovnih organizacijah, na svete krajevnih skupnosti, na vse politične in druge družbene organizacije. Prednje prihaja z zahtevo, ne s priporočilom. v vsaki organizaciji morajo pregledati upravičenost razponov pri osebnih dohodkih, delavcem z naj-nii^imi osebnimi dohodki pa omogočiti, da bodo s svojimi prejemki lahko živeli. Svet ZK zahteva, da bi že v kali preprečili vsako mešetarenje z minulim delom, ki izkrivlja ustavna določila. Te pravice lahko uveljavljajo le v okviru samoupravnih ^orazumov. Tudi izdatke za kilometrine, dnevnice, honorarje in reprezentanco bi kazalo znova pretresti. Za njimi se lahko skriva veliko nepoštenosti, veliko nepotrebnih stroškov. Nad srednjo in južno Evropo se zadržuje ustdjeno območje visokega zračnega pritiska. Močnejša ciklonska aktivnost nastaja nad Atlantikom in je usmeijena proti Skandinaviji. Pri nas zaenkrat ni pričakovati večje spremembe zračnih tokov. Ostalo bo suho vreme. Po kotlinah bo megla ali nizka oblačnost. Pri zaposlovanju novih delavcev naj odloča znanje, ne osebne zveze. Tistim mladim ljudem, ki nimajo nobenih kvalifikacij, morajo v občinah pomagati z dopolnilnimi oblikami izobraževanja in jih tako dvigniti iz životarjenja, ki so mu sicer zapisani. Po podjetjih je nujna inventura stanovanjskih posojil. Gre za upoštevanje socialn^a položaja prosilcev, sicer nekateri ne bodo nikoli prišli do lastnega doipa. V Posavju zahteva medobčinski svet poenotenje davčne politike, učinkovitejšo davčno službo, več davčnih olajšav za onemogle kmete, več štipendij za revne študente in učinkovitejšo pomoč ostarelim. Pa ne da bi ostalo pri besedah! Dejanja bosta spremljala tisk in radio, zato na delo brez uuiaganja! J.TEPPEV Novolerne čestitke: za skupno korist Uredništvo in uprava našega lista tudi letos ne bosta razpošiljala novoletnih čestitk. Namesto t^a bomo prispevali za i^radnjo novega centra za rehabilitacij in varstvo slepih Slovenije v Škofji Loki 1.000 dinaijev in upamo, da se s tem strinjajo tudi vsi naši naročniki in bralcL DOLENJSKI LIST KLUB DOLENJSKIH POSLANCEV: o zakonskih osnutkih Osebne dohodke uskladiti z rastjo družbenega proizvoda, so rekli naši poslanci v ponedeljek, 13. decembra, dolenjskih poslancev skupno s organizacij in predstavniki občin Razpravljali so o predlogu ekonomskih izhodišč za financiranje splošne in kolektivne porabe v letu 1972 in o osnutkih zakonov, npr. osnutku zakona o davkih občanov, upravnih in sodnih taksah, o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, komunalnih taksah in še nekaterih drugih. Najdlje so se pomudili pri predlogu za ekonomska in bilančna izhodišča za financiranje splošne in kolektivne porabe v letu 1972. Strinjali so se s predlogom izhodišč, da je potrebno uskladiti rast osebnih dohodkov z rastjo družbenega proizvoda. Po predktgu izhodišč naj bi bila rast osebnih dohodkov za 1 % nižja od rasti družbenega proizvoda. Ob tako postavljenih izhodiščih pa se zastavlja vprašanje, kako uveljaviti samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, predvsem na področju javnih služb. Z omejitvijo rasti osebnih dohodkov in predvideno namensko uporabo imobiliziranih sredstev iz leta 1971 za pokritje dospelih in neplačanih obveznosti do gospodarstva bodo prizadete javne službe (šolstvo, zdravstvo, sodstvo, državna uprava itd.). Ponovila se bo stara praksa, da bodo zaposleni v teh službah iskali zaposlitev v gospodarstvu, ki je pripravljeno zagotoviti večje osebne dohodke posameznim kvalifikacijskim kategorijam. se je v Novem mestu sestal Klub predstavniki družbeno-političnih z območja kluba. Na osnutke posameznih zakonov so imeli konkretne pripombe, ki jih bodo posredovali predlagateljem zakonov v nadaljnji razpravi v skupščinskih odborih in skupščini FRANC BEG CEIUDI POIZIV: Izvršnemu biroju predsedstva CK ZKJ Ko. je politični aktiv komunistov v občini Novo mesto obravnaval gradivo 21. seje predsedstva CK ZKJ, je ugotovil, da v celoti podpiramo sklepe in besede tov. Tita in da se bomo pridružili naporom za njih uresničevanje. Sekretar občinskega komiteja ZK Novo mesto BORIS GABRTf: Ob posvetu v Sevnici o tradicijah NOB Mladi ljudje niso že sami po sebi nagnjeni k slabemu, živijo pač drugačno življenje v drugačnih razmerah, ki navajajo tudi na stranske poti. Bolj kot kdaj doslej se zavedamo, kolikšen pomen ima gojenje moralnih in borbenih tradicij narodnoosvobodilnega boja. Ne sramujmo se, v strahu, da ne bi bili v očeh mladih ljudi dovolj sodobni, na vrednote naše revolucije pokazati pogosteje, izrabimo jih v vzgojnih prizadevanjih. Te besede so nekajkrat ponovili na prvem slovenskem medobčinskem posvetovanju o prenašanju tradicij NOB, ki je bilo prejšnjrteden v Sevnici. (Podobno posvetovanje bo za dolenjske občine 17. decembra v Trebnjem.) Sole morajo bolj kot doslej postati središče te dejavnosti, ki ni samo stvar udeležencev revolucije, marveč vseh zavestnih družbenih sil. Vse preveč površno, idealistično in premalo znanstveno utemeljeno posredujemo zdaj doraščajoči mladini vrednote narodnoosvobodilnega boja in nič čudnega ni, če mladi Ijildje, ki razmišljajo in zahtevajo ^Ij utemeljene razlage, ne sprejemajo revolucije tako, kol bi odrasli želeli. Da je treba za prenašanje in gojenje tradKij NOB načrtneje skrbeti, s tem so soglašali vsi udeleženci. M. l! Podpora Titu Kar 96 ljudi se je zbralo v petek v novomeškem sindikalnem domu na seji političnega aktiva. Sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Golob je zn uvod poudaril, da notranji zapleti, kakršne doživljamo zdaj na Hrvatskem, zmanjšujejo ugled Jugoslavije, njeno vlogo med neuvrščenimi in njeno vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom. Še posebej so se seznanili z vsebino 21. seje in Titovo uvodno besedo ter razpravama Todoroviča in Dolanca. V razpravi so ugotovili, da se je treba odločno spopasti z emisarji nacionalizma in šovinizma, da je treba bolj budno spremljati vsako akcijo in da mora ZK pokazati svojo vodilno vlogo tudi v kadrovskih akcijah. Prav iz teh ozirov so se zavzeli, naj letne konference ZK spregovorijo o kadrovski politiki. Resneje bo treba razpravljati o naši ekonomski emigraciji, ker tudi po teh kanalih prihajajo k nam tuje ideje. Proti zavestnim pobudnikom takih afer opomini ne zaležejo: v Novem mestu so zahtevali, da izključitev iz ZK ni zadosti, pač pa je potrebno, da taki zapustijo svoje položaje. Pozdravili so tudi hrvaško novost, da so najprej spregovorili v osnovnih organizacijah, šele potem je govoril CK ZKH. Izvršnemu biroju je politični aktiv novomeške občine- poslal brzojavko, v kateri podpirajo Titove besede, zraven tega pa so sklenili, naj na volilnih konferencah v novomeški občini razpravljajo o 21. seji: toda o vsebini in vlogi ZK! Podobna zborovanja so bila tudi v drugih dolenjskih občinskih središčih, o čemer poročamo na komunskih straneh. PO ZADNJIH DVEH SEJAH PREDSEIDSTVA CK ZKJ čuvajmo v boju skovano bratstvo! V splošnem političnem vzdušju sedanjega trenutka so t>esede predsednika Tita pravo olajšanje, hkrati pa spodbuda in napotilo za široko akcija takole tovariš Dragman na novomeški osnovni šoli Katje Rupena Pfenaša na svojem hrbtu v košu drva za kurjavo na šoli: navadno jih dan prenese 70 do 80 košev. Tako bo toliko časa, dokler na šoli ne bo centralne kurjave. (Foto: foto krožek na osnovni šoli Katje *^upene) Nagrada 100 din DAKI ODPRL RAZSTAVC V torek, 14. decembra dopoldne, je v novomeškem domu JLA pred številnimi obiskovalci ''dprl slikovno razstavo „Od vstaje do osvoboditve" narodni heroj Stane Semič - Daki. Razstava bo odprta do 20. decembra. Odprli so jo v počastitev 30-obletnice vstaje in dneva JLA 22. deccmbra. V vseh občinali našega območja .so te dni zborovanja številnih organizacij in društev, na katerih ljudje pazljivo spremljajo razprave, ki so plod 21. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. V mnogih vaseh, trgih in mestih, v številnih tovarnah in drugih delovnih organizacijah smo tudi v naši pokrajini zasl& dili pripombe delavcev, kmetov in ljudskega izobraževanja, kijih lahko strnemo v naslednjo oceno: „Vsa sreča, da imamo tovariša Tita, ki se je spet oglasil ob pravem času in pokazal napake, ki izhajajo iz nesocialističnih in protirevolucionarnih pojavov, ki so v tem hipu prišli najbolj do izraza na Hrvaškem. Nihče nima pravice ogrožati razvoja celotne jugoslovanske skupnosti in vsakega naroda ali narodnosti posebej!“ Povsod smo tudi zasledili željo za pomoč tovarišem na Hrvaškem, da bi čim hitreje prebrodili sedanje težave in strnili vse svoje napredne sile za bodoči razvoj samoupravne socialistične republike Hrvaške. Titove besede in zadnji dve seji predsedstva CK ZKJ sta pa seveda tudi Slovencem resno opozorilo in napotilo za kar najplodnejše politično delo. tedenski mozaik v Andori, miniaturni državici v Pirenejih, ki ima samo 465 kvadratnih kilometrov površine, so opravili včeraj volitve za „svet doline“. V volilne sezname je bilo vpisanih natanko 2337 volivcev. Izvolili so 24 članov državnega sveta. Zanimivo je, da so letos prvič v 700-letni zgodovini te državice dobili volilno pravico vsi prebivalci, starejši od 21 let - moški in ženske. Doslej je imelo volilno pravico k 900 „družinskih poglavarjev**... Demokracija prodira tudi med pirenejske vrhove... Se danes ne vedo, katerih je bilo več: ali gostov ali čuvajev javnega reda. To se je zgodilo na svečanem sprejemu v srednjeveškem gradu finančnega mogotca Guy de Rothchilda, na katerem se je zbrala smetana mondene družbe. Vse je prekosila Liz Taylor s svojimi dragulji. Na vratu je nosila 69,4 karaten diamant, v laseh (da so ji držali skupaj pričesko) jih je bilo več kot 1000 (!) manjših, drugje na telesu pa še okoli 25 večjih. Eno k drugemu: na sebi je imela za 3 milijone dolarjev nakita (kar bi dalo v starih dinarjih čeden znesek: 4 in pol milijarde!)... zavist sosedov .. . No, pa ko smo že pri zabavah: v Londonu čedalje vztrajneje krožijo govorice, da hčerka britanske kraljice, simpatična princesa Arma, 21, ne bo več dolgo neporočena: londonski poslovni mož Richard Meade, 32, naj bi bil zelo resna „priložnost^. Ko so vprašali kraljičinega predstavnika za tisk, naj komentira te novice, je kratko izjavil: „Otroča- rije! ki pa so lahko ne- varne pri dvajsetih letih ... Bolgarsko partijsko glasilo Rabotničesko delo pa je objavilo komentar, v katerem trdi, da materialno - vzpodbujanje nima prave vrednosti in da je idejno ter duhovno veliko bolje. Pravi, da je trditev, da ljudje delajo bolje in več samo tedaj, kadar menijo, da bodo s tem več zaslužili - naravnost žaljiva za delovne ljudi.. . najbrž zato naši v Zahodni Nemčiji tako neusmiljeno „zabušavajo”... Mladi želijo vedeti Na kakšnih kmetijah bo možno v normalnih razmerah uspešno gospodariti? — Ali bodo nekatere manjše kmetije rasle v večje in kako, pod kakšnimi pogoji? O razmerah naših kmetovalcev menimo vsi več ali manj podobno. Njihovih težav ni moč zanikati niti olepševati njihovega življenja. V glavnem se vsi strinjamo, da je stvar treba izboljševati tako, kot je že precej časa zapisano v resolucijah. Zatika pa se pri razpravah, kaj bi bilo treba storiti in kaj je v sedanjih razmerah možno. Celo v zvezni skupščini. Bolezen je torej znana, „zdravniki“ pa niso enotnega mnenja, kakšno zdravilo bi predpisali. Ne ugibajo le, katero bi bolje učinkovalo, ampak tudi kako bi pomagali z manjšimi stroški. Zato je veliko različnih mnenj in predlogov. Zdaj so oči uprte v zvezni izvršni svet, ki naj bi po naročilu zvezne skupščine do konca tega meseca pripravil ustrezne predloge za uspešne ukrepe. Taki ukrepi lahko imajo ši- Pfgjj dnevi sem poslušal razrok pomen in močno vplivajo pravo, kako naj bi ugotavljali. na nadaljnji razvoj našega kmetijstva. Ne bodo pa rešili vseh drobnih vprašanj, ki so lahko prav tako zelo pomembna za naše kmete. Zato ne kaže čakati le na njih. TELEGRAMI BEOGRAD - Po kratkem obisku v Jugoslaviji je afganistanski kralj Mohamed Zahii s spremstvom dopotoval na neuradni obisk v Moskvo. Ob odhodu iz Jugoslavije so izdali poročilo o razgovorih Tito-Zahir. SOFIJA — Bolgarski zunanji minister Ivan Bašev se je smrtno ponesrečil pri smučanju nedaleč od Sofije. Njegovo truplo so našli šele po dolgem iskanju. Ivan Bašev je veljal za strastn^a planinca in navdušenega smučarja. SAN JUAN - Ugrabitev potniškega letala nikaraguaške letalske družbe se je tragično končala: policija je ubila dva ugrabitelja, en^a pa aretirala, pri streljanju pa je bilo več potnikov tudi ranjenih. BELFAST - Neznanci so umorili senatorja severnoirskega parlamenta Johna Buruhilla. Burnhill je prvi poslanec, ki je padel kot žrtev neredov na Severnem Irskem. (IZ ZADNJEGA PAVLIHE) kakšno bi moralo biti razmerje med starim in mladim kmečkim prebivalstvom. Ugotavljati ni težko. Tudi načrtovati na takih osnovah ni težko. A kdo bo jamčil, da bodo mladinci upoštevali takšne načrte? Pripravljamo srednjeročni (petletni) in dolgoročni (20-let-ni) načrt razvoja kmetijstva. Strokovnjaki predvidevajo, da bi čez 20 let bilo v Sloveniji polovico manj kmečkih družin kot zdaj. To bi gotovo lahko bila trdnejša osnova za načrtovanje, koliko kmečkili mladincev naj bi ostalo na kmetijah, kot neko računsko razmerje med mladimi in starimi Pa še take načrte bo težko uresničiti. Razmerje, koliko mladih kmečkih ljudi bi moralo ostati na kmetijah na določeno število starejših, ima močan socialni in premalo gospodarski značaj. Brez dovolj velike proizvodnje in dohodkov ni moči pomagati Osrednji politični dogodek po 21. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije v naši državi je bila te i dni gotovo razprava na 23. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske, na kateri so izvolili tudi novo republiško vodstvo. Predsednik CK ZKH je postala Milka Planinc, sekretar IK CK ZKH pa Josip Vrhovec. Na sliki: med zasedanjem plenuma CK ZKH, od leve proti desni: dr. Vladimir Bakarič, ' Jakov Blažević in Jelica Radojčević. (Foto: Tanji^) VSI v BOJ pRon socialnim kmečkim ljudem drugače kot z njimi deliti revščino. Posplošeni načrti, da se bo število kmečkih družin zmanjšalo za polovico, pa tudi še ne rešujejo tistih gospodarskih vprašanj, zaradi katerih mladi zapuščajo domove. Kmečkih .družin bo vsako leto manj. O tem ni dvoma. Ali bodo zato nekatere manjše kmetije rastle v večje? Kako? Koliko sredstev bo potrebnih? Kdo jih bo preskrbel? To želijo mladi vedeti. Tudi tisti, ki še čutijo nekaj veselja do 'kmetovanja in se težko odločajo, ali naj ostanejo pri starših na kmetiji ali si poiščejo zaposlitev drugod. S tem sicer še ne bo odprav-. Ijeno vse, kar žene kmečke mladince od doma, bo pa rešeno eno najpomembnejših vprašanj, zlasti v tistih vaseh in zaselkih, kjer menijo, da nobena posamezna kmetija ne bo mogla zadovo^iti upravičenih potreb kmečke družine. Zvečana ali več združenj v eno bi gotovo lahko; i | K^o združevati male kmetije ali jih drugače zvečati, da bodo dajale dovolj dohodkov kmečkim gospodarjem. Načrtovalci razvoja bi morali predvideti in določiti tudi to. 1^ tako bi lahko zadržali na kmetih dovolj kmečke mladine. Brez nje pa bo vsako leto več neob-‘ delanih zemljišč. JOŽE PETEK [ irHenski notranjepolitični pregled ■ tedenski notranjepolitični pregled tedenski zunanjepolitični pregled • 1 1 ••• 1__ vršnega komiteja pa Milana MiSkovića. Prejšnja čla- Dogodki, ki so vsekakor nadaljevanje ozi- po vsej Jugoslaviji prejeh polno pc«poro izvršnega komiteja Milka Planinc je sploh roma aktivna posledica nedavne 21 SEJE Jned delovnimi ljudmi; vse organizacije Z-k vodila vse tokratne dvodnevno zasedanje CK ZKH PREDSEDSTVA ZKJ v Karadjordjevu, so si po republikah, pokrajinah in v JLA » ob - ^ v minulih dneh pravzaprav sledili domala ne- J?obsežen uvodni govor, v katerem je raz61enila pretrgoma in so dali, kajpak, temeljne obe- LOVNE NACRTE za široko politK^o j^^^ZVOJ DOGODKOV, ki so pripeljali ZKH do ležie vsemu notranie-političnemu dogajanju akcijo. Nedavna seja predsedstva ZKJ v Ka- sedanje krize Dejala je, da so v najogem vodstvu v 7adniem tednu dni Vseh teh doeodkov radjordjevu pomeni PREIZKUSNI KAMEN ZKH že dalj časa obstajala določena nesoglasja gle-V zadnjem teanu ani. vsen len aogooKOV -» J KOMUNISTE in funkcionarie v de hrvatskega NACIONALSOVINIZMA, saj se je ze razumljivo ne moremo na tem mestu po- ZA m mnKcio p ob nekaterih prejšnih priložnostih (npr. po 17. seji vzemati v celoti — pa saj jim je tudi dnevni *^aši Zvezi komunistov, je se aejai ^lane uo- predsedstva na Brionih in tudi pozneje) pokazalo, Usk sproti posvečal izredno pozornost - lanc, saj naj bi ob sprejetih sklepih m sta- kako enostranska je iih nani7ati vsai DO ulavnem li§čih S te seje VSI Stvarno m dokončno po- lirvatskih nacionabstov, hkrati s tem pa kako gl^ vendar jm skušajmo nanizati mj po glavnem . .. TAKSNO POLITIKO ki boke so razhke v očem teh pojavov. Dejala je št, da kronološkem zaporedju hkrati z nekaterimi »tazau, dii rvi-iiiivv/, sta se na Hrvatskem kljub dogovorjeni enotni akciji njihovimi bistvenimi značilnostmi. i2Q5ykovali dve POLITIČNI LINIJI, ki sta kajpak Skleni znane sele oredsčdstva ZKJ v Ka- učinkovito akcijo ZK zavrh. Sedaj čaka komuniste 5Kiepi znane ^je preoseasiva v Hrvatskem predvsem temeljita analiza stanja - radjordjevu so zbudili po vsej naši državi ko- ijj t,Qo nevarno triumfirati nad „obglavljenjem“ pico odmevov in še več — prožili so pravcati posameznikov, češ da so le-ti edini krivi za vse. plaz ODOBRAVANJ TER VSESTRANSKO Glavna in dolgoročna naloga je sedaj IDEJNO IN POnPORO delovnih liudi takšni aktivi in AKCIJSKO USPOSABLJANJE ZKH za uresm- POUFOKO delovnm judi t^sni mm in politične Unije, ki jo je jasno na- enotni politiki Zveze komunistov, kakor jo kazalTjto. je na seji v Karadjordjevu nakazal predsednik Hkrati z vsemi temi dokaj burnimi dogodki Tito oziroma je bila izražena v sprejetih skle- najvišem političnem odru v sosednji Hrvatski pa pih predsedstva ZKJ. Takoj po objavljenih smo se zanjo dogovorih, in ali so za takšno ».bili dogodki dokaj burni tudi na tisti „plat-sklepih predsedstva so se začeU sesta^ti po- pot. V sedanjih izmerah pač ne naoremo litični aktivi po vsej državi — še posebno pa sprejeti kakršnegakoh taktiziranja ali odlo- ^agrebSce univerze, katere študenti so - kot je na Hrvatskem — in domala vsi razpravljavci čanja z javno besedo; edinole javen in odkrit znano - sprožili svojo (dokaj provokativno) splošna teh posvetovanjih so odločno zahtevali nastop naših forumov v ZK in vseh komu- no stavko v zadnjih dneh minulega meseca. Do tudi izvajanje pohtične odgovornosti pri nistov lahko pripomore k temu, da se bomo ^Sel/o L v Z^ebu a52fira?sK vseh tistih, ki so krivi za nastalo st^je. iz sedanj^a položaja pojavili trdnejši m študentovskih „voditeljev" ter predložiU pro- Morda najbolj določni so bili železaiji v močnejši. ti njim kazensko prijavo zaradi upravičenega suma, Sisku - kjer se je sestal aktiv skoraj tisoč ^o, v nedeljo « je sesul na svoji 23, seji cen- da » s komunistov iz železarne ter odločno zahte- tralni komite ZKH in to seja (ki je trajala ie ves , .L. . i državne ureditve - ter k odstranitvi val odstop vseh tistih vodilnih funkcionaijev pon^eljek) tS^Si spSje'! predstavniških teles in njihovih poUtično-izvršilnih ZKH. katerih poUtična odgovornost pri se- ^ .............................. danjih pojavih na Hrvatskem je tako rekoč ciONARJEV, ki so odstopali z vseh položajev v . Vsi ti burni notranjepolitični dogodki, ki smo neposredna. ZKH in ZKj’. Imena teh funkcionarjev so sedaj Po seji izvršnega biroja se je sredi prejš- znana ^ širši javnostj: to so dr. Sa^a DabčevKS njega teina (v čefrtek ponovno sestalo pred- sedstvo ZKJ — na 22. seji — ter je razprav- zj^j) Minulo nedeljo je bil po sklepu vrhovnega Ijalo o uresničevanju sklepov prejšnje seje (v poveljnika JLA Tita tudi suspendiran s svojega po- Karadjordjevu) in pa o pripravah na II. kon- ložaja generalpodpolkovnika Janko Bobetko, ki je jim tokrat posvetili kar ves naš pregled, kajpak še niso doživeli popolne pomiritve — čq)rav lahko menimo da je do BIST^NE RAZČISTITVE NAŠEGA PUlsOŽAJA v minulih dneh že prišlo. Vsekakor se T)6ilo posledice tokratne ,4crize“, če laliko tako recenio, poznale še nekaj časa na vseh ravneh in po vsej -^ržavi. Drži pa eno: trdna stališča, ki so se zanjt tako soglasno zavzeli vsi naši itev naše politične povsod poudatja glasno presodU, da so sklepi fl. seje pred- oTtiej Milka Planinc, za^seK^;ip‘Ižwšncga k^ ŠTajUdnej'ftVmih vs^e Ldstva in še zlasti besede predsednika Tita teja L izvolili Josipa Vrhovca, za novega člana iz- Pač najtrdnejši temelj vse nase enotne Jugoslavije. ferenco ZKJ. Kot je na tej seji poudaril Sta- ^a tS Sii CK ZKH so (v ponedeljek) izvoliU delovni Ijudjj;, pomenijo potrditev ne Dolanc, je izvršni biro dan pred tem so- „0^0 vodstvo: nova predsednica CK ZKH je Tudi Generalna skupščina Združenih narodov, ki je prevzela od nemočnega Varnostnega sveta skrb za spravo med Indijo in Pakistanom, ni v preteklih dneh uspela pomiriti sovraštva in doseči premirja. Vojna na indijski podcelini besni z nezmanjšano alp naprej. Medtem ko je na zahodnem bojišču več ali manj doseženo ravnoteže, pa na vzhodnem indijske sile prodirajo naprej in so po nekaterih poročilih še samo nekaj kilometrov pred glavnim mestom Dako, iz katerega so že evakuirali uslužbence Združenih narodov in .del tujih državljanov. Iz vsega, kar smo imeli priložnost slišati v zadnjih 48 ur^, se da sklepati, da hoče Indija po vsej sili zasesti Dako, zelo verjetno pa ves Vzhodni Pakistan. Logičen sklep bi bil tudi, da kanijo na te^ področju potem proglasiti o samostojno državo Bengalcev, Bangla Deš. To je priznala posredno tudi sama Indira Gandhi v govoru pred člani parlamenta v New Delhiju. Medtem ko se prvi begunci vračajo v svojo domovino (iz Indije v Vzhodni Pakistan) pa šb se tudi že pokazala prva znamenja finančne krize v Indiji. Vojna je namreč tej že tako revni državi dodala še novo breme in zato so morali, uvesti dodatne davke v znesku ■ okroglih 180 milijonov dolarjev. Kako zelo bolj smotrno bi jih lahko porabili! Toda kaj, ko voditelji obeh strani očitno niso zmogli dovolj državniške modrosti, da bi se sporazumeli za mizo in so raje prijeli za orožje! Poročila z bojišč pričajo tudi o vse večjem razdejanju — pa ne samo na frontni črti, marveč tudi v zaledju, kjer bombniki obeh strani neusmiljeno (in očitno dokaj nenatančno) stresajo svoje smrtonosne tovore na mesta, vasi. V tako kaotičnem stanju vzbuja zelo malo optimizma niepopustljivo indijsko stališče, ki zavrača poziv Združenih narodov za premirje. Pakistan bi bil voljan ustaviti sovražnosti, toda Indija ni za to in ne bo, po izjavi Indire Gandhi, toliko časa, dokler ne bodo odpravili vzrokov, ki so, po njenem mnenju, pripeljali do sedanjih sovražnosti. Na svetu je precej takih, ki menijo, da Indija ne ravna prav, ko tako trdovratno vztraja na svojih stališčih in raje nadaljuje vojno, kot bi se odločila za mir. Ondan je ugledni The New York Times zapisal, da zaradi tega New Delhi veliko tvega pri svojem ugledu in da utegne tako indijsko stališče odvrniti od Indije marsikaterega, doslej njenega privrženega prijatelja. Med velikimi silami je prišlo do nekega čudnega ravnovesja glede indijsko-pakistanskega spopada. Združene države Amerike zagovarjajo načelo stroge nevtralnosti, kitajska stran vneto podpira Pakistan, Sovjetska zveza pa je odločno na strani Indije. Predvsem zaradi tega se vojna tudi lahko nadaljuje in žrtve naraščajo, kajti nihče ne dvomi, da bi bilo sicer čisto drugače — če bi namreč veliki trdno in odločno zahtevali, naj se morija ustavi! Lahko domnevamo, da bo vojne sicer relativno km^u konec, saj naposled ne ena ne druga stran ne premoreta sil in sredstev za dolgotrajnejše vojskovanje, ki je v tem sodobnem času nadzvoč-4ft. nih letal in velikanskih tankov izjemno drago, toda vsekakor to pomeni, da lahko pričakujemo novice z bojišč vsaj še teden dni, oziroma tako dolgo, dokler Indija ne bo dosegla svo-j^ cilja: okupacijo Vzhodnega Pakistana. Pri tem je treba opozoriti še na eno zaskrbljujočo neznanko: nič namreč v tem trenutku še ne vemo, kako bo n^ tak razvoj dogodkov (če bo' do njega tudi v resnici prišlo) re^i^a K^^jska. Od tega pa je lahko v precejšnji meri odvisno Tragedija se nadaljuje tudi nada^evanje te nepotrebne in mučne tragedije na indijski podcelini. Bolj vesele novice prihajajo iz Bonna, kjer je zahodnonemška vlada začela priprave za ratifikacijo moskovskih in berlinskih sporazumov. Po dolgih in zeld^ napornih pogajanjih se je tako v ■ tem delu sveta zopet obrnilo iz dobrega še na boljše. Ratifikacija sporazumov, in torej njihova veljavnost, bo namreč vsekakor pomembno prispevala k nadaljnjemu popuščanju napetosti in s tem tudi omogočila konkretnejše priprave na skli-, canje konference o evropski varnosti, ki je že dolgo — četudi za zdaj zgolj kot predlog — aktualna na stari celini. Ameriški predsednik Richard Nixon in francoski George Pompidou sta se srečala na Azorih in v temeljiti večurni razpravi pogovorila o monetarni krizi ter nekaterih dvostranskih | ter svetovnih problemih. Poročajo, da je bilo vzduge med pogovori odkrito in prijateljsko. TELEGRAMI TEL AVrV - Izraelska predsednica Gokia Meir, ki se je vrnila z obiska v ZDA, je po povratku domov izjavila, da je zelo zadovoljna s ' pogovori, ki jih je imela z ameriškim predsednikom. LONDON - Velika Britanija bo zaradi nenadne nacionalizacije bri*' tanske naftne družbe v Libiji zaprosila za zaščito mednarodno razso-diščc* FRANKFURT - Po zaslugi Zven;*n ze sindikatov Jugoslavije in zahod-nonemSkih sindikatov, uprave ljudske univerze ter generalnega konzulata v Frankfurtu, so jugoslovanski državljani, zaposleni v tem zahodno-nemškem mestu, dobili svoj center. Center je namenjen kulturi, izobraževanju in razvedrilu in je nameščen v poslopju frankfurtske ljudske univerze. ' Kočevske trgovine so se kar dobro založile z okraski za novoletne jelke in z ostalim blagom. Sicer se zgodi, da res nimajo prav tega in onega, kar si ne pretirano zahteven kupec zaželi, vendar bodo lahko še marsikaj naročili, saj novo leto še ni preblizu. (Foto: J. Primc) Takole je bilo v petek gradbišče „krompiijevke“ na Mimi, za katero sta KZ Trebnje in Kolinska iz Ljubljane sklenili pogodbo o dobavi 2500 ton letošnjega krompiija. Ker je odkup prvih 300 ton predviden še za ta mesec, kmetje pa to že težko pričakujejo. (Foto; Legan) Zemeljska dela za novo J>encinsKo črpalko na Drnovem so v polnem teku. Podjetje ISTRABENZ bo gradilo v krški občini dve črpalki. Druga bo stala v Stari vasi, v neposredni bližini gradbišča za bodočo jedrsko elektrarno, (foto: Jožica Teppey) Kolektiv osnovne šole v Mimi peči je pomagal učencema Slavku in Marjanu Bukovcu s Kala pri Mimi peči, ko jima je umrla mama. Prosvetni delavci na mirnopeški šoli so zbrali denar in kupili oblačila za učenca, ki sta zaradi izgube mame prizadeta. (Foto: P. Pungerčar) Turistični barometer Iz hotelov že sporočajo, da rezervacij , za silvestrovanje zmanjkuje. Najbolj privlačne so Šmarješke Toplice, kjer že zdavnaj nimajo nobenega prostega ležišča. V Čateških Toplicah se bo lahko zabavalo največ gostov, na Otočcu bo v gradu silvestrovanje najdražje. Z Dolenjske turistične zveze pa sporočajo, da bodo med novoletnimi prazniki odprte tudi nekatere turistične postojanke. Silvestrovali boste lahko na Bohorju, v Črmošnjicah, na Frati, Lisci in Mirni gori. Če bo sneg prizanesljiv, bo dostop do teh planinskih postojank lahek, zato pa smuke ne bo dosti. Prav gotovo pa bo za marsikoga zanimivo silvestrovanje, povezano s planinsko turo — če bo kajpak dovolj snega — peš, potem pa za novoletne praznike smuka. In ko smo že pri smuki: če bo dovolj snega, bodo vlečnice obratovale. Za avtomobiliste bo najbližje Trebnje, kjer je vlečnica nad cesto, za Novomešča-ne, zlasti za mlajše, pa bo mikavno v Žlebeh na Marofu, kjer ima SD Rog prenosno vlečnico. COSMOS B E LT: koristna združitev RADOSLAV JAREBICA Črnomaljski Belt v okviru podjetja Cosmos: več kot 700 zaposlenih, letošnja vrednost proizvodnje 51 milijonov dinaijev, proizvodni načrt 1972 - 97 milijonov. Letošnji izvoz predstavlja okrog 30 odstotkov proizvodnje. Radoslav Jarebica^ tehnični direktor Belta, o združitvi po poldrugem letu: „Integraega je bila zasnovana tako, da v Beltu relativno primitivno proizvodnjo zamenjamo z moderno. To je bila pač ekonomska nujnost, sicer bi Belt propadel Pred zdru-žitvflo je bil tehnično in časovno pripravljen nažrt za modernizacijo. Današnji burni dogodki lonemogo-čajo časovno uresničitev, zato doživlja načrt nekatere spremembe, ki Kmetijski nasveti Koruza »osvaja« svet Zanimive stvari se dogajajo na svetovnem trgu žit. Pridelek pšenice se ne veča (letos bo celo manjši kot lani), že vrsto let pa se povečuje pridelek koruze. In da je nasprotje še večje: sve-tpvna cena plenice se počasi zmanjšuje, cena koruze pa kljub večanju pridelka nenehno raste. To dokazuje, da postaja koruza zaradi svoje krmilne vrednosti in svoje vsestranske uporabnosti pomembnejša poljščina od pšenice. Koliko tiskarskega črnila se je pri nas že prelilo prav zaradi koruze! Pridelovalci nasprotujejo intervencij^emu uvozu, rejci goveda in prašičev ter perutninaiji pa ga vztrajno zahtevajo. Osnova vseh težav korenini v tem, da se pri nas nismo'pravočasno zavedeli, kako pomembna surovina postaja komza. Vse perutninarstvo, ki tako naglo napreduje, je osnovano na koruzi kot najvažnejši krmni rastlini. Podobno je s prašičerejo pa tudi z rejo govedi. Koruza „osvaja“ svet. V Zahodni Nemčiji so v zadnjih 10 letih kar 20-krat povečali zasejane površine, podobno pa je tudi v drugih srednjeevropskih deželah, ki so razen površin zelo zvečale hektarje donose z uvajanjem hibridnih sort. Pridelovanje koruze je tam privlačno tudi zategadelj, ker gaje mogoče močno mehanizirati, Ce upoštevamo vsa ta dejstva, nam preostane le, da se v večjem obsegu lotimo pridelovanja koruze. Slovenija je ne seje niti na 50.000 ha, čeprav ima zanjo ugodne možnosti, kar velja tudi za Dolenjsko, za Belo krajino pa še posebej. Sicer pa nove sorte (anjou 20, austria 290 ipd.) s sorazmemo krajšo rastno dobo uspevajo tudi v hladnejših podnebnih razmerah, kot so naše. Slovenija uvaža polovico vse koruze, ki jo potrebuje za svojo živinorejo. Slovenci izvršni svet je predlagal celo, da bi uvozili do enega milijona ton koruze v Jugoslavijo, ki jo sicer pridela sama do 7 milijonov ton. To dokazuje, kako velike so še možnosti za pridelovanje koruze. Zato ni odveč našim kmetom svetovati, naj je sejejo več kot doslej. Ne pozabimo, da napovedujejo, da se bo površina krompirja (ki zadnja leta ni več posebno donosen), v naslednjih 20 letih zmanjšala od sedanjih približno 50.000 ha na vsega 20.000 ha. Inž. M. LEGAN jih zahteva današnje splošno jugoslovansko ekonomsko stanje na tržišču. Mislimim pa, da mirne duše lahko rečemo: združitev je bila koristna za oba partneija. Smo pa kajpak v težavah: surovine so se podražile za 40 odstotkov, osebm dohodki naraščajo -naše cene pa so se dvignile le za 16 odstotkov. Tudi na Zahod izvažamo z izgubo, toda moramo izvažati zaradi deviz. Rentabilno je edino vzhodno tržišče. Rekonstrukcija tovarne se je začela. Prva faza bo končana v prvem trimesečju prihodnjega leta, zato bomo 1972 v livarni že podvojili proizvodnjo. Proizvodnja industrijskih strojev bo dosegla skoraj tretjino vse proizvodnje: zmanjšali bomo število izdelkov in ŠB v večje seryeJ“ FRANCIVOLCANŠEK Nezakonitost Predsednik občinskega sindikalnega sveta Brežice Franci Volčanšek o samoupravljanju: „Samoupravljanje v praksi je dru-išljamo. Če nih zaradi kršenja pravic delavcev. gačno, kot siga z^išljamo. Čedalje več je upravičenih pritožb zaposle- Ta pojav je značilen predvsem za obrate. Sporov je najbiž zato veČ, ker šele dopolnjujejo pravilnike o delitvi osebnega dohodka. In če ne prej, se vsakdo oglasi tedaj, ko gre za dinar. Zdi se mi skoraj nerazumljivo, da je v podjetjih lahko toliko nezakonitih odločb in da odgovorni ljudje lahko tako omalovažujejo zakone. Že teh dokumentov, na katere se delavci pritožijo, je veliko, nič manj pa ni najbrž tistih, za katere ne vemo. Vpeljati moramo red, če ne gre drugače, pa s kaznimi v dejanjih, ne na papirju. Najbo^ žalostno pa je to, da delavci pogosto ne najdejo zaščite niti v okviru ZK niti v sindikalni organizacyi podjetja. J.T. FRANCI KUHAR Cigani Prešeren bi zapisal: ,,A1 prav se piše kaša ali kasha. ..“ Ciganski problem so nekateri začeli reševati tako, da so Cigane preimenovali v Rome. To bi bilo sicer lepo, a problemi ostajajo enaki Na Dolenjskem je bilo že veliko poskusov, da bi Cigane normalno sprejeli med druge prebivalce, da bi jim vcepili delovne navade, da bi njihove otroke šolali, a vse je ostalo le pri poskusih. Zadnji, gotovo najresnejši načrt je naredil dolenjski klub poslancev: vse dolenjske občine naj bi v medobčinskem okviru rešile zdajšnje težave, pomagati pa bi kajpak morali tudi republiški forumi Prvi ukrepi so že vidni: v novomeški občini so začeli hoditi v prvi razred tudi sedemletni Cigančki. Medtem ko si občine prizadevajo za napredek pri reševanju teh težav, je neki občan sprožil spor, češ daje dejanje s Cigani genocid. Franci Kuhar, predsednik novomeške občinske skupščine: „Nimamo se za kaj opravičevati, nimamo slabe vesti in ne pričakujemo nikakršnih epilogov. Smatram, da smo pokazali pri reševanju ciganskega problema ogromno strpnosti, da smo si prizadevali in si še močno prizadevamo za njihovo boljše živ^enje in normalnejše vključevanje v družbo!" VELJAJO ZAMRZNJENE CENE Zmrzal Podobno kot lani ob takem času so zdaj cene spet zamrznjene. Kako bo ta ukrep zvezne vlade vplival na poslovanje v Novolesu, odgovarja kratko in jedrnato direktor Jože Knez: „Odločil sem sc, da bom živel kot normalen držav^an in da se ne bom več ukvarjal z zadevami, ki nikamor ne peljejo in o katerih naj odloča država!" Slavko Pavlin, vodja službe za prodajo pohištva: „Zamrznitev cen je, kar zadeva izvozni program, dobrodošla, ker se ne bodo smele podražiti surovine, cene na zahodnem trgu pa so bolj ustaljene kot pri nas. Na domačem trgu pa smo v precepu, ker smo s prodajnimi cenami obviseli v zraku že pred lansko zamrznitvijo, povišali pa jih nismo niti pozneje. To pa, mislim, je trenuten ukrep: za pametno in dolgoročno gospodarjenju so potrebne stabilne cene. Rešitev pa ni edino v zamrz-njenju.“ Vili Pavlič, vodja službe za prodajo poUmalnih izdelkov: „Po prvi zamrznitvi in po sprostitvi so nekateri monopolisti s samoupravnimi sporazumi mnogo pridobili. Novoles ni dobil ničesar, ker samoupravni sporazum za jfbpravck cen ni bil dosežen, prodajne cene so še zdaj take, kot so bile lanl“ J. S. OTO DEVJAK Prezimitev Za naša gradbena podjetja je ved-' no zelo pomembno, kako bodo prebila zimo, ki predstavlja zanje mrtvo sezono. Vendar qjet ne čisto „mrtvo“. Direktor gradbenega podjetja ZIDAR inž. Oto Devjak je povedal: „Kako bomo prezimili, je odvisno predvsem od vremena. Predvidevamo, da bomo to zimo prebili tako: - 50 odstotkov ljudi in zmogljivosti celotnega podjetja bomo vključili na delo na območju Reke, kjer imamo sicer 30 odstotkov ljudi in zmogljivosti Tam ni zime in traja gradbena sezona običajno vse leto. Novih 20 odstotkov ljudi bomo premestili na Reko iz ljubljanskega in kočevskega gradbišča. - 25 odstotkov ljudi bomo uporabili za obnovitvena dela in ostala notranja dela v zaprtih objektih, razen tega pa nekaj tudi za zunanja dela, če bo vreme dopuščalo; - ostalih 15 odstotkov ljudi bo odšlo na plačane dopuste, ki jih bodo preživeli doma. Razen tega bodo člani našega kolektiva izkoristili v januarju, februarju in marcu polovico svojega rednega letnega dopusta. V zimskih mesecih ustvarimo v našem podjetju običajno po 50 do 60 odstotkov manj kot v ostalih letnih časih." J. P. Sejmišča BREŽICE Na sobotni sejem v Brežice so pripeljali 493 mlajših in 27 starejših prašičev. Prodali so 402 prašiče, mlajša od 3 mesecev, in 18 starejših. Kupci so morali odšteti po 10 do 11 din za kilogram žive teže mlajših ter 3d 8 do 9 din za kilogram žive teže starejših prašičev. NOVO MESTO Ponedeljkov »jem je bil srednje živahen, kupci pa so prišli tudi iz trebanjske in metliške občine. Cene so bilC'znatno višje kot prejšnje ponedeljke. Naprodaj je bilo 451 prašičev, prodali so jih 369. Za prašiče, mlajše od 12 tednov, so prodajalci zahtevali 200 do 260 dinarjev, za starejše pa 270 do 450 dinarjev. rredno snpistMŠn ••• Tahograf je naprava, ki meri in hkrati tudi beleži hitrost. Dolžni so jo imeti tudi vsi avtobusi Pomanjkljiv tahograf predstavlja tehnično nepopolno vozilo. Torej nekaj takega, kot bi se vozili s prazno rezervno gumo, s prazno škatlo za prvo pomoč ali kaj podobnega Neprijetno je zato presenetila vest v televizijskem dnevniku o akciji miličnikov. „Krona vsega je bil avtobus novomeškega podjetja Gorjanci, ki je bil brez taiiografa,‘" je povedal napovedovalec. Pri Gorjancih Tahograf so pojasnili, da to ni res, pač pa da je bil avtobus samo brez vloženega kartončka v tahografu, tako, da hitrosti niso bile zabeležene. V prvem primeru bi bile kazni hujše, v drugem - brez kartončka - je voznik plačal 50 dinarjev. Takoj naslednji dan so miličniki avtobusu Gorjancev sneli tablici, ker je bil nepopoln - šele ko so ga popravili, je tablici dobil nazaj Kajpak ne gre zgo^ za plačilo 50 dinarjev kazni, gre zlasti za ugled podjetja, ki mu že tako mnogi očitajo nesolidne in nekulturne vožnje. Slabega glasu pa se podjetje težko reši, še posebej, če se bo kaj takega ponovilo. Gre pa še za nekaj drugega: vozniki imajo pravico in bržkone tudi dolžnost, da se uprejo vsaki tehnični pomanjkljivosti. Vprašanje pa je, ali se je doslej že Mo uprl, da bi vozil s tehnično pomanjkljivim avtobusom ali tovornjakom. Vozni redi so napeti, podjetja se jih morajo držati Kaj, če se bo zaradi tega nekoč — vseeno pri katerem podjetju in pri katerem šoferju - morda zaradi slabih zavor ali česa drugega zgodila huda nesreča? Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Hlapec Jernej — privlečen za lase 0'dgovor na pismo Karga Vehovarja/direktorja »Jutranjke« Rad bi prikazal nekatere stvari v zvezi z minulim delom v „Jutranjki“, kot jih sam vidim in doživljam. Na občinski sindikalni svet je prinesla skupina delavk iz podjetja „Jutranjka“ predlog pravilnika o minulem delu, po katerem bi si štirje tovariši v phy hod njem letu razdelili 28 starih milijonov, v največji meri pa bi bil tega deležen predlagatelj tega predloga tovariš Karel Vehovar, generalni direktor podjetja. V 10 letih bi po tem predlogu bilo deležnih še okoli 150 od 900 zaposlenih, vendar bi se delež za minulo delo na posameznika iz leta v leto manjšal, ne računajoč pri tem razvrednotenje denarja. Predlog je grajen na neki iluzorni rasti, kakor da bo konjunktura večno trajala. Llanice delovnega kolektiva iz „Jutranjke“ so protestirale zoper tako postavljeno minulo delo in se bale, da se ne bo ponovilo leto 1967, ko je direktor dobil razen lepe plače še 4,2 milijona starih dinarjev kot nekakšno nagrado, one pa imajo majhne prejemke ob skrajno napetih normah. Želele so ostati anonimne, kajti sicer ... Ko sem predlog preučil in uvidel, da je vsa reč močno dvomljiva, sem ga pokazal sekretarju občinskega komiteja ZK Sevnica Viktorju Auerju in oba sva menila, da ga bova dala v presojo republiškim organom Zveze sindikatov in Zveze komunistov. To sva tudi storila in kot logična posledica tega je bila sklicana skupna seja komisije za samoupravne odnose pri občinskem sindikalnem svetu in komisije za družbeno-eko-nomske odnose pri občinski konferenci ZK. Na tej seji sta bila prisotna tudi dva republiška sindikalna funkcionarja, Mitja Švab in Franci Polak, udeležili pa so se je tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij iz „Jutranjke**. S te seje je objektivno in pošteno poročal v Dolenjskem listu Alfred Železnik. Mitja Švab je obširno razpravljal o minulem delu, predlog generalnega direktorja pa zavrnil s tehtnimi pripombami. Menil je, da je predlog toliko pozitiven, kolikor bi l^ko služil kot izhodišče za iskanje meril o delitvi minulega dela, ki pa morajo upoštevati celoten kolektiv in biti v skladu z družbenimi dogovori, nikakor pa ne sme delitev minulega dela povečevati socialnih razlik. Tovariši iz „Jutranjke** so še nadalje zagovarjali direktorjev predlog, predsednik osnovne sindikalne organizacije pa je prebral z očit- nim zadovoljstvom direktorjevo pismo, v katerem imenuje tiste, ki razpravljajo o njegovem predlogu, ekonomske analfabete in ignorante, češ da ne morejo razumeti predloga, ker ne poznajo finančne konstrukcije v podjetju. Molče smo prešli prek žaljivk, ki so se usule iz pisma, in sklenili, da se znova dobimo, tokrat s samim predlagateljem tov. Vehovarjem. Pod težo argumentov smo se lotili prvega predloga. Direktor je popustil, toda da bi njegova obveljala, je na hitro izdelal še nekaj predlogov, v katerih je sicer delno upošteval našo kritiko, na prvi predlog, katerega smo mi obravnavali, pa je docela „pozab il“. Te nove variante nam ni poslal na vpogled, temveč je razdelil med člane delavskega sveta „Jutranjke“ in razne poUtične institucije v občini in republiki sramotilno pismo, v katerem skuša dokončno obračunati s sekretarjem komiteja ZK in menoj. Besede in slog pisanja spominjajo na albansld tisk v letih informbiroja in je vsaka kultura dialoga izključena. Iz teh napadov je mogoče jasno razbrati, da so zanj družbeno-politične organizacije nepotrebne, da, celo Škodljive. Samoupravljanje bi verjetno še prenesel, toda brez partije in sindikatov — to pa že nekako žebotovsko diši. Še preden je pismo razdelil na seji delavskega sveta, so sklenili o „trinajsti plači**, verjetno, da pomirijo nemirne duhove v kolektivu, pa čeprav tega iz dnevnega reda ni bilo mogoče razbrati. Direktor pa še ni prenehal z napadi, še vedno pošilja različne dopise na družbeno-po-litične organizacije v občini, v katerih blati vse od kraja, sebe pa povzdiguje do nebes. Vprašam vas, od kod mu ta moč in kakšen pojav je to? Titove besede iz Karadjordjeva so še tople in črnilo sklepov 3. konference ZKS se še ni dodobra posušilo. Ali je vse to za veter ali za konkretno uporabo? Okvalificirajmo ta pojav in ukrepajmo! Kaj k temu pravijo tudi člani kolektiva, ki se morajo zavedati svojih samoupravnih pravic in prekiniti z anonimnostjo ter se boriti proti negativnim pojavom? In še nekaj stvari za razmišljanje: Od 900 zaposlenih je menda samo 9 koniunistov, to se pravi en odstotek, kar je verjetno izjemen primer. Ali je to po naključju ali morda rezultat od- nosa oziroma selektivne po-btike? Kaj bi se zgodilo s članom kolektiva, če bi dregnil tam, kjer sva midva s sekretarjem ZK? Zakaj takšen obračun s tistimi, ki se zavzemajo za dokumente, ki so jih sprejeli vrho- vi SFRJ in delavski razred? Zakaj toliko anonimnih pisem s pritožbami, če je svoboda govora zajamčena? Zakaj niso dovolili centru za raziskavo javnega mnenja pri republiškem sindikalnem svetu, da bi opravil anketo v kolektivu? Zakaj ni kolektivnega sestanka, čeprav so to želeli? Ker se tov. Vehovar sklicuje na hlapca Jerneja, dovoli pa si vedenje, ki je vse prej kot hlapčevsko, se vprašujem, če morda ni zamenjal Cankarjeve junake, zato naj presodi, če mu morda ne zvenijo bolj domače in pošteno Kantorjeve besede iz Kralja na Betajnovi? Ker sem v načelu zoper vsake oblastniške težnje, sem bil primoran ugrizniti v kislo jabolko sindikalnega življenja in zaščititi tiste, ki so me to prosili, sicer mislim, da bi bil moj posel jalov. Od zakonske pravice samoupravljanja do dejanske možnosti pa je ponekod še zelo FRANC PIPAN, predsednik občinskega sindikalnega sveta Sevnica Potrjeno pričakovanje 2.200 zdravnikov Nekaj dni pred ljudskim glasovanjem o združitvi zdravstvenih pravic delavcev, kmetov, obrtnikov, upokojencev in drugih je prišlo na komite občinske konference ZKS v Novo mesto pismo, ki sta ga v imenu Slovenskega zdravniškega društva iz Ljubljane podpisala predsednik asistent dr. Anton Dolenc in generalni sekretar društva dr. Stjepan Bunta. Pismo je bilo objavljeno na dolenjski strani v DELU, zdaj pa seznanjamo z njegovo vsebino tudi vse združene zavarovance v petih občinah, ki jih združuje Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu. V imenu 2.200 slovenskih zdravnikov sta predsednik in tajnik stanovske organizacije našega zdravništva sporočila Spoštovani! Slovensko zdravniško društvo traža zadovoljstvo in priznanje ob sporočilu, da na območju Komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto, pripravljate enotno združenje in enoten obseg zdravstvenega varstva za vse prebivalstvo. Zdravništvo te republike je preko svoje organtacije, pa tudi preko svojih zdravnikov - družbenih delavcev vztrajno poudarjalo in težilo k enotnemu socialnemu zavarovanju. Ker poznamo in priznavamo moralni in materialni delež slovenskega kmeta v revoluciji in po njej, bo vaša odločitev prispevek k nadaljnji utrditvi vzajemnosti in solidarnosti v naši socialistični skupnosti. V obdobju, ko ugotavljamo, da nastaja socialno razslojevanje tudi na 'Slovenskem, je ravno tako pomembno, da sta delavec in kmet solidarna kakor v času boja za nacionalne in socialne pravice pred 30 leti, tudi danes ob delitvi dobrin, ki jih je socialistični družbeni sistem ustvaril. Prepričani smo, da bo 6. decembra 1971 referendum v vaši regiji uspel. Obračamo se na vas v imenu 2.200 slovenskih zdravnikov, naj-neposrednejših nosilcev zdravstvenega varstva, da podprete prizadevanja, ki so odraz visoke moralne in socialne zavesti ter politične zrelosti in odgovornosti, ki vzbuja priznanje. Sprejmite, spoštovani tovariši in tovarišice, izraze globokega spoštovanja! Posnemajmo novomeško skupnosti Zakaj ne bi tudi drugod kmetovih pravic izenačili z delavčevimi? Glede osnutka oziroma predloga o novem zdravstvenem in pokojninskem varstvu kmetov je bilo doslej izrečenih že veliko besed, ki so pokazale, v čem je bistvo pretiranih socialnih razlik med mestnim in kmečkim prebivalstvom. Po vsej verjetnosti je zadrga konferenca Zveze komunistov Slovenije še spodbudila dejavnike v novomeški skupnosti v prepričanju, da je združitev skladov zdravstvenega zavarovanja eden izmed ukrepov za zmanjševanje socialnih razlik. Ta poteza je navdušila tudi ljudi v sevniški občini, ki spada k celjski skupnosti za socialno zavarovanje, da so sklicali posebno posvetovanje, na katerem je govoril tudi direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Celja in zvezni poslanec Milan Loštrk. Le-ta je kmete nekoliko razočaral z besedami. kijih je izrekel v razpravi. Ker v sevniški občini kmetje še vedno predstavljajo velik del prebivalstva, ki na lastni koži občuti naraščajoče socialne razlike, je izenačenje pravic do zdravja v tej občini še kako pomembno. To spoznanje vodi kmete do prepričanja, da bi morala zamisel novomeške komunalne skupnosti podpreti ne samo celjska, marveč vse slovenske komunalne skupnosti, saj bi na ta način izenačili pravice vseh slovenskih kmetov. Kmečki ljudje iz sevniške občine, ki z delavci vred prispevajo enak odstotek za svoj zdravstveni dom, se počutgo prizadete, ker ne morejo uživati enakih pravic iz zdravstvenega varstva kot delavci. Svoje upanje stavljajo v najbolj množično družbeno-politično organizacgo — Socialistično zvezo, ki je v n^težjih dneh naše zgodovine znala zdmžiti delavce in kmete v enoten boj proti okupatorju. Prepričani so, da z združitvijo skladov zdravstvenega zavarovanja, ki bo veljala za vse slovenske kmete, ne bomo več dolgo odlašali. KAREL ZORKO Zavratec 32 i: mmm Na fotografiji je pogled na del razstavljenih ptic na nedavni razstavi v Kočevju. Na sliki je še 14 izmed 25 razstavljavcev, med njimi je četrti z desne Štefan Heningman, prizadevni predsednik pred slabim letom ustanovljenega društva za varstvo in vzgojo ptic. (Foto: D. Mohar) Z vodo po vročem železu - Prosim! se je na klic tele-fonsk^a zvonca oglasil tajnik krške občinske skupščine 7. decembra. - Tukaj Dotenjski list. Že lahko zvemo za najboljši in najslabši kolektiv na referendumu? - Vsekakor, najboljša je bila Preskrba, najslabši Dolenjski list, se je glasil hudomušen odgovor. - Kako to mislite, se žlite? - Prav nič. Tudi drugi so enakega mnenja. Ozrite se na sevniSco stran, na izjavo Milana Loštrka, s katero ste nam napravili kaj slabo uslugo. Marsikdo se je izjave oprijel in nam jo dal pod nos. Na srečo je vse za nami, tudi jeza je mimo. Uspeli smo. Predsednik občinske konference SZDL in predsednik občinskega sindikalnega sveta sta me dva dni kasneje pozdravila s podobnimi pripombami; Loštrkovo izjavo ste objavili teden dni prezgodaj. Napravila nam jc težave. Take besede, pa iz ust človeka, ki je tudi naš zvezni poslanec! Kako je mogel tako nespodbudno govoriti? Zares smo presenečeni nad njegovim stališčem. In še na podpredsednika republiškega izvršnega sveta sc je skliceval! Marsikdo jc navrgel, češ saj je direktor velikega zavoda za socialno zavarovanje, potem že nekaj ve. Prepričani smo, da nam je naš poslanec omajal odstotek pozitivnih glasov in pripomogel, da se je ta ali oni glasovalec nagnil na drugo stran tchtnice.“ Dolenjskemu listu zamerijo v Krškem še to, da je bila izjava priobčena le v posavski izdaji. Kost, ki jo je vrgel Loštrk, so glodali le Krčani in Irebanjci, medtem ko v Beli krajini in drugod na Dolenjskem niso vedeli zanjo. In tako bi Dolenjski list skoraj proglasili za večjega krivca kot pa poslanca, ki jc bil avtor izrečenih dvomov. JOŽICA TEPPEV Revež bo vedno ostal revež! Tovariš urednik! V zadnji številki DL je bila objavljena vest z naslovom „Pijana ležala v snegu". Ta vest me je nekoliko zbodla, zlasti še, ker ste z imenom objavili prizadeto osebo. Gre za to, ^ da človek oziroma bralec ne ve, če gre za nesrečen spodrsljaj, ki se lahko zgodi vsakemu človeku, bodisi zaradi utrujenosti, podhranjenosti, tragičnega dogodka v družini ali kaj podobnega. Končno je tako stanje tudi osebna zadeva. Pogostokrat oziroma večkrat sem že bral o stvareh, ki pa niso le osebna zadeva, pač pa družbena. Pruner: kdo so tisti ljudje, ki bodo začeli vračati večmilijonske kredite po letu 2000? Čeprav je hotela javnost spoznati njihova imena, nam še do danes ni uspelo objaviti tudi v Dolenjskem listu niti začetnih črk njihovih priimkov in imen. Torej: revež bo še vedno ostal revG7^ SLAVKO SMERDEL Krško Sočustvujemo z Renato! v predzadnji številki NedeljsKega dnevnika smo pod naslovom: „Renata je izgubila mamico“ prebrale resnično pretresljivo zgodbo sedemletne Renate s ftistave nedaleč od Šmarja pri Jelšah. Prosimo, če objavite ta kratek sestavek, v katerem je izraženo naše mnenje. Zakaj je bila prošnja očeta Franca vsepovsod zavrnjena? Za Renatkine prošnje se nihče ne zmeni. Sodišče trdi, da sedemletna Renatka pripada materi, ki jo je kmalu potem, ko se je rodila, zapustila. Nikoli prej ni pokazala do hčerke materinske ljubezni, sedaj pa, ko se je dekletce navezalo n& očeta, jo hoče mati — če jo sploh lahko tako imenujemo - iztrgati iz njegovega naroda. Razpravljale smo o tem dejanju in vse smo se zgražale nad početjem javnih organov. Cvetka nas je vprašala: „Dekleta, komu po vašem mnenju pripada otrok, ki je skoraj sedem let živel pri očetu, mati pa ga je ves ta čas zanemarjala? Odgovor je bil enoten: „Očetu! “ Od novega leta nas loči samo še nekaj tednov, zato želimo Renati in njenemu skrbnemu očku, da bi ju novo leto pripeljalo v bolj mimo in srečno življenje! Marinka, Darinka, Cvetka, Alenka, Anica, Branka in Helenca iz DD >>lajde Silc“, -Novo mesto Kosmat, ker nimajo? Toliko opevani in hvaljeni brivnik Braun Iskra sikstant nima rezervnih delov, da bi rešil iz zadrge svoje porabnike. Tudi mrežica tega aparata ni trajna in moraš kupiti novo, če se hočeš obriti. Mrežico za ta brivmk sem iskal 25. novembra v Ljubljani v trgovini Iskre na Titovi cesti, pa so me na kratko odpravili: ,Je nimamo." Z nasvetom, naj grem še po drugih trgovinah, si nisem dosti pomagal: nikjer je niso imeli. Tako bi praznike preživel s kosmatim obrazom, če me ne bi bila rešila ,Jcla-sična britvica**. Ali zaradi zamrznjenih cen nisem mogel dobiti rezervnega dela? Hitro vstajamo, hitro se oblačimo in tako mimogrede ostanemo neobriti, ker Iskra nima mrežic. VLADIMIR PREZEU Gre za samovoljo? v Dobr^^icah smo leta 1957 uredili studenec s pomočjo Rdeč^a križa, ki je pričeval strokovno pomoč, težaško delo pa so opravili vaščani sami Vodo iz globine 9 m črpamo s črpalko. Pred ureditvijo studenca je voda narasla in celo poplavila polje, zdaj pa jo je običajno le 2 ali 3 metra v vodnjaku. Pravi izvir je 1800 m za vago, kjer je po pripovedovanju iz roda v rod nekdaj stal mlin, a so ga Turki podrli, izvir vode pa zabili. Ob daljšem deževju voda se privre na površje. Skrajni čas je strokovno ugotoviti, kaj je z vodo, da je zmanjkuje, v 'nedavni suši pa smo bili popolnoma brez nje. Vaški funkcionar Alojz Stefanič je prosil za pomoč podjetji Beti in Novoteks, ki sta rade volje obljubili pomoč. Dah sta motorno brizgalno in pp dva delavca, vodo pa so črpali iz Lahinje. Rečeno je bilo, da bodo natakali toliko časa, da bodo vsi dobili vodo, toda besede niso držali. Od jutra do polnoči so nekateri delali, ko pa je voda po cevi pritekla v vodnjak, je vodja črpalke iz Beti ustavil črpanje, vodnjak pa je ostal prazen. Prošnja ni nič pomagala, čeprav so se ljudje zgraž^i nad tako samovoljo. Oskrba z vodo je življenjskega pomena za vsako gomodinjstvo, še bolj za kmečka gospodarstva. V naši vasi menimo, da bo glede tega treba najti dokončno rešitev, kajti suše so zadnje čase vedno bolj pogostne. JANEZ POVSE Dobravice 2 p. Gradac To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Predsedniku SFRJ tovarišu Titu! Rezervni vojaški starešine Senovega, zbrani na redni letni konferenci, pošiljamo tovarišu Titu borbene in vdanostne pozdrave z zagotovilom, da bomo z vsemi svojimi močmi podprli uresničitev nalog, ki jih, je pokazala 21. seja predsedstva ZKJ in ki jih je našim narodom posredoval tovariš Tito. Rezervni vojaški starešine smo med prvimi poklicani, da se odločno Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list« borimo proti vsakršnim pojavom nacionalizma, šovinizma in vsem drugim oblikam razpihovanja mržnje med našimi narodi. Odločno podpiramo stališče našega vrhovnega vodstva s tovarišem Titom na čelu in naš boj za očuvanje v krvi skovanega bratstva, enotnosti in svobode jugoslovanskih narodov. ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN SENOVO Odgovor iz Dolenjskih Toplic Zdravilišče Dolenjske Toplice je na članek ,3nKtana“, objavljen v našem listu 25. novembra 1971, poslalo naslednje pojasnilo: Kolektiv Zdravilišča Dolenjske Toplice najodločneje obsoja lažnivo pisanje o našem zdravilišču, ker pisec med drugim škodoželjno in z netočnimi podatki informira bralce Dolenjskega lista. Kot je znano, imata oba naša zaprta bazena naraven izvir in direkten dotok termalne vode v oba bazena s temperaturo od 36 do 38 stopinj C. Nenehno torej doteka sveža termalna voda. Bazena čistimo dvakrat dnevno: opoldne in zvečer. Obakrat bazena praznimo in čistimo. Obre- Za tiste, ki lulajo v bazenih Zadnjič sem prebral v Dolenjskem listu na strani bralcev zapis o smetani v velikem bazenu v Dolenjskih Toplicah. Na žalost ni tako samo v Dolenjskih, ampak ne dosti bolje tudi v Šmarjeških in CateSkih Toplicah. Pred kratkim sem se kopal v kristalno čisti vodi v bazenu hotela Palače v Portorožu. 'Najprej sem bil presenečen, ko sem se moral temeljito stuširati, pod posebno pipo razkužiti noge, nato pa kupiti za 4 dinarje še kopalno kapo, ker je nisem imel s seboj. Nisem človek, ki bi se prepiral po tujih krajih, pa sem vse, kar so od mene zahtevali tudi izpolnil. Potem sem videl, da je kopališčni mojster vsakogar, ki ni imel kape, najprej vljudno, a ostro opozoril, če ni ubogal, pa mu je kratkomalo pokazal vrata. Tudi skakati in pretirano škropiti se ne sme po bazenu, a je vseeno poln mladih in starih. Tja naj si gredo Dolenjci pogledat, kaj je kulturno kopanje... A. R., Brežice Pozanimali smo se v Portorožu, koliko resnice je v pismu tovariša A. R,, predvsem zato, ker Dolenjski njeni umazani bazeni res niso v posebno čast. Prijazni kopališčni mojster tovariš Lado Draksler je rad postregel s podatki in dokazili: v bazenu se pozimi ob največjem navalu kopa tudi po 500 kopalcev na dan, pa vendar bi si upal „spiti kozarec vode iz tega bazena," kadar hočete, tako č ista voda je v njem! Ko smo ga malo nejeverno pogledali, je pokazal dokument o rednem tedenskem pregledu vode, ki ga je 25. novembra 1971 izdal inšpektor Zavoda za zdravstveno varstvo v Kopru. V rubrikah, kjer so navedene količine nedovoljenih primesi (umazanije, maščobe, amoniaka, klora) so same - ničle! Z majhno priročno napravo nam je mojster tudi v tem trenutku dokazal, daje maščobe v vodi manj kot 0,05 odstotka, klora pa še manj!'In končno bakterije: v eni tisočinki litra vode iz. bazena je in^ektor našel 80 mrtvih klic. Samo za primerjavo: ko smo pred leti preidcali vzorce'sladoleda iz novomeških slaščičarn, je bil najbopi tisti sladoled, ki je imel v tisočinki litra samo 100 (živih!) klic, slabši so jih imeli od 100.000 do 740.000 v tisočinki litra, najslabši pa jih je imel celo več kot milijon! Nič čudnega torej, če je portoroški kopališčni mojster v vsakem trenutku priprav^en piti vodo iz svojega bazena. In še nekaj: iz Nemčije imajo naročen preparat, ki bo tudi v morski vodi (kakršno imajo v portoroškem bazenu) takoj obarval vodo okrog kopalca, ki bi se polulal v bazenu! Do zdaj je bila znana taka kemikalija, samo za sladko vodo, ker je reagirala na sol (v urinu), nova pa bo opozorila na amoniak! Po-lulanci, pozor torej! V Portorožu vedo, kaj je turizem, čeprav nimajo tople vode in porabijo vsak dan za ogrevanje vode v svojem bazenu celih 7 ton mazuta. Toliko laže bi bilo torej narediti red v dolenjskih bazenfli, kjer je topla voda skoraj zastonj, dober kopališčni mojster pa bi lahko stokrat odtehtal stroške, ki bi jih radi plačali zadovoljni kopalci! UREDNIŠTVO kovanje, da uprava zdravilišča ne skrbi za to, je popolnoma izmišljeno. Cena kopanja je 4 oziroma 5 dinarjev, in ne osem, kot piše v članku! Na vidnem mestu v recepciji je objavljen cenik vseh kopaliških storitev, pred vhodom v bazena in v bazenih pa so obešena že več let opozorila kopalcem, naj gredo pred kopanjem v bazenu obvezno pod prho - tuš, kjer je na voljo topla in mrzla voda, objavljeno v slovenskem in nemškem jeziku, ter vsa ostala potrebna opozorila. Termalna voda našega zdravilišča spada med zdravilne akroterme z določenimi in priznanimi indikacijami. Žal pa zadnje čase nekateri, predvsem prehodni gostje - turisti zamenjujejo zdravilišče z javnim kopališčem. in ravno ti kopalci največkrat ne upoštevajo naših opozoril ter umažejo vodo, ki jo je v času, ko je kopališče odprto, težko čistiti. Sicer pa je voda čista, ker neprekinjeno doteka sveža. Cenjene kopalce in bralce pro-, simo za razumevanje: ne nasedajte raznim lažnivim pisarijam posameznih škodoželjnežev! Uprava zdravilišča Dolenjske Toplice Nekaj novih pionirjev odreda „Katje Rupene“ v Novem mestu 29. novembra letos (Foto: fotokrožek) Ob dnevu republike Po vsej domovini je bilo praznično razpoloženje. Slavili smo rojstni dan naše republike, naše Titove Jugoslavije. Letošnje praznovanje je sovpadalo s tridesetletnico vstaje jugoslovanskih narodov, zato je bilo še bolj svečano. Niti največji preroki ne bi mogli pred 30 leti predvideti tega, kar se je zgodilo. Izdani, pravarani, ponižani in poteptani narodi stare Jugoslavije so ostali sami, prepuščeni na milost fašističnemu okupatorju. Komunistična partija Jugoslavije je pozvala na boj. Vsi pošteni in zavedni ljudje so kot en mož pristopih v boj proti okupatorju. V tem boju smo zmagah. Naša borba je odjeknila po vsem svetu. Tita in Jugoslavijo poznajo vsi ljudje našega planeta. Poštah smo zgled vsem zasuž- Novoletno vzdušje, ne da bi delali škodo v gozdu Veja namesto drevesca Novo leto je blizu, z njim pa tudi naše skrbi, da si pravočasno priskrbimo „novoletno jelko “ aU kako drugače okrasimo stanovanja ali poslovne prostore. Ker živimo Slovenci tako rekoč sredi gozdov, se marsikdo sam napoti v goščo in poseka najlepše drevesce, ob tem pa ne po-misU, da uničuje naše skupno bogastvo. Ker nasprotujem taki vrsti uničevanja narave, pa naj bo to za- konito ah nezakonito, si že vrsto let za novoletne praznike priskrbim jelkovo ali smrekovo vejo, za katero sem si dal narediti primerno stojalo. Veja je lahko lepša od drevesa in laže jo je dobiti, ne da bi ob tem povzročiU kakršnokoli škodo. Upam, da mi bo pri tem sledilo vsaj nekaj drugih ljudi. DUŠAN BIŽAL Kočevje Kolodvorska 1/2 njenim narodom, kako se je treba boriti za svobodo. Podoba naše domovine se je od osvoboditve do danes povsem spremenila. Naš napredek je viden na vsakem koraku. To nam priznajo vsi, ki prihajajo v Jugoslavijo. Letos se nam obeta nova ureditev federacije: dobih bomo novo ustavo in z njo bo več pravic za vsako republiko. Kljub ogromnemu napredku pa nastajajo tudi težave. Ko postajamo vse bolj bogati, se hkrati večajo razlike med ljudrni. O tem so spregovorili tudi na naših najbolj odločujočih mestih. Tako smo razmišljah o tem prazniku. V šoli smo imeh proslavo. Proslavili smo rojstni dan s pesmimi in recitacijami Luči so se prižigale in ugašale ob pesmih in recitacijah. Različni glasovi so doneh kot pri tabornem o^ju. Med nami so bili tudi naši najmlajši. Poštah so pionirji in obljubili, da bodo dobri učenci. Ob našem največjem prazniku želim, da bi bil mir in da bi vsi še lepše in boljše živeh. NATAŠA ZALOŽNIK, učenka 7. a OS „Katje Rupene“ v Novem mestu G D Dobrnič in izobešanje zastav Tukajšnje gasilsko društvo za noben državni praznik ne izobesi zastave. Skrajni čas bi že bil, da bi se odgovorni pri tem GD že enkrat sprijaznili s tem, da je njihov dom tudi javna zgradba, kot so šola, trgovina in druge. Zavedo se naj tudi že enkrat, kaj je njihova dolžnost do države. Na vse to so bili že večkrat opo-zoijeni od občinskih in krajevnih poUtičnih forumov in ustno od podpisanega, a vse zaman. Vsaj letos, ko praznujemo 30-letnico vstaje naših narodov, se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Za zgled naj jim bo sosednje GD Občine, ki izobesi prav za vsak državni praznik zastavo. Upajmo, da bodo te vrstice, objavljene v javnosti, enkrat za vselej zalegle. STANKO PLESKOVIČ, predsednik krajevne org. SZDL Dobrnič Praznovali smo Dan republike smo pionirji osnovne šole Savo Kladnik iz Sevnice še posebno svečano proslavUi, saj smo med svoje vrste sprejeh kar 115 novih članov. Zbrali smo se v domu Partizana. Predsednik PO pionir Dušan Kuleto je vse navzoče lepo pozdravil. Sledil je program, ki so ga pripravili pionirji dramskega krožka. NapočU je za cicibane težko pričakovani trenutek - sprejem v pionirsko organizacijo. Najprej so cicibani ponavljali za predsednikom zaobljubo. Nato je predsednik po vrsti klical bodoče pionirje na oder, jim izročil izkaznice ter jim čestital. Člani odbora so pionirčkom razdeUli tudi pionirske rutice in kapice, ki jih je podarilo Društvo prijateljev mladine. Novim pk)nirjem so čestitah tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in tov. ravnatelj Jože Bogovič. Novi pionirji so nato zapeU še pionirsko himno ter recitirali nekaj pesmi Ob zaključku je podpredsednica Irena Cešek prebrala pozdravno pismo s čestitko za tovariša Tita. Letošnji pokrovitelji pionirskega odreda, ki so pripravili novim pionirčkom prijetno zabavo in pogostitev, so bili: občinska konferenca ZK, občinska konferenca ZMS^_ SZDL ter občinska konferenca zveze sindikatov. Vsem se iskreno zahvaljujemo! Vsi pk>nirji sevniške šole obljubljamo, da se bomo pridno učili in izpolnjevali naloge, ki nam jih nalaga naša skupnost PO „SAVO KLADNIK" ’ SEVNICA Pozdrav iz Avstralije Samo osem dni je potrebovalo do Novega mesta pismo na^a bralca Jožeta Vidoši iz AvstraUje, ki nam je pred dnevi poročil: „Oprostite, ker se tako dolgo nisem oglasil. Najlepša hvala za Dolenjski hst, katerega že dalj časa redno dobivam in najdem v njem veliko zanimivega. Obenem vas prosim, da me obvestite, če je moj brat Stanislav že obnovil naročnino zame; če je še ni, mi pa odpišite, koliko stane za leto dni, in vam bom takoj poslal ček. Prilagam vam tudi razglednice tukaj šnj^a otoka Koolan Island, mogoče vas bo kaj zanimalo. - Žehm vam vesele praznike in srečno, uspešno novo leto 1972 iz daljne AvstraUje! JOŽE VIDOS Koolan Island, 6733 W. Australia PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Naj- ^ lepša hvala za pozdrave, spoštovani'^ naročnik Jože, Vaši domači iz Stražnjega vrha pri Črnomlju vas prisrčno pozdravljajo! Hvala tudi za lepe barvne kartice Vašep otoka, ki smo jih izročili Študijski knjižnici v Novem mestu, da bodo obogatile * njeno zbirko razglednfc in prospektov. Lepo pozdravljeni in srečno novo leto 1972! Vaš DOLENJSKI LIST »Dolenjski list« v vsako družino Dialog je torej skupna pot, z roko v roki proti vrednotam, ki jih skupaj odkrivamo, cenimo in se zanje trudimo." Samo želimo lahko, da bi takšna gledanja duhovnikov v Cerkvi dobila zares večino in da bi Cerkev enkrat za vselej prekinila s prakso, da ona določa meje in pogoje sodelovanja kris^anov z drugače rnislečimi. Dejstvo torej, da v slovenskem družbenem prostoru žive drug ob drugem verujoči in neverujoči, kristjani in komunisti, narekuje njihovo sodelovanje in dialog. Vsi so del slovenske narodne skupnosti, vsi žele boljši svet in prav je, da imajo v boju za boljši svet enakopravne možnosti, pravice in dolžnosti. Francoski marksist Roger Ga-.raudy, ki smo ga že večkrat omenjali, je to življenjsko nujnost in možnost pojasnil z naslednjim pogledom, ki ne more Veljati le za francoske razmere, niarveč dobiva tudi pri nas svoj polni človeški pomen: ,X>ocela razumemo iz bede porojeno potrebo po popolni skupnosti in popolni ljubezni. Mislimo celo, da je nekaj lepega, če je človek v svoji bedi zmogel takšne sanje, tolikšno upanje in tako neskončno ljubezen do Kristusa. Dejanje vere dokazuje, da se človek nikoli ne prizna poraženega in torej priča o njegovi veličini. Zato nikoli ne prezirajmo in ne smešimo kristjana zaradi njegove vere, ljubezni, sanj in upanj. Naša naloga je delati in se boriti za to, da ne bi nihče ostal zaslepljen, odmaknjen na robu. Naša naloga je človeka približati njegovim najlepšim sanjam in najglobljim upom, ga dejansko in praktično zbližati z njimi, da bi celo na tej naši zemlji našli začetek svojih nebes.“ Tretji razlog za to, da se z vso vnemo odločam za dialog med marksisti in kristjani, pa je v celotni sedanji človeški situaciji. Napetosti, lioja človeka na robu vojne, grožnje samo- mora celokupnega človeštva, ki izvira iz možnosti atomske vojne, milijoni lačnih, ki vsak dan umirajo v različnih delih sveta, revščina, ki obstaja poleg bogastva in vse drugo, kar običajno imenujemo velike dileme sodobnega človeštva, vse to za- pise: ZDENKO ROTER hteva združen človeški napor, skupno opredelitev vseh, brez ozira na vero, svetovni nazor in drugo, da bi človeštvo uspelo. Ozkosrčni svetovnonazorski dogmatizem, ki zaničuje in ponižuje drugače mislečega, vnaša sovraštvo med ljudi, ki jih že tako teže druge sodobne težave in more. In če razumemo marksizem kot odprt miselni sistem, ki ne vztraja pri tem, da je le v marksizmu vsa resnica, da so edino marksistični odgovori na življenjska vprašanja edino pravilni in resnični odgovori, potem je tudi v samem bistvu marksizma velika spodbuda za srečanje, razgovor in sodelovanje z vsemi, tudi s kristjani. Zato sem bolj marksist, če se za dialog zavzemam. Seveda ni dovolj izreči se za dialog, ga znati teoretično pojasniti in priporočati drugim. Treba je zanj delovati vsak dan, na vsakem koraku in se boriti tudi zoper vse ovire, ki dialog preprečujejo ali celo onemogočajo. Teh ovir je mnogo. Ob tej priložnosti in na tem mestu bom omenil samo dve oviri, ki se mi zdita v tem trenutku najbolj pomembni. Prva ovira bi laliko bila v Cerkvi kot profesionalni, poklicni organizaciji. Omenil sem že, da se v Cerkvi dialog z marksisti težko prebija. Naj- težja okoliščina pa bi nastala, če bi poklicna cerkvena organizacija ali enostavneje povedano, čelbi duhovniki želeh in hoteh tudi v socialistični družbi ponovno uveljavljati staro politično vlogo Cerkve, vlogo, ki jo poznamo pod imenom klerikalizem, če bi hoteli duhovniki zopet igrati vlogo lokalnih in c^ntraliiih političnih voditeljev množic, kakor je to bilo v preteklosti in kot se to drugje še vedno dostikrat dogaja. Reči moramo seveda, da jim religiozne množice, verujoči ljudje, prav gotovo večinsko ne bi sledili. Za to trditev nam je lahko v oporo tudi rezultat raziskave slovenskega javnega mnenja v letu 1968. Na vprašanje o tem, kako naj bi Cerkev delovala v naši družbi, se je le 2,1 % anketiranih izreklo za to, da naj bi Cerkev organizirala tudi posebne katoUške politične organizacije, kar je ob podatku, da je v Sloveniji tako ali drugače religioznih okrog 60% ljudi, izredno malo. Druga ovira pa bi bila lahko tudi v komunistih, če bi podcenjujoče, omalovažujoče, gledali na verujoče ljudi, če bi videli v njih manjvredne ljudi, ki jim ni mogoče zaupati in ki ne morejo polnovredno sodelovati v praktičnem boju za samoupravni socializem. Takšna, čeprav manjšinska gledanja, pa še vedno obstajajo. Ko smo v letu 1967 raziskovali stališča slovenskih komunistov, se je na vprašanje „ah je resnično veren človek boljši ali slabši samoupravljavec od drugih“, 61,4% anketiranih izrekla za odgovor: vera ne vpliva bistveno na to, 9,0 % za odgovor „vemi človek je celo boljši samoupravljavec" in 17,2 % za odgovor, da je veren človek „največkrat slabši samoupravljavec". V zadnjem odgovoru vidimo, poleg drugega, še vedno ostanke sektaškega gledanja na verujoče, čeprav nam celoten rezultat kaže, da so komunisti pri nas v ogromni večini brez predsodkov in iskreno za dialog, sodelovanje tudi s kris^ani. Socialistična družba v svojem bistvu humana in odprta za vsakogar in vsakomur, družba, za kakršno si prizadevamo pri nas, vabi prav vse, tudi kristjane, da si v imenu svojih idealov in vrednot, prizadevajo skupno z drugimi, da bi že za življenja doživeli več veselja, ljubezni, zadovoljstva in boljšega življenja. OKTOBRSKI MANEVRI V JUGOSLAVIJI SO POKAZALI: MAJHNI SE LAHKO BRAMIJO Primer iz tujega tiska, i ter in naredili izjemo „Javno je treba prezirati vse, kar bodo ,,plavi“ ukazali ah zahtevah. Ne spustite jih v hiše, ne družite se z njimi, ne dajte jim vode, ničesar, kar bi hoteli. Po-pohioma se jim je treba upreti in se jih izogibati. . .“ Te besede niso dale mirno spati gospodinji Anki Duduković iz Veljuna. Ti stavki iz navodil o pripravah prebivalcev za sodelovanje v manevrih splošne narodne obrambe v letu 1971 sojo tako vznemirili, da tudi podnevi ni mogla brezskrbno opravljati svojih del. Kot pripadnik civilnega odseka je dobro vedela, kako se bo borila proti „napadalcem", ni pa ji bilo jasno, kaj storiti, če .. . Prav te dni je Anka dobila pismo od sina Petra, vojaka - tankista. „Dragi moji“, je pisal Peter, „tudi jaz grem na manevre. Odredili so me k „plavim". Slišal sem, da bo šla moja enota skozi Kordun, proti Slunju. To je priložnost: morda bomo šli prav skozi Veljun, pa vas bom obiskal . . Anka je bila na trnjih. Tudi sram jo je bilo, ker bo njen sin Peter med „plavimi". Tega ne sme nikomur povedati. Na nek način tudi sama ,,rdeča", .se je bila pripravljena spopasti z napadalci. Ampak kot mati? Kaj bo, če pride Peter? Ker ni vedela odgovora, sc je napotila v vas. Svoje težave je zaupala poročniku Denku Djekiču, pa vpraša: „Kaj bo, če pride moj Peterček? Uboga sem. Povejte, ga lahko poljubim, spustim v hišo, mu dam jesti? " Vesela in žalostna hkrati sc je vrnila domov. Rekli so ji: ,,Brez skrbi, tovarišica; sprejmite sina v hišo, če pride. Samo ne vemo, naši borci se zaklinjajo, da ne bodo sem spustili nobenega „plavega^ojaka." Anka še ni imela miru. Kaj bo rekla vas, če v hišo sprejme sina, kije ,,plavi" vojak. Kljub vsemu pa so jo ljudje razumeli in so naredili izjemo. B. Dn. -Maršal Tito si je potem ogledal komandno mesto armade. Pokazali so mu dobro utrjena in zakrita podzemna zaklonišča in novi tip naših štabnih vozil. V operativnem centru je Djoko Jovanić, potem ko se je zahvalil predsedniku, ker je obiskal Četrto armado, dejal: „Tudi na tem manevru se je potrdila zamisel splošnega ljudskega odpora. Ni ostalo le pri pogovorih: ljudstvo je zamisel sprejelo za svojo. Ob boku operativnih, teritorialnih in partizanskih enot se bori vse ljudstvo. Enote Četrte armade so to občutile pri akcijah „plavih", ki so bili izrazito močnejši v oklopnih enotah, letalstvu, zračnih napadih. Pa vendar v zadnjih dveh dneh sovražnik ni prodrl dlje kot 30-40 km, kar je znatno manj, kot zmorejo danes moderne armade -„plavi" pa so bili na aravni teh armad. V zaledju napadalcev se je namreč razširil splošni ljudski odpor. Čeprav je bil prodor ,,plavih" sorazmerno majhen, smo tam že imeli močne sile, ki so napadalce napadale iz zaledja. To pa pomeni, da bi se njegovo napredovanje v naslednjih dneh še zmanjšalo. Vrhovni komandant se je potem spoznal s številnimi akcijami partizanskih in teritorialnih enot. Komandant Glavnega štaba Hrvatske, general-polkovnik Srečko Manola, je dejal: ,,Ne računajoč mestnih straž, katerih sodelovanje ne gre med stroške manevrov, je v naših enotah pod orogem okrog 5.000 ljudi. Ti so že v prvih treh urali borbe ujeli tudi devet od skupno 14 enot „plavih“.,ap|; Sodniki so nam do zjutraj priznali, da smo onesposobili približno 800 „plavih" vojakov, da smo zajeli 71 kamionov, 13 helikopterjev in 10 topov." General Manola je poudaril željo ljudi, da z „rdečimi" sodelujejo v odporu. Naglasil je, da je manever pokazal ogromno razburljivih prizorov. Ko se je maršal že vračal proti avtomobilu, da bi se odpeljal na poUgon, kjer naj bi se kmalu začelo veliko streljanje, je uslišal prošnjo prisotnih starešin, da bi se za spomin še fotografirali. Ko je odložil plašč, si je poiskal mesto sredi skupine in v šali dejal: „Vi večji .stojte zadaj, mi manjši pa bomo spredaj." Kot- dober fotoamater je tovariš Tito takoj spoznal, da noben objektiv kamere ne bi zajel vseh ljudi, ki bi se radi slikali, pa je vpra-, šal: imate vi tisti aparat, ki sUka v krogu?" Ko so fotorcporteiji končali svoje delo, se je še enkrat pošaUl: „No,-tukaj so slike, vi pa jih sestavite!" D. BOJANIC Večcevni metalec raket, ki se je na letošnjem manevru prvič pojavil pred očmi javnosti je zbujal pozornost mnogih obiskovalcev. Enakovredni in enakopravni zvrsti oboroženih sil SFRJ v jubilejnem letu 1971 slavimo prihodnji teden dan JLA v luči letos potrjenih' načel splošnega ljudskega odpora. Vse čestitke naši armadi in vsem našim državljanom v njej izhajajo tudi iz velikega uspeha, ki ga je doživelo načelo splošnega ljudskega odpora v letoš-njih manevrih „Svoboda 71". Po dosedanji ustavi je bila JLA „poglavitna oborožena sila narodne obrambe Jugoslavije", kar naj bi pomenilo, da so bili vsi drugi dejavniki v obrambi ali postranski ali celo zgolj pomožni. Tudi sicer je dosedanja ustava oborožene sile SFRJ enačila z JLA. Po novih ustavnih dopolnilih pa vemo: Jugoslovanska ljudska armada in enote teritorialne obrambe so oborožene sile SFRJ. Obe zvrsti oboroženih sil naše domovine sta enakovredni in enakopravni, obe pa sta hkrati tudi enotna celota.^ Pri tem je JLA opredeljena kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi in občanov, partizanske enote (teritorialna obramba) pa kot najširša oblika organiziranega oboroženega ljudskega odpora. Taka opredelitev pogojuje različnosti in podobnosti, strategijo in taktiko, pa tudi organizacijo in poveljevanje obeh zvrsti oboroženih sil SFRJ. Oboje, JLA in partizanske enote, se vzajemno dopolnjuje, lahko pa tudi seveda samovzajemno uspešno deluje. Najprej so ga zaprli in internirali Nemci, nato pa po vojni na podlagi zlagane obtožt>e še naši — Šele novembra letos je bila krivična sodba razveljavljena — Med drugimi sta bila tako re-^ habilitirana tudi Vekoslav Figar iz Kočevja in Ivan Razinger iz Hrastnika Na levi je Vekoslav F^arrki je veliko pretrpel pred vojno, še več med vojno in največ po vojni, ko je bil krivično obdolžen in obsojen. V sredi je njegov najmlajši sin Jani. Desno je Alojz Maršič iz Kočevja, Bračičeva 4 a, ki je bil interniran v več italijanskih in nemških taboriščih. V Buchenwaldu je bil prav s pomočjo Vekoslava Figaija dvakrat rešen pred transportom, ki bi lahko bil zanj usoden. Oba tovariša interniranca sta veliko pripomogla k uspehu razstave ,3udienwald4)ora“, ki je bila pred kratkim v Kočevju. (Foto: Primc) # Javno opravičilo po krivem obsojenim v TV-15 z dne 25. novembra letos je pod naslovom „Rehabi-litacija“ v rubriki „Ob tabornem ognju“ za več krivično obsojenih, med drugim tudi za Vekoslava Figaija iz Kočevja in Ivana oziroma Janeza Razingerja iz Hrastnika, ki sta bila 1948 pred našim sodiščem skupaj obsojena, med drugim napisano: ,J^ačelo pravičnosti zahteva, da ljudi, ki so bili javno obsojeni in ki so o njih pisali takrat vsi časopisi ter poročale radijske postaje, tudi javno opravičimo, čeprav jim opravičilo nikakor ne more povrniti tistega, kar so pretrpeli. Ker gre za ljudi, ki so bili vsi tako ali drugače udeleženci naše osvobodilne vojne in revolucije, je prav, da tudi v našem listu sporočimo vsem bralcem: ti ljudje so naši tovariši, niso f-v;bili ničesar krivi in jih je treba obravnavati kot vse druge borce.“ — Tovariš Figar, najprej seznanite naše bralce s svojim predvojnim političnim delom na Kočevskem. — Kočevje je bilo pred vojno znano kot kazensko mesto. Sem so tisti, ki so zmagali na volitvah, pošiljah svoje nasprotnike. No, in leta 1936, ko so zmagali na volitvah klerikalci, so tudi mene poslali sem. Na Kočevskem do prihoda Hitlerja na oblast leta 1933 ni bilo narodnostnih bojev med Slovenci in kočevskimi Nemci. Kasneje pa so Nemci začeU ustanavljati svoje organizacije — kulturbunde. Mržnja med narodoma je naraščala. Sodeloval sem s komunisti Jožetom Šeškom, Petrom Jenkom in Jožetom Hegleijem, očetom sedanjega kočevskega ^pana, ki so si prizadevali omiliti mržnjo med narodoma. # Kaplan hvalil komunizem — član katere organi-1^, zacije pa ste bili vi takrat, ; pred vojno? — Ciril-Metodove družbe I (CMD) in Organizacije jugoslovanskih emigrantov (ORJEM), I starši so namreč emigrirali v Slovenijo iz Kojskega v Brdih. Vendar takrat ni bilo toliko pomembno, kateri organizaciji pripadaš. Kmalu smo vsi ugotovili, da je treba združiti vse Slovence v boju proti prodirajočemu nemštvu. Omenim naj, da so bili sem premeščeni tudi napredni duhovniki, na primer kaplan Hrobat in Metod Mikuž. Slednji je imel v takratnem Sokolskem domu celo predavanje, v katerem je hvalil komunizem. Kočevski Nemci, ki sta jih vodila dr. Arko in Harde, so postajali vedno hujši. Hitleijevci so imeli celo tečaje, ki so jih vodili v Nemčiji izšolani kočevski Nemci, ki so tja potovali kot krošnjarji. Nemci so imeli v rokah tudi ves kapital, vso gospo-tiarsko moč in za Slovence na deželi in v mestu so se začeli težki časi. V obrambo proti prodirajočemu nemštvu smo 1938 ustanovili v Kočevju „Slovenski na-rodnoobrambni odbor“. — Kdo so bili člani tega odbora in katerim strankam so pripadali? . - Predsednik je bil direktor gimnazije in član CMD Anton Burger, člani pa Jože Šeško — komunist, Henči Kužnik — krščanski socialist, profesor Franc Gorše - klerikalec, inž. Vinko Sodar - Sokol... # Javno in tajno delo — In vi? Ste bili tudi član tega odbora? - Da. Kot predstavnika CMD in ORJEM sva bila v odboru še Antonija Cok in jaz. Leta 1939 sem bil stalno zaposlen kot narodnoobrambni referent pri CMD v Kočevju, čeprav sem bil navidezno kon-cipient pri notarju Lovšinu. Moje delo se je delilo na javno, se pravi na organizacijo raznih prireditev, in tajno, se pravi na zasledovanje dela propaga-torjev nacizma in gestapovcev. Pri tem so mi pomagali zaupjii-ki po vaseh na vsem območju sedanje občine Kočevje, na primer: Marjan Tratar-Učo, Joško Marincelj, Anton Lesar, Franc Lavrič, Anton Poje, Jože Maršič vsi Kočevska Reka in okolica), pisatelj Lojze Zupanc (Spodnji log), Drago Prinčič, Rudi Podlogar, družina Ober-star (Koprivnik in okolica), 7er-do Benčina, družina Vidmar (Stara cerkev) itd. Zaupniki so bili tudi politični delavci, ki so zbirali in organizirali zavedne Slovence. — Kakšno je bilo delo obrambnega odbora in kakšni uspehi? — V Kočevju smo organizirah trojke. V Borovcu pri Antonu Pojetu smo imeli narodnoobrambne tečaje. Ernest Eyper, sicer francoski državljan, ki pa je bil med vojno pri nas ustreljen kot talec, je predaval o pomenu žive besede za utrjevanje slovenstva na Kočevskem in drugem. Ustanovili smo slovensko zadrugo „Lastni dom“. Neko noč smo vse nemške napise v mestu premazali s katranom. Kočevje smo prelepili z ^ gesli proti Hitlerju in z njegovimi karikaturami. Ustanovili smo Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Pisali smo protestna pisma, naj izpuste v Bi-leći interniranega Seška, 27. marca 1941 smo manifestirali proti paktu. — Kako ste doži\ijali napad na Jugoslavijo? — Vseh 23 članov trojke — doma imam še seznam, kateri so biU z menoj - se nas je javilo za prostovoljce. V dijaškem domu smo dobili orožje in smo šli skozi Podgorsko ulico proti Jasnici. # Dimnikar ga izda — Zakaj niste šU skozi Kočevje? ' - Ni bilo varno. Mesto je bilo na mah preplavljeno s hit-lerjanskimi zastavami in vanj so prihajah z vseh strani oboroženi kočevski Nemci. Na Jasnici smo ustavili tovornjak s Kočevarji, jih razorožili, jim uničili nemško zastavo, zaplenili avto, nje pa napodili domov. Odpeljali smo se v Ribnico in se priključili jugoslovanskim vojakom, ki so se skozi Loški potok in Cabar prebijali proti Sarajevu, kjer naj bi bila po govoricah druga fronta. Vendar so nas v Vrbovškem zajeli ustaši, nas odpeljali v Ogulin in razorožili, Srbe zaprli, Hrvate vzeli v ustaško vojsko, Slovence pa izpustili. Svoje prostovoljce, same mlade, nekompromitirane fante, sem nato nekje pri Črnomlju razpustil. Zase sem pa vedel, da se na Kočevsko ne smem vrniti. Odšel sem v Kranj, se zaposlil pri firmi „Slavec“, tam pa meje kočevski Nemec dimnikar Asoli spoznal in prijavil Nemcem. 6. maja 1941 so me v Kranju zaprli, me nato prepeljali v Begunje, 18. avgusta 1941 ob 13.30 sem bil s prvo skupino 15 Jugoslovanov že v taborišču Buchenvvald. Zadnjih 8 km do taborišča smo morali preteči. Stražarji so ustrelili vsakega, ki je zaostajal. Zadaj je vozil prazen kamion, na katerega so nalagaH mrliče ,. # Zasramovanje in občudovanje — Nas Jugoslovane so esesovci ločili od ostalih. Bili smo namreč prvi Jugoslovani v tem taborišču. Ogledovali so si nas kot posebno čudo, češ kakšni so ti jugoslovanski banditi, ki so se drznili upreti se velikemu raj-hu in fuererju. Nemški interniranci pa so nas prav zato obču-dovaU in spoštovali. Seveda so interniranca lahko v taborišču ubih, pa ni nihče za to odgovarjal. Grozovitosti so bile po vseh nemških taboriščih ... — Prav zato, ker so bile te ^grozovitosti že dostikrat opisane, povejte raje nekoliko več o organiziranosti internirancev v taborišču, ki je znano tudi po tem, da se je dva dni pred prihodom zaveznikov z uporom samo osvobodilo. — Organizacijsko delo je postalo posebno živahno, ko je prišel v Buchenvvald iz Ausch-witza z 999 Poljaki Janez Razinger iz Hrastnika, predvojni komunist, ki je bil že v stari Jugoslaviji skupno 7 let zaprt v Celju, Sremski Mitroviči in Mariboru, kjer je bil zaprt celo v isti cehci s Titom. Razinger je organiziral odporniško organizacijo najprej med Poljaki, nato pa še med Slovenci. — Kako se je ta vaša organizacija imenovala? — Na čelu je bil „Jugoslovanski nacionalni komite“. Ta se je delil na kolektiv (organizacija za prehrano in preskrbo), politično-prosvetno organizacijo in vojaško organizacijo. — Kakšne so bile naloge teh organizacij? — „Kolektiv“ je bil organizacija o medsebojni pomoči. Načelo je bilo: vsak paket, ki ga dobi interniranec, ki je član „kolektiva", je skupna last. Iz paketa smo zbrali najprej najboljše za bolnike, nato pa je vsak član kolektiva dobil enak del preostanka dobrot iz paketa. Vstop v „kolektiv” je bil prostovoljen. Organizirali smo ga na pobudo Janeza Razinger- ja, ki je bil že član podobnega „kolektiva“ v Sremski Mitroviči, in tovarišev, ki so prišli iz italijanskih taborišč. Interniranci drugih narodnosti - skupno je bilo 32 narodnosti — niso imeli takega „kolektiva" in so hoteli pristopiti k nam. Pohtično-prosvetna organizacija je prirejala ob nedeljah predavanja. Organizirana so bila po sistemu trojk, tako da se je zelo malo članov poznalo med seboj. O predavanjih in raznih temah so nato med tednom člani razpravljali. Po tem sistemu smo vsak dan prenašali tudi poročila, ki smo jih dobivali s pomočjo svojega 'tajnega radia, itd. V vojaško organizacijo pa so bili sprejeti le najzanesljivejši, najboljši. Tudi tu smo bili organizirani po sistemu trojk. Člani smo se učili opisa oroga in ravnanja z njim. Od časa do časa smo se tudi zbirali na tajnih mestih in opravili pregled. # Zadolžen za krajo in reševanje — član katerih organizacij ste biU vi in kakšna dela ste v njih opravljali? — Bil sem član vseh treh organizacij. Bil sem ekonom jugoslovanskega „kolektiva" v vsem taborišču. Zadolžen sem bil za organizacijo kraje hrane, obleke in perila; za reševanje pred transporti in za zdravstveno pomoč. Za krajo hrane in perila sem bil povezan z nekim Baptistom FeUenom, ki je bil „kapo“ pralnice; sprejemal pa je pod svojo komando tudi našo mladino in bolnike. Pri njem je bilo delo varnejše in lažje, Feilen je še danes živ. Za reševanje pred transporti sem sodeloval z Ernestom Haussmannom, za nudenje zdravstvene pomoči pa z Rudijem Gottschalkom, dokler nismo take organizacije ustanovili sami. Če nam ni uspelo rešiti naše ljudi pred transporti na kolikor toliko normalen način, smo se poslužili tudi sleparij z „dezinfekcijo zaradi uši“, operacijo slepiča. Nekega Žida iz Zagreba pa smo rešili celo'tako, da smo mu dali ime in vse potrebno od nekoga, ki je umrl... # Vodil je juriš na tri stražarske stolpe — Ste imeli kakšno posebno nalogo tudi v vojaški organizaciji? — Bil sem vodja vseh osmih vojakih grup oziroma trojk, ki so štele po 5 članov, v bloku 40. Nad seboj sem poznal le enega, od katerega sem dobival navodila. — Kako ste doži^jali oziroma sodelovali v jurišu na ovire in pri osvoboditvi taborišča dva dni pred prihodom Američanov? — Moja skupina je imela nalogo zavzeti stražarske stolpe številka 19, 20 in 21, onemogočiti stražarje, prodreti za stolpi do 1 km oddaljenega gozda in tam zasesti položaje ter dobiti stik s sosednima skupinama. Ko se je oglasila alarmna sirena, da so Američani blizu, so naši porezali žice. Mi smo iz kritja streljah na stražarje, naši so zavzeli glavna vrata in izklopili iz žic elektriko in mi smo jurišali. Na mojem območju so bih 4 stražarji mrtvi, 5 pa smo jih ujeli. Skupno smo talaat ujeU 250 esesovcev. Čez dva dni smo Američanom predali osvobojeno taborišče in ujetnike. 19. aprila 1945 smo se na žalni ' svečanosti poklonili 56,000 mrtvim tovarišem in položili buchenwaldsko prisego ... # Doma spet aretiran — Kdaj ste se vrnili domov in kaj ste potem delali? — Na okraju Kočevje sem se zaposlil 1. oktobra 1945. Bil sem najprej načelnik oddelka za prosveto, nato pa obrtno-pravni referent... imel pa sem še 7 raznih funkcij . .. — ... in potem so vas naši aretirali? — Da. 14. januaija 1948 zvečer je bilo prav na vaji za ,JCo-vačevega študenta" v Šeškovem domu. Aretirah so me in odpe-IjaH v Ljubljano v zapor. — Česa so vas obtožili? — Da nisem prenesel gestapovskega terorja in da sem bil že od Begunj naprej preoblečen gestapovski agent. — Kaj pa so potem menili o vašem delu in organizaciji v taborišču? — Trdili so, da se taka organizacija brez vednosti gestapa ne bi mogla ustanoviti in obdržati. Dopovedoval sem jim, da se ne’ bi vrnil domov, če bi kaj takega zagrešil, pa ni nič pomagalo. Trdili so, da mije gestapo ukazal, da se moram vrniti v Jugoslavijo, si pridobiti doma zaupanje in vohuniti za neko tujo obveščevalno službo. Našteti sem jim moral tudi vse ljudi, ki so prišli k meni na obisk, pa niso stanovali v Kočevju. — Kaj ste si misUli o takem postopku naših organov javne varnosti? — Prepričan sem bil, da res iščejo gestapovske agente in da jih bodo preko mene oziroma z mojo pomočjo našU. Bil sem prepričan, da je vse skupaj gola formalnost ali zmota, ki se bo kmalu pojasnila. Vedel sem tudi, da mora biti naša mlada država, za katero sem toliko žrtvoval, še posebno budna proti raznim sovražnikom. Povedal sem jim vse in bil prepričan, da sem opravil koristno delo. # Obsojen brez dokazov — In potem? — So me obsodih na 15 let ječe. — Na podlagi kakšnih dokazov? — Brez dokazov, le na podlagi obtožbe. — In koliko let ste bili potem na podlagi te sodbe zaprti? — Skupno sem odsedel 5 let in pol. Od tega sem bil 17 mesecev zaprt v samici, karrior nisem smel prejemati niti pošte, dve leti in pol pa na Studencu, ker sem začel že fantazirati. Bilo je tako, kot če ste brah knjigo Arthurja Londona ,4^ri-znanje“. Le imena oseb je treba zamenjati. Ne bi želel, da bi vse to pisali. Rad imam Jugoslavijo, zanjo sem trpel in ne bi želel, da bi se ji v tujini posmehovali. — O takih in podobnih postopkih smo javno razpravljali na Brionskem plenumu in jih obsodili. Torej javnost ve, da so bile take napake. Vaš primer je le opomin, da takih napak ne bi smeli več delati, in potrditev, da so bili brionski sklepi pravilni. — Tudi to je res. Ne bi želel, da bi še kdo po krivici toliko pretrpel. Vendar je Janez Razinger pretrpel še več. On je bil že v stari Jugoslaviji 7 let zaprt, in to celo nekaj časa s Titom v isti celici, nato interniran med vojno, po vojni pa je bil hkrati z menoj obsojen na 18 let ječe. On je bil upravičeno še bolj besen. # Odgovorna sta posameznik In družba — Zaradi krivičnih obsodb, obtožb, zapora ste utrpeli veliko škodo. Trpela je vsa vaša družina najprej med vojno in nato še po njej. Naša skupnost vam je dolžna vso to škodo in trpljenje poplačati, seveda kolikor se to plačati sploh da. Kaj je na tem že storjenega? — Resje pokojninska osnova zdaj mnogo ni^a kot če bi lahko delal medtem, ko sem bil zaprt. Domov sem se vrnil bolan. Pa tudi primerne službe zaradi takih obtožb, zapora in drugega nisem mogel dobiti. Zbolel sem. Leta 1967 sem bil upokojen kot invahd I, kategorije. Dvojno dobo imam priznano od leta 1941. Po moje bi bilo bolj prav, do bi mi od^od-nino osebno plačali tisti, ki so mi napravili vse to gorje, ne pa vsa skupnost. Nekaj resnice je res na tem, da bi morali plačati svoje zmote in grehe tisti, ki so jih zagrešili. Vendar je za take zmote odgovorna tudi skupnost. Saj ta dopušča, da v njenem imenu odločajo o usodi posameznikov ljudje, ki za tako delo niso primerni ali sposobni. Vsi smo odgovorni, da pride pravi človek na pravo mesto. Če takega ni, pa vsaj tisti, ki je še najbolj primeren. JOŽE PRIMC kultura in izobra- ževanje ' * : Zaslužen mož Minuli petek je slavil 80-letnico prof. Janko Orožen, Dolenjski znan kot pisec zemljepisno-zgodovinske knjige „Celje“ (izšla je že 1946), v kateri obravnava tudi Spodnje Posavje s Sevnico, Krškim in Brežicami ter območje do Kostanjevice. To knjigo in številna druga dela, ki jih je napisal, so prikazali na razstavi v celjski študijsld knjižnici. Upokojeni prosvetni delavci so mu na slavnosti izročili tudi ^omenico, ki jo je sestavil pedagoški svetnik in književnik Franjo Roš. S. SKOCIR KOČEVCI PREMAGALI ČRNOMALJCE V soboto zvečer so se v okviru radijskega tekmovanja „Spoznavaj svet in domovino” srečali mladi Kočevci in njihovi vrstniki iz Črnomlja. Udeleženka srečanja Franja Virant iz Kočevja je povedala, da so pri tekmovanju imeli več sreče od Belokranjcev, saj so jih premagali z 22:11. Tema dvoboja je bila „nemška romantika", seveda pa je poleg tega dvoboj obsegal še nekatera druga vprašanja zgodovinskega in drugega značaja. Zmagovito ekipo so sestavljali; Tone Krkovič, Tone Rakovič, Ivanka Krulič, Jasna Ver-šič, Ljuba Štamfelj, Brane Podlogar in Franja Virant. Peter Adamič; DULARJEV MLIN NA DVORU pri Žužemberku — olje, 1971. Slika je na razstavi del udeležencev prve dolenjske slikarske kolonije ,JVflini ob Krki“ v Dolenjski galeriji. Zanimiva razstava bo odprta do konca decembra Angelos Baš: Noša na Slovenskem Pisec študije »Nosa na Slovenskem v poznem srednj’em veku in 16. stolet-j’u« oblj'ublj'a se dve knjigi — Predstavil bo, kako so se slovenski možje in ženske oblačili v stoletjih do I. svetovne vojne Pred meseci je v založbi Mladinska knjiga izpod peresa etnologa dr. Angelosa Baša iz3a zanimiva študija „Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju.“ Avtor je v sedmih poglavjih pregledno obdelal vse dele noše, od pokrival, suknjičev, ženske obleke, ogrinjal in plaščev, perila, hlač in obutve ter dodal še poglavji o izvoru in predelavi blaga in njegovih cen. To pa je šele prva knjipa o noši na naših tleh, saj avtor obljublja še dve knjigi, ki bosta zajemni naslednja stoletja do začetka prve svetovne vojne. Zanimivo je, da je Baš na podlagi svoje disertacije, kije bila tudi osnova za to knjigo, prišel do sklepa, da REVIJA V OGULINU - V okviru kulturnega sodelovanja obkolp-skih slovenskih in hrvaških občin je bila prej&iji teden v Ogulinu revija amaterskih zabavnih ansamblov. Za nastop se je prijavil z našega območja tudi ansambel „Seplan“ iz Sevnice. SLIKARJI AMATERJI V DUGI RESI - V Dugi Resi na Hrvaška pripravljajo razstavo del slikarjev amaterjev iz slovenskih in hrvaških obkolpskih občin. Vsak slikar naj bi se po željah prireditelja predstavil s petimi lUcovnimi izdelki. Na Dolenjskem je slišati mnenje, da bi bilo to preveč, češ da je bolje pritegniti k sodelovanju čim več avtorjev, ki naj bi za razstavo pripravili največ po dve deli. ,ANTIGONA" UPRIZORJENA - Novomeško amatersko gledališče je naposled šlo na oder s Sofoklovo ,Antigono". To je predvsem študijska predstava tega antičnega dela, zato so se odločili, da jo vidi samo o^a javnost. Premiera je bila napovedana za predsinočnjim. ^ NAPOSLED SEJA - Napovedujejo, da bo seja skupščine kulturne skupnosti v Novem mestu še pred koncem leta. Na tej, drugi seji, nameravajo obravnavati delovni načrt na področju kulture za pri- hodnje leto. Društva, ustanove in druge kulturne organizacije morajo zato do 18. decembra predložiti kulturni skupnosti svoje okvirne delovne načrte. IZREDNO ZANIMANJE ZA RAZSTAVO - Razstava prve dolenjske slikarske kolonije „Mlini ob Krici“, odprta v začetku decembra v Dolenjski galeriji, še naprej privablja obiskovalce. Do zdaj so si jo kolektivno ogledali tudi že nekateri razredi iz novomeških šoL Kako so ljudje prejeli to razstavo, med drugim pove tudi podatek, da so obiskovalci že prvi dan pokupili pri-*bližno tri četrt razstavljenih del. UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA -V razstavnem paviljonu NOV v Trfi-ču so 10. decembra odprli 14. republiško razstavo umetniške fotografije. Podelili so tudi nagrade posameznikom in foto-kino klubom. Med prvonagrajenci ni nikogar z Dolenjske. APLAVZ ZA „ŽALUJOČE OSTALE" - Ljubljanska Drama je pred kratkim gostovala na brežiškem odru z Nušićevo komedijo „Žalujoči ostali". Prva predstava je bila za gimnazijce in d^ake trgovske šole, druga pa za ostalo občinstvo. Gledalci so z dolgim aplavzom nagradili nastop ljubljanskih dramskih umetnikov. Mednarodni sejem knjig v Beogradu je opozoril obiskovalce na izredne dosežke naših založb. Slc/enski založniki so prejeli ccio eno najvišjih priznanj, podeljenih razstavljalcem knjig. Ni kaj reči: na knjigarskem področju smo vsaj na evropskem poprečju. Številna priznanja, ki jih nale založbe prejemajo za razstave v tujini, potrjujejo, da smo res visoko na evropski lestvici Vsaj za kakovostno predstavitev ki^ižnega dela, o tem ni dvoma. Drugo vprašanje pa je, ali pridejo te tako hvaljene knjige v roke tudi bralcem. Bati se je, da ne zmeraj in ne vse. Očitno vsi skupaj premalo skrbimo za to, da bi knjižni (duhovni) proizvod našel kupca ali vsaj bralca, čeprav pravimo, da so to sama kvalitetna dela, ki bi jih moral poznati vsaj srediye izobražen državljan. In kaj moremo, če nas ta držav^an ne uboga in gre. „duhovno hrano" raje kupit v kiosk? Veliko črnila smo že pretočili za to naše skupno nezadovoljstvo ob poplavi tako imenovanega šunda. Ampak začuda, tudi šund se požvižp na gnev, ki ga stresamo nad njim - in se še ^ naprej prodaja in čedalje več gaje. Zdaj se pa vprašajmo, kaj smo storili, da bi to literarno plažo onemogočili in bralcu poslali v roke knjigo prave umetniške vrednosti! Bore malo - konkretnega. Besed je res bilo veliko -kar vzemimo v roke sklepe, priporočila, resolucije, ukrepov pa nič. AU smo samo zaradi preljubega dinarja, ki ga da šund, zatisnili oko in se vdali tolažbi, češ bo že čas izkoreninil, kar je slabega pri nas? V________________________________ Brez mladine ni kulture S podeželja odhaja mladina, zato zamirajo še zadnje kulturne dejavnosti po vaseh Za novega predsednika Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij (ZKPO) občine Kočevje je bil na nedavni letni konferenci izvoljen Julij Plut, za tajnico Ema Strumbelj, za blagajnika Edo Rus, za člana odbora pa še Anda Remšgar in Ivan Brudar. Največ pozornosti je konferenca posvetila kulturnemu delu mladine. Vsi so se zavzemali, da mladinski klub mora dobiti prostore in da bo ZKPO pomagala najti mladini tudi mentorje za delo na kulturnem področju. Vendar je tisto o iskanju prostorov za mladinski klub že zelo stara lajna, ki jo vrtijo vsi, ne le na sestankih kulturnikov, ampak tudi športnikov, članov raznih političnih organizacij in drugod. Uspeha pa ^li. Ugotovili so, da je kultura v posebno žalostnem položaju na podeželju. Po vaseh so ostali le še otroci, odrasli in stari ljudje, mladine pa ni. Prav mladina pa je vedno gonilo raznih kulturnih dejanj. Tudi delo edine pomembnejše podeželske kul- turne skupine, folklore v Predgrađu, ^ zamira, ker odhaja mladina na delo v mesta in tujino. Med drugim so na konferenci sklenili tudi, da bo ZKPO skušala obnoviti delo dramske in folklorne ^ sekcije. Nekateri so prepričani, daje to nujno in da bodo ta prizadevanja uspela, nekateri pa so prepričani o prav nasprotnem. O potujočem kinu so tudi rekli to v, in ono. Za občane pa je najpo-*«?--membnejša obljuba, da bo kino svo- j je aparature posodobil in da bo spo- i mladi spet začel obiskovati Dra-garsko dolino. J. P. VZKLILA JE TUDI „MLADA RAST“ Na naš poziv, da bi nam vodstva ' šol pošiljala šolska glasila, so se odzvali Žužemberčani, Otočani, Šent- i jernejčani in Grmčani. Zadnjo šte- | vilko glasila mladih z Otočca „Mia-' ■ da rast" smo tudi pregledali in našli i.' marsikaj zanimivega. ' j je treba tradicionalno etnologijo, ki se je še donedava ukvarjala le s preprosto ljudsko kulturo, nujno dopolniti z zgodovinsko vsebino - ta je včasih še pomembnejša! - ker je le tako mogoče dobiti zaključeno podobo življenja nekega naroda. Zato po Baševem mnenju noše nižjih plasti ne moremo proučevati ločeno od noše višjih plasti, to je meščanov in plemstva, ker nas šele raziskovanje obojega privede do zadovoljivih rezultatov. Tem načelom zvest je pisec prikazal zanimivo primerjavo noš „nižjih" in „višjih oblačilnih krogov“ in svoje delo poživil s številnimi likovnimi primeri noš, ki so se nam iz poznega srednjega veka in 16. stoletja ohranile na naših freskah in plastikah, kar vse lepo dopolnjuje avtorjevo besedilo. Moramo reči, da se je Angelos Baš v svojem delu skušal približati tudi preprostemu bralcu, saj je študija, ki je sicer na koncu poglavij opremljena s strokovnimi podatki, pisana jasno in pregledno. To pa ji bo našlo bralcev, ki bodo z zanimanjem pričakovali naslednji dve knjigi Obnovljene freske na Čelovniku Sevjiiška občina ima še eno kulturno zanimivost iz naše preteklosti. ^ Medobčinski Zavod za spomeniško varstvo dokončuje obnovo stenskih slikarij v cerkvi na Čelovniku nad Loko pri Zidanem mostu. Gre za zanimivo „rastlinsko motivflco in grafično stilizacijo figur", kot v svoji knjigi „Slovenska umetnost" ugotavlja umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc. Krka se predstavi Da lahko kultura zaživi tudi v podjetju, zgovorno dokazuje pevski zbor tovarne zdravil Krka, ki bo imel v petek, 17. decembra, ob 19. uri v novomeškem domu kulture svoj samostojni koncert. S tem nastopom bo 70 pevcev iz Krke prebilo led na prvem javnem konceftu tega zbora, hkrati bodo počastili tudi občinski praznik in dan JLA. Zanka za vratom »Večja mesta razširjajo otroško varstvo, s podeželja pa bodo kadri še bolj uhajali,« napoveduje Andrej Petek iz Črnomlja Med prosvetnimi delavci črnomaljske občine, ki že dolgo let spremljajo in soustvarjajo politiko šolstva, ie tudi ravnatelj osemletke v Črnomlju Andrej Petek. Pogovarjala sva se o možnostih za podaljšano bivanje otrok v šoli, toda po njegovem v sedanjih razmerah na to ni misliti. ,,Ce bi hoteli na primer v Črnomlju odpreti tri oddelke za podaljšano bivanje, kar bi bil prvi tovrstni poskus v naši občini in tudi nujno potreben, bi takoj dobili učitelje iz oddaljenih šol. Toda s tem bi sami sebi zadrgnili zanko okrog vratu, kajti v tistem hipu bi morali na zunanjih šolah zapreti razrede. Novih učiteljev za odročne vasi ni mogoče dobiti. Bojim se, da bo do tega vseeno prišlo, kajti večja mesta kot Ljubljana močno razširjajo otroško varstvo in ga ^ravljajo na visoko raven, kadre pa bodo črpali s podeželja." - Že večkrat sem slišala predloge, naj bi u<5itelje na podružničnih šolah skušali zadržati z večjimi osebnimi dohodki. Mar se iz predlogov ni izcimilo nič konkretnega? „Bile so obljube, celo iz Ljubljane, toda pri tem je ostalo. Naša temeljna izobraževalna skupnost nima denarja, republiška izjavlja, da prav tako nima -od kod torej dodatna sredstva? Osrednje šole, kamor podružnice spadajo, si izrednih dodatkov ne morejo privoščiti." — Nekaterim podružničnim šolam tako ali tako grozi ukinitev, ker je v njih premalo otrok. Kaj sodite o tem? „Na naši osemletki je stanje tako: podružnična šola na Talč-jem vrhu ima 13 učencev, v Tribučah jih je 19 in v Dobličah 18. Vsako leto jih je manj, imajo kombiniran pouk za več nižjih razredov skupaj, toda pouk bomo skušali zadržati, dokler bo možno, kajti prešolanje v Črnomelj zaenkrat ni možno, ker ni prostora. Pri nas je že zdaj velika stiska in razredi so preštevilni." - Ali obstaja ^loh kakšna možnost za vidnejši napredek šolskih in varstvenih razmer pri nas? „Samo v Črnomlju bi potrebovali takoj 18 novih učilnic, če bi hoteli organizirati kabinetni pouk in nekaj oddelkov podaljšanega bivanja. Kje dobiti denar? Trenutno ne vidim nobene možnosti. Ker smo nerazviti, smo hudo prikrajšani. Samo ni treba potem zahtevati, naj ima belokranjski otrok enake možnosti za start v življenje kot šolar iz bogatejših občin." R. B. Na gori cvetice, \ najzaljše cveto. Vilhar Takole je b ilo. Pomlad se je b ila pričela in časih je jug bučal krog naših vrhov, da se je sneg topil po njih. V dolino je šumela Ločilnica dan na dan glasneje. Tisto leto sem bil postavil svojo kočo tam gori in sem koše pletel pozimi. Dobro se mije godilo. Tedaj še nisem pasel vaške živine. Bil sem še v dobrih letih in delaven, pravim vam, delaven tako, da me je vse iskalo in me je vse rado imelo ob košnji, setvi in pri vsakem delu. Tisto leto je bUo rodovitno; drevje in zemlja, vse je imelo sadu, da je gnUo in se je delala škoda od same obilnosti božje. Imel sem v najemu Holekovo zgornjo njivo in bil sem jo obsejal z dvema mernikoma pšenice in pridelal sem je petnajst mernikov, kar na zgornji njivi ni bilo ne prej ne slej več. In še nekaj se je zgodilo tisto leto jeseni. Tam doli v dolini so bili iztaknili rudo in začeli so v zemljo riti in hiše zidati in visoke dimnike staviti, iz katerih se je podnevi in ponoči valil dim. Dejali so, da tam rudo kuhajo. Nam pa so sekali gozde naokrog, da je človeku srce pokalo, ko so pele sekire in so hribje pokazovali tu in tam gole rebri, tako da je sčasoma bilo vse rjavo, kjer je bilo poprq vse zeleno. Hudo nam je to delo, povem vam. Pomlad je tedaj bila inv soboto popoldne je bilo. Sonce je gorko sijalo in gorkota nam je šla skozi žile, kajti od svetega Martina je ležal sneg po rušah in lomil veje po vrtovih, daje vedno pokalo. Otresali smo, kar smo niogli, ali vendar je dosti polomilo. Tudi mraza je bUo dosti in vedno so visele sveče od streh in segale skoraj do tal. Prav veseli smo bili pomladi. Bilo je torej v soboto popoldne irj v , dolu je pričelo zvoniti delopust. Sedfl . sem pred vrati svoje koče in pletel koš iz viter. Ko sem povzdignil glavo od dela in pogledal proti Holekovi hiši, sem videl, daje šla Holekova Nežika po stezi proti meni. Bil sem je vesel. Sploh pa je bil Holekove Nežike vesel vsak, ki jo je le videl. Kar sedaj živi teh otročajev, teh dekličev, to še zdavnaj ni nič proti temu, kar je bila ona, vam pravim. Jaz sem je bil vesel še posebej, ker sem vedel, da ne pride nikdar prazna. In tisto soboto popoldne sem bil lačen. Prišla je in mi prinesla kos soržič-nega kmha in snedel sem vsega s slastjo. Ona je sedla tik mene in dejal sem ji vesel: „Nežika,“ sem dejal, „če bi tebe ne imel, bi moral biti dostikrat lačen. Ko bi tako star ne bil, še snubil bi te.“ Tako sem dejal. Rad vidim dekleta okoli sebe in sem vesel, kadar se sladko smejejo. Zato sem tako dejal in Nežika se je res nasmejala. In mislil sem sam pri sebi: vesel te bo, ki te dobi; če bi tudi Holekovih petič ne bilo, ki pa so. Vi ne veste, kakšna je bila ona, a jaz vam dopovedati ne morem. Kadar se je v nedeljo napravila . . . no, pa saj ni, da bi govoril. Tako sva sedela, jaz pletoč, ona pa je govorila in se smejala. Kar pride po poti iz gozda nad mojo kočo gosposki človek. Povem vam, da sem se ga ustrašil, zakaj takovi ljudje vedo marsikaj in imajo marsikatero moč. Pogasi je hodil proti nama in pod pazduho je tiščal nekakove papirje. „Gotovo kak suknjar od tam doli iz fabrike,“ sem dejal in se ga bal, ker, kakor pravim, takovi ljudje marsikaj vedo. „Ta fabrika, ta fabrika,“ sem dejal proti Nežiki, ,,ta fabrika, Nežika, boš videla, ta fabrika bo nad nami ležala.“ Pred nama je postal. ,,Koše pletem,“ sem mu rekel in pogledal sem ga, ,,koše!“ „Le pletite jih!“ je odgovorU on in se lahno nasmejal. Potem pa je bil, da vam rečem, naravnost pri dekletu, ki ni vedelo kam s svojo krvjo, tako jo je bilo sram. Bil je to zal človek; velik in močan je moral biti, kakor sem bil jaz to premislil, in jaz poznam močna telesa. Ali takov človek vam je hudir. Kakor pravim, naravnost je bil pri dekletu in si dal opraviti krog njenega obraza in hvalil njeno lepoto. Tako se je vedel, da ni bilo ničemur podobno. Zgrabila me je jeza in dejal sem: ,,Kaj se tod tako vedete,“ sem dejal, ,,takih imamo sami dosti, ki to znajo, tule v vasi dosti," sem dejal. ,,Grdo vesti se pa res ni treba!" Tako sem mu povedal. Obrnil se je proti meni, pokazal vrsto belih zob in pogladil tisto malo brkic, ki jih je imel. „Dekle gotovo ni hudo,“ je izprego-voril. „Kaj ne, da ne? “ je pristavil mehko. Nežika pa je pogledala proti njemu in videlo se ji je v očeh, da res ni jezna. Bog nas varuj, tedaj sem sc prestrašil, da sem se kar pretresel, če bi iz tega morda utegnilo kaj priti. In misli so mi pošle in dalje sem koš pletel. On pa je legel pred naju v travo, i razgrnil svoje papirje in črčkal po! njih, da mi je pričelo pred očmi ple-j sati. Zakaj takovi ^udje marsikaj pi-j; šejo, o 6emer se nam niti ne sanja. j Čez nekaj časa je vstal in pokazal I dekletu, kar je bilo na papirju, da je i vzkliknila in še bolj zardela. Vstal j sem, vrgel vitre od sebe in pogledal po j strani. In povem vam, da tu na popirju | je bila Holekova Nežika, kakor je tedaj živela in dihala. Vsa, vam pravim, j do zadnjega čisto podobna. j „Bog nas varuj,“ sem dejal. ,-,To je j pa že več kot preveč." Roke sem si j obrisal, da bi vzel v roke tisto reč in jo od blizu pogledal. Nežika pa je skočila •in urno tekla po stezi proti svoji hiši-Ta pa je zrl za njo. i „Počasi, počasi, prosim," je dejal, ,,saj veš, da gledam za tabo!“ In govoril je nekaj o rožah. Dekle pa je bežalo in se skrivalo v veži. Ta pa je potem pobral tiste papirje in tudi počasi odšel po stezi. Pri Holekovi hiši pa je zavil na desno po poti v dolino. Ko je bil odšel mimo hiše, tedaj vam rečem, sem sklenil začuden roke;^ zakaj lalmo se je odprlo okno in pra’^ ' počasi je pogledala Nežika ven in gledala za njim, ki je prevzetno stopal skozi vas in si prižgal cigaro in izpuščal goste dime iz ust. Bog nas varuj nesreče! Težko sem j spal tisto noč. In zvenelo mije na levo ] uho in sc mi je napovedovala nesreča- j POMAGAJMO POGORELCEM! Sobotni požar v telovadnici novomeške osnovne šole Katje Rupena je najbolj prizadel poleg šole še no-vome^i namiznoteni^i klub, ki je ob vse mize. Kot je navada, bomo tudi tokrat pomagali pogorelcem! Predlagamo, da bi pet največjih no-vomeŠcih delovnih kolektivov: No-voteks, Krka, IMV, Pionir in No-voles, kupilo igralcem po eno mizo. S tem bi obnovili svoje rekvizite, ki so nujno potrebni za delo tega kolektiva, ki vključuje veliko število mladih športnikov. Predlagamo, da mladinski aktivi v teh delovnih organizacijah izpeljejo akcijo. IZ VSEH STRANI BRŠLIN - Pionirski odred na osnovni šoli v Bršlinu je prevzel ime XII. SNOUB. Ob tej priložnosti so pionirjem borci te brigade izročili pionirski prapor. Pionirji so se jim oddolžili z lepo slikovno razstavo, ki jo je prehodila ta brigada med revolucijo. (V. R.) OTOCEC - Končno so učenci na osnovni šoli dobili svoj šolski kom-bibus, ki jih bo iz odročnih laajev vozil v šolo. S tem bo največ pomagano učencem iz hribovskih vasi, ki so morali do šole peš tudi po več ^ „kilometrov. (M. H.) BRŠLIN - V jeseni so se učenci Bršlina in okoliških vasi srečali v novi šoli. Dobili so nove prostore in s tem tudi večje možnosti za izven-šolsko dejavnost. Med drugim je največ živahnosti pokazala taborniška organizacija, ki vključuje kar 80 članov. Mentor taborniške organizacije je Jože Vardijan, ki mu pom^a še osem vodnikov iz vrst učiteljev in starejših tabornikov. Pred kratkim so imeli skupni taborniški sestanek, kjer so se pogovorili o letnem'programu. Najvažnejše je, da bo šola kupila šotore, tako da bodo taborniki lahko imeli svoje letne tabore. Ob tej priložnosti so imeli tudi kul-|urni programček. Krona srečanja ba je bilo predvajanje diapozitivov, ki so prikazovali življenje tabornikov v naravi. (T. K.) NOVO MESTO - Približuje se dan praznovanja 22. decembra, dneva JLA. Na vseh osnovnih in srednjih šolah se pripravljajo na ta praz-Jiik mladih. V vojašnici Milana Majcna v Bršlinu bodo imeU več srečanj. Najavljenih je več obiskov mladine, ki se bo seznanila z življenjem vojakov in njihovim delom. (L. K.) BRŠLIN - Mladina tekstilne tovarne NOVOTEKSA je pionipem na osnovni šoli v Bršlinu podarila lepo knjižno zbirko, ki obs^a 65 knjig. Mladi Bršlinčani so bili zelo hvaležni za lepo darilo. (M. C.) NOVO MESTO - V torek dopoldne so odprli v novomeškem domu JLA slikovno razstavo z naslovom „Od vstaje* do svobode**. 'Rastava bo odprta več dni. Ob tej priložnosti bodo predvajali tudi filme, seveda za večje število ouisko-valcev. (R. K.) KOČEVJE - Občinska konferenca ZM Kočevje je sprejela delovni načrti z aktivi v delovnih organizacijah za prihodnje leto. Po tem načrtu bodo sedanjo „Akcijo 75** prenesli iz republike v občino, da bodo zdaj vsi mladinski aktivi v delovnih organizacijah sodelovali v akciji, medtem ko je doslej iz vsake občine le eden (iz kočevske ITAS). Za uresničitev načrta pa je treba precej vedeti. To znanje si bodo vodje aktivov pridobili na posebnih seminarjih, ki bodo po enkrat na mesec vse do prihodnjega junija. Udeležilo se jih bo okoli 20 mladih iz kočevske občine (J. P.) Ne morem več ostati doma! Na naših kmetijah ostaja vedno več mladih kmetijskih strokovnjakov, zanje ni urejeno zdravstveno niti pokojninsko zavarovanje Mlado in živahno dekle Viktorija Zdravje iz Zaloga pri Novem mestu je lani končala kmetijsko šolo na Grmu. Tja jo je gnala želja, da si pridobi čim več znanja, ki ga bo lahko uporabila na kokošji farmi svojih staršev. Zdravjevi imajo zelo urejeno in moderno opremljeno kuijo farmo, v kateri je 2800 kur nesnic. - Kako to, da ste se odločili za kmetijsko šolo? „Vedela sem, da bo treba pomagati doma, ker so se resno oprijeli kuijereje. Da bi bUa bolj tzuijena in koristna, sem se z veseljem vpisala v šolo.** - Vam je šola dala dosti znanja? „Splošnega precej, tistega, ki bi ga potrebovala, pa ne, ker ima šola širši značaj.** - Ali čutite potrebo, da se še izpopolnjujete? „Razumljivo! Spremljam vso literaturo, ki je na voljo. Veijet-no se bom odpravila tudi na Dansko, kjer se da kaj videti.** - Kaj pa vaša farma? Ali je dovolj moderno opremljena in urejena in kako ste zadovoljni z uspehi? „Imamo najmodernejše priprave, ki se pri nas dobijo. Nes-nost kokoši je odlična; kokoši ,,hisex“ znesejo 240 jajc v enem letu, ,,nickchick‘* pa v poprečju še dvajset več.** - Kako je s prodajo jajc? „Imamo stalne odjemalce. Največ jajc prodamo v Ljubljano. Saj je pred letom bila iz naših jajc napravljena velika torta za kmečko ohcet. - Ali imate veliko obiskovalcev? ,JPrecej ljudi pride pogledat našo farmo. Nekateri se zanimajo tudi za izkušnje, ki smo si jih v teh nekaj letih nabrali.*' - Zaupajte nam kakšne posebnosti. „Kokoši nesnice so precej zahtevne. C e ni prave temperature, vlage in vode, v kokošnjaku, bo nesnost takoj padla. Vsaka malenkost ima izredno močan vpliv. Posebnost je to, da smo našli jajce, težko 130 gramov, razen tega pa tudi tako s tremi rumenjaki in dvema lupi-nama.“ - Vas kaj teži? ,.Morala bom v službo. Nimam urejenega zdravstvenega niti pokojninskega zavarovanja, ki bi pomenilo večjo brezskrbnost. Seveda bom morala potem v prostem času ravno tako delati doma, kajti vsake roke pridgo prav.** S. DOKL 0'B ROBU POSVErrOVANJA o DIJAŠKIH DOMOlVrH Beračenju naredimo konec! Dijaški domovi na Dolenjskem in tudi drugod so v nezavidljivem stanju — Od tod Izhaja tudi socialna neenakost med naso mladino Občinska konferenca ZMS Novo mesto je sklicala za v torek, 7. decembra, področno posvetovanje, na katerem so govorili o težavah, s katerimi se* srečujejo dijaški domovi na Dolenjskem. Predstavniki d|ašk3i domov, mladine in drugi so kušali prikazati izredno težavno vprašanje, ki naj*bolj prizadene mladino. Razprava je pokazala, da je stanje kritično in da je treba najti hitro rešitev. Čeprav posvetovanje, v celoti vzeto, ni najbolj u^elo — bilo je vse preveč ugotavljanj in premalo konkretnih sklepov — je pa vseeno prispevek k reševanju vprašanja, ki nikakor noče z mrtve točke. Predstavniki dijaških domov iz Šmihela, Krškega, Brežk:, Črnomlja in Sevnice so povedali, da njihovi gojenci živijo v težkih pogojih in da v domovih nimajo tistih ugodnosti, kot bi jih morali imeti. Dijaški domovi se v glavnem sami prebijajo. Redki so, ki imajo centralno kurjavo, manjka jim učilnic, družabnih prostorov itd. Družbena pomoč n zadostna! Urejenost posamezneg:-doma je v glavnem odvisna od iznajdljivosti upravnika. Upravnik dijaškega doma iz Krškega Matko Matjan je povedal, da se počuti kot berač, saj hodi okrog in prosi za denar, da bi uredili centralno kurjavo. Ni povsem prepričan, da bo ui^el, čeprav mu ne manjka dobre volje. Tone Šega, upravnik iz Šmihela, je omenil, da jili najbolj pesti stiska s prostori. Precej pripomb je imel tudi glede štipendijske politike, saj je v Šmihelu kar 122 dijakov brez štipendg, čeprav vemo, da so to sinovi in hčere kmečkih in delavskih staršev. Od skoraj 300 gojencev iz Šmihela bo nadaljevalo študij na višjih in visokih šolah samo pet mladih ljudi Ta podatek res pove vse! Ali je to skrb za izboljšanje socialne sestave naših študentov? Družbena skrb bi ravno tukaj morala biti večja. Politiko štipendiranja je treba korenito spremeniti, potem se bo dalo govoriti o boPem socialnem sestavu visokošolcev. Namen tega posvetovanja je bil, da zberejo ustrezne podatke, s katerimi bo v kratkem republiško vodstvo mladine skušalo prepričati republiške vdiove, da je treba hišo graditi pri temeljih. Prepričan sem, da je oprijemljivih podatkov dovolj, tako da ne bo težko glasno povedati, da je treba dijaške domove reševati enotno, v republiškem merilu. Menim, da je čas miklavževanja že minil, vodstva dijaških domov naj se pečajo z vzgojnimi vprašanji, ne pa da hodijo od vrat do vrat kot berači- S. DOKL Na bršlinski osnovni šoli dela pionirski taborniški odred, ki šteje 80 tabornikov. Taborniki so se udeležili tudi slavja v vojašnici Milana Majcna, kije bilo v soboto, 11. decembra. (Foto: S. Dokl) Veliko grmenja, malo dežja! V Novem mestu dalj od obljub, da bodo zgradili štiristezno kegljišče, še niso prišli — Kdo ovira izgradnjo prepotrebnega objekta? Jugoslavija je v kegljanju velesila — naše kegljače štejejo med najboljše na svetu. To so dokazali tudi na številnih mednarodnih srečanjih, Iger so bOi vedno med najboljšimi. Kakovostna rast našega kegljanja prihaja iz množičnega zaledja kegljačev, ki rastejo .vzporedno z novimi avtomatičnimi kegljišči. Tudi Slovenci v tej športni zvrsti precej pomenimo, dosti manj pa Dolenjci, ki smo med zadnjimi, ko govorimo o sodobnih kegljiščih, čeprav je kegljačev povsod dovolj. - ' Na Dolenjskem imamo veliko kegljačev, med njimi je nekaj takSi, ki so se uveljavili tudi na pomembnejših tekmovanjih, ~urejena kegljišča pa lahko preštejemo na prste ene roke. Na naj slabšem so v Novem mestu, kjer že vrsto let govorijo o štiristeznem kegljišču, nimajo pa kaj pokazati. Najboljše možnosti so bile pri zgraditvi novega hotela, ker pa hotela še ne bo, tudi s kegljiščem ne bo nič! Tudi druga možnost, ki seje pokazala na Otočcu, pride v poštev komaj čez nekaj let. Vse ostale možnosti pa so tudi splavale po vodi, čeprav bi se nekatere dale uresničiti. K^ljišče bi bila dobra gospodarska naložba. Znan je primer dvostez-nega kegljišča v Krškem, ki so ga v enem letu odplačali, čeprav je obratoval samo v popoldanskih urah. Predlog, da bi gradbeno podjetje Pionir v svoji režiji zgradilo kegljišče, ni brez osnove. Kegljišča rastejo drugod kot gobe po dežju, v Novem mestu pa drži pregovor: „Veliko grmenja, malo dežja.** Ali se bo pojavil kot odrešenik kegljačev v Novem mestu zasebnik, ki mu ne bo žal vložiti denarcev v dejavnost, ki nese? S. DOKL Celulozar na tretjem mestu Krčani so dosegli solidno uvrstitev, Brežičani in Sevničani pa so precej razočarali — Morda bo spomladi bolje, ko se bo tekmovanje nadaljevalo ^ Končano je tudi tekmovanje v celjski podzvezni nogometni ligi. Pred dnevi sta bili odigrani še zadnji dve srečanji, ki sta odločali o uvrstitvi na lestvici po prvem delu tekmovanja. Prvouvrščeno Šmartno je Ceiulozaijeve ekipe. Brežičani so na petem mestu, Senovčani pa na osmem mestu, kar je manj, kot smo pričakovali. Končno ,se bo lestvica izoblikovala spomladi, ko bo prišlo spet do premikov. Prepričani smo, da bodo naše ek^e šle navzgor. nogomet Zrečanom v mrežo nasulo kar 8jgo-lov, Brežičani pa so srečanje z Žalcem dobili 3:0 za zeleno mizo. Celulozar se je solidno uvrstil. Ce ne bi bilo spodrsljajev v zadnjih kolih, bi bili tik za petami prvakom. Tretje mesto ni neu^eh, prej ga lahko štejemo za u^eh pomlajene Šmartfto 11 9 0 2 48:12 18 Osankarica 11 7 1 3 27:22 15 CELULOZAR 11 6 2 3 36:21 14 Ljubno 11 7 0 4 30:26 14 BREŽICE 11 5 1 5 18:10 11 Straža 11 4 3 4 14:13 11 Opekar 11 5 1 5 17:19 11 SENOVO 11 5 0 6 23:24 10 Yojnik 11 3 3 5 17:27 9 Žalec 11 3 2 6 16:32 8 Papirničar 11 3 1 7 23:28 7 Zreče 11 2 0 9 16:42 4 Zmagala: Črnomelj in Semič Tudi v Beli krajini raste mladi rod rokometašev — Najboljši so v Črnomlju in Semiču ObZTK v Črnomlju je dala pobudo za ustanovitev belokranjske osnovnošolske rokometne lige, ki se je zelo obnesla. U^eh je toliko večji, ker do zdaj ni bilo podobnih širših tekmovanj, ki bi združevala mlade športnike. Ekipam se pozna, da do sedaj niso tekmovale v podobnih ligaških združenjih. Zaenkrat se odlikujejo z veliko borbenostjo, pomanjkljiva pa je tehnika igranja, zato je temu treba posvetiti še večjo pozornost. Primanjkuje tudi vaditeljskega kadra, za kar bi bilo treba pripraviti ustrezne seminarje. Tla so izredno ugodna, posejano seme pa kaže, da bodo u^dii kmalu vidni. LESTVICA PIONIRSKE LIGE -FANTJE: rokomet Sodražica brez poraza Tudi v dolenjski rokometni ligi so končali prvi del tekmovanja. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati; ITAS : Gradišče 17:27, INLES : Sodražica 22:34, Dobrepolje : Ribnica B 30:20. Medobčinski rokometni odbor v Ribnici, ki pokriva območje občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje in del občine Ljubljana-Vič-Rudnik, se zelo trudi, da bi zaživela tudi ženska rokometna liga. V tem je že delno uspel, saj imajo ženska rokometna kluba v Sodražici in v Ribnici. LESTVICA JESENSKEGA DELA TEKMOVANJA: Sodražica ‘ 6 6 0 0 145:96 12 Gradišče 6 5 0 1 158:126 10 INLES 6 4 0 2 150:38 8 Dobrepoljt 6 2 1 3 122:124 5 ITAS 6 2 0 4 100:135 4 Ribnica B 4 1 0 5 110:135 2 Vidovo 6 0 15 90:121 1 F. LEVSTEK novomešCanke so DRUGE V nedeljo je bil v Kočevju drugi republiški odbojkarski turnir za mladinke, na katerem je sodelovalo sedem slovenskih ekip. Med njimi sta sodelovali tudi ekipi iz Kočevja in Novega mesta. Mlade Novo-meščanke so z zanesljivo igro osvojile odlično drugo mesto, saj so doživele poraz samo s prvouvrščeno ekipo Fužinarja. Mlade Kočevarke, ki pod vodstvom prof. Saše Bižala lepo napredujejo, so^osvojile četrto mesto, kar je tudi lep uspeh. Za odlično uvrstitev naših dveh ekip so prav gotovo zaslužne tudi odbojkarice Zdenka Rajer, Marjeta Pučko (Novo mesto) in Franja Virant (Kočevje). V srečanju med našimi ekipami so bile Novomeščanke precej boljše in so gladko zm^ale z 2:0. Končni vrstni red v Kočevju: 1. Fužinar, 2. Novo mesto, 3. ŠŠD Kovinar (Jesenice), 3. Kočevje, 4. Kamnik, 5. Branik I itd. A. ARKO 1. Črnomelj 4 4 0 0 78:36 8 2. Metlika 4 3 0 1 96:43 6 3. Dragatuš 4 2 0 2 55:62 4 4. Semič 4 1 0 3 51:77 2 5. Vinica 4 0 0 4 25:87 0 DEKLETA 1. Semič 4 3 0 1 49:20 6 2. Vinica 4 3 0 1 21:9 6 3. Metlika 4 2 1 1 36:24 5 4. Dragatuš 4 1 1 2 23:25 3 5. Črnomelj 4 0 0 4 8:49 0 J. STRMEC TELOVADKE SO SPET RAZVESELILE V nedeljo je bilo v Sremski Mitroviči neuradno pionirsko prvenstvo J^oslavije za pionirke v gimnastiki, kjer so telovadke tekmovale za memorial Bele in Marice Ivandekić. V konkurenci 40 tekmovalk v starosti do 15 let so nastopile tudi tri mlade Novomeščanke. Naše tekmovalke so se lepo odrezale, saj so v zahtevni konkurenci osvojile vidna mesta. Vrstni red: 1. Težak (Ljubljana) 37,65; 2. Maja Dokl (N. m.) 36,95; 18. Tanja Furlan (N. m.) 30,95; 24. Jasna Dokl (N. m.) 30,15, itd. KRŠKO : NOVO MESTO 6530:6742 V prvem srečanju kegljačev na kvalifikacijah za vstop v republiško ligo so Novomeščani v Krškem premagali Krško s 6742:6530. V vrstah Novomeščanov je bil najuspešnejši Hren, ki je podrl 890 kegljev, pri Krčanih pa Frlin z 854. V kratkem bo še povratno srečanje, zmagovalec pa bo imel možnost, da se poteguje za vstop v najviše republiško tekmovanje. J.MRZLAK KDO BOSTA ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA LETA? V novoletni številki Dolenjskega lista bomo kot vsako leto tudi letos objavili nagradno anketo, s katero bodo naši bralci izbirali najboljšega ^ortnika oziroma ^ortnico Dolenjske. Razen tega bomo za mnenje zaprosili tudi telesnovzgojne delavce iz naše pokrajine. m%A i 'A m. ^ in\ NOVO MESTO - Tekmovanje v dolenjski kegljaški ligi je končano. V zadnjih kolih so bili doseženi naslednji rezultati: Sevnica : Krško 461:501, Stari devet : Železničar 50:50, Rudar : Žužemberk 50:50, Trebnje : Iskra 474:492, Celulozar : Krka 453:450, Iskra : Celulozar 440:479, Žužemberk : Trebnje 50:50, Brežice : Rudar 50:0, Krka : Sevnica 50:0 in Celulozar : Trebnje 518:464. Končno lestvico bomo objavili prihodnjič. (J. M.) KRŠKO - V prvem kolu zimske dolenjske kegljale lige v kategoriji 6 X 200 lučajev so bili doseženi naslednji rezultati: Celulozar : Brežice 4619:4648 in Iskra : Krka 4812:5019. (J. M.) NOVO MESTO - Na hitropoteznem šahovskem turniiju za mesec december sta med 14 udeleženci osvojila prvo mesto M. Picek in Stokanovič z 10 točkami. Sledijo: Ščap 9,5, Istenič 9, Hrovatič 8 itd. V skupnem tekmovanju za četrto trimesečje je zmagal Istenič, sledijo: Ščap, Milič, Hrovatič itd. (J.U.) MIRNA PEC - V drugem kolu srečanja zimske kegljaške lige je Iskra premagala Krško s 4765:4746 keglji. (J. M.) KOCEVJE - Tekmovanje občinske Uge malega nogometa je končano. Vrstni red je naslednji: 1. Stara cerkev, 2. ,3ratstvo*‘ (Kočevje), 3. do 4. Mahovnik in Kolodvorska ulica (Kočevje), 5. Koprivnik, 6. Mozelj, 7. Dolga vas. (J. P.) LJUBLJANA - Prejšnji teden so podelili zaslužena priznanja najboljšim ^ortnikom iz avto-moto ^orta. Med tistimi, ki so prejeli pokale, sta bila tudi dva naša znana ^ortnika: državna prvaka Ivan Molan in Evald Babič. Slavnosti se je udeležil samo Ivan Molan, mladega Evalda pa ni bilo, ker nosi vojaško suknjo. (M. H.) KOCEVJE - Povratni prijateljski šahovski dvoboj pionirskih reprezentanc Ljubljane in Kočevje se je spet končal s popdlnim uspehom mladih Kočevarjev, ki so domačine premagali z 59,5:40,5. S tem so šahisti iz Kočevja dokazali, da so verjetno najmočnejši šahovski pionirski kolektiv v Sloveniji, morda celo tudi v državi. (M. H.) NOVO MESTO - Novomeškim namiznoteniškim igralcem, ki igrajo v republiški ligi, ni uspelo premagati svojih neposr^nih konkurentov za izpad, ekipe Kranja: srečanje so izgubili doma s 5:3. Rezultati: Kapš : Kerstein 2:0, Somrak : Tadina 2:1, Žabkar : Novak 0:2, Somrak : Kerstein 2:1, Kapš : Novak 1:2, Žabkar : Tadina 0:2, Somrak : Novak 0:2 in Žabkar : Kerstein 0:2. Novomeški namiznoteniški igralci so še vedno na zadnjem mestu, brez dobljene igre. (R. Z.) Ob 20-letnici praznovanja Partizana Slovenije smo z veseljem sprejeli vest, da je bilo 44 teles-novzgojnih delavcev Dolenjske odlikovanih za 10 oziroma 20-letno delo v tej organizaciji. Pripomnimo pa naj, da z nekoliko grenkim priokusom. Precej prizadevnih in požrtvovalnih delavcev je ostalo neopaženih. Menda je to še najbolj vidno v trebanjski občini, kjer niso našli človeka, ki bi mu lahko izkazali zahvalo. Zvedeli smo, da je marsikdo ostal brez zasluženega priznanja zaradi malomarnosti nekaterih odgovornih tplesno-vzgojnih delavcev, ki so kratko malo pozabili na svoje staiejše sodelavce. Menda je trebanjski primer najbolj zgovoren dokaz za takšno trditev. Mladi Kočevci niso uspeli Med prazniki so biU odigrani poi-fmalni turniiji za mladinsko državno prvenstvo v košarki. Izmed drugih slovenskili ekip je na turnirju v Karlovcu sodelovalo tudi zastopstvo Partizana Kočevje. Mladi Kočevski košarkarji so pokazali dobro igro, vendar so zaradi neizkušenosti ostali na zadnjem mestu. Rezultati: Maribor 66 : Partizan (Kočevje) 91:66. Karlovac 67 : Partizan (Kočevje) 90:86, Kvarner : Partizan (K.) 87:77 in Rudar : Partizan (K.) 77:73. M. H. — Veste, pravzaprav ne jemljem štoparjev, toda zdite se mi tako znani! 30 nagrad razdeljenih! Za zadnjo nagradno križanko smo dobili 610 rešitev, ki jih je posebna komisija v upravi nalega lista pretekli teden pregledala in med njimi izžrebala 22 razpisanih nagrad. Denarne in knjižne nagrade bodo te dni dobili naslednji srečniki; DENARNE NAGRADE: 300 din dobi Marta Zorc, Dolž 20, p. Stopiče; 250 din: Peter Seničar, Lobe-tova 26, Novo mesto; 200 din: Ivan Krevelj, Senovo 193; 150 din: Anki-ca Krivec, Dobova 20; 100 din Majda Pirnar, Kidričeva 3, Kočevje; 90 din: Marija Zupančič, Boštanj pri Sevnici; 80 din; Katarina Mihelčič, Sečje selo 23, Vinica pri Črnomlju, in 70 din: Marija Šinigoj, Mokronog 58. KNJI2NE NAGRADE: Betka Dimič, Leskovec 19 pri Krškem; Marica Tergant, Sela 3, Semič; Martiča Šarič, CBE 111, Metlika; Boris Debelak, Krmelj 30; Tomaž Mandel, Pristava 5, Trebnje; Urška Lekše, Prešernova 10, Zagorje ob Savi; Branka Bukovec, Uršna sela 85; Jože Kežman, Artiče; Viktor Podlogar, Mestni log 13, Kočevje; Goran Rovan, Sremiška 1, Krško; Polde Kranjc, Šentlenart 52, Brežice; Sonja Zavodnik, Uubljanska 5, Kočevje; Irena Jelen, Gradac 59/a, Bela krajina; Vera Koren, Malkovec 34, Tržišče na DoL, Franc Zakrajšek, DoL Podboršt 11, Trebnje na DoL; Marija Novak, Šen^emej 120; Alojz Svetič, Obrh 11, Draga tuš; Majda Mesojedec, Cankarjeva 10, Kočevje; Alojz Ru-parčič, Travnik 94, Loški potok; Mojca Pohar, Naselje heroja Maroka 16, Sevnica; Marija Purkart, Velike Lašče 43 in Vida Sotler, Gor. Straža 87, Straža Prihodnja nagradna križanka bo izšla v novoletni številki našega lista. UREDNIŠTVO T AMOZ A-- KAN05T EOL LKA KRANi^M traktat RA^^NlRV AR K ANA ENKA-^^KOLEK T~-iATQ^AGAVA T: dVO^I DQL- OLU ^AN AiRARATsSRH AKTER iiUABA TEN EIRIAITIO Morda caka tuc ena izmed 30 nagrad? ikaonr I. — JM t. M din I. iM9f » M din 4. IM din I. — n dt t. ~ 71 dtn im 22 knjlintli d« TONSKEN Kaj pa je tebe treba bilo... Zlodeja ni treba posebej klicati, pride sam, pravi pregovor. Ko so delavci novomeškega cestnega podjetja prejšnjo sredo zvečer okoli sedme ure globoko prekopali cesto drugega reda ob Mimi, je med drugimi vozniki na to naletel tudi naš novinar. Ko so ga prepoznali, so zavzdihnili: „Ravno še vas je bilo treba! ' Za vzdih so imeli vzrok. Cesto so namreč prekopali in s tem ustavili ves promet, ne da bi, kot zahtevajo predpisi, na začetku ceste označili, da je neprevozna Tudi naš sodelavec se je moral pridružiti najbrž ne ravno zadovoljnim voznikom, ki so si morali poiskati pot drugje. Ob dvajsetletnici Ko so pred kratkim dodelili pri Združenem KGP Kočevje članom kolektiva za 20-letrto delo pri podjetju ure, so vsakega posebej tudi slikali Med čestitanjem posameznemu nagrajencu so seveda vsi ostali prisotni ploskali Ker pa je fotografu pri neki slavljenki zatajil fleš, jo je sekretar podjetja Feliks Vidmar pozval, naj se vrne, da bodo predajo ure zaradi slikanja še enkrat ponovili Takrat pa se oglasi nekdo izrried prisotnih: - A ploskati moramo tudi še enkrat? Slavljenci Združenega KGP pa niso dobili le ur, ampak tudi knjige. Nekdo, ki se pripravlja, da bo odšel v pokoj, je po obdaritvi prišel k sekretarju Feliksu Vidmarju in dejal: - Meni si pa dal čisto pravo knjigo. - Katero si pa dobil? - I, „Beg z morišča'‘! Zadnji hip zavaroval hrbet Direktorjem komunalnih podjetij, verjemite, ni z rožicami postlano. Najbrž nobenemu. V Sevnici na primer, kjer še posebej radi streljajo na delo Komunalnega stanovanjskega podjetja, se je na zadnji seji občinske skupščine razvil takle dvogovor. Ivan Nagode, odbornik: „Zakaj komunalrid stanovanjsko podjetje v Šmarju ne odstrani (pri neki hiši) „grušta", saj kazi podobo kraja, dela pa se tudi škoda? “ Inž. Jože Kolar, direktor podjetja, mu je odgovoril: „Ravno preden sem šel na sejo, sem dal nalog, naj ga odstranijo, ker sem pričakoval to vprašanje." Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Miklavžev večer (Iz Novega mesta) Naš Sokol je priredil dne 5. decembra kakor vsako leto tudi letos svoj „Miklavžev večer“. Bil je ta večer dobro obiskan, posebno je bilo mladine mnoga. Točke sporeda so se dobro vršile, seveda je našel največ zanimanja, toda objednem tudi strahu pri mladini Miklavž s svojim spremstvom, kateri je otroke spraševal ter jih je tudi obdaroval. (H koncu leta) 1891—Z današnjo šte-vilko so dovršile Dolenjske Novice sedmi letnik. Sedem let ni ravno velika doba, ali za naš listje starost, kakoršne vsaj početkom ni mogel pričakovati. Res, hvala Bogu in vrlim rodoljubom, ki so nas podpirali! „Novice“ niso oslabele niti po vsebini — niti po številu naročnikov. To nam je dokaz, da so „Dol. Novice“ potrebne in koristne ter da hodijo pravo pot. (V Italiji) se je vnelo hu(^o besedičenje, ker je naš avstrijski poslanec Tirolec Calinger v delegacijah djal, da je treba rešiti rimsko vprašanje, to je zagotoviti papežu potrebno podporo. To jim bode rana na telesu, dokler bode tako kakor je sedaj. (Iz Šmihela) pri Novem mestu Znana je gorečnost g. župnika v Šmihelu. Vsako leto nas razveseli s kako novo večjo v povišanje slave božje, dušno in telesno korist svojim fara- Brez kmečke peči bi tudi kmečke ohceti ne bflo, ne za otročad in ne za tiste ,,že MALCE NEiNAVADEIN FOLKLOiRNI ZAPIS IZPOD Kmečka ohcet — tokrat v Kako se ženijo mladi dandanes na Dolenjskem — Obiskali smo »pra^ ljubljanske!) — Stare običaje je ponekod tančica le naraii Nikarte misliti, da je bila to spet kakšna velikanka kičasta ohcet, kakršnih smo zdaj vajeni vsako leto v Ljubljani. Ne, tukaj ni bilo parov iz vsega sveta, ne toliko svatov iz različnih vetrov in tudi največje blaginje ni bilo treba zanjo odpreti. Ne, tokrat sta le Ivanka in Jože iz Podgoija poznala, da sta pač za skupaj, da se imata rada, pa čeprav njun^ fotografij in osebnih opisov niso vlačili po časopisih. Pa vendar je bil zame ta njun ohcetni dan edinstveno d9žive^e, ki je vzbudilo upanje, da pod pepelom trd^a hribovskega življenja Podgorec le še hrani drobno, pa vendar živo iskro star^ običajev, kijih tako trdosrčno puščamo umirati. drobni trenutki, ko so utrujene K* počivale in je šestnajstletni fa®* ki mu mdi reže kruh, kar sedev« priprl, so izbo napolnili sto in let stari napevi. S svojo blagod?-umiijenostjo in toplo mehkobo nom. Letos je preskrbel župngskej cerkvi krasno obleko — lepe presne slike. (Premeščenje) Gosp. okrajni glavar vitez pl. Schvvarz je prestavljen iz Novega mesta v Pazin v Istriji. Na njegovo mesto semkaj pride g. Oton vitez Fraenzl pl. Vesteneck. Ta gospod nam je dobro znan vže iz prejšnjega službovanja v Novem mestu. Z veseljem ga bodemo pozdravili kot okrajnega glavaija. (Ogenj) dne 3. decembra pričel je okolo 8. ure zvečer goreti kozolec g. Zurca (Štem-burja) blizu Drske ter je pogorel. Naše gasilno društvo zbralo se je jako urno, toda ker ni bilo večje nevarnosti ni šlo na prostor požara. (Novorojeno) dete umorila je neka 28 let stara dekla v Ločni ter ga zagrebla v podstrešji v pleve, toda kmalu so jej prišli na sled ter jo orožniki odvedli v preiskovalni zapor tukajšnje okrožne sodnije, kjer jo čaka zaslužena kazen. (Novomeške ulice) in trgi, katerih imena so se v teku let do čistega pozabila, bodo zopet po občinskem sklepu imena dobili. To živo potrebo so čutili posebno tujci; težko je komu kaj dopovedati, kdor imen hišnih lastnikov ne pozna. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1891) Uro pred svečano zaob^ubo na rotovžu je stal ženin s svati pred zaklenjenimi vrati nevestine hiše. Ne poskočne viže harmonike ne veselo vriskanje niso mogli odpahniti duri. Sele ko je ženinova priča potrto vprašala, če se je morda prav v to hišo zatekla srna, ki jim je ušla, je trd glas odsekal: „Ne.“ Namesto srne, neveste, pa so svatje dobili iz hiše ostudno maškaro. Toda prosilci se niso dali odgnati. Počasi se je v nevestini hiši le tolikanj odtajalo, da so jim po treh vsiljenih maškarah ponudili tudi pijačo. S prvo in drugo svatje niso bili zadovoljni, šele ko so jim v tretje natočili samega vina, so veselo za-ukali v ravnokar na stežaj odprto jim hišo. Prvo pogajanje je bilo tako v kraju in nevesta je s hlebcem kru- Čudna zabava »kupčke« delal poleg školjke Osebje mladinske restavracije „Metka“ oziroma „Metka-bara“ v Kočevju jc že leto dni opažalo, da nekdo vs^ teden 2 do 3-krat opravlja veliko potrebo poleg straniščne ^ Boljke v njihovem stranišču. Ves trud, da bi „kulturnega" gosta odkrili, je bil dolgo zaman. Storilec je ostal neznan, zato je moralo osebje molčati in čistiti ne-' snago. Končno pa kaže, da se je tiček ujeL 18-letnega Bogomirja Vidmarja iz Ljubljanske ceste 22 v Kočevju so odkrili in mu dejanje dokazali na malce nenavaden način. Res je, da Vidmar osebju „Met-ke“ dejanja ni priznal, res pa je tudi, da se icaj takega od takrat na stranišču v „Metki“ ne dogaja več. Miličniki so Vidmarja prijavili sodniku za prekrške. ha in soljo za zmerom vzela slovo od si^ojega doma. Po končanem poročnem obredu se je začela svatba na nevestinem domu. Svatje so najprej prešteli maškare in bili zadovoljni, zakaj več ko jih je, bolj radodarna je sreča v zakonu. Otroci na peči, starci po klopeh za pečjo, ženin in nevesta ter svatje za pogrnjeno mizo, polno jedač in pijač, vse to ob kar naprej razpotegnjeni harmoniki... kot v starih povestih. Naenkrat pa je nekakšen sluga prinesel prvi starešini važno pismo. Starešina je urno napisal odgovor, in že je pred nami stala velikaI^ ska kamela. Njen gospodar se je začel žolčno pogajati s starešino za ceno, zraven pa je moral kar ndprej oštevati ženo in otroke, zakaj obupno so javkali, da ne bodo prebili brez kameljega mleka. Toda kakor je glava družine odločil, tako je bilo. (Stari običaji pač). Ko je bUa kamela plačana s tridesetimi tisočaki, ki so se lepo rdečili v desetliterski steklenici, so kamelo pokončali. Edinstven primer šaljive smrti: star lonec je treščil ob kamnita tla in eno življenje se je končalo. Še oddahniti si nismo utegnili, ko je že sledil nov dogodek: nujna operacija! Moj bog, v tej pozni uri, sredi Podgoija in še - resnici na ljubo rečeno - vsi slavni kirurgi so že videli dno steklenice. Bo sploh šlo? O, pa še kako! Tudi do tri nismo prešteh, ko so iz operirančevega trebuha prišle stare hlače, krvavice, kos medene potice, vilice, preluknjan klobuk . .. Kdo bi naštel vse, kar je premoglo ubogo bolno drobovje. Kdor zna, pa zna, vsa čast ^retnim ohcetnim kirurgom! Sale, dovt^i, ki niso nikomur prizanesli, dovtipom pa vsi, so trajale vse do jutra. Bilo je veselo. Toda ne le veselo, tudi lepo je bilo. Tisti Jajca VB W ■ zivcne D Z jajci japonske pi^ vodilih ruskega zdravstvo je Jože renjega, kot pravi, nih bolf Jože Marinšek i^I čevju je razstavljal f stavi ptičev v Kočev in njihova jajca. - Jajca japonskih prep«JJ njimi sem doslej, čeprav dolgo, ozdravil 11 izmed 2» bolezni živčnega izvora, mi J* na razstavi. . - Kakšen okus pa imajo je treba jesti, da pomagajo 1^. - Okus je enak kot pn * manjša so. Jesti je treba suro^ - Kako pa poteka zdravlj® - Prve tri dni je treba f vsak dan po pet. Zdravljen)* času poje bolnik 240 jajc.^,. - 11 bolnikov izmed pa ostalih 9? - Vepetno je bila bolez^ pa je bilo kaj drugega. morejo pozdraviti. Prav z« lida. Imel je hudo astmo w lovil. Zdaj je „pumpico“ * i M Kaj bo s „kamelo v kmečki izbi'* v temle .trenutku, ni še nihče vedel. Le ona je v zli slutnji upognila glavo (Foto: J. Kastelic) 13. Paradižnik je utrnil Nato je zgrabil svojo sobe. Stekla sta po stopnica*' v kovčke in že sta bila kabrioletu. V hipu je bila v avto. Paradižnik pa j« Gostom sem obljubil presen^ SPLIC^ i V'... (Foto: J. Kastelic) iJANCEV Podgorju j kmečko ohcet« (ne tiste lo prekrila ... znali vsem in vsakomur posebej seči v srce. Saj pravim še enkrat: vredno je bilo doživeti ta svetel drobec podgorske preteklosti. JANJA KASTELIC Morda bo Jože Suhadolnik začel hitreje dajati gradbena dovoljenja, odkar so mu pri vulkanizerju povedali, da mu bodo zimske gume zamenjali v takem času, kot on izda dovoljenje... ... Pomislite: Adolf Šuštar, sindikalni predsednik v Novem mestu, je začel pometati z metlo - hangar na letališču v Prečni! ... Ob koncu leta bo pošta skušala posekati še nekaj rekordov. Pismo iz Metlike je romalo od 19. oktobra do 11. novembra ... ... Direktor Jutranjke Karel Vehovar se tako trudi za minulo delo, da bi namesto denarja lahko sprejel drugo rešitev. Predlagam: naj se tovarna preimenuje v „Konfekcija K Vehovar and Co. “ ... V Metliki je občinska zveza za telesno kulturo podelila kar 20 priznanj ljudem, ki so zaslužni za napredek športa. Zanimivo je, da tam športa sploh ni: mnogo babic - kilav otrok! ... V soboto so v osnovni šoli zgorele tudi vse namiznoteniške mize. Zdaj imajo Novo-meščani vsaj pameten izgovor, zakaj bodo izpadli iz slovenske lige... za olnike Nice in po na-'linistrstva za 'larinšek iz Go-*Wravil 11 živč-kov p--------------------- porenjega pri Ko-nedavni prvi raz-' japonske prepelice so zelo zdravilna. Z v prepelic še nimam J'*di, ki so imeli razne povedal Jože Marinšek iihova jajca in kako jih *»n? jajcih. Le precej S®- i^sti tri jajca, nato pa ,^‘^aja 49 dni in v tem ^ torej ozdravili. Kaj ie precej zastarela ali ^ pa ta jajca res ne ?dravim nekega inva-s „pumpico“ zrak Odložil. Navodila za zdravljenje mi je povedal nekdo iz Bečeja, menda pa izhajajo iz samega ruskega ministrstva za zdravstvo. - Koliko časa živi ta prepelica? - Samo leto dni. Potem ohromi in pogine. V tem letu znese vsakih 18 ur eno jajce. Doma imam še 80 takih prepelic. - Je z njimi veliko dela in težav? - Je in ne. Vsekakor pa ne toliko kot z elektriko. Zaradi redukcije toka mi jih je v inkubatoriu 200 poginilo. Sem šel prosit na Elektro, naj ne odklopijo toka, pa so mi rekli, da morajo prav na tej nape^avi odpraviti neke napake in da me ne morejo uslišati. J. PRIMC KRPANOV KOTIČEK Boj se rdečega petelina! Noga mi je zastala v Brezovi rebri, ko sem zagledal pred sabo Frkulovega Naceta. Imel je srdit obraz in pisano je gledal ter pomolil stisnjeno pest proti skednju, da bi se z njo dala jezi krepkejša podpora, vendar iz njegovih ust ni bilo slišati besede. „I, kaj pa delaš? Se ti je zmešalo, ka-li? “ ga vprašam. „Goije ti, ako so te zalezla leta,“ mi da odgovor. „Ako se po robu postaviš takemu človeku, s katerim se celo bogovi zastonj bore, je bolje, da si na vrat obesiš mlinski kamen in skočiš v vodo.“ „O kom pa vendar govoriš? Ali je vredno, da si uničuješ pamet in zadnje moči, ki so ti že skoraj pošle? “ se čudim. „Tudi ti bi delal takisto, ko bi bil v strahu, da vse izgubiš. Nisi videl Cigana, kako mi je pretil, potlej pa s čikom v ustih motovilil okoli kozolca in skednja, kot bi kaj izgubil? Saj nisem občina, da bi redil vse postopače. Ta teden je bil že drugič naokoli, pa sem mu odklonil. Le kaj mi je početi? Sam veš, da sem mehkega srca, a zdajle sem se pošteno ujezil.“ „Ako ti pride spet pred obličje, ga pošteno premikasti,“ mu svetujem. „Ne smem. Meniš, da bi bil rad ob premoženje, ako mi sredi noči pogori? Nje- mu nihče nič ne more. Pa dokaži, da je on podkuril, ker mu nisi dal novcev in koša sena za njegovega konja. Tat in razbojnik imata zaščito, jaz je nimam. On nima česa izgubiti. Dobro pomnim, kako je v vasi pod goro potepuh zažgal kozolec. Še kaznovan ni bil, ker so ga priznali za neumnega, pa še malo pijan je bil povrhu. Gospodar je bil pa le ob kozolec, ker ni bil zava-rovan.“ „Pa ga ti zavaruj," mu svetujem,“ bolje je drži ga, nego lovi ga.“ „Saj bi ga, pa je staro in zavarovalnica ne bi hotela izplačati škode za novo, akoravno bi se pogodil za višjo ceno. Za male novce pa sploh ni vredno, daravno bo meni do smrti še dobro služilo." ,,Veš kaj? Če se misliva kaj več pomeniti, pojdiva raje sest,“ mu pravim in potlej mi je podajal obtožbe kot breme, katerega se ni bilo mogoče braniti, dasi tudi se ga nisem prav nič veselil. Na koncu pa je pribil: „Vse, kar sem ti povedal, je resnica. Naj me hodi mora tlačit ponoči in podnevi, ako sem ti lagal.“ Pametovala sva še dolgo časa, a nisva prišla do prave rešitve. Kaj hočemo, saj tudi drugi ljudje vedo mnogo tega, pa raje molčgo in dajo iz rok vsakemu, da ne pridejo v zamero. MARTIN KRPAN Foto tedna: vabimo tudi mlade! V naše uredništvo so v ponedeljek dopoldne prispele tri zanimive in aktualne slike, ki so nas razveselile. Dva prispevka sta delo naših zvestih sodelavcev Pungerčarja in Pavkoviča, tretja pa je bila narejena na novomeški osnovni šoli Katje Rupena. Vse tri so bile tehnično dobre, vendar smo se odločili, da je najbopa fotografija, ki jo je naredil pionirski foto krožek. Ker vemo, da imajo tudi drugi foto laožki še več takih posnetkov, jih poleg vseh ostalih vabimo k sodelovanju. Za fotografijo „Vse na hrbtu“, ki sojo naredili na novomeški osnovni šoH „Katje Rupene“, smo določili 100 dinarjev; Pavkovičeva ,,Ne bom je nosila na glavci vode .. ki jo objavljamo na sevniški strani in prikazuje slovo od škafa ob otvoritvi vodovoda na Vrhu pri Studencu, pa smo namenili 50 din. Enak honorar gre tudi Poldeta Pungerčarju za fotografijo „Pomoč učencema"; naredil jo je na mirnopeški osnovni šoli in prikazuje humano pomoč učiteljskega kolektiva, ki jo je nudil osiroteHma učencema. Vabimo vas, da se našim sodelavcem pridružite tudi drugi ljubitelji fotografije. Tedenskih zanimivosti ne manjka. Treba se je samo ozreti okrog sebe. Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov ,,Fotografija tedna", mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). V razpisu smo tudi napisali, da bomo Fotografijo tedna nagradili s 100 do 200 dinarji. Želimo vam mnogo sreče in ostro oko! Posnetke pošljite do 20. decembra, zadnji rok je Frederic Brown: IČIN ‘ roko in jo potegnil iz . spalnico, zmetala cunje pri svojem zvestem , 8a v avtu. Klara je sedla |Pnii: - - . „Samo še hipec! In je stekel Paradižnik na vrt, pristavil lestev na steno in vtaknil cev cisterne z gnojnico v odprtino za ventilator. Pognal je črpalko . . , „Adijo, mili gostje! Adijo mesto sanj, slavni Holly-vvood!" je pomahal Paradižnik, skočil v avto in pritisnil z vso silo na plin. Drdrala sta po gladki cesti, osvetljeni le z zlatimi zvezdami. Klara se je nežno privila k svojemu možičku in ljubko zadremala. Po slabi urici vožnje sta naša zvezdnika zavrla pred prijaznim motelom. Tu sta si privoščila Tisti spanec, ki sta si ga zaslužila in ki jima ga razgrajači v Hollywoodu niso^ali... Zbudila sta se čila in krepka. Halperini so bili družina z izrazito družinsko povezanostjo. Wade Smith, gost, ki ni spadal k družini, jim je to povezanost naravnost zavidal, kajti on sam ni imel družine. Praznovali so osemdeseti rojstni dan babice Halperin. Razen Smitha in še enega moškega so bili vsi prisotni Halperini, po rojstvu ali imenu. Babica je imela tri sinove in eno hčer, ti so prišli vsi. Sinovi so bili poročeni in so pripeljali s seboj tudi žene. Skupaj z babico jih je bilo torej osem. Nato so bili tu še štirje odrasli vnuki, eden z ženo, tako da je Smith lahko naštel 13 Halperinov. Z njim in še ostalim gostom, po imenu Cross, jih je bilo 15. Malo prej so bili še štiije, to so bili otroci, pravnuki, ki pa so jih že poslali spat, pač njihovi starosti primerno. Smith je imel vse rad, čeprav je sedaj, ko so bili otroci v postelji in je alkohol obilno tekel v grla odraslih, razpoloženje postalo že skoraj preglasno in razposajeno. Vsi so pili, celo babica, ki je sedela na stolu, podobnemu prestolu, je imela kozarec sherryja v roki. Že tretjega. Bila je to čudovita, ljubezniva, živahna majhna stara dama, jo je presodil Smith. Biti je morala prav gotovo matriarhalna, kljub dozdevni ljubeznivosti, se je zdelo Smithu. V svoji družini je vladala z železno roko, ki je bila zakrita v žametnih rokavicah. Smith je prišel, ker ga je povabil Bil Halperin, eden babičinih sinov. Bil je Billov odvetnik in prijatelj. Drugi gost, Jean Cross, pa je bil menda prijatelj neluterih Halperinovih vnukov. Pravkar je Smit opazil, kako v sosedni sobi govori Cross s Hankom Halperinom. Prepirala sta se jezno in glasno o nečem, kar pa ni slišal, vendar je upal, da ne bo prišlo do kakšnih neprijetnosti, kajti nocojšnja slovesnost je bila preveč prijetna, da bi jo kakršenkoli prepir pokvaril. Toda naenkrat je Hank zamahnil s pestjo in zadel Crossa v brado, da se je mož spotaknil in padel v znak. Zadel je z glavo naravnost v rob marmornega kamina in zdrknil na tla. Nič več se ni zganil. Hank je skočil k padlemu, pokleknil zraven njega in ga skušal vzdigniti. Kot kreda je postal bled v obraz, ko je vstal in pogledal naokrog. „Mrtev je,“ je povedal počasi, kot bi imel svinec na jeziku. „O, Bog, tega nisem hotel, todabnje rekel...“ Babica ga je brž prekinila. Ni se več smehljala. Njen glas je postal oster: „On te je napadel, Hank. Videla sem. Mi vsi smo to videli, kajne? “ Ob zadnjem stavku se je z nagrbančenim čelom obrnila k Smithu, kije zdaj ostal edini izvendružinski gost. Smithu je postalo neugodno. Nemirno se je premikal na stolu: „Jaz — jaz začetka nisem opazil, mrs. Halperin." ,JSeveda ste!" ga je ona skoro nahrulila. „Saj ste ju vendar opazovali." Preden je mogel Smith kaj odvrniti, je Hank Halperin dejal: „Žal mi je, babica, toda to ne bi bil noben odgovor. Velike težave bom imel. Pomisli, da sem bil sedem let profesionalec v ringu. Pesti boksarja ali bivšega boksarja imajo na sodišču za smrtno oro^e. To pomeni uboj, pa čeprav bi on prvi n^adel. To veste, mr. Smith, kajne, saj ste pravnik? In tista druga zadeva, ki sem jo že imel, bo dala sodišču vzrok, da me primejo." ,3ojim se, da imate prav,“ je v zadregi potrdil Smith. „Toda, ali ne bi raje poklicali zdravnika ^ poličko ali pa oboje? " „Takoj, Smith," je dejal Bill Halperin, Smithov prijate^. ,JMajprej pa se moramo dogovoriti med seboj. Saj je bila to samoobramba, ne?" „Mi... mislim, ne vem pravzaprav ...“ je jecljal Smith. „Stojte! Vsi tiho!" je zavreščal babičin glas, ki je oba govornika ostro prekinil. „Tudi če je bila samoobramba, bo Hank imel težave. Pa mar verjamete, da smemo zaupati temu mistru Smithu, ko bo zapustiMo hišo? " Bil Halperin je babico miril: „Toda babica, saj vendar moramo ..." ,J^esmisel, ^\^am. Jaz sem videla, kako se je to zgodilo, Mi vsi smo videli! Cross in Smith sta se ^rla ter se medsebojno ubila. Cross je najprej ubil Smitha in nato, omamljen od prejetih udarcev, je padel vznak in zadel z glavo ob rob kamina." Pogledala je naokrog. „Saj vendar ne bomo dopustili, da pride Hank v zapor, otroci? Henry naj mrliča tako obdela, da bosta zgledala kot po srditem boju. In vi drugi...“ Moški Halperini so razen Henrija v krogu obstopUi Smitha; ženske razen babice, so se postavile za hrbte svojih mož. Krog se je ožil in ožil. Zadnje, kar je Smith še jasno videl, je bila babica na svojem prestolu podobnem stolu. Njene oči so se kar bliskale od razbuijenosti in odločnosti kot dvoje biserov. Potem je zaznal le štf nenadno tišino in to, da mu je glas od strahu odpovedal.. . Nato je sledil prvi silen udarec. (Prevedla Katja Lebedev) UB) /4osku.šal ogenj zadušiti. Gasil je zaman, zato je prikolico odpeljal na počivali.šče in jo odpel, tovornjak pa odmaknil. Škodo so ocenili na 60.000 din. MOSTEC: VLAK ODBIL AVTO - 8. deccmbra se je zgodila nesreča na nezavarovanem železniškem pre-l)odu v Mostecu pri Dobovi IVan Kraljič iz Zagreba se je z osebnim avtom pe^jal proti Selam. Ko je prečkal železnico, je bila gosta m^la in ni opazil potniškega vlaka, ki je prihajal iz Zidanega mosta. Lokomotiva je avto zadela in ga odbila, tako da se je kotalil 14 metrov. Huje ranjena sta bila voznik in sopotnik Milan Vranešević iz Zagreba, manjše poškodbe pa je dobil tudi sopotnik Jožo Miatovic. Gmotno škodo so ocenili na 30.000 din. BREZINA: Z AVTOM (IN BREZ IZPITA) V JAREK - V meter globok obcestni jarek v Brezini se je 9. decembra prevrnil z osebnim avtom Viktor Teodorovič iz Pišec. Teodo-rovič za tako vozilo še ni naredil izpita. Gmotno škodo so ocenili na 4000 din. MEDVEDJEK: TRCILA ZASTAVA 1300 IN MERCEDES - Ivan Špringer iz Lesc je 11. decembra na medvedješkem klancu avtomobilske ceste z zastavo 1300 zapeljal na levo prav tedaj, ko se je z mercedesom pripeljal naproti Dragutin Kučko iz Zagreba Vozili sta trčili: mercedes DANILU KORITNIKU IZ BREŽIC IZREKLI POGOUNI ZAPOR Tožilec: preblaga kazen za dejanje Vrhovno sodišče SRS bo dokončno razsodilo primer brežiškega avtomobilista, ki odgovarja za hudo prometno nesrečo med prehitevanjem Okrožni javni tožilec se je pritožil zoper razsodbo, s katero je senat okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom sodnika Janeza Kramariča kaznoval Danila Koritnika iz Brežic samo s pogojnim zaporom (leto dni s pogojno odložitvijo za tri leta) in le osemmesečno prepovedjo vožnje z osebnim avtomobilom. Tožilec je v pritožbi navedel med drugim, da gre v Koritnikovem primeru za hudo kršitev prometnih predpisov, veliko stoprgo krivde in ne nazadnje, da je kolesar Franc ANTONIJA SEVŠEK DANES PRED SODNIKI Z nožem pohabila moža Obtoženka, ki je doma s Senovega, se zagovarja, ker je v prepiru z možem uporabila nož — Danes t>odo zaslišali tudi izvedenca psihiatra Na okrožnem sodišču v Novem mestu se zagovarja 58-letna Antonija Sevšek, s Senovega št. 45, Sporazumevanje Prijatelj Fido je bil dober človek in v vseh rečeh na tekočem. Vedel je, kod vihra vojna vilua, kje kupiš ceneje in kam se lahko zatečeš, da te koj ne zaloti strogo ženino oko. In tako sva se onega dne, bila sva sorodni duši, znašla v gostilni stare Bezgačke, tam za vogalom župnijske cerkve. Iz litra je zrasel liter in beseda je dala besedo. ,,Veš, prijatelj,“ sem dejal," tole samoupravno »orazumeva-nje mi je pa prav všeč.“ „Kakšno sporazumevanje? “ ~ me je pogledal Fido in debelo siknil. „I . . . samoupravno . .. Kaj ga ne poznaš? “ ,,Pri moji veri, da ne . . ." je odgovoril in znova natočil. ,,Tak povej mi, kakšno pa je tole, kakor praviš že . . . s^)orazume-vanje? In o čem se sporazumevaš? “ Naredil sem, kar je bilo v moji moči, da sem bil videti resen, potlej pa dejal: „Vsem enako. Inženirju tod toliko kot inženirju drugod, doktorju tam enako kot doktorju tu . . . Zakaj bi nekdo imel več, če slučajno živi v bogatejši občini, od onega, ki - nekriv živi in dela v siromašnejši? “ I-ido me je gledal, gledal, iz-pil, znova natočil in spet spil, razmišljal in naposled rekel: ,,Dogami, to pa ni napak! To je treba uveljaviti. In ne samo pri plačah . . . Tudi drugod. Kar sram me je, da za tako sporazumevanje nisem vedel . . In sva pila, da je bilo veselje .. . Zadnji gost je že odšel, ko nama je Bezgačka dobrohotno povedala, da bi bilo lepo in prav zapustiti njen lokal. Ne vem, kdaj je baba prisluškovala najinemu pogovoru, toda čista resnica je, da je rekla nekako takole: „Sklenimo sporazum, da zapustita mojo gostilno, saj sta že zadosti pijana. In ker je pri tem odprla vrata, nama, enakopravnima partneijema, ni preostalo drugega kot to, da sva tak sporazum sklenila. Ne vem-kako in kaj. toda naposled .naju je ustavil miličnik. Iz njegovfli besedi sem s težavo razbral, naj bi midva, jaz in Fido, pijana ovirala promet in menda hodila po cesti. ,,Oprostite, tovariš miličnik," sem dejal, „morda je to res, vendar, “ pri tem sem pomembno zakašljal - ,,ne smete pozabiti, da živimo v dobi samoupravnega sporazumevanja .. ." Miličnik me je gledal, kot da ne razume, in zato sem nadaljeval: „Sporazum, tovariš, sporazum ... To je krona ysega. Vi in midva... sklenimo sporazum; vi nama odpustite . ... midva pa greva nemoteno dalje. Tako bi bilo prav, tovariš . . Toda tovariš naju ni razumel. Plačala sva . . . Bogve zakaj? Morda oblast še ni naklonjena sporazumevanju? JAKA PRAVIČNIK zaradi hude telesne poškodbe po členu 141/11 kazenskega zakonika. Letošnjega 8. februarja je doma med prepirom in pretepom s kuhinjskim nožem večkrat zabodla svojega deset let starejšega moža Franca Sev-ška, upokojenega rudarja. Z vrezninami po zgornjem delu telesa ga je tako močno ranila, da mu je ohromela desna roka. Glavna obravnava zoper Sevškovo se je začela 7. deccmbra. Sodišče jo je prekinilo, ker ni moglo ugotoviti, koliko je obtoženka kriva. Obravnava sc bo nadaljevala danes z zaslišanjem izvedenca psihiatra, ki bo sodnikom povedal svoje mnenje o kazenski odgovornosti Antonije Sevšek. Pričakujejo, da bo danes izrečena tudi sodba. Travnikar, ko sta čelno trčila s Koritnikom, poškodbam podlegel. Po njegovem mnenju je sodišče tudi premalo upoštevalo alkoholiziranost obtoženca. .Tožilec se tudi ne strinja, da so Koritniku odvzeli vozniško dovoljenje samo za osem mesecev. Za tožilcem se je po svojem zagovorniku pritožil tudi Koritnik. V pritožbi je poudaril, da alkoholiziranost ne more biti v zvezi z nesrečo, češ da je pred njo srečal in prehitel veliko vozil, pa se ni nič zgodilo. Opozoril je, da je luknjasta cesta kriva, da je Travnikar zavil s kolesom proti sredini ceste. Napisal je, da mu ne bi mogli soditi tako strogo, če bi vse to upoštevali. Spričo tega mu tudi vozniškega dovoljenja ne bi smeli odvzeti za tako dolgo obdobje. Dejanje, ki je privedlo Danila Koritnika na zatožno klop, se je zgodilo letos 3. marca v BreŽK^. Koritnik se je s fičkom peljal domov. Po brežiških cestah je vozil s preveliko hitrostjo in pod vplivom alkohola v krvi (0,97 promilov, dovoljeno samo 0,5 promila) med nepazljivim prehitevanjem kolesarke zapeljal preveč v levo: zadel je Franca Travnikaija, ki seje naproti peljal s kolesom, a brez luči na vozilu. Čelno trčenje je bilo tako hudo, da je Travnikarja vrglo 20 metrov daleč, nakar je obležal mrtev. Travnikar se je peljal za svojo ženo, ki je prav tako vrtela kolo brez luči. Koje Koritnik prehiteval kolesarko, .se je Travnikarjevi ženi izognil, ker jo je videl, Travnikarja pa ne, ker še ni pripeljal v svetlobni stožec, ki ga je na cesto metala žarnica javne razsvetljave. Prav tako so ugotovili, da se je Travnkar peljal vsaj za kakšen meter (če ne tudi več) od roba ceste, torej bolj proti sredini kot njegova žena. Na glavni obravnavi je Koritnik dejal sodnikom, da je alkohol zaužil šele po trčenju - steklenico naj bi mu bil nekdo prinesel iz bližnje go- stilne, tega pa ni niti poskusil dokazati. Pri odmeri kazni so mu za olajšavo šteli: da do zdaj ni bil kaznovan, da ima dvoje mladoletnih otrok, da je po nesreči dajal prvo pomoč Travnikaiju, ko pa je zvedel za njegovo smrt, je nakazal 1000 dinarjev pokojnikovim otrokom, ne nazadnje pa dejstvo, da je bil za trčenje sokriv tudi Travnikar, ker je vozil kolo brez luči. Za obtežilnopa so sodniki šteli samo dejanje. Ko so pretehtali eno in dmgo, so menili, da je pogojna kazen najbolj pravšna. je odbilo na parkirišče, zasiavo 1300 pa obrnilo čez cesto. Ranjeni so bili: Špringcr, njegov sopotnik Ivan Cvelbar z Bleda (oba tudi nezavestna), Kučko in njegov sopotnik Josip Aračič iz Zagreba. Škodo so ocenili na 40.000 din. BISTRIC A: Z AVTOM PODRL DROG V drog električne napeljave .se je 11. deccmbra zaletel v Bistrici - med Mokronogom in Mirno - Jože Bajzek iz Ljubljane. Z osebnim avtom volks\vagen se je peljal proti Mirni, med srečanjem pa zapeljal s ceste na travnik, zadel drog in ga podrL Škodo so ocenili na 3000 din. MEDVEDJEK: Z ALFA-ROMEO V SMRT - Hudo nesrečo je doživela II. decembra na avtomobilski cesti pri Medvedjeku družina Janeza Zupeta iz Ljubljane. Osebni avtomobil alfa-romeo, ki ga je vozila Štefanija Zupet, 32, je na klancu zaneslo: treščil je v skale useka in se prevrnil. Voznica trčenja ni preživela -umrla je med prevozom v bolnišnico, njen mož in sin Iztok pa sta v bolnišnici v Ljubljani Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. NOVO MESTO: DVOJNO TRČENJE PRI ŽABJI VASI S fičkom je Alojz Tramte iz Tomažje vasi 11. deccmbra pri trgovini Mercator na Zagrebški cesti podrl 7-let-no Nado Mihajlovič, ko je nenadoma stekla čez cesto. V tem trenutku je Tramteta prehiteval in zadel z osebnim avtom Predrag Aleksič iz Ljubljane. Deklico so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe hujše. OTOCEC: obstal MED DROGOVOMA - Novomeščan Marjan Potrč se je II. decembra ponoči z osebnim avtom vračal domov. Pri Otočcu gaje zaneslo s ceste, skotalil se je na strmino in obtičal med telegrafskima drogovoma. Med prevračanjem je voznika vrglo iz avtomobila in je le laže poškodovan. Večja pa je gmotna škoda, ki so jo ocenili na 10.000 din. NOVO MESTO: SOPOTNIK V BOLNIŠNICI — Novomeščan Bogdan Adamič 10. decembra s fičkom ni mogel speljati ovinka pri SGP Pionir v Novem mestu in je trčil v drog javne razsvetljave. Huje je bil ranjen sopotnik Drago Babič iz J u-režanov pri Banjaluki. Škodo so ocenili na 50.000 din. METLIKA: NESRECA PRED BETI - 10. decembra je Milan Ivanetič z osebnim avtom pred metliško Beti zadel Emilijo MitevskL NOVO MESTO: NEPREVIDEN KORAK IN ROKA V MAVCU -7-Ietna Svetlana Holjo iz Jerebove 'ulice je 8. decembra neprevidno stopila s pločnika, da jo je zadel z avtomobilom Novomeščan Pavel Kotnik. Svetlana si je zlomila roko. V ponedeljek popoldne so novomeški miličniki v okviru letošnjih akcij na cestah pregledovali tahografe na Otočcu in v Trebnjem. Ze ko so se peljali na Otočec, sta pred njimi dva tovornjaka s pretežkim in nepravilno naloženim tovorom povzročala težave. Ko so ju na Otočcu ustavili, so zraven še ugotovili, da eden sploh nima tahografa, drugi pa ga sicer ima — toda pomanjkljivega. Nasploh je ponedeljkova akcija dala bolj slabe rezultate. Miličniki pa mimo pregleda tahografov pregledujejo tudi operativno-tehnično opremljenost vozil in ugotavljajo obremenjenost. (Foto: Ivan Zoran) Po kopeli še drzen vlom V Novem mestu obsodili peterico Zagrebčanov, ki so septembra vlomili v restavracijo v Čateških Toplicah injo okradli — Sodniki so trem odmerili pogojno kazen — Zagovor obtoženih: kriva je bila žeja Na zatožni klopi okrožnega sodišča v Novem mestu so pred kratkim sedeli jd 20 do 27 let stari Zagrebčani, ker so v noči od 5. na 6. september letos lahkomiselno vdrli v restavracijo poleg olimpijskega bazena v Čateških Topli-('ah in nakradli za 2.200 din jedilnih priborov, namiznih prtov in jedač. Branko Medjimurec in Rudolf Vrtovšnik sta bila obsojena na osem mesecev zapora, Boris Leskovar, Vlado Hanžič in Bego Hadžiavdič pa od štiri do sedem mesecev zapora, s tem da jim je sodišče odložilo izvršitev kazni za dve do tri leta. V Domu onemoglih v Loki pti Zidanem mostu je gluhonema zetKk.i. Visoka je okoli IftOcui, vitke stave, ovalnega obraza, oblečena v sivo jopico, temno krilo, karirast predpasnik in obuta v nizke črne copate. Objavljamo sliko. Kdor bi jo na sliki prepoznal in vedel kaj več povedati o njej, naj to sporoči upra- vi doma ali najbhžji postaji milice. Tistega septembrskega večera se je peterica Zagrebčanov z Medjimur-čevim mercedesom pripeljala v Ca-teške Toplice s popivanja iz Leskovca na Hrvaškem. Najprej so se v od-jift»‘m ohmpijskem bazenu brez-plac>K' skopali, nato pa so sklenili obiskat, še restavracijo poleg bazena. Restavracija je bila-kajpak zaprta, zato so vanjo vdrli. Na oknu poleg vrat so razbili šipor, nato pa so se Medjimurec, Vrtovšnik in Hanžič eden za drugim skozi razbitino splazili noter. Leskovar in Hadžiavdič sta ostala zunaj in znosila v mercedes, kar .so oni trije vzeli v restavraciji. Ko sta Leskovar in Hadžiavdič marljivo nosila ukradene reči v mercedes, je prišel mimo čuvaj, ki so gii delavci, ki so v nočnih urali vrtah vrtine za mineralno votlo, opozorili, da se pri bazenu nekaj dogaja. Čuvaj je naletel na Medjimurca pri avtomobilu, storilec pa ga je a*lo zmerjal. Medjimurec je mercedes z ugasnjenimi lučmi zapeljal za živo mejo, kjer so ga čakali pajdaši. Stlačili so se v vozilo in oddivjali proti Zagrebu. Dokaz za to, kar so počenjali, so storilci pustili pred restavracijo. To so bili predmeti, ki jih je odvrgel Hadžiavdič, ko se je pojavil čuvaj Seveda so obtoženci hoteli sodišču dokazati, da nisa hoteli krasti, ampak jih je v restavracijo prignala predvsem neizprosna žeja. Za sodnike je bil to prešibek „tuš“, zato so se odločili za izrek kazni. 4 s 4 4 i s- 5 s g $ J I GETRTKEIV INTERVJU Kandidat za sekretarja Franci Šali; »Ne s pozicijo oblasti, pač pa s politič* nim delom med delavci in občani uresničevati njihove temeljne interese!« malce: izzivALEIN INTERVJU v prejšnji številki je predsednik občinske zveze ZPM Janez Grašič želel, naj kandidat za bodočega sekretarja komiteja občinske konference ZK Franc Šali pove nekaj besed o tem, kakšen bo koncept dela ZK v občini v mandatni dobi novega vodstva. Franc Šali je na vprašanje odgovoril takole: ,J4ed delovnimi ljudmi in občani so bili komunisti v zadnjem času premalo poli- tično prisotni To bo torej treba izboljšati Doseči bomo morali, da bodo komu- -nisti povsod usmerjali družbeni razvoj tako, da bodo pri tem lahko delavci in občani vedno bolj sami odločali o delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, raznih političnih organizacijah in društvih, da bi se ta ukvarjala predvsem s tistim, kar je v njihovem neposrednem interesu. Prav zato pa je potrebna čim tesnejša naslonitev na delovne ljudi, organizirane v sistemu samoupravljanja, socialistični zvezi, sindikatu, mladinski organizaciji ter drugih organizacijah in društvih. To pomeni, da si mora ZK prizadevati za prenos teže svojega dela iz območja oblasti v območje posredne in neposredne demokracije oziroma upravljanja. “ - Glavna bitka bo torej okoli samoupravljanja? „Brez dvoma, vendar pri tem samoupravljanja ne bomo smeli idealizirati. Graditi in razvijati ga bomo morali v okviru naših lastnih pogojev. To pomeni, da bomo morali upravljanje družbenih zadev v delovnih organizacijah, KS, komuni in v raznih drugih samoupravnih organizmih usmerjati tako, da s tem ne bomo ovirali ekonomske in družbene integracije. Vedno večje povezovanje namreč terjata življenje in delo in prav povezanost je eden izmed osnovnih pogojev za racionalno delo. “ - Ali je Z K na to politično in organizacijsko pripravljena? ,J^ajbrž ne v celoti. Domeniti se bomo morali o tem, kako bomo uresničili vlogo ZK v posameznih vprašanjih: v družbenih odnosih, zlasti pri samoupravljanju, kako samoupravljanju povečati materialno osnovo in kako uspešno reševati pereča vprašanja socialne diferenciacije, ki smo jih načeli v zadnjem času. Članstvo ZK bomo morali organizirati čvrsteje in prožneje in v političnem delu vztrajati pri odgovornosti. To pomeni: ugotavljati bo treba vzroke, zakaj veliko sicer lepih stališč pogostokrat ne uresničujemo. Ob tem bomo morali zagotoviti v ZK takšne oblike dela, da bi zaživele osnovne organizacije, da bi bilo sodelovanje med članstvom in vodstvom tesnejše ter da bi bili pri tem tudi člani ZK tesneje povezani z neposrednimi proizvajalci in delavci “ Moje vprašanje: ,J^ovi predsednik občinske konference ZMS naj pove, kako namerava mladinsko vodstvo zagotoviti, povezovati in usmerjati delovanje mladine, da bi jo bilo v občini bolj čutiti^' MILOŠJAKOPEC S 4 4 4 4 4 J J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 4 5 4 4 J J 4 ** 4 4 4 4 4 4- 4 4 5 4 4 4 \ 4 4 \ \ J I GORJANCI: »Novi avtobusi!« Ivan Brsan, šef prometna-tehničnega oddelka: »Tako je: vsak lina svojo ženo za najslabšo, ker je je najbolj navajen ...« Avtopromet Goijanci, Straža; podjetje, ki bo letos ustvarilo okrog 45 milijonov dinaijev prometa in ima za naslednje leto načrt 50 milijonov dinaijev. Avtobusni promet predstavlja okrog 25 odstotkov vrednosti poslovanja in na račun avtobusnega prometa je podjetje moralo požreti že nešteto upravičenih in neupravičenih kritik. Zato tale malce izzivalni intervju z Ivanom Brsanom, sefom prometnotehničnega oddelka v podjetju, ki ima 40 avtobusov, med njimi dva popolnoma nova mercedesa za posebne vožnje, ki še nista registrirana. - Kakšni avtobusi prevažajo dolenjske potnike? „Od teh 40 jih je 5 mercedesov, drugo so Fapovi in Tamovi. Se letos bomo dobili-dva Tamova ,Janeza", prihodnje leto še 4 - to so najmodernejši, kar jih delamo v Jugoslaviji. Vsak stane 300 tisočakov. Naročili smo tudi dva manjša avtobusa za vožnje na kratkih progah." - Pravijo: avtobusi Gorjancev so najbolj neudobni... „Seveda, ko vidijo le Slavnikove avtobuse na progah Koper-Zagreb. Tudi pri nas na dolgih progah vozijo boljši avtobusi. Pa poglgte Slavnikove na progah okrog Kopra!" - Ampak tudi tisti, ki se vozijo v Ljubljano, trdijo, da so avtobusi Gorjancev slabi? „Tisti, ki peljejo v Ljubljano ali Zagreb, so boljši, na kratkih progah so pa slabši. V vsakem transportnem podjetju je tako." - Primerjajte se s Slavnikom, Croatiatransom ... - Približno enaka kvaliteta je. Najbolj pa kajpak godrnjajo tisti, ki se vse leto vozijo z avtom, ko pa ceste zamede sneg, se lepo usedejo na avtobus . ..“ - Pravite, da ste približno enaki. Zakaj potem ljudje pravijo, da imate manj udobne avtobuse? „Tako je: vsak ima svojo ženo za najslabšo, ker je je najbolj navajen. 5-LETNI OKVIRNI PROGRAM KOMUNALNIH DEL Osnova - lastni denar Načrtno urejanje novih naselij in naložbe v infrastrukturne objekte, brez katerih kmalu ne bo šlo več Strah pred tem, da bi velika obremenitev proračuna z odplačilom najetih kreditov za šole postala ovira za naložbe v komunalno ureditev, je odveč, kot so nam zatrdili na občinski skupščini. Z gradnjo novih šol smo ujeli zadnji vlak, prosta proračunska sredstva pa bodo še naprej namenjena naložbam v šolstvo. V zadnjih štirih letih smo v občini s prispevkom od uporabe mestnega zemljišča precej napravili. Nova naselja,- ki smo jih začeU graditi že pred leti, so dobila najnujnejšo komunalno ureditev. Lani smo med. drugim dali kar 170.000 din za ozelenitev Novega mesta. Zdaj so pred nami nove naloge: lotiti se bo treba načrtnega urejanja stanovanjskih naselij, ki jih bomo še gadili, in poskrbeti za naložbe v infrastrukturne objekte. Na voljo bo .denar iz komunalnega prispevka, iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, pri strnjeni blokovski gradnji pa se bo pri komunalnem urejanju treba odločiti za samofinanciranje. Na kredite ne moremo dosti računati. BLUZA SE LEfTNI OBRAČUN Najbolj jih mika izvažati Straški Novoles: lanske Investicije so pomagale, da je letošnja proirvod-nja vredna za tretjino več kot lanska — Izvoz napreduje Straški lesni kombinat Novoles je za Industrijo motornih vozil in tovarno zdravil Krka tretji najuspešnejši industrijski izvoznik v novomeški občini, hkrati se uvršča med največje slovenske izvoznike v lesni industriji; Novoles prištevajo med najmočnejše lesne tovarne v Sloveniji. j^eiosnja prou-*oanja v tej tovarni bo vredna približno 13,5 milijona dinarjev. Polovico iztržijo s prodajo finalnih izdelkov - stilnim in modernim pohištvom ter gugalniki, drugo polovico pa s polizdelki: rezanim lesom domačih in eksotičnih vrst, vezanimi ploščami, panel ploščami in šivano embalažo. Izvoz bo letos vreden več kot tri milijone dolarjev. Zdaj predstavlja skoraj 40 odstotkov vrednosti proizvodnje. Medtem ko so na tujem tigu Lanske mvesticije so pomagale, la so letos povečali proizvodnjo za več kot tretjino, ob modemi tehnologiji so povečali tudi produktivnost. Prihodnje leto bo proizvodnja približno enaka, z večjo produktivnostjo bi jo morda lahko povečali še za desetino. Kajpak pa v teh številkah niso upoštevane morebitne podražitve izdelkov oziroma inflacija, zaradi česar se laliko številke še močneje povečajo. Načrti podjetja pa so sicer jasni: glavni mik je čim večji izvoz, cene pa bi se morale ravnati po normalnih tržnih pogojih. Zamrznjene cene so namreč lahko samo začasen ukrep v sili. Najteže bo šlo pri naložbah v infrastrukturne objekte. Oglejmo si, kaj vse potrebujemo. Zelo razmah-njeni industriji grozi energetska kriza, zato je treba misliti na priključek na novo atomsko EC v fcškem; v Novem mestu je nadvse potreben nov most; rešiti bo treba prometni vozel v Novem mestu in novomest-no prometnico povezati z gorjansko cesto; zgraditi čistilne naprave, posodobiti ceste od Novega mesta do , Straže in DoL Toplic, do Prečne in letališča in do Bircne vasi in Uršnih sel in dojaditi nov vodovod. Gradnja vodovoda teče po programu, za katerega je denar zagotovljen. Pri reševanju prometnih vprašanj bo treba iskati pomoč pri cestnem skladu SRS, pri gradnji čistilnih naprav pa pri Vodnem skladu SRS, če bomo takšno pomoč seveda dobUl Predvsem pa se bomo pri teh naložbah morali opirati n^ lastne sile. M. J. Suhokrajinski drobiž 80-URNI TECAJ iz PRVE P(^OCl za ekipe civilne zaščite so organizirali v Žužemberku, in sicer za člane ek^ s terena in iz obrata Iskre. Tečaj je dobro obiskan. OSKRBA S KRUHOM V ŽUŽEMBERKU ni dobra, odkar je prenehal peči kruh domači pek. Potrošniki morajo kruh v trgovini vnaprej naročiti, večkrat pa morajo tudi čakati, ko imajo s prevozom zamudo iz Novega mesta. Domači pek, ki je bil sedaj v bolniškem staležu, pravi, da najbrž ne bo mogel peči kruha, ker mu ne priznajo toliko stroškov peke, kakor stane njega. POMANJKANJE PITANIH PRA-SiCEV je letos v Suhi krajini čutiti že na začetku zimdce odkupne sezone. Kmetovalci redijo v glavnem prašiče za zakol. Povpraševanje za pitanimi prašiči je dokajšnje; zaradi neenotnih odkupnih cen pa je pravi nered. Celo sosedne zadruge nimajo enotnih odkupnih cen. M. S. prej prodajali znatno več polfinalnih Kot končanih izdelkov, se je položaj danes zasukal in prodajo veliko več pohištva in g\igalnikov kot pa polizdelkov. Letošnji plan bodo presegli, proizvodni načrt bo uresničen. SUHOKRAJINSKI KMET. VALCI so letos nabavili preko 60 ročnih motornih kosilnic EiCS in ne-kai traktorjev. Pri nakupo niso bili informiram, da so upravičeni do davčne olajšave od kmetijstva, ki jim jo nudi odlok občinske skupščine Novo mesto. O davčni olajšavi so zvedeli šele na zadnjih sestankih, na katerSi so obravnavali referendum za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Zato so zahtevke za davčno olajšavo začeli vlagati šele konec leta. Pa smo • letos kupili petino novih avtobusov, skoraj tretjino smo jih pa obnovili!" - Potem je vaš vozni park dober, moderen? ,JRazen Slavnika, ki ima najboljše • —^ mercedese in „Janeze" - in ■'morda Sapa, ki ima za odtenek b‘olj*$e, se z drugimi lahko primešamo. Poglejte recimo Celje." I - Ampak, ce ne zamerite, pravijo, da se avtobusi Gorjancev radi pokvarijo. ,J)oslej s tem nismo imeU po-i sebnih težav ..." - Ce bom malo nesramen: prav zdaj so dobili miličniki vaš avtobus, ki je vozil brez tahografa, poroča televizija. „Za lokalni promet tahograf ni potreben. V sili pa, ker je bil en avtobus v popravilu, je šel pač ta na progo. Kaznovan bo voznik, ki bi se moral upreti, da ne gre s takim avtobusom na cesto, podjetje in odgovorna oseba pa bosta tudi kaznovana." Potem, po telefonu, dopolnilo oziroma zanikanje: .J^ismo vozili brez tahografa, samo brez vloženega kartončka v njem je bil avtobus ..." - Se bodo potniki manj pritoževali? „Kdo ve, ampak do 1. maja prihodnjega leta bomo imeli 10 novih avtobusov - to pa je četrtina voznega parka. Pravzaprav: na vsaki deseti progi bo nov avtobus." J. SPLICHAL Praznik v Bršllnu v soboto, 11. decembra, je bila v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu slovesnost ob 28-letnici ustanovitve hrvaške partizanske brigade Matije Gubca, njena naslednica je bršlinska garnizija. O prehojeni poti brigade sta govorila komandant garnizije Joso Božič in njen nekdanji komandant prvoborec in španski borec Izidor Strok. Pozdrave V. armijske oblasti pa je prinesel generalpodpolkovnik Djuro Blaha, ki je ob tej priložnosti poudaril, da se je JLA pripravljena boriti za dragocene pridobitve iz revolucije. ,»Odločno se bomo postavili po robu vsem tistim, ki netijo kali šovinizma, separatizma in razdiraštva, kajti enotnost smo preveč drago plačali, da bi jo na tako lahek način zapravili," je ob koncu nagovora poudaril general Blaha. ^ > MINI ANKETA Mikroskop Zvezna vlada je zamrznila vse cene in skuša preprečiti do konca februarja vsako podražitev. Za kupce priljubljen, za prodajalce pa skrajno osovražen ukrep. In kaj menijo o zamrznitvi cen v novomeški občini? Po telefonu je odgovorilo pet občanov, ki so o teh stvareh dobro poučeni. Marjan Simič, občinska skupščina: Ce bo obveljala samo zamrznitev, pa ne bo zraven nujnih ukrepov in potrebnih sistemskih rešitev, potem ne bomo dosegli pričakovanih uspehov in bo imela zamrznitev cen prej negativne kot pozitivne posledice. Bojim se pa, da bomo spet naredili nekaj podobnega kot lani: cene smo zamrznili in ničesaf drugega. Potem pa pride odjuga ... Ivo Novšak, Dolenjska banka in hranilnica!: Že velikokrat smo zamrznili cen^ pa se ukrepa nismo držali. Ce smo se tokrat g)et odločili za tak ukrep, potem se ga moramo držati vsi -od proračunov do gospodarskih organizacij. Sprejeti pa moramo tudi dodatne ukrepe, ki bi pomagali stabilizaciji. Zdravko Petan, Labod: Vsako dviganje cen v tekstilni industriji je nesmiselno, ker,so jugoslovanske cene v primerjavi s cenami v drugih državah zelo visoke. Poglejte podatek: za srajca potrebuje v Jugoslaviji delavka 18 ur, v tujini pol manj. Zato pa stane pri nas 80 dinaijev, tam pa 16 ali 18 mark. Sicer pa je zamrznitev le izhod v sili: težiti bi morali za sprostitvijo cen. Ne verjamem pa, da zamrznitev cen lahko predstavlja rešitev. Marko Svetina, Pionir: Zamrznitev je dokaj neekonomski ukrep. Linearna zamrznitev ni dobra, prej bi morali preštudirati, kaj zamrzniti in česa ne. Razlike med posameznimi podjetji se bodo zidaj namreč še povečale, ker so nekatere podražile cene pred 2amrznitvijo, druge pa ne - zato bodo to krepko občutili. Strinjam pa se z mnenjem sindikatov glede naraščanja življenjskih stroškov in sodim, da je bila zamrznitev za nekatera osnovna živila nujna. Viktor Cujnik, Novoteks: Glede na naraščajoče proizvodne stroške je zamrznitev een ukrep, ki povzroča še večje neskladje. Rešitev je le v tem, da bi nam uspelo zamrzniti proizvodne stroške, tega pa najbrž ne bomo dosegli, ker bi moiali odviti ves klobčič in rešiti vse, od elektro-^ospodarstva naprej ... NovomeŠa kronika IVlimohod vojakov bršlinske garnizije na sobotni proslavi v Bršlinu (Foto; S. Dokl) PROMET - Potem ko so odstranili ograjo okrog nekdanje Ribje restavracije, so promet v tem delu mesta ^et uredili po prejšnjem načelu. Tako je zdaj vhod po Dilan-čevi ulici, na Glavni t^ pa pr^dje Jenkova ulica. Obe ulici sta le enosmerni! NOVO LETO - Novoletni prazniki so vse bolj blizu. V prodajalni Mladince knjige na Glavnem trm gredo okraski za novoletne jelke močno v promet, trgovina pa je ob sobotah odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. TRGOVCI - Pred prazniki bo gotovo spet dosti avtomobilistov, ki bodo obiskali bližnje gozdove, da bi si „na črno" posekali novoletne jelke. Zato bi bilo prav, da bi trgovci dovolj zgodaj pripravili tudi prodajo jelk prejšnja leta je bilo za to bolj slabo poskrbljeno! TELOVADBA - Mlade telovadke novomeškega Partizana so v ton času gotovo najboj aktivne. V nedeljo bodo nastopile v Ljubljani na tetanovanju za Malejev memorial. ZDOMCI - Zadnji ponedeljek pred novim letom, 27. decembra, bo ob 10. uri dopoldne v novomeškem sindikalnem domu sestanek z delavci, ki delajo na tujem. Pričakujejo dober obisk zdomcev in tudi predstavnikov delovnih organizac^. TRŽNICA - Ponedeljek je bil bolj črn dan za novomeški trg: Zastavo nosijo Dolenjske Toplice Ob zadnjem preveijanju teoretičnega znanja iz vojaški veščin, ki so ga opravljali rezervni oficirji in podoficirji v novomeški občini, je bil dosežen 92-odstotni uspeh. Najboljše znanje so pokazali rezervisti v Dolenjskih Toplicah, kjer so menda v p^ravah delali največ. Precej tesno jim sledijo še Birčenčani in rezervisti z novomeškega levega brega. Kot nam je povedal član komisije Jože Lužar, pa z uspehi v Šmarje ti in Škocjanu nikakor ne morejo biti zadovoljni. Vsem tistim, ki so preizkus opravili uspešno, so potrdili 6 dni vojaških vaj. tržnica že dolgo ni bfla tako skromno založena. Cene: cvetača 6, čebula 3, česen 8, fižol 8, krompir 1, korenje 5, peteršilj 6, paradižnik 8, solata 7, ^inača 6, zelje 3, kislo zelje 4, hruške 6, jabolka 6, limone 6, pomaranče 7, suhe slive 5, banane 6, mandarine 9, kaki 5, jajca 1,10, smetana 30, sirček 0,50 do 1. ROJSTVA - V novomeški porodnišnici že dolgo ni v enem tednu prijokalo na svet toliko Novomešča-nov kot prav preteklih sedem dni. Rodile so: Amalija Novak z Volči-čeve 20 - deklico, Slavka Petrič z Brega 13 - Toma, Andjelka Vasovič iz Bršlina 44 — dečka, Anica Smolič s Trdinove 5 - Mateja, Anica Zaletel iz ulice Milana Majcna 10 -dečka, Lucija Mohar z Mestnih njiv 3 - Nives, Stanka Protič iz Zagrebške 6 - Tamaro, Ana Avsec i Trdinove 4 - Boštjana, Cveta Košicek s Kristanove 53 - dečka in Ivanka Jakovec s Trdinove 43 - deklico. POGREBI - Na ločenskem oziroma na šmihelskem pokopališču so . bili prejšnji teden pokopani: Evica Saje, 58 let, z Volcičeve 35, Friderik Knafeljc iz Žabje vasi 34, Frančiška Zaletel, 77 let iz Korit 25, Marica Barto^, 37 let, z Mestnih njiv 6, Jakob Verček, 72 let, s Trške gore 25. - Ena gospa je rekla, da se gas.' ske metode niso dosti ^remenili. pred 70 leti so gasilci iskali Sten-buijev kozolec, ki je do tal pogorel v soboto pa so v osnovni šoh „Katj** Rupena" iskali hidrant, ko je gorel telovadnica . .. ČAS JE. DA BI DOSLEDNO’ SPOŠTOVALI SKLEPE Brzojav predsedniku Titu iz Pisec v piieckem okolišu je 100 osamljenih kmetij z ostarelimi ljudmi Pišečki komunisti so se pretekli teden zbrali na letni konferenci. Dek>vnemu obračunu za minulo mandatno obdobje je sledila obravnava sklepov 21. seje predsedstva ZKJ. Izrazili so popolno solidarnost z govorom predsednika Tita in mu to posredovali v brzojavnem sporočilu. Komunisti na Pišečkem sc srečujejo s številnimi problemi, zlasti pa z revščino v krajih pod orliškim pogorjem. Tokrat ni bilo prvič, da so govorili o skrbi za ostarele ljudi na osam^nih kmetijah. Organizacije v kraju se že lep čas trudijo, da bi pomagale vsaj v najnujnejših primerih, žal pa revni kraji sami težko pomagajo revnim. Komunisti so zato na sestanku omenili nujno potrebo po večji družbeni skrbi za te odročne kraje na Kozjanskem. Brez večjih gospodarskih posegov, brez sodobnih cestnih povezav PRENAGLE SPREMEMBE Dopolnitve in i^remembe predpisov s področja socialnega zavarovanja povzročajo tistim, ki jih uresničujejo, veliko preglavč. Zaradi tega je svet za zdravstvo občinske skupščine v Brežicah predlagal, da se v prihodnje predpisi ne bi teko hitro ^reminjali. PA BREZ DAVKA! 2e ničkolikokrat smo imeli priložnost slišati, da strojna obdelava zemlje na majhnih, razdrobljenih površinah ni donosna. Naprednejši kmetje poskušajo zaokroževati svoja posestva, zato predlagajo občinski skupščini v Brežicah, naj jim izposluje zamenjave zemljišč brez prometnega davka. si to območje ne bo opomoglo. Skrb za ostarele je le majhen delček pomoči, ki jo potrebujejo ljudje. S takimi akcijami se pojavljajo njihovi organizatorji le preveč kot gasilci, prave vzroke socialnega razslojevanja pa je treba odpravljati drugače. Pisali smo že o kmečkem turizmu, vendar bi ga lahko odprle UTESNJENOST Reševalna postaja v Brežicah bi nujno potrebovala večje prostore. Delo v sedanjih razmerah je težko. Razen reševalcev bi si rade izboljšale delovne pogoje tudi patronažne sestre. Zaradi slabili prometnih zvez z nekaterimi odročnimi kraji izgubijo veliko časa. To bi se dalo urediti, če bi se vozile z osebnimi avtomobili. V zdravstvenem domu obetajo, da bo to že prihodnje leto. SAMO TRIJE DIMNIKARJI V brežiški občini ometajo dimnike samo trije zastopniki črnega poklica, potrebovali pa bi najmanj pet pomočnikov ui dva vajenca. Pa jih ni, ker se mladina ne odloča za ta poklic. Vodja obrata Dimnikarskega podjetja iz Ljubljane Jože Cičko meni, da bi mladino privabile samo večje plače. Ob sedanjih dohodkih se še pogovarjati nočejo o tem sajastem poslu. Zdravica zadovoljnega para na nedavnem slavju. (Foto; Stanko Ostrelič) REJENKA JE OSTALA PRI HIŠI Veder nasmeh 50-letnici Žabkar jeva sta slavila zlato poroko v petdesetih letih skupnega življenja sta slavljenca Antonija in Jože Žabkar iz Artič prestala mnogo hudega in preživela tudi vfliko lepih ur, zaradi katerih je zdaj prijetnejša njuna jesen. Oba se bližata osemdesetim, oba sta še pri močeh in brez grenkobe v srcu gledata prihodnosti v oči. Kje so že časi, ko sta morata zapustiti domačijo in oditi v Slezijo, časi, ko sta ob povratku našla razrušen dom! Z novo voljo sta prijela za delo in ga obnovila. Otrok nista imela, toda že od mladih nog imata pri sebi rejenko, ki zdaj z možem lepo skrbi zanju. Zadovoljna sta, saj imata vse, kar potrebuje skromen človek na stara leta. Zlatoporo-čenca spremljajo v novo desetletje skupne življenjske poti, dobre želje sorodnikov, prijateljev in znancev. Za njuno obletnico pa jima vsi najbolj želijo zdravja. J.T. NOVO V BREŽICAH SOGLASNA PODPORA TITOVIM BESEDAM. Komunisti v osnovnih organizac^ah po vsej občini pozdravljajo odločne besede predsednika Tita na 21. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. 2e nekaj dni sklicujejo sestanke, na katerih obravnavajo sklepe omenjene seje. Zaradi položaja na Hrvat-skem so bili marsikje zaskrbljeni in so podvomili, da bodo sklepi dosledno uresničeni, iz tovarne pc^ištva so sporočili predsedniku Titu podporo v brzojavki. V MOKRICAH so te dni uredili nov gostinski prostor iz bivše kuhinje. 2e za novo leto ga bodo laliko s pridom izkoristili, saj doslej nikoh niso mo|^i ustreči vsem tistim ki so želeli silvestrovati pod grajsko streho. Do takrat, upajo, jim ^do dobavili za novi restavracijski prostor tudi stilsko opremo. V MESNICAH PO BRE2iSKI OBCINI ni vse tako, kot bi moralo biti. Odborniki so zato zahtevali poostren nadzor nad prodajo mesa. Inšpektor je v nekaj primerih že ukrepal in kaznoval nepravilnosti, vendar zatrjuje, da sam temu ni kos, če občani ne sodelujejo. Nihče si v njegovi prisotnosti ne privo.šči goljufije, razen tega pa inšpektor ni strokovnjak in se ne spozna na to, v kateri razred sodi prodani kos mesa. Edino z notranjo kontrolo bi podjetja sama lahico preprečila zlorabe in okoriščanje, če je že obveljalo, da v istih mesnicali prodajajo meso bope in slabše vrste. PRUATELJl MLADINE IZ PISEC lepo skrbijo za rejence. Trenutno jih imajo pri tujih družinah deset in ti otroci imajo zares topel dom. Ko so se te dni člani društva spet sestali, so že napravili načrt za novoletno obdaritev otrok. Tudi letos ^im bodo pri tem pomagale vse krajevne organizacije in nekatera podjetja, ki že nekaj let zapovrstjo prispevajo delež za cicibane in šolarje. šele ceste. V nedostopne kraje ljudje-ne bodo šli, niti na izlete ne. Piše-čani se že od nekdaj pritožujejo nad cestnim podjetjem, ker zanemarja njihovo cesto. Večina se jih vozi v Brežice čez Bizeljsko. Zadnje čase pa so Pišečani ponovno zsskrbljeni nad novico, da Jim utegnejo ukiniti delavski avtobus, če ne bodo podjetja plačala zanj svojega prispevka, da bo rentabilen. Zjutraj pelje v Pišeoe prazen, potem pa nabit proti Brežicam. Tudi na dveh poznejših vožnjah je popolnoma zaseden. Delavci se bodo potrudili, da do tega ne bo prišlo, kako naj sicer pridejo na delo spočiti, zlasti pozimi, ko bi morali peš po deset kilometrov in več. J. T. RAZVESELJIVO Še enkrat hvala! Uspeh nam vliva upanje Druga krvodajalska akcija je za nami. Ni nas razočarala. Številke 435 smo lahko veseli. Hvala tudi tistim 65, ki so jih odklonili! Pomembno je, da se je tudi v naši občini uveljavilo poznanje, kako potrebna je pomoč človeka človeku. Večina delovnih organizacij je sprejela priporočilo skupščine in odobrila krvodajalcem prost dan. Tiste redke, ki jim tega ne nudijo, pa prosimo, da upoštevajo to v prihodnje. Najboljše uspdie so dosegli letos: IMV s 57 krvodajalci, Agraria z 49 krvodajalci, skupščina Brežice z 28 krvodajalci, Krka s 26 prostovoljci, nakar sledgo še prevoz. Tovarna pohištva, Slovenija vino in vojna pošta Cerklje. Letos so se prvič odzvali delavci remontnega zavoda iz Bregane. za kar gre zahvala Rdečemu križu z Velike Doline. Tudi Beti in PPV sta boljša kot lani. V krvodajalstvo se uspešno vključujejo dijaki gimnazije in trgovce šole. izredno dober odziv pa sta pokazala kolektiva osnovnih šol v Cerkljah in Artičah. Med organizacijami na vasi so bile najuspešnejše pišečka (zbrala je 45 krvodajalcev). «kopiška in dolinska. Napredek je tudi v Cerkljah, v Dobovi in na Bizeljskem. Hvala vsem! OBČINSKI ODBOR RK komisija za krvod^alstvo v BREŽICAH ŠEST DELEGATOV 2a republiški kongres sindikata strokovnili deiavnosti so v Brežicah izvolili Borisa Rožiča in Franca Bra dača, v Se>nici Ernesta Kolana in v Krškem Mirka Avsenaka. V republiškem odboru storitvenih dejavnosti bo Posavje zastopal Franko Bregar. Ivan Tomše, ki so mu na zadnji seji občinske konference SZDL v Brežicah zaupali dolžnosti sekretarja. Po poklicu je predmetni učitelj in je predtem poučeval na brežiški osnovni šoli. O delu Socialistične zveze v občini zbira trenutno .obsežnejše gradivo, za kar črpa podatke iz anketnih odgovorov, predlogov in ocen članov krajevnih vodstev SZDL. Anketa bo prikazala tudi delež komunistiv v dejavnosti .socialistične zveze, za kar se še posebej zanima občinska konfcrenca Zveze komunistov. NA KONCU SVETA Sromljam se odpira cesta v novo smer, proti Pišecam in Bizeljskemu. Traso morajo čez zimo zavarovati, da ne bo prevelike škode. Delo bodo nadaljevali priliodnjc leto in tako sc bo Sromljam vendarle uresničila dolgoletna želja po povezavi kraja s sosedi. PET MILIJONOV JAJC V hlevili, kjer so nekdaj redili živino, je brežiška Agraria uredila „tovarno jajc". V enem nesnem obdobju jih podjetje proda po pet milijonov, za vsakega Slovenca po dve in tol. V vrbinskti hlevih nesejo ko-oši valilna jajca do tri milijone na leto. I ' 4 Iti !i li ' s V Krškem je Preskrba pred kratkim odprla novo trgovsko hišo, ki jo je preuredila iz dveh poslopij. Meščani so zadovoljni, ker je podjetje izboljšalo potrežbo in popestrilo izbiro blaga (F° Jožica Teppey) v PREMISLEK! Orače ledine Krčani prezrij^ iTial® »VSAJ ZBOLELI BOMO BREZ SKRBI« Naših sedem sušnih let Za kmete z Bregov brez dežja ni letine Od lanskega leta, ko je strela „Smola se nas drži,“ izjavlja zažgala gospodarsko poslopje, si gospodar Franc Urbanč. Pove družina Franca Urbanča z Bre- tudi, da imajo osem hektarov gov še ni opomogla. Za nape- zemlje in da upa, da bo vsaj eden Ijavo vodovoda ji je Socialistična od obeh sinov ostal doma. Sta- zveza priskočila na pomoč s 630 rejši je končal osnovno šok) in ima veselje do kmetovanja, toda že okleva, ker dandanes ni donosno. Vaščani z Bregov se boje sušnih let. Na prodnatem svetu v vročini vse zgori. Dež bi moral namakati polja vsak teden. Ce ^ štirinajst dni ni, zastane rast in pridelek je takoj manjši. „V vaši vasi so se nekateri odločili za gojitev kumaric. Se jim je to posrečilo? “ ,Jlavno zaradi suše se ni kaj prida obneslo, zato sta dva že začela pridelovati peso, tudi za živilsko industrijo. Vs^ po svoje poskušamo, da bi nam bilo življenje lage. Davki so veliki, cene pridelkov nič kaj spodbudne, a gnojila vsak dan drsižja. Tudi mi bi radi dobili kak dinar več za prašičke ali krompir, pa nam ne uspe. No, kot kaže, vsaj bolezenskih stroškov ne bomo imeli več toliko. Tudi to je nekaj za kmeta.“ „Kako ste pri vas glasovali na referendumu? “ ,J)obro. Opoldne smo že končali in vsi, ki so prišli na volišče, so obkrožili besedicx) ,,ZA“. Sest pa se jih je ustrašilo zaradi govoric, da bodo morali doplačevati, in ti so ostali doma.“ JOŽICA TEPPEV dinarji, sama pa je nakazala vodovodnemu odboru vsoto, ki manjka do tisoč dinarjev. Vode še nimajo v hiši. Priključek je treba plačati p turo ali kakega drugega daj niti ni več pomembno. je vsekakor dejstvo, da o* priznanje v času, ko je . -01116' nih zane.senjakov vse nilo nadaljevanje njihovegap dela. Da bom bolj omenim le ime Alfreda dušo krškega nogom^^ in dolgoletnega člana TVl^ »Dolenjski lif* v vsako družil}^ ODZIV KMETOV PRUETNO PRESENEiTTL Rudarji so jih razočarali Obrtniki in upokojenci prav tako — Slabo se je odrezala »Kovinai^J^ Referendum je mimo, z njim pa tudi konec prizadevanj cele vojske aktivistov, ki so na 67 sestankih po vaseh in delovnih kolektivih tolmačili njegov pomen. Ob spodbudnih rezultatih so Krčani tokrat doživljali tudi razočaranja nad tem, kako malo solidarnosti so pokazali ponekod. precej delavcev iz sosednih , da ti najbrž niso simnatii za orispevke do^^j^jž ^ | Redki kmetje so se opredelili proti, pa še tisti glasovi so bili bolj posledica nezaupanja kot nasprotovanja. Odziv na vasi je vsakogar prijetno presenetil. Zelo sbbo so se odrezali obrtniki in upokojenci že med pripravami. Sklic sestanka z njimi na Vidmu na primer i^loh ni uspel. Po vsem tem ni bilo pričakovati dobrega uspeha na glasovanju. In resje bil izid slab. Temu pa je bil vzrok strah, da bodo zaradi kmetov finančno prikrajšani. Med delavci so sicer pričakovali’ odpor, ker so si mnogi tolmačili, da bo šel dodaten prispevek naravnost iz njihovega žepa, pa tudi dovoy nazorne predstave niso imeli, koliko bo plačalo podjetje. Na sestanku v Celulozi so to dobro ponazorili; Povedali so, da dajejo ribiški družini .še enkrat več odškodnine za onesnaženje Save, kot bo znašal dodatni prispevek socialnemu zavarovanju. Referendum je najbolje uspel v majhnih kolektivih. V občini je bilo kar deset delovnih oi^anizacij, kjer niti 60 odst. zapo.slenih ni glasovno za večje kmetove pravice. Najbolj neprijetno je organizatorje presenetil rudnik Senovo, kjer sc je le 36,3 odst. delavcev izreklo „za”. Pri Splošnem mizarstvu v Krškem jili ie bilo „za" 44,4 odst. V Kovinarski pa za dve desetinki odstotka nad polovico. Razočarala je tudi Celu- loza. Pri tem naj omenim Še, da tako Celuloza kot Rudnik zaposlujeta simpatij za pnspevl« giji. Pri Ruaniku pa 'grite''^^ zabUi, da iščejo za preu^. ti družbene , i sami morah V°^ -j-gpP^ lik delež bi tudi solidarnosti KRŠKE NOVICE TA TEDEN JE BILA VRSTA SESTANKOV, na katerih so med drugim obravnavali sklepe 21. seje predsedstva ZKJ. O najnovejših dogodkih v našem notranjepolitičnem življenju so v torek govorili na razširjeni seji komiteja ZK, dan kasneje na sestanku občinskega političnep aktiva, danes pa še na volilni konferenci osnovne organizacije ZK v tovarni celuloza in papirja. SMUČARSKA VLEČNICA, PRVA V KRSKI OBCINI bo tudi letos postavljena v Kostanjevici in jo bo še naprej upravljal njen lastnik, občinski sindikalni svet. Predsedstvo sveta je na petkovi seji sklenilo, da bo imela šolska mladina ob športnih dnevih na vlečnici izdaten popust. KOMISIJA ZA Sport pri OSNOVNI SINDIKALNI organiza-c^i tovarne celuloze in papirja Djuro S^aj bo v kratkem razpisala tekino-vat\ja v namiznem tenisu, šahu, kegljanju, odbojki, streljanju z zrač- namen doseči razmah ^or**’ nosti zaposlenih. 7 a P|;c DELAVSKA UNIVE^^TA^^J REJA TUDI LETOS PR^^v Vj potujočega kina. Na jte Kem Podlogu in ^nO^^L. ob sobotah in nedeljah, <*, osnovne šole in dvdi movih. Prodane vstopnic® y stroške za izj^osojanje "“Vp jd*; plačilo operateiju, vend^ jjult** ska univerza to edino obi^.^ 5* ^ nega razvedrila na podeiej ^ ^*USPEH REFEREN^j^^di^ ZDRUŽITVI skupnost ^ stvenega zavarovanja de ^ oc kmetov sta v preteklem nila občinska konferenca . j^i® občinski sindikalni svet- gl»5® čini je odstotek udeležbe vanju in odstotek glasov ^ ^ žitev zaostajal za dolenj prečnem. Predsedstvo o sindikalnega sveta je zato no puško in vlečenju vrvi. Tekmo-letu pote med delovnimi enotami in do imelo varvie naj bi v 1972. letu potekalo katere delovne vodstveni organi in uružb^ ne organizacije niso V u.spešnejši zaključek refc - Jutri o vrtovih Na povabilo Hortikulturnega društva iz Krškega bo jutri ob 17. uri predaval elanom o vrtnfli elementih prof. I-'rance Vaidjan. Prikazoval bo tudi diapozitive. Pridite v dvorano Celuloze! IRE2ljiKI VESTI r- 3i je nosila na glavci vode . . .“ pravi mamica z Vrha pn encu, kjer je te dni pritekla zdrava pitna voda. Vodovod so kadili tudi prebivalci Brezovega, Arta in Zavratca. Nagrada 50 (Foto; Franc Pavkovič) KAKOi DOi BOiLJŠBGA ŽIVLJENJA J/olja nepremagljiva ^•^0: po vrnitvi iz pregnanstva so napeljali elek-^ ♦t'iko, zgradili cesto, zdaj pa še vodovod Seri to, 4. decembra, je pred- vjjj *? ObS.Sevnica Mapan Gabrič v prerezal vrvico in s tem Pq- panienu nov vaški vodovod, Uo«i* ’ so z lastno prizadev-^^®sničili staro željo - imeti v hišah. Predsednik je jiaf odbora Martin Vizjak vaiA, ^ veseljem povabil goste in dobri*’? sklepni „likof', ki je po HoC ^*°venski navadi trajal pozno v vaščani Arta P° osvobo-Vac F pregnanstva v domačo VeiiijQ domačije opustošene. Z ljal^‘'^,2^oUe so prijeli za delo, nape obn vodovod. ob^^V^iko, zgradili vaško cesto. savski brod, zdaj pa so na- iV • .^a hiša je prispevala približno love tisočake, občin^a skup-Paje plačala črpalko, za kar je še izmed Voda v več vaseh V v • Prej Zavratec pri Sevnici je 12 republike v 9 izmeu Tudi °*^ačij pritekla pitna voda. Zavra* so.sednjem zaselku Vrh pri dobiio'^'^ je vseh pet kmečkfli niš Voru , '^°do dober teden pred' dne-je Občinska skupščina Vrhj Sraditeljem iz Zavratca in tnoii 2500 novih dinarjev po- 7sq KS Studenec pa še po Zak.. 7.a nrmin^S ca icVrpnn pomoč se iskreno J®Jo. Vodo so napeljali tudi 2 Brezovega in tudi nanje Stiiirtp]f°^®bila ObS Sevnica in KS tudivo®*^' Vodovod bodo gradili ''eCijjg^^'^oljah in Križu, tako da bo °^ine • v tem delu sevniške **^iela v domovih pitno vodo. K. Z. pričevala nekaj nad 5.000 novih dinarjev. Graditelje je nekajkrat obiskal predsednik občinske skupščine in to je ^odbudilo vaščane, da so še bolj pritegnili. Zdaj, ko je vodovod dograjen, imajo v načrtu, da bodo do sosednjih Ponikev pri Studencu zgradili cesto in si tako močno skrajšali pot proti Velikemu Trnu. Tako kot pri vodovodu bodo hvaležni za vsako družbeno pomoč. K. Z. DOHODKI OBCINE - PO NAČRTU Letos ni težav s sevniško občinsko blagajno. Do konca tričetrtletja je občin^i proračun dobil že 73,5 odst. letnih dohodkov, že običajno pa se dotok proti koncu leta še poveča, ko davkoplačevalci poravnajo svoje zaostale obveznosti. Da s proračunom ni težav, je posledica smotrno načrtovanih letnih dohodkov občine in racionalnejšega razpolaganja s proračunskim denarjem, ugotavlja občinsko poročilo. VOLITVE IN IMENOVANJA V novoustanovljeni medobčinski organ za zadeve nadaljnjega razvoja Kozjanskega, kot se imenuje novo telo, je sevniška občinska skupščina izvolila Marjana Gabriča, predsednika ObS Sevnica in Franca Lipovška načelnika oddelka za go^odar-stvo in finance. Za požarnega inšpektorja je skupščina imenovala Antona Medveda, v svet poklicne lesne šole v Sevnici je imenovala Franca Novšaka, Milana Poljška in Ivana Ločičnika, v komisijo za revizijo katastrske klasifikacije zemljišč pa inž. Petra Dottija, Martina Slap-šaka in Matijo Kuharja. SEVNIŠKI PABERKI Nastop iz cerkelj. Priprava- ^ bodo vojaki iz Cerkelj Nastoo .P’’^®ditev dnevu JLA. ^aji, jg > bo v domu TVD Parti-losti k,Tj dogovorjen. Ob tej prilož-''anja ® podelili v Sevnici odliko-»elčater' *’“P*'“dovanja, ki jih bodo stitev 3«P°satnezniki dobili v poča- . vstaje. Valo^?^0 ne bo „miro- ''Odov i ®'o^nji val gradnje vodo-{Jici. v ^'^di Orehovo pri Sev- L '^si v Ja prihajajo vabila, naj Se rf sodelovali pri gradnji, 0'BMIRENSKA PROGA Hlapon požiga stvar bo, kot kaže, prišla na sodišče Ce ne bo železniško podjetje hotelo samo poravnati dcode, ki jo je na progi Trebnje-Sevnica povzročila lokomotiva, bomo pprisiljeni z odškodninsko tožbo prek sodišča izterjati znesek. Tako stališče Gozdnega gospodarstva Brežice nam je obrazložil vodja sevnišk^a gozdnega obrata inž. Vinko Šeško. Lastnikom gozda ob obmiren-ski progi, kjer star hlapon iz dneva v dan pridno puha iskre in ob sušnem vremenu naravnost izziva ogenj, je tega že dovolj. Požari se kar vrstijo, jeseni so bili spet štirje. Pomladanski ognji kot da niso nikogar izučili. V aprilu sta namreč dva gozdna požara, ki jih je povzročila lokomotiva, samo GG Brežice naredila skoraj za pet starih milijonov dinarjev škode. Gozdno gospodarstvo je predlagalo javnemu tožilcu, naj začne postopek. Postopek so res začeh, toda strojevodja je bil oproščen krivde, češ da ima lokomotiva urejeno glede isker tako, kot zahtevajo predpisi. Železnici, vemo, da ni lahko in da ima premalo dohodka, toda če sc dela družbena škoda, tudi ni vseeno. Ali ne bi kazalo, da bi v času suše, ko postanejo iskre hudo nevarne, kaj ukrenili, morda začasno parno lokomotivo zamenjah z manjšo Dies-lovo? M. L 27. decembra konferenca SZDL v ponedeljek, 27. decembra, je v_^ Sevnici predvideno zasedanje občin-"^ ske konference SZDL. na katerem bodo izvolili tudi novega sekretarja in predsednika občinske organizacije. Kandidat za predsednika je dosedanji predsednik Jelko Stojs, za sekretarja pa Slavko Štrukelj, vodja komerciale v Kopitarni. Predlog je v javni razpravi. PRED OBČNIM ZBOROM ŽIVINOREJSKEGA DRUŠTVA 6. JANUARJA Za vse dovolj »prostora pod soncem« Živinorejsko društvo Trebnje želi povečati število članov, razširilo pa bo tudi svojo dejavnost, saj malo konkurence nikjer ne škodi Pot me je zanesla med kmete v Šmartno ob Dreti prav tisti dan, ko je bfl v Ljubljani prvi redni letni občni zbor zveze živinorejskih društev. V nabito polni mali dvorani so kmetje zapeli pesem ,J'Ja-brusimo kose“. Peli so svečano, kot himno, rojeno iz prepričanja, s pesmijo so se hrabrili v želji, da bi se tudi v kmetijstvu kaj premaknilo naprej. Iz te želje so se razvila živinorejska društva in eno med njimi je v Trebnjem. Zdaj, koje poteklO nekaj več kot leto dni od ustanovitve, bo zanimivo zvedeti, kaj je z društvom. Tajnik društva veterinarski inšpektor Cvetko Bunc postreže s podatki: Živinorejsko društvo Trebnje šteje zdaj 494 članov, ki imajo v društvu zavarovanih 491 glav goveje živine in 18 svinj. Cena za zavarovanje goveda in svinj je znašala do- Sprejem za gasilske veterane v soboto so v Trebnjem v počastitev 100-letnice gasilstva in 30-let-nice vstaje priredili sprejem za gasilce, ki že nad 40 let ^lužijo boju proti ognju in naravnim nesrečam. Udeležilo se ga je približno 80 gasilskih veteranov iz vse občine, med njimi tudi gasilski starešina 84-letni Alojz Bukovec iz Vel. Loke. Na prijetni slovesnosti, na kateri so bili tudi predstavniki več drugih občinskih gasilskih zvez, so pionirji - gasilci recitirali, mirenski pev^i zbor pa je zapel več pesmi. PRETRESI V ZKJ Opozorilo vsem V občini pojasnjujejo dogodke na Hrvatskem Na Hrvatskem so se te dni zgodile za Zvezo komunistov in Jugodavijo na^loh velike stvari. Da bi bili člani ZK v občini natančneje obveščeni o dogodkih in vzrokih, ki so privedli do njih, bodo imele vse liajevne . organizacije'posebne sestanke. Za danes so predvideni še v Šentrupertu, Mokronogu in na Mirni. Občinsko partijsko vodstvo je v četrtek že izreklo wojo odločno podporo Titu in sedanji usmeritvi v Zvezi komunistov Jugoslavije. Občinski komiteje na. razširjeni seji, na kateri je pojasnjeval sedanji položaj Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto, enoglasno ugotavljal, da zdaj ne gre le za to, da bi s prstom kazali na Hrvate, marveč je treba več narediti tudi v lastnih vrstali. Dogodki na Hrvatskem so opozorilo, kaj se zgodi, če Zveza komunistov izgublja svojo idejno vlogo v družbi, če se maliči njena temeljna politika in če se družbeni problemi prepočasi urejajo, kar daje v roke orožje razvoju socializma nenaklonjenim silam. V Trebnjem so govorili tudi o nedavnem nastopu slovenskega poslanca Toneta Remca na zborovanju študentov v Zagrebu, ga obsojali ter dodali, da je partijska graja premila kazen. M. L. NOVA TELESA KONFERENCE ZK Občinska konferenca ZK Trebnje je na svojem prvem zasedanju v novem sestavu 24. novembra izvolila nov občiiski komite, štiri komisije, častno razsodišče, člane medobčinskega sveta ZK in delegata za II. konferenco ZKJ. Člani komiteja ZK so: Tone Žibert (sekretar). Nace Dežman, Ivan Gole, Ludvik Janežič, Jože Tomažin, Slavko Kržan, Bariča Videčnik, Marija Vraničar in Janez Zajc. Za člane medobčinskega sveta ZK so izvoljeni: Janez Gartnar, inž. Drago Kotar, Avgust Gregorčič in Tone Žibert. Predsednik revizijske komisije je 1'ranc Maraš, komisije za družbeno-ekonomske odnose Jože Godnjavec, komisije za organiziranost in razvoj ter statutarna vprašanja Jože Govednik, komisije za družbeno-politična vprašanja in mednarodne odnose pa inž. Ciril Lenardič. Delegata za 11. konferenco ZKJ sta Ludvik Golob iz Novega mesta in 1'ranc Korelc iz Kočevja, predsednik častnega razsodišča pa Alojz Krhin. ^ slej 50 N-din, iz tega so plačali zdravljenje in poravnali škodo ob zasilnih zakolih. Od članarine je imelo društvo 4940 din dohodkov, od zavarovalnih premij pa 23.637,50 din. Stroški so znašali 12.357,10 din, tako je ostalo še precej čistega dohodka, ki ga bo društvo uporabilo v naslednjem obdobju. Dosedanje delo društva je pokazalo, kolikšne vrednosti je preventivna dejavnost. Lastniki zavarovane živine so takoj, ko je bilo potrebno, klicali veterinarje, tako da je bila škoda zaradi zasilnih zakolov kar-najmanjša. V vsem letu je bil en sam zasilni zakol. 6. januarja ob 8. uri bo občni zbor živinorejskega društva, na katerem nameravajo sprejeti več važnih odločitev. Upravni odbor društva je sklenil, da bo v prihodnjem letu stalo zavarovanje goveda 60 V dobi — požvižgava n ja Občinski odlok in pozivi, naj v večjih krajih in ob javnih cestah ob državnih praznikih izobesijo zastave, za nekatere posameznike kaj malo pomenijo, ker pač ni nikakršnih posledic za tiste, ki se na odlok požvižgajo. Na Majcnovi hiši v Mokronogu, na kateri je ^ominsko obeležje, za letošnji dan republike ni bilo zastave, pa čeprav so kar v treh izmed petih družin, ki tam stanujejo, člani ZK. Da o gostilničarju Petru Deu sploh ne govorimo, saj že od zadnjih skupščinskih volitev ni ozobesS zastave. din, svinj 80 din, prašičec pitancev pa 20 din za glavo. Ti zneski so mnogo manjši, kot če bi živino zava rovala zavarovalnica. Društvo namerava zavarovati tudi konje, če bodo> njihovi lastniki to želeli. Ker je za sodelovanje v društvu med lOTeti vse večje zanimanje, bodo po krajevnih skupnostih ustanovili pododbore, v katerih bo po en kmet iz vsake vasi. Društvo se namerava registrirati tudi za nekatere dmge dejavnosti in meni, da je zanj in za zadrugo v kmetijstvu dovolj dela in nalog, razen tega pa malo konkurence -- kmetu ne bo škodovalo. M. LEGAN 1975: MALICE V VSEH ŠOLAH Izmed 13 osnovnih šol v trebanjski občini jih ima 10 oi^anizirano šolsko prehrano, tako imenovano šolsko malico. V teh šolah prejema malico 67 odst. otrok, kar je pod republiškim poprečjem, če pa bi upoštevali še otroke iz treh podružničnih šol, kjer malic ^loh ne dajejo, bi bil odstotek še manjši. V programu izboljšav do leta 1975 je predvideno, da bodo dajali šolske malice v vseh osnovnih šolah, da jih bodo deležni vsi socialno ogroženi otroci in vsi, ki so oddaljeni od šole dlje kot 4 km. ŠE EN DAVČNI INŠPEKTOR Da je v trebanjski občini nujno poostriti davčno kontrolo, na to sta davčna uprava in občinska skupščina že nekajkrat opozorili. Na zadnjem zasedanju je imenovala še enega davčnega inšpektorja, ki bo začel delati z novim letom. To je Marjan Klarič, doslej zaposlen kot revirni gozdar pri trebanjskem gozdnem obratu, ki pa je študiral izredno na višji ekonomsico-komercialni šoli v Mariboru in je zdaj absolvent te šole. NOVOLETNO DARILO: še malo in povsem bo dokončan nov otroški vrtec v Trebnjem, vreden 1,8 milijona dinarjev, ki bo lahko sprejel blizu sto otrok. Okolico vrtca bodo urediU v prihodnjem letu. (Foto: Legan) DROBNE Z MIRNE DANES O DOGODKIG V ZKJ -Krajevna organizacija ZK na Mirni bo podobno, kot so že ali pa so že naredile druge organizacije, imela danes sestanek, na katerem bodo govorili o zadnjih aktualnih dogodkili na Hrvatskem. KDAJ PRIDE DEDEK MRAZ? - Društvo prijateljev mladine je na razširjeni seji sklenilo, da bo dedek Mraz obiskal naše najmlajše v četrtek, 30. decembra, ob 14. uri v vrtcu pa verjetno že dan prej. Otroci pričakujejo, da bo bogatejši kot prejšnja leta. ZAKAJ NIŽJE CENE? - Kmetijska zadruga Trebnje odkupuje na Mirni vsak ponedeljek živino. l6net-je pravijo, ^ je odkupna cena nižja kot v Radohovi vasi, ki je skorajda na meji trebanjske občine. Podobne pjitožbe je slišati tudi drugod. PREKINITEV - Začasno so ustavili izdelovanje Candgevili pralnili strojev v tovarni gospodinjske opreme. Vzrok so nepredvidene ovire, ki pa bodo, kot upajo, kmalu odpravljene. TRCENJE v RAKOVNIKU V nedeljo sta se na Rakovniku i,sre-čala“ z avtomobiloma Jože Slavič z Grma pri Trebnjem in Ljubljančan Jože Markovič. Na škodi in taunusu je bilo škode za 4000 din. MILIJON SKODE PRI GOMILI - V nedeljski nesreči pri Gomili, v kateri sta se z osebnima avtomobiloma zadela Ljubljančan Stanko Rogelj in Jože Stepk:, je bilo za milijon S-din škode. Stanko Rogelj si je zlomil desno nogo, tako da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. TSSUUUB NOVICE ie 4 ? rss^«» ■ MJSi: Na fotografiji je 42 članov kolektiva Združenega KGP Kočevje, ki so bili 4. decembra za 20-letno delo pri tem podjelu nagrajeni z urami in knjigami, in predstavniki vodstva podjetja ter občin, na območju Katerih dela ZKGP Kočevje. (Foto: D. Mohar) Mnogi šolarji potrebni pomoči 400 šolarjev ima premalo ljubezni v družini in pomoči pri učenju Na kočevski osnovni šoli imajo le en oddelek podaljšanega bivanja, čeprav je nedavna analiza pokazala, da bi bilo takega bivanja potrebnih nad 400 učencev. Raziskave so tudi pokazale, da so podaljšanega bivanja potrebni predvsem otroci družin, kjer so neurejene razmere, kjer se zakonca prepirata, kjer sta eden od staršev aU oba alkoholika, pa tudi Razglašeni turizem Turistično-gostinske organizacije nimajo posluha za jamarje, ki delajo za njihovo korist Jamardci klub Kočevje je s pose^ nim dopisom zaprosil vsa podjela za denarno pomoč, ki jo potrebuje za raziskovanje in urejanje kraških jam. Teh je na Kočevskem veliko in lahko bi našli kakšno, ki bi bila primerna za turistično, se pravi, da bi jo opremili in vanjo vodili turiste. Seveda so jamarji pričakovali pomoč predvsem od podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom. Teh pa je na Kočevcem vedno več, saj se poleg hotela , J*ugled“ v zadnjem obdobju Priznanja za dan JLA Glavna proslava dneva JLA v Kočevju bo 21. decembra zvečer v Se^covem domu. Na njej b« govoril predstavnik ZVRS Alojz Petek. V svečanem delu proslave bodo podelili priznanja nosilcem „spomenice 1941. Anton Križ, načelnik oddelka za narodno obrambo, bo prebral izvleček iz naiedbe o napredovanju rezervnih vojaških starešin, ki se nanaša na rezervne oficirje in podoficirje iz kočevske občine. Predsednik občinske skupščine Ntoo Hegler pa bo podelil odlikovanja zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam. V kulturnem delu programa bo nastopila delavska godba, ki bo igrala narodne in koračnice. Po proslavi bo v hotelu PUGLED prijateljsko srečanje borcev in rezervnih vojaških starešin. resno in bolj ali manj u^ešno uveljavljajo na tem področju še AVTO, Združeno KGP in morda še kdo. Vendar so se jamarji krepko ušteli. Nihče izmed riaštetih ,,tu-ristov“ jim ni dal nobene pomoči! Razumevanje za delo jamarjev sta pokazala le ELEKTRO in LIK, ki sta jim nakazala po 200 din. Odnos podjetij, ki se ukvarjajo s turizmom, do jamarskega kluba seveda ni vreden pohvale. Jamarji, ki v raziskavo podzemlja vlagajo veliko truda, ljubezni in prostovoljnega dela, lahko odkrijejo kraško jamo ali kako zanimivost, ki bi pomenila za turistično-gostinske organizcije milijonske koristi. Skratka; jamarji delajo za korist tistih, ki za njihovo delo tokrat niso pokazali razumevanja. J. PRIMC otroci, ki imajo le enega izmed staršev, nezakonski otroci in otroci, ki imajo očima ali mačeho. Tem otrokom pri učenju navadno nihče ne pomaga, pogosto se počutijo doma nezaželene oziroma odrinjene, začno se potepati, se ne uče dovolj. Takih otrok je torej nad 400. To je kar precej. Zal pa šola nima niti denarnih niti kadrovskih možnosti, da bi za vse te otroke organizirala oddelke podaljšanega bivanja, v katerih bi jim prosvetni delavci pomagali pri učenju. Ce te pomoči ne bo, bodo učenci zaostajali, mnogi bodo zašli na kriva pota in socialnih, pa tudi drugih problemov bo vedno več. J. P. PRVI PROSPEK JASNICE AVTO Kočevje je pred kratkim izdal prvi barvni prospekt motela „Jasnica“. To je hkrati sploh prvi turistični prospekt, ki ga je izdalo kakšno gostinsko ali turistično podjetje v kočevski občini samostojno. Ta prospekt prikazuje notranjost in opremo motela, namenjen pa je predvsem kot priloga barvnemu prospektu „Kočevje in okohca“, ki je tudi izšel letos. Zdrave ranjeni ptice Strelci vedno uidejo kazni, ker so »neznani« Solarji kočevske osemletke prinesejo vsaJc teden v šolo nekaj ranjenih ptic. Večina jih ima ranjene peruti ali poškodovane noge. Peruti prestrele pticam mladi in stari strelci z zračno puško; noge pa poškodujejo pticam razne močne niti (sukanec), s katerimi jih neznanci love. Ranjene ptice zdravijo tako, da jih mažejo z neslanim lojem. Zaprte imajo kar v glasbenem kabinetu šole. Nekatere odnesejo tudi k veterinarju. Nekaj ranjenih ptic ozdravi, še več pa jih pogine. DROBNE IZ KOČEVJA NOVI ZNAMKI - Ob dnevu republike je bila izdana skupina šestih znamk „Meščanski portret XIX. stoletja''. Od slovenskih slikarjev sta zastopana na znamki za 4,00 din Mihael Stroj (1803-1871) z reprodukcijo portreta Luize Peqakove ter Matevž Langus (1792-1855) na znamki za 6,00 din z reprodukcijo portreta Starega človeka pred Ljubljano. ZNACAJ, vloga in organizacija telesne kulture na ravni federacije so predlogi tez, kijih je dobila Občinska zveza za telesno kulturo Kočevje v proučitev. Osvojitve tez bodo služile za osnovo reorganizacije vseh organov na ravni federacije. 2al je telesna kultura med zadnjimi organizacijami, ki urejuje vprašanje sprememb, o katerih govorijo ustavna dopolnila. SILVESTROVANJE bo tudi letos skoraj v vseh gostinskih obratih. Rezervacije so že po večini oddane. Silvestrovali bodo tudi v novem gozdarskem domu v Glažuti, kjer že prodajajo rezervacije. Plesi bodo organizirani v nekaterih gostinskih podjetjih in obratih tudi ostale praznične dni. Drugih društvenih prireditev za Silvestrovanje, kakor do sedaj kaže, ne bo. LISTE ZA FILATELISTIČNE ALBUME je začela izdelovati knji- goveznica kočevsko tiskarne. So dobri in tudi cena je primerna. Do sedaj so kočevski znamkarji dobivali take razstavne liste izključno iz tujine. BARVNI PROSPEKT Turističnega društva Kočevje je izšel te dni v drugi nakladi, ki je kakovostno precej boljša od prve. Rdeča barva pa tudi v drugi nakladi ni zadovo-yiva, ker je preveč kričeča. Vendar to ni bistveno. Prospekt je tiskan na hrapavem papirju, kar je lepše kot na gladkem, na kakršnem je bil tiskan prvi prospekt. občan vprežuje _ /medvoi vV/ ^ odgovarji - Mladina bo pa uživala. Trgovine so dobro založene, da bo dedek Mraz lahko marsikaj nakupil. - Seveda bo, saj za ta otroški praznik po vseh trgovinah ponujajo alkoholne pijače po znižanji cenah! Letos napravili še enkrat več STANGRADU se je priključilo gradbeno podjetje iz Buzeta, kjer imajo Ribničani gradbišče — V Ribnici je bolezen zidarjev šušmarstvo v ribniškem STANGRADU so v devetih mesecih letos dobro gospodarili, to potrjujejo številke. Imeli so 14,6 milijona din celotnega dohodka, kar jc v primerjavi z istim obdobjem lani za 107 odstotkov več. Najpomembnejša dejavnost STANGRADA je v Buzetu v Istri. Za podjetje Tomos iz Kopra so zgradili večjo proizvodno halo na površini 4.600 kvadratnih metrov. Grade pa še nove delovne prostore za to podjetje, ki bodo kar nad trikrat tolikšni, kot je prva hala. V Buzetu je STANGRAD gradil tudi druge poslovno-stanovanjske objekte in se dobro uveljavil. Temu Sodražica hitro napreduje Več gospodarskih in komunalnih uspehov — Novi sekretar ZK je Ivan Petrič 22. novembra je bila v Sodražici volilna konferenca krajevne organizacije Zveze komunistov, na kateri so pregledali svoje delo v preteklem obdobju in izvolili novo vodstvo. Novi sekretar je Ivan Petrič, njegov namestnik pa Vinko Drobnič. Izvolili so tudi tri člane za občinsko konferenco ZK. Dosedanji sekretar krajevne organizacije Rudi Brinšek je v poročilu ugodno ocenil delo sodraškži komunistov. Sodelovali so v vseh družbenopolitičnih in gospodarskih dogajanjih sodraškega območja. Go-^odarski razcvet Sodražice se je začel prav sedaj. Krajevna skupnost postaja vse bolj pcanemben dejavnik krajevne samouprave. V zadnjem obdobju je dosegla posebno na področju komunalnega urejanja Sodra-ŽKe lepe u^die. Komunisti so v razpravi posvetili veliko pozornost delu z mladino. Pomagali bodo mladinski organizaciji pri delu, pri ustanavljanju novih mladinskih aktivov (obrat KRIM) in vključevanju mladine v društvo TVD Partizan. KOČEVSKE NOUKE Za ranjene ptice skrbi krožek za varstvo ptic, ki ga vodi učitelj Ive Stanič, ftav on je nekajkrat posredoval, naj bi odgovorni organi strožje nastopali proti lastnikom zračnih pušk in drugim, ki streljajo izven strelišča oziroma prostora za streljanje. Tarča takih strelcev niso le ptice, psi in mačke, ampak včasih celo ljudje. J. PRIMC SVEČANOST V PODPRESKl Na svečanosti v Podpre ski, ki je bila tik pred dnevom republike, so sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo, krstili novo gasilsko brizgalno, predsednik krajevne skupnosti pa je seznanil ljudi z delom in prizadevanji krajevne skupnosti. Za brizgalno, ki je veljala okoli 22.000 din, so prispevali gasilsko društvo Podpreska, obrat LIK Pod-preska in občinska gasilska zveza Kočevje. Pri njenem „krstu“ jc botroval direktor LIK Jože Košir, ki je v krajšem govoru povedal med drugim, da potrebuje obrat LIK v Pod-preski še precej delavcev. Kočevje pred novim letom Občinska zveza prijateljev mladine Kočevje je sklenila, da bodo njeni predstavniki obiskali vse delovne in druge organizacije ter zbirali prispevke za novoletno praznovanje. S temi pridevki nameravajo okrasiti mesto podobno kot lani (svetleče snežinlte), v parku sredi mesta (med kavarno in ^omenikom) pa nameravajo postaviti veliko smreko. Gimnazijci bodo pripravili za najmlajše igrico, posebno igrico pa nameravajo naštudirati še lutkarji osnovne šole. Ce bo denarja dovolj, bodo obdarili še nekatere osnovne šole. V preteklih letih so taka darila bila smuči, smučarski čevlji, denar itd. V sodelovanju s temeljno kulturno skupnostjo nameravajo organizirati za podjetja tudi razdeljevanje daril s pomočjo dedka Mraza. Kolektivi, ki hočejo, da bi otroke njiliovilj zaposlenih obdaril dedek Mraz, naj se prijavijo temeljni kulturni skupnosti ali Zvezi prijateljev mladine. J. P. Komunisti delujejo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter krajevni samoupravi, kjer imajo pomembne funkcije. Čvrstost in enotnost organizacge je ugodno vplivala na delo komunistov, zato tudi u^jehi niso izostali.' Organizacija ZK bo v bodoče posvetila večjo pozornost prejemanju novih članov v svoje vrste. Sprejemali jih bodo predvsem iz mladinskih vrst. govori v prid tudi dejstvo, da se jc tamkajšnje gradbeno podjetje z okoli 60 zaposlenimi •pridružilo STANGRADU. Zanimivo je, da se STANGRAD na tujih deloviščih uveljavlja, v domačem kraju, to je v Ribnici, pa razmeroma malo gradi. Vzrokov za to je več; eden je tudi, daje domačina težko pripraviti, da bi v času gradbene sezone potegnil delovni čas nad 8 ur. Vsak je šel rajši na „dru^ šiht,“ se pravi k zasebniku gradit hišo. Tako je zaslužil skoraj dvakrat več, če računamo tudi hrano, ki jo je dobil zastonj. Na gradbiščih v drugih krajih pa se ne da šušmariti. V podjetju je še velika fluktuacija delavcev. Povzročajo jo predvsem delavci iz drugih republik. -r OBRAMBNA VZGOJA Prebivalci ribniške občine se v drugem krogu predavanj o pripravah na splošni ljudski odpor seznanjajo z delom občine, krajevne skupnosti, delovnih organizacij, družbenih služb in slehernega posameznika v primeru sovražnega napada. Predavanja bodo v okoli 20 krajih, razen tega pa še posebej za večje delovne kolektive (INLES, RIKO, STANGRAD) in prosvetne delavce (Ribnica, Sodražica in Loški potok). Predavata Franc Grivec, sekretar SZDL, in Janez Jamnik, predsednik ZRVS. Predavanja so se začela novembra, trajala pa bodo do konca decembra. Kmetije popisujejo Koliko starih kmetov Inima komu predati kmetije? Na območju ribniške občine popisujejo kmetije. Namen popisa je, da bodo zvedeli, koliko kmetijskih zemljišč je v občini, kakšne so, koliko je kmetov in koliko so stari. Te podatke, ki jih bodo zbrali do konca januaija, bodo uporabili pri izdelavi srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva v občini. Popis so doslej opravili za območje Dolenje vasi, Prigorice in Gore ter za predvidene vzorčne kmetije. Ugotavljajo tudi, da je vedno več starih kmetov, ki nimajo naslednikov, da bi prevzeli njihovo kmetijo. Občina naj bi njihovo zemljo odkupovala in jo dodeljevala oziroma prodajala tistim, ki bodo ostali na kmetijah. Takii primerov zdaj še ni veliko, vendar jih bo že v nekaj letih precej. Ce se nanje ne bi že zdaj pripravljali, bi bili lahko neprijetno presenečeni. Kmetje, ki v povojnih letih res niso doživeli veliko lepega, že po svoje ugibajo, kaj ta popis kmetij pomeni. Nekateri govore, da bodo večji davki. Vendar to ne drži Popis bo le osnova za načrt razvoja kmetijstva in opozorilo, da mora biti občina pripravljena nekatere kmetije odkupiti. J. P- Dedek Mraz prihaja v večini delovnih organizacij v ribniški občini je že prišk) v navado, da otroke zaposlenih staršev za novo leto obdarijo. Dedek Mraz bo tudi letos obdaroval številne otroke. Darila bodo ponekod večja, drugod manjša, povsod pa bodo dobrodošla. Na prihod dedka Mraza se pripravljajo tudi v otroški varstveni ustanovi v Ribnici. Proslavljanje dneva JLA v Ribnici bo glavna proslava dneva JLA v soboto, 18. decembra. Na akademiji bodo sodelovali učenci osnovne in glasbene šole, mladina in vojaki. Kje bo proslava, še ne vedo, ker dom TVD Partizan obnavljajo. Spominske svečanosti bodo razen v Ribnici še v Dolenji vasi, Sodražici in Loiiem potoku. Organizirale in izvedle jih bodo osnovne šole v sodelovanju s pripadniki vojaške enote v Ribnici. NA OGLEDE SO ŠLI Nekateri predstavniki Dolenje vasi iz ribniške občine so si že šli ogledat montažno dvorano, kakršne izdeluje TRIMO v Trebnjem in kakršno bi radi Dole nje vaščani. Le slabo vreme je preprečilo, da si niso šli dvorane ogledat še ostali predstavniki krajevne skupnosti. Dole-njevaščani pravgo, da je postavitev te dvorane pri njiliovi šoh v načrtu o gradnji, dograditvi in opremi šol, za izvedbo katerega plačujejo občani ribniške občine v raznili oblikah samoprispevek že 8 let. Postavitev te dvorane, kai naj bi izpeljali v prihodnjem letu, bi bila zadnja investicija iz tcga-samoprispevka. Medtem ko se ponekod starši šolarjev, TIS in občina kregajo, če je do šole 4 km ali ne, in je zato treba oskrbeti za šolaije prevoz, so šolarji v Loškem potoku to rešili tako, da se vozijo v šolo s sankami in smučmi. Takole kot na sliki je pozimi pred šolo v Loškem potoku. Kako bo prihodnjo zimo, ko bodo šolaiji že v novi šoli, pa bomo še videli. (Foto: J. Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NAGRADA V NF.MSKO VAS -Preteku teden jc bil v nagradni igri za naročnike Dela izžreban tudi Ludvik Češarek iz Nemške vasi 27. Dobil je prvo nagrado, in sicer kombinirani štedilnik „(iorcnje“ LP-546 PL, ki je vreden okoli 2.000 din. HALA RIKA TOD STREHO? -Ce bo vreme ugodno, bo nova hala podjetja RIKO, ki jo gradi v Ribnici kočevski ZIDAR, konec decembra pod streho. ZLATA JAMA - Trgovci z vini in alkoholnimi pijačami so ugotovili, da je Ribnica zanje zlata jama. Zdaj je še ISTRA VINO na zelo „sodoben" način (s plakati) obvestilo prijatelje dobre kapljice, da dobe vino in žgane pijače „čez ulico* v gostilni Paliulje v Ribnici. Sola za ži nf. in nkjžk - Kmetijska zadruga Ribnica pripravlja v Dolenji vasi „Solo za žene in može“, v kateri bodo predavanja o osebni in splošni higieni, higieni doma in okolja, zdravi prehrani, varstvu pri kmečkem delu, vzgoji in negi otrok, prvi pomoči, turizmu na vasi in drugem. Skupaj 1)0 predavanj natanko za 24 ur. Sola bo veljala 2.758 (novih) din, vendar bo vse stroške zanjo predvidoma plačal sklad za pospeševanje kmetijstva. GOSPODINJSKI TECAJ - Za območje Lo.škega potoka bo, če bo dovolj prijav, že v bližnji prihodnosti organiziran gospodinjski tečaj, ki bo trajal 46 ur, veljal pa bo kar okoli 8.000 din, ki naj bi jih plačal občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Na tem tečaju bi ženske poslušale predavanja o prehrani, uporabi električnih gospodinjskih in kmetijskih aparatov, ekonomiki gospodinjstva, kuharstvu, konzerviranju, ureditvi in okrasitvi doma ter okolice, vrtičkarstvu in drugem. Pri-’ hod nje leto bo predvidoma tako predavanje tudi v Dolenji vasi. občan vpraBuJe K/ /medved odgovarja - In kaj pripravljate v Ribnici za dedka Mraza, se pravi pred novim letom? - Občinsko sejo, ki bo bojda devetindvajsetega. REŠETO Ponovno izpričana zvestoba Na referendumu, ki je kmetom prinesel v zdravstvu enake pravice kat delavcem, je v črnomaljski občini glasovalo 97,39 odstotka kmetov in 89,50 odstotka delavcev — Proti so bili le redki posamezniki 5. decembra je bilo v črnomaljski občini 61 glasovalnih mest. Volišča so bila odprta ob 7. uri zjutraj, do 9. iu“e pa je glasovalo že več kot 60 odst. upravičencev. V dveh urah so glasovanje povsem končali v krajevni skupnosti Semič in v bližnji okolici Črnomlja. ’> S hitrostjo so se najbolj odrezali v Vranovičih, kmalu zatem pa so bila glasovanja končana tudi v Osojniku in Kašči ter v Butoraju. Do 13. ure so svojo dolžnost opravili volivci po vsej občini, razen v 5 večjih krajih, med katerimi je bilo tudi mesto Črnomelj. Ko je komisija ugotavljala rezultate glasovanja, se je spet izkazalo, da je ob takih priložnostih mogoče z gotovostjo računati na močno zajest večine prebivalcev črnomaljske občine. Glasovalo je 97,39 odst, kmetov, med katerimi pa je bilo proti le 8 po^meznikov. Verjetno to napisali, da so proti temu, da bi jim družba pomagala, zato, ker so se zmotili ali pa morebiti iz trme in kljubovalnosti, ker so jim to priporočali na sestanku. Kmečki volivci so oddali samo 3 neveljavne glasovnice. Upokojenci in obrtniki so v mestu razočarali. Samo 85,46 odst. vpisanih volivcev je prišlo na glasovanje. Če pa bi šteli samo obrtnike, potem je mogoče reči, da se jih je le 30 odst. udeležilo glasovanja. 400 KRVODAJALCEV V krvodajalski akciji, ki je bila 3 dni na območju črnomdjske občine za potrebe Zavoda za transfuzijo v Ljubljani, je sodelovalo preko 400 ljudi Na območju Vinice je dalo kri 122 občanov, s semiškega konca 116 in iz Črnomlja ter okolice 160 krvodajalcev. Najbolj požrtvovalni so bili ljudje iz oddaljenih vasi na viniškem predelu, kjer so kljub sneženju in mrazu pešačili več kilometrov daleč do odvzemne postaje na Vinici. Krvodajalci iz Adlešič pa so čakali na prevoz v Crnomdj, toda avtobus zaradi slabe ceste ni vozil. Žalčevi v slovo Dan zatem, ko je dopolnila 90. leto starosti, je 29. novembra umrla v Kotu pri Damlju Marija Žalec, rojena Mukavec. Bila je prava kmečka korenina, do zadnjega čvrsta in zdrava. Zelo rada je prebirala časopise, v življenju pa je veliko pretrpela. Rodila je 5 otrok, moža pa je imela 15 let v Ameriki. Hudo izčrpan se je po vojni vrnil in kmdu umrl. Žalčeva je otroke vzgajala v naprednem duhu. Sin Anton je bil prvoborec NOV in je padel že 1943 pri Dvoru. Po njem je dobivala družinsko invaUdnino. Tudi sin Viktor je bil borec, mati Žalčeva pa je pomagala partizanom, koUkor je mogla. V njeni hiši je bila nekaj časa nastanjena tudi komanda Šercerje ve brigade. Žalčevo mamo bomo ohranili v najlepšem spominu. F. P.’ Kdor več ima, teže da, je po ljudskem glasu vodilo tudi zaposlene v enoti Elektro, da jih je več kot polovica glasovala proti pomoči kmetu. Sicer pa so se zaposleni v splošnem dobro odrezali. Na referendumu 6. decembra je glasovalo 89,50 odst. volivcev, med temi je bilo proti samo 6,84 odst. glasovnic. Zaposleni v črnomaljski občini so “bih daleč Venček srečanj v počastitev dneva narodne obrambe, 22. decembra, bo v Beli krajini kot vsako leto vrsta srečanj med vojaki in prebivalstvom. Tako bodo v podjetjih prirejali organizirane oglede in obi^e oficirjev in vojakov, obenem pa jih bodo seznanili z razvojnimi programi in samoupravnimi odnosi. Pripadniki garnizije pa bodo s kulturnim programom obiskovali šole in večja središča. 21. decembra bodo dopoldne v garnizonu podelili odlikovanja in pokale ter napredovanja aktivnim in rezervnim oficirjem, hkrati pa bodo podali vojaki zaobljubo. Tej slovesnosti bodo prisostvovali predstavniki mladine, šol in družbeno-političn^a ter go^odarskega življenja Bele krajine ter občine Duga Resa, s katero imajo vojaki dobre stike še iz časov manevrov. Ta dan zvečer bo v Prosvetnem domu še akademija, zatem pa v restavra-^iji Grad tovariško srečanje. PRED KONFERENCAMI ZK Občinski komite v Črnomlju je nedavno tega obravnaval priprave na letne konference v osnovnih organizacijah, ki se bodo zvrstile do 20. decembra, ter na občinsko konferenco Zveze komunistov. Povsod bodo volili nova vodstva in člane občinske konference. Ko so določali vsebino občinske konference, so menili, naj bi ta poleg delovnih poročil zajela še najbolj perečo problematiko v občini. Sem sodijo v prvi vrsti nerešena vprašanja zaposlenih v obratih podjetij s sedežem drugje, ker to potegne za seboj vprašanja go^odarskega razvoja občine in samoupravnih odnosov, kakor tudi razreševanje socialnSi razlik. HUDOROVAC NEKAZNOVAN V članku „Obračun na življenje in smrt“, objavljen 28. oktobra, smo pomotoma prizadeli čast Mihe Hudo rovca iz Lokev pri Črnomlju. Drži, da je bil obsojen pred črnomaljskim sodiščem na 2 leti zapora zaradi sodelovanja v pretepu, v katerem je bil Miran Malovec ubit, vendar imenovani doslej še ni bil kaznovan, kot smo zapisaU. Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, konfekcije, perila, pletenin ali preprog vam priporočamo brezobvezen ogled naSlh zalog. Posebno velika Izbira sodobne in cenene posteljnine. »VELETEKSTIL«, Črnomelj ČRNOMAUSKI DROBIR USTAVLJALI VOZNIKE - Mi; ličniki so s prometno akcijo začeli tudi na črnomaljskem območju. Ustavljajo voznike motornih vozil, posebno avtomobiliste, pregledujejo vozniške dokumente ter sposobnost vozil za zimske vožnje. Prejšnji četrtek so stali pri Kanižarici, vendar se pojavlja patrulja zdaj tu, zdaj tam. SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE je razpravljal o davčnih zaostankih ter sklenil, da bo pri p-vezancih, ki res niso zmožni plačila, komisija davčne uprave pregledala stanje pri vsakem na domu. Sele nato bodo za posameznike predlagali olajšave. Dela bo precej, kajti na spisku je 155 plačila nezmožnih go-roodarstev v občini. FILATELISTIČNO DRUSTVO „Oton Župančič** bo v počastitev 22. decembra priredilo filatelistično razstavo ,,30-letnica vstaje jugoslovanskih narodov". Razstava bo 18. in 19. decembra v dvorani doma upokojencev. Otvoritev razstave bo 18. decembra ob 18. uri. Vabljeni! V SOBOTO, 18. DECEMBRA, bo ob 20. uri gostovala v črnomaljskem Prosvetnem domu ljubljanska Drama. V okviru abonmaja bodo upri- najboljši na vsem dolenjskem območju, saj je bilo tu oddanih največ pozitivnih odgovorov. Podobno kot kolektiv Elektra pa je razočarala še domača enota zaposlenih na železnici, medtem ko nikjer drugod niso omahovali, ali je treba kmetu pomagati ali ne. KRITIKA V DRAGATUŠU Na nedavnem sestanku krajevne organizacije SZDL so močno negodovali, ker obljube o gradnji stanovanjskega bloka za učitelje niso uresničene. Občani zahtevajo, naj se gradnja prične, da bi bil blok vseljiv najkasneje jeseni 1972. Ljudje niso zadovoljni tudi s popravilom poti, poškodovanih v času manevrov, in zahtevajo ponovno komisijski ogled. Tretja stvar, ki jo kritizirajo, pa je malomarnost Cestnega podjetja. Ob gradnji mostov so zasipali strugo potoka v Nerajcu in Brezniku, zdaj pa struge ne čistijo. STARŠI V STRAHU Starši otrok, ki se z ziljskega konca vozijo v šolo na Vinico, vsak dan trepetajo, ali se bo otrok srečno vrnil domov, ah bo miličnik prinesel vest o nesreči Zaradi izredno slabih cest je avtobusni promet nevaren, Cestno podjetje pa se za popravila nič ne zmenL Domačini pravijo, da bi bilo potrebno odstraniti še drugo nevarnost: slabi mostiček na glavni cesti. GRAMOZ V KAMNOLOMU Med Sinjim vrhom in Starim trgom pelje sicer sUkovita pot, je pa tako slaba, da predstavlja za potnike v avtomobilih življenjsko nevarnost Cesta gre mestoma nad globokimi prepadi, kjer ni treba dosti, da se avto zvrne vanj. Namesto da bi po slabi poti zasipah gramoz, ga ni ob poti niti kubika, medtem ko ga je v kamnolomu dovolj. Tudi cestarja malokdaj vidijo. Občani Sinjega vrha so zapostavljeni tudi pri pluženju snega, zato otroci vsako zimo zamudijo več dni pouka, ker ne morejo v šolo na Vinico. V SREDIŠČU POZORNOSTI: zorili Nušičevo komedijo ,.Žalujoči ostali". Nekaj vstopnic je še v prodaji. NA . RUDNIKU GRADE KEGLJISCE - Gradbena dela so že končana, medtem ko montaža dvo-steznega avtomatskega k^ljišča v kanižarski restavraciji še traja. Računajo, da bo kegljišče odprto čez mesec dni. RudnUc se je odločil za modernizacijo sedanjega skromnega kegljišča, da bi imeli zaposleni malo več razvedrila. NASTOP KARLOVCANOV - V počastitev dneva narodne obrambe bo 21. decembra v Prosvetnem domu Črnomelj svečana akademija, na kateri bodo nastopili gostje iz Karlovca: kulturna skupina, moški pevski zbor, tamburaši in oktet. Spored bo zelo pester, medtem ko vstopnine ne bo. NOVOST ZA SMUCARJE - V letošnji zimi se bodo lahko smučali s pomočjo vlečnice tudi ljubitelji belega športa iz Črnomlja. Prenosna smučarska vlečnica v dolžini 225 m je že naročena in plačana, v kratkem pa jo bodo namestili na travniku pri Dragovanji vasi. Denar so prispevala v glavnem domača podjetja in sindikat. Daleč zadaj Razprave o socialnih razlikah so dobile močan odmev med občani Črnomlja. Malo je takih, na katere lahko v domači občini pokažejo, češ prekomerno bogatiš, toda socialne razlike, in to velike, obstajajo navzven. Pri kakršnihkoli primerjavah s poprečjem ŠlovenHe, včasih celo Jugoslavije, so Črnomaljci med zadnjimi. O tem so rekli: JOŽE VAJS, sekretar občinskega komiteja ZKS: „Sociahii razločki so postali predmet obravnav na vsakem sestanku tudi izven Zveze komunistov. Primerov čezmernega bogatenja pri nas ni veliko, bolj zaskrbljujoče pa so razlike med standardom pri nas in razvitih občinah. Po vsem smo med zadnjimi, toda če bi kdaj šteU prizadevnost, samoprispevke itd., bi bili na vrhu lestvice. Največji problem je premajhno število delovnih mest.“ FRANC KOČEVAR, šef uprave za dohodke: „Ko smo ugotovili, da razlike obstajajo, bi jih morali takoj odpravljati. Kar bomo lahko naredili v okviru občine, bo bhko izvedljivo, to^ s tem ne bomo odpravili razlik. Potrebujemo širšo pomoč, toda ne v besedah. Med kategorijo velikih socialnih razlik pri nas ne sodijo le posamezniki, temveč cele skupine ljudi: kmetje, otroci, delavci Za primere neupra-vičenep bc^atenja, ki tudi pri nas niso čisto neznani, pa so potrebne ostrejše kazni in hitrejši postopki, sicer ostajajo organi pregona osmeSeni. Tak primer rešujemo žc dve leti, a preden bo tisti kaznovan, bo preteklo še nekaj vode.“ PEPCA KRANJC, uslužbenka katastra: „Kot veliko odkritje objavljamo zadnje čase, da nekateri neupravičeno služijo velike denarje. Čudno se mi zdi, da doslej nihče nikogar ni vprašal, od kod denar. Kot berem v časnikih, se glede obdavčitve obeta nov zakon, kar je popolnoma prav. Med tiste, ki so socialno prizadeti, pa spadamo v.si Belo-iaanjcL Opravljamo enako delo, a ker živimo na nerazvitem območju, dobivamo manj kot kolegi drugje. To gotovo ni pravično! “ ANDREJ PETEK, ravnatelj osemletke: „Velike razlike opažamo žc pri otrocih v šoli. To ni nobena novost, pač pa problem, na katerega opozarjamo dalj časa. Naši otroci nimajo zagotovljenega enakega starta v življenju kot šolarji razvitih občin. Po mojem nam resolucija in obljube niso več potrebne, temveč takojšnja pompč, kajti prepad se k veča. R. B. Na ličkih grenkih solzic sled 1. decembra so nove metliške jasli prvič sprejele varovance: 12 dojenčkov in 18 mišk — Novo okolje, prvič brez znanih obrazov krog sebe, vse to je večino majhnih ustec skremžik) v jok Vajeni stare mame ali dobre sosede so morali malčki pr\^č od doma, kajti mamice so v službah in jasli bodo postale njihov drugi dom. Čeprav so jih prijazne medicinske sestre takoj dale v lepe posteljice v toplem in svetlem prostoru in je vsak lahko obdržal dudico, so bili redki dobre volje. Prvi stik s samostojnim življenjem je težak, a traja le dan ali dva. Kako so malčki prebili prvi dan v jaslih? ANDREJ ZIST, star 1 leto in 10* mesecev. Doma je iz MetUke, očka in mamica sta zaposlena v podjetju Komet. Do zdaj ga je pazila stara mama, a je bila napornemu delu z dojenčkom komaj kos. Moral je v jasli. Prvi dan je jokal, žalostno stal ob ograjici in čudno gledal, ko je bilo okrog nj^a še več takih „človečkov". Sestra ga je tolažila, ga ljubkovala in mu ponujala dudico, on pa jo je od jeze kar naprej metal ob tla. MOJCA GUSTIN ima 17 mesecev. Doma je iz MetUke, očka je uslužbenec v Novem mestu, mamica v tovarni Beti. Tudi ona je bila vajena stare mamice, a začudo do 11. ure dopoldne še ni potočila solze. Mirna in potrpežljiva je opazovala novi svet, kot bi vedela, da je to prvi stik z življenjem in da jo čaka Še marsikaj neprijetnega. DIJANA LADIKA je med najmanjšimi. Samo štiri mesece ji je. zato so jo položiU na igralno blazino, ker se z nje še ne more in ne zna splaziti. Dijano pripeljejo starši, zaposleni v BETI, vsako jutro z avtom iz 8 km oddaljenega Kamanja na hrvaški strani Kolpe. Izredno zadovoljna je bila videti. Živahno je mahala z ročicami, se prijazno nasmejala vsakemu, kdor se ji je pri-bUžal, in razpirala usteča, kot bi hotela sama dati prvo izjavo za tisk. IRENCA BAJUK, 18-mesečna Metličanka, je bila prvi dan prav tako med boječimi. Do zdaj so jo v bloku čuvah tuji ljudje, ker mamica dela v izmenah v tovarni BETI, očka pa je avtoprevoznik in ga tudi ni ve- Uko doma. Zjutraj se je krem žila, potočila tudi nekaj debelih solzic, potem jo je prem^al spanec. Ko se je zbudila in dobila dudico, je bilo hudo pozabljeno. Postavila se je ob ograjico in ljubko pomolila sestri ročici. Gib, ki ga vsakdo razume: „K tebi grem.“ Gotovo so tudi mamice prvi dan trpele in komaj čakale konca službe, da bi pohitele po otročka. Taki občutki pa iz dneva v dan bolj bledijo. Danes se malčki gotovo še ves dan zadovoljno smehljajo, njihovih mamic pa v službi nič ne skrbi in se lahko povsem posvečajo delu. RIA BACER Vsak dan 50 prikolic Obrat IMV na Suhorju kaže očiten napredek, nujno pa so potrebni boljši prostori UGODNO ZA DARILA Novoletni popust oziroma novoletna darila so razpisale nekatere metliške trgovine. Tako imajo v Metalki kupci pri nakupu vsega blaga v vrednosti nad 100 din, razen gradbenega materiala, 5 odst. pcpusta, pri nakupu pralnih strojev pa 10 odstotkov. Za nakupe čez 50 dinje trgovsko podjetje Kokra iz Kranja izžrebancem namenilo za novoletno darilo 500 zapestnih ur. Podjetje, ki je še pred tremi leti komajda dihalo z manj kot 100 zaposlenimi, je po priključitvi k novo-meSci tovarni IMV na trdnih nogah. Kolektiv šteje 150 ljudi, delajo v dveh izmenedi, vsak dan pa gre iz obrata 50 prikolic: zanje delajo stene, pode in strehe. Proizvodnja je dobro organizirana, delo je normirano, imajo pa vedno več težav, ker delovni prostori nikakor ne ustrezajo. Poslopja niso bila postavljena za tovrstno proizvodnjo, precej dela se odvija na prostem, manjka skladišč in sploh delovni pogoji še daleč niso urejeni. Možnosti za razširitev so vsestranske, pa tudi nujne. Delovna sila je danes mnogo bolj zainteresirana, kot je bila včasih, in kaže veliko vnemo za priučitev. Zaslužki sicer Iz malega raste veliko! Krajevne skupnosti v metliški občini se lahko pohvalijo z razgibano gospodarsko dejavnostjo s. DOKL Krajevne ^upnosti v metliški občini so v zadnjem letu močno zaživele. Med dvanajstimi KS ni nobene, ki v letošnjem letu ne bi pokazala vsaj neznatnega gospodarskega napredka, ki se največkrat kaže v materialnih pridobitvi, vodovodu, industrijsicem toku, gasilnem domu itd. Čeprav imajo krajevne skupnosti na voljo m^o denaija, saj je torba občinskega proračuna plitva, so se vse brez izjeme lepo znašle in napredovale. Ob letošnjem občin^em praz-nŠcu, ko se tudi praktično končuje njihova dejavnost, pa se nekoliko pobliže seznanimo z njihovim delom. Dotacije občinske skupščine kra- tliški občini s pomočjo ObS in znat-jevnim skupnostim res niso velike, ne podpore občanov krepko delajo, zato pa so se ljudje znašH, sami so zbrali še nekaj denaija, največ pa so prispevali v prostovoljnem delu in materialu. Vrednost opravljenih del precej presega osnovno vsoto, ki so jo dobili od ObS. V krajevni skupnosti Drašiči so najbolj zadovoljni, da so letos dobilf industrijski tok, z enakim uspehom se lahko pohvalijo tudi v KS Podzemelj. V KS Rosalnice gradijo I. fazo vodovoda, ki stane 400.00 din, na Radoviči pa so se lotili rekonstrukcije ceste pri Krašnjem vrhu. V KS Slamna vas gradijo hišo, ki bo služila za dejavnost vseh organizacij v tej vasi. Tudi v Lokvicah nočejo zaostajati: lotili so se gradnje gasilnega doma. V ^adaški krajevni skupnosti bo največja pridobitev nov vodovod v naselju, vendar ne moremo mimo zgraditve gasilskega doma na Otoku in začetnih del pri gasilskem domu v Primostku. Se bi lahko naštevali, vendar smo omenili samo nekatera dela, ki zgovorno kažejo, da krajevne skupnosti v me- niso najboljši, v poprečju znašajo za pridnega 1.100 do 1.450 din, vendar pa domačinom omogočajo obstoj, pol^ t^a, da živijo doma na kmetijah. Edina želja kolektiva je, da bi novo leto prineslo vsaj trdne načrte za modernizacijo proizvodnje, razen tega pa še nekaj sredstev za izbolj-. šanje stanovanjskih razmer. Do zdaj še nobeden ni dobil stanovanja od podjetja, vendar to v nedogled tudi ne bo moglo trajati. TEKMOVANJA V CAST 22. DECEMBRA V Beli krajini imajo precej pester športni program v počastitev 22. decembra. Športniki so se že srečali v namiznem tenisu in šahu, čez kakšen dan pa bo še strelsko tekmovanje. V namiznem tenisu je zmagala Metlika (Hauptman in Stipanič), sledijo Cosmos - Belt in PKS; v šahu pa je zmagal Belt, sledgo: Metlika, PKS, JLA I. in JLA II. Na hitropoteznem turnirju posameznikov je bil vrstni red naslednji: 1. Ajdnik, 2. Žlogar, 3. Petrič itd. Brez odlašanja Politični aktiv metliške občine je 14. decembra obravnaval sklepe 21. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in se dogovoril za delovanje komunistov na domačem območju. SPREHOD PO METLIKI PRECEJ CEPLJENIH Po številu strank in na podlagi izdanih receptov v metliški lekarni vidijo, da gripa v Belo krajino še ni zašla. Število obolelih ljudi ni nič večje kot običajno vsako leto v tem času. Verjetno je precej pripomoglo cepljenje proti giipi, ki se gaje udeležilo precej občanov, posebno zaposleni. STOPNISCE pri OSNOVNI Soli, ki veže to šolo s Športnim , igriščem na Pungartu, je bilo do kraja zgrajeno pretekli mesec. Dela so se sicer precej zavlekla, toda novo stopnišče, ki ga je solidno zgradilo domače komunalno podjele, daje poleg svoje uporabnosti vsej okolici ubrano estetsKo podobo. NA ZADNJEM ŽIVILSKEM SEJMU v Metliki 7. decembra so skoraj vse cene nekoliko porasle. Liter koruzne moke je bil 1,50 do 2 din, ajdove 5 din, pšenice 1,50 din, ječmena 4 din, žitne kaše 6 din in fižola 6 do 8 din. Glavica česna je stala 1 din, venec čebule 3 do 5 din, lonček smetane 4 din in jajce 1,30 din. Pure so prodajalipo 80 din, purane pa po 100 do 110 din. PREČNA POT, ki drži s Ceste bratstva in enotnosti na Požeg, je zaradi obilnega snega, ki se je usul s strmih streh, skoraj -neprehodna. Tisti, ki to pot uporab^ajo, se boje, da ne bi tu sneg obležal do spomladi POKLICNA Sola beti je v soboto, 11. decembra, svečano proslavila petletnico svoje ustanovitve. Letos je bila poleg te šole pri tovarni BETI v Metliki osnovana še srednja tehniška šola, ki vzgaja tekstilne strokovnjake za domačo tovarno. Obe šoli, ki sta oddelka tekstilne tehniške šole v Kranju, uspešno vodi ravnateljica Dragica Nenadič. KONFERENCA ZASTOPNIKOV DOLENJSKE GASILSKE REGIJE, ki zajema sedem občinskih gasilskih zvez, je bila v soboto, 11. decembra, v Metliki. Udeleženci so se pogovorili o zadevah, ki se tičejo gasilstva na Dolenjskem, med drugim tudi o pridobivanju članstva za Slovenski gasilski muzej v Metliki. Ogledali so si tudi ta muzej in nekatere zanimivosti mesta. metUški tednik 1 m DBH NOVO MEST NOVE OBRESTNE MERE • ZA DEVIZNE VLOGE iN DEVIZNE RAČUNE; navadne 7,5 % (5,5% v devizah, 2% v dinarjih) vezane nad 13 mesecev 9% (7,5 % v devizah, 1,5 % v dinarjih) vezane nad 24 mesecev 10 % (7,5 % v devizah, 2,5 % v dinarjih) • ZA DINARSKE VLOGE: navadne (a-vista) 7,5 % vezane nad 13 mesecev 9% vezane nad 24 mesecev 10% Svetujte svojcem, sorodnikom in znancem, ki bodo prišli iz tujine na novoletni obisk, naj vse denarne zadeve urede pri VAŠI BANKI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI 'NOVO MESTO podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM In NOVEM MESTU. LETNE INVENTURE Trgovsko podjetje na veliko in malo NOVOTEHNA, Novo mesto SF>oroča cenjenim pK>trošnikon>, da zaradi letnih inventur ne bodo poslovale posamezne enote.: # skladišče na veliko v Bršlinu od 23. decembra do 6. januarja 1972 # skladišče maloprodaje v Bršlinu 29., 30. in 31. decembra # Novotehna na Glavnem trgu od 4. do 7. januarja # Novotehna na Partizanski cesti od 4. do 7. Januarja # AVTO DELI na Glavnem trgu od 4. do 7. januarja # Barve-laki 4. in 5. Januarja # Novotehna na Cesti komandanta Staneta 4. in 5. januarja # Novotehna v Trebnjem od 4. do 6. januarja # Novotehna v Metliki od 4. do 6. januarja # Novotehna v Krškem od 4. do 6. januarja 9 AVTOSERVIS v Novem mestu ne bo posloval 4. in 5. januarja # AVTOSERVIS v Metliki pa 29. in 30. decembra. PROSIMO POTROŠNIKE, DA UPOŠTEVAJO NASE SPOROČILO! OBVEŠČAMO Člane, naročnike, zaupnike in naše sodelavce, da smo se # preselili v Borsetovo ulico 27. Vhod z Opekarske ceste med hiš. št. 6 in 9, to je v neposredni bližini zadnje avtobusne postaje mestnega prometa proge št. 9 pri prulskem mostu. NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 21-440. PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, Borsetova 27 p. p. 41/1 PREŠERNOVA DRUŽBA TRAKTOR SAME DELFINO 32 * Obveščamo vse interesente, da smo že pričeli dobavljati traktorje SAME DELFINO 32. Traktor je Izrednih kvalitet In je po svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmetijstvu. Zračno hlajen linijski Dieslov motor 30 KM s pogonom na dve ali vsa štiri kolesa. Prodaja ZA DEVIZE S TAKOJŠNJO DOBAVO IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČA V LJUBLJANI ali za dinarje z dobavo po vrstnem redu prispelih predplačil, paranclja 1 leto. Servisna služba in rezervni deli zagotovljeni. Vsa pojasnila In podrobne Informacije daje Osnovne šole v Novem mestu: Grm, Bršlln in Milka Šobar-Nataša s podružničnimi šolami # bodo vpisovale otroke v 1. razred 21. decembra od 8. do 13. ure in 22. decembra od 8. do 17. ure. Vpisovali bodo učence, rojene leta 1965 in 1966 do aprila, pogojno pa do konca junija. K vpisu prinesite izpisek iz rojstne matične knjige. PETROL Trgovsko podjetje PETROL, Ljubljana poslovna enota Brežice razglaša prosto delovno mesto PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU SEMiC in vabi k sodelovanju. Pogoji: končana osemletka, odsilužen vojaški rok. Prednost imajo trgovski delavci. Poseben pogoj je poskusno delo, ki traja 6 mesecev. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba vložiti do 20. decembra pri navedeni poslovni enoti. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO razpisuje v JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev 1. KAMION TAM 4500 letnki 1964, vozen, izklicna cena 20.000 din 2. KAMION OM TIGROTTO 55 letnik 1967, vozen, izklicna cena 30.000 din 3. KAMION OM TIGROTTO 55 letnik 1967, vozen, izklicna cena 32.000 din 4. TRAKTOR Fe 35 vozen, izklicna cena 8000 din 5. MOTORNO KOLO NSU PRETIŠ 175 nevozno, izklicna cena 1200 din 6. DVE MOTORNI KOLESI PUCH-250 nevozni, izklicna cena 1000 diin 7. MOPED nevozen, izklicna cena 800 din 8. TRAČNA 2AGA V STRA2I izklicna cena 3500 din 9. PRIKLJUČEK TRAKTORJA Fe 35 ZA VRTANJE JAM izklicna cena 2500 din 10. PRIKLJUČEK MOTORNE 2AGE STIHL 08 ZA VRTANJE JAM izklicna cena 1000 din 11. RABLJENE MOTORNE 2AGE izklicna cena 100—500 din Licitacija bo 25. 12. 1971 ob 8. uri na upravi GG Novo mesto. Gubčeva 15. Prodaja motornih žag se prične ob 10. uri. Udeleženci morajo pred licitacijo položiti 10-odst. kavcijo od vrednosti izklicne cene. Za zasebni sektor se zaračuna 21,5prometnega davka. Ogled je možen dan pred licitacijo na upravi podjetja. metalka PRODAJALNA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 7 8 VAS VABI k novoletnorau nalnipu tehničnega blaga za dom, gospodinjstvo in obrt y Sasu OD 6. DO 31. D£C£2fBIiA 1971 5% POPUST za vse prodajno 10% POPUST za pralne stroje Gorenje PS C63 POPUST za nakup z deri-zami OBIŠČITE NAS 0 metalKa PRODAJALNA METLIKA cosmtis LJUBLJANA, CELOVŠKA 32, MARIBOR, GRAJSKA 7, KOPER, DIMNIKARSKA 10, ZAGREB, TRG ŽRTAVA FAŠIZMA 1, KIK POMURKA, MURSKA SOBOTA, IN AVTO CELJE, CELJE ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CELJE, Vrunčeva 1 Z DINARSKIM IN DEVIZNIM VARČEVANJEM Sl PRIDOBITE PRAVICO DO KREDITOV. SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ ZASEBNIH OBKTNIKOV V LJUBLJANI vabi člane In &e nezavarovane obrtnike na letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 19. decembra ob 9. url dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani, Mestni trg ftt.4 I. VELIKA NAGRADNA IGRA il sledite OD 5. NOVEMBRA DALJE V VELEBLAGOVNICI D IN V ll3. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALOI PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH lOOdm DOBITE KUPON NAGRADE : ^•BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE PRALNI STROJI HLADILNIKI ŠTEDILNIKI MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE itd ZATO sledite VEDNO IN POVSOD TRGOVSKO PODIETJE NA VELIKO IN MAIO C^TRG« UT LJUBLJANSKE OPEKARNE L.IUBL.IANA GRADITEUI, PRESKRBITE Sl PRAVOČASNO GRADBENI MATERIAL! LJUBLJANSKE OPEKARNE obveščajo graditelje in ostale interesente, da bodo lahko PREKO VSE ZIME DOBILI VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV V industrijski prodajalni je na razpolago tudi ostali gradbeni material in stavbno pohištvo. Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon (061) 61-965 in 61-805, ter naš zastopnik za Dolenjsko Ivo Praprotnik, Grosuplje Pr^na pot 8, telefon 77-358. SOLIDNE CENE — HITRA DOBAVA! NOVOLETNI NAKUP! Trgovsko podjistje na veliko in malo KRKA iz BREŽIC vabi cenjene potrošnike k nakupu raznovrstnega trgovskega blaga v svojih lepo urejenih in dobro založenih poslovalnicah v Brežicah in okolici. V Krkinih prodajalnah boste vselej prijazno in solidno postreženi. Za obisk se priporoča kolektiv KRKE! 1 tm. Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto OBVESCA lastnike in uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Novo mesto, ki jim poteče veljavnost prometnega dovoljenja 31. decembra 1971, da bo PODAUŠEVANJE VEUAVNOSTI PROMETNIH DOVOUENJ ZA L. 1972 od 4. do 14. januarja 1972, vsak dan od 7. do 14. ure in v sredo od 7. do 16. ure — razen ob sobotah, v prostorih Zavoda za požarno varnost. Novo mesto. Cesta herojev št. 27 (gasilski dom), po naslednjem abecednem redu lastnikov ali u{X>rabnikov motornih in priklopnih vozil: 4.1.1972 6rke A—B 5.1.1972 črke C—D 6.1.1972 črfce E—G 7.1.1972 Crfce H—J 10.1.1972 «rke K—L 11.1.1972 črke M—N 12.1.1972 črke O—K 13.1.1972 črke 8—V 14.1.1972 črke T—2 Potrebne tiskovine in informacije dobite na sedežu podaljševanja veljavnositi prometnih dovoljenj. Lastniki in uporabniki, ki ne nameravajo zahtevati podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja za pri-hodtije leto, morajo vrniti evidenčne tablice referatu za registracijo in evidenco motornih vozil najpozneje do 31. januarja 1972. ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE NOVO MESTO inDUSTRiJRmoTonnm VOZIL novomESTO PROSTA DELOVNA MESTA Zaradi povečanja proizvodnje avtomobilov in prikolic odpiramo nova delovna mesta in vabimo k sodelovanju: # več kvalificiranih delavcev — ključavničarjev, kleparjev, avtomehanikov, avtoličarjev, varilcev in mizarjev # več priučenih delavcev v kovinski in lesni stroki # več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji avtomobilov in proizvodnji prikolic Kandidati za zaposlitev naj pošljejo svoje pismene ponudbe kadrovsko-socialni službi podjetja.. Na progah, kjer ima podjetje organiziran avtobusni promet, je prevoz zagotovljen. SVETUJEMO VAM, DA SVOJE NOVOLETNE ČESTITKE OD-DASTE NA POŠTO ČIMPREJ, VSEKAKOR PA DO' 20. DECEMBRA. V NASLOVU NE POZABITE VPISATI TUDI POŠTNO ŠTEVILKO. ZDRUŽENO PTT PODJETJE UU8LJANA ljubljanska banka \ podružnica Črnomelj vabi lastnike vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov ter varčevalce za stanovanjsko in kmetijsko posojilo, ki do danes še niso dvignili izžrebanih nagrad ter imajo naslednje številke hranilnih knjižic OZ. deviznih računov: 3528, 3852, 6197, 3587, 5583, 3602 in 489/DM, da se le-ti zglasijo v podružnici zaradi dviga nagrad 24. nagradnega žrebanja. Opozarjamo na novo 25. nagradno žrebanje za vse stare in nove varčevalce, ki bodo imeli vezanih naj- manj 2000 din. Nagradni sklad znaša 1,449.600 din z 3999 nagradami. • UUBLJANSKA BANKA — PODRUŽNICA ČRNOMEU obrestuje od 1. 12. 1971 dalje vse stare in nove vloge: • DINARSKE HRANILNE VLOGE, vezane nad 24 mes., 10%, • DEVIZNE RAČUNE, vezane nad 24 mes., 10% (7,5% v devizah in 2,5% v dinarjih), • DINARSKE HRANILNE VLOGE, vezane nad 13 mes., 9%, ® DEVIZNE RAČUNE, vezane nad 13 mes., 9% (7,5% v devizah in 1,5% v dinarjih), • DINARSKE HRANILNE VLOGE na vpogled 7,5% in ® DEVIZNE RAČUNE na vpogled 7,5% (5,5% v devizah in 2% v dinarjih). VSEM VARČEVALCEM IN POSLOiVNIM PARTNERJEM SE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO IN ŽEUMO POLNOi USPEHOV V LETU 1972 TEDENSKi.r E Petek, 17. decembra - Lazar Sobota, 18. decembra - Radoslav Nedelja, 19. decembra - Urban Ponedeljek, 20. decembra - Evgen Torek, 21. decembra - Tomaž Sreda, 22. decembra - DAN JLA Četrtek, 23. decembra - Viktorija BREŽICE: 17. in 18. 12. ameriški barvni film „Legenda o Lejli Cla-re“. 19. in 20. 12. italijanski barvni film „Izkoplji si grob“. 21. in 22. 12. japon^i barvni film „Steklenica, ki ubija". ČRNOMELJ: 19. 12. ameriško-sovjetski barvni film „Waterloo“. 21. 12. ameriški barvni film „Dober večer go^a Kembel“. KOSTANJEVICA: 19. 12. ameriški barvni film ,4*ovejte jim, Villy Boy je tu“. KRSKO: 18. in 19. 12. italijanski barvni film „Dober, grd, slab“. 22. igi 12. ameriški barvni film ,,Smešne stvari so se zgodile". METLIKA: ob 16. do 20. 12. domači barvni film ,,Teroristi“. Od 17. do 20. 12. ameriški barvni film ,,Pot na zahod”. 22. in 23. 12. ameriški barvni film „Bob-Carol-Ted- MIRNA; 18. in 19. 12. ameriški barvni film ,,Hombre“. MOKRONOG: 18. in 19. 12. nemški barvni film ,,Crni opat“. NOVO .MESTO: Od 18. do 20. 12. ameriški barvni film ,,Kje je Jack? '■ 22. in 23. 12. ameriški barvni film „Legenda o Lylan Cla-re“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO - Od 17. do 21. 12. ameriški barvni film „V znaku revolverja". SEVNICA: 18. in 19. 12. franco-sko-italijanski film ,,Barbarella". 22. 12. ameriški film „Jezdec maščeva-Icc*'. SODRAŽICA; 18. in 19. 12. angleški film ,,Lawrence Arabski". RIBNICA: 18. in 19. 12. danski barvni film ,,Odkritje ljubezni". ŠENTJERNEJ: 18. in 19. 11. „Most". TREBNJE: 18. in 19. 12. ameriški barvni kavbojski film „Ranč Bravo". 02 SLUŽBO DOBI ZA VARSTVO otroka iščem žensko, po možnosti upokojenko ali vdovo. Nudim stanovanje, hrano in nagrado po dogovoru. Oglasite se na naslov; Marjan Slak, Mestne njive, blok 11 - Novo mesto, vsak dan po 16. uri. ISCEM pridno, pošteno dekle, prijateljico otrok, za varstvo dveh deklic od 7.30 do 12.30 ure. Zupet, Slcocjan. ISCEM go^odinjsko pomočnico k majhni, dobri družini, vse delo mehanizirano - lahko začetnica (ne izpod 17 let). Dobra plača -nastop čimprej. Ponudbe: Franci Maček, Ljubljana, Titova 45. STANOVANJA ODDAM večjo sobo dvema dekletoma, ki bi lahko nekajkrat na mesec v dopoldanskem času pazili na otroka. Naslov v upravi lista •(2540/71). DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE v središču Pirana zamenjam za enako stanovanje v Novem mestu. Informacijo dobijo interesenti pri F. Palčiču, Trdinova 3, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM peugeot, letnik 1967, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2549/71). UGODNO prodam opel rekord. Bršlin 29, Novo mesto. PRODAM UGODNO PRODAM kinoprojektor in gradbiščno barako za orodje. Stane Košmrlj, Na Lazu 21 (Žabja vas). POCENI PRODAM elektronske bobne. Naslov v upravi lista (2547/71). PRODAM PREPROGO 2x 3 m. Ogled od 16. do 19. ure. Jože Stopar, Kristanova 22, Novo mesto. PRODAM orehovo spalnico (II kosov), po ugodni cenL Naslov v upravi lista (2551/71). UGODNO PRODAM peč za centralno ogrevanje, „Zrenjanir“, 35.000 kalorij. Naslov; Dušan Plazar, Hotemež 14 a, Radeče. PRODAM kavč, omaro, dva fotelja in mizico. Danica Bukovec, Zagrebška 16, Novo mesto. KUD „IVAN CANKAR", Sveti duh pri Škofji Loki, proda po zelo ugodni ceni vodno črpalko s trofaznim motoijem, tropolnim zaščitnim stikalom in rezervarjem (120 1). UGODNO prodam psičke špringer španjele, stare tri mesece. Osovnikar, Naselje heroja Maroka 11, Sevnica. POCENI PRODAM peč na olje EMO 8. Janez Crtalič, Šentjernej 100. PRODAM skedenj v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2533/71). PRODAM več svinj, težkih med 100 in približno 200 kg. Ivanka Bar-telj, Jablan 37, Mirna peč. PRODAM motorno kosilnico z žetveno napravo v dobrem stanju. Kos, Jablan 10, Mirna peč. PRODAM drobilec Fagram z motorjem Perkiz 3 v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2516/71). PRODAM oljno peč EMO 5, stara hrastova vhodna vrata, preprogo 2 X 3, 2 klopi-skrinji. Novo mesto, Kosova 1. PRODAM motorno kosilnico BCS Dieselov motor in žetveno napravo, malo rabheno. Alojz Kirn, Dobravica 15, Šentjernej. PRODAM DOBRO ohranjeno trobento znamke „Weltklang“ po ugodni ceni (2510/71). STEDILNIICna trda goriva Gorenje in električni Ignis (oba sta v odličnem stanju) prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan popoldan. Naslov v upravi lista (2515/71). KUPIM KUPIM dcbro ohranjene smučke za osem let starega fantka. Naslov v upravi lista. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi cenjenim strankam Pavle Udovč, pečar - keramik iz Novega mesta. PRODAM VINOGRAD v Venišah, primeren za gradnjo hiše, vikenda, voda in elektrika na parceli. Josip Netahly, Vihre 8, Leskovec pri Krškem. ENODRUŽINSKO HiSO, takoj vseljivo, komfortno, 5 sob, lep vrt, v centru Novega mesta, prodam. Primemo za povratnike. Informacije; Valantičeva 6, Novo mesto V SEVNICI prodam enostanovanj-sko hišo z 800 kvad. metri vrta -takoj vseljivo. Helena Skerbec, Krško, Cesta 4. julija 39, telefon 71-140. PRODAM HiSO - tretja faza - v Novem mestu (za novo bolnišnico). Naslov v upravi lista (2507/71). PRODAM hišo v bližini Šentjerneja. Pojasnila pri Stanku Hosta, Sela 16, Šentjernej. PRODAM VINOGRAD v Novi gori pri Prečni, vprežno kosilnico in motorno kolo JAWA. Naslov v upravi lista (2523/71). V NAJEM vzamem hišo, lahko z malo zemlje, v okolici Mokronoga. Plačilo po dogovoru. Dominika Pavfck, Mali Cimik 23, Šentjanž. UGODNO prodam kmetijo z vsemi gospodarskimi poslopji (34 ha -20 ha gozda), primemo za vikend, elektrika, voda, dovoz možen z avtomobiU, cena po dogovoru. Franc Imperl, Podgorica 10, Sevnica. RAZNO CiGAV JE DEŽNIK? Prejšnji teden je neki moški prinesel v uredništvo Dolenjskega lista zložljiv in še skoraj nov moški dežnik, ki ga je našel pri Šmihelu. Dežnik je brez kljuke, ima pa ročko za obešanje - take izdelujejo v lendavski tovarni INDIP. Kdor bi po tem opisu lahko spoznal svoj izgubljeni (ali pozabljeni) dežnik, ga lahko dobi v upravi Usta od danes naprej. V SEVNICI se je izgubil nemški ovčar, črno rjave barve, sliši na ime Rex, star 2 leti. Poštenega najditelja prosimo, naj ga vrne ali sporoči na naslov; Lek.še, Ljubljana, Prešernova 13, tel. 24-152 proti nagradi. POROCNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, (Josposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Podpisani Alojz Murgelj, Pangrč grm št. 1, preklicujem vse, kar sem neresničnega trdil o Janezu Sašku, Pangrč grm 11, in se mu zahvaljujem daje odstopil od tožbe. F'ranc Žitnik, Sevno 1, preklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril o Anici Eršte iz Sevnega 11, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožje. (g^ŠTIlA I KVALITETNO IZOLIRAM ^vi centralne kurjave. Jože Zakrajšek, 68233 Mirna 141. ŠČETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. Za uspešno opravljene operacije se prav lepo zahvaljujemo primariju dr. Kretiču, dr. Sribarju, dr. Sprin-gerju, medicinskim sestram in vsemu strežnemu osebju ginekološkega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto. - Hvaležne pacientke; Jelka Bečki iz Bosiljevega, Amalija Gašperšič iz Trebnjega in Zora Obra-dovič iz Kašta. POPRAVEK V zahvali za pokojnega Franca Jankoviča, Hinje pri Krmelju, je pomotoma izostalo ime sina Alojza, kar danes popravljamo. Vsem darovalcem, ki so mi priskočili na pomoč ob nesreči, se iz srca zahvaljujem. Posebna zahvala delavcem hotela Grad Otočec za vso pomoč, ki so mi jo dali, posebno Petru Bevcu in Francu Blažiču iz Stravberka. Hvala RK iz Novega mesta in Ani Florjančič iz Otočca. Hvaležni Jože Selak, Srednje Grčev-je 11. Ob nenadni, boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA MEŠIČKA iz Selc nad Blanco št. 4 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, vence, sočusto-vali z nami in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Pircu in strežnemu osebju bolnišnice Brežice, dr. Sikošku za nenehno pomoč, govornikoma za občutene poslovilne besede ter sovaščanom za njihovo pomoč. Žalujoči; žena Elizabeta, sinovi Milan, Vlado z družino, Jože z družino, sestra Neža in drugo sorodstvo Ob izgubi našega ljubega očeta FRANCA KOŠOROKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami, mu darovali vence in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala tov. Lojzetu Motoretu za njegov trud in požrtvovalnost. Sin Franci se najlepše zahvaljuje sodelavkam in sodelavcem „JUTRANJKE" za darovane vence in udeležbo pri pogrebu. Hvala lepa za poslovilne besede tov. Krajncu. Najlepša hvala gospodu kaplanu Metodu Lampetu za njegove zadnje poslovilne besede. Hčerka Marica se posebno zahvaljuje za darovane vence in udeležbo na pogrebu svojim sodelavkam in sodelavcem servisa in računovodstva IMV. Hvab tudi vsem tistim, ki so darovali denar namesto vencev v dobrodelne namene. Sevnica, Novo mesto, Sydney, 8. 12. 1971 Žalujoča: žena Marija, sin Franci z družino, hčerka Marica s Samom in sinova Jože in Lojze z družinama iz Avstralije KREPIMO Sl ZDRAVJE z zeliščnimi iiERBA Ob smrti moje drage žene, hčerke, sestre ŠTEFKE LEVSTIK z Malkovca se iskreno zahvaljujemo vsem .sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in z nami sočustvovali. Prav posebna hvala pa KO ZB NOV Tržišče, KO SZDL Malkovec, LMS Maikovec, KO ZB NOV Krmelj, Sevnica, obč. odboru ZB Sevnica, gasilskemu društvu Tržišče in Krmelj. Hvala tudi dr. Leopoldu Levstiku za zdravljenje v času njene bolezni. Zahvaljujem se govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu Leonu Močanu in Borisu Debelaku. Vsem skupaj še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: mož Slavko, mati Julija, bratje Franci, Zdravko, Marija in Miklavž - vsi z družinami ter vse drugo sorodstvo Ob bridki izgubi nepozabnega moža, očeta in starega očeta ALOJZA PEČARJA iz Radne št. 17 se najprisrčnejše zahvaljujemo splošni bolnišnici Celje - zdravnikom in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka. Najlepša hvala zdravniku dr. Pungerčiču za zdravljenje doma. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za opravljeni cerkveni obred in lepe poslovilne besede. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so ga spremiU na zadnji poti, poklonili vence in cvetje. Hvala tudi tistim, ki so nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih in nam stali ob strani. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; žena Mici, sin Alojz z ženo, hčerke Milka z dmžino. Vera z družino, Vida z družino in drugo sorodstvo Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, brata strica, ujca RUDOLFA MILEKA upokojenca iz Dolenc pri Gladcu se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. £)olenci. Novo mesto, Cmomelj, Ljubljana, Škofja Loka, Bled Žalujoči; žena Marija, hčerka Slava z možem Janezom, vnuk Lado z družino, vnukinja Betka z družino, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo Ob smrti drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete KATARINE PETRIČ, roj. FIR se najprisrčneje zahvaljujemo vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju intemega oddelka ^lošne bolnišnice v Novem mestu, irosebej dr. Antonu Starcu za lajšanje bolečin med dolgotrajno boleznijo. Hvala tudi častiti duhovščini, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi Ljubljanski banki - podružnici Črnomelj in podružnici Kočevje, okrožnemu sodišču Novo mesto, občinskemu sodišču Novo mesto in občinskemu sodišču Črnomelj ter SZDL Lokvica. Vsem, ki so jo imeli radi, iskrena hvala. Tmovec, Maribor, Jesenice, Ljubljana, Novo mesto, Kočeyje, Lok-' vica Žalujoči: mož, sinovi, hčerke, snahe, zeti, vnuki in vnukinje, sestra, brat, nečaki in nečakinje Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta IVANA RADOŠA iz Bojanje vasi 34 se iskreno zalivaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za pomoč v bolezni, občinskemu in republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije za pomoč in organizac^o pogreba, zdravnikom dr. Bienenfeldu, dr. Raosu in dr. Pustu za obiske in lajšanje bolečin v njegovi težki bolezni, garniziji JLA iz Črnomlja za spremstvo na zadnji poti in za poslovilne besede govornikom; tovarišu Kočevarju v inienu vaščanov, predsedniku občinske skupščine Ivanu Želetu v imenu občinske skupščine Metlika in občinskih družbeno-političnih organizacij, tovarišu Bobnarju v imenu bivših španskih borccv in tovarišu Žlo^aiju v imenu krajevnih organizacij. Vsem še enkrat iskrena in naj-lep^ hvala. Bojanja vas, 3. 12. 1971 Žalujoča: žena Ivanka in sin Ivan n S S s s S 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenj! 3. decembra so daroyali kri na območju krajevne organizacije RK Žužemberk; ISKRA Žužemberk: Janez Bavdek, Alojz P^k, inž. Peter Stor, Vekoslav Gabrič, inž. Janez Suhadolnik, Milan Cvelbar, Majda Muc, Franc Kraševec, Rudi Drevenšek, Alojz Cajnko, Bflgomir Longar, Jože Kastelic, inž. Peter Bavdek, Jože Perko, inž. Jože Klobčar, Marija Koželj, Franc Longar, Alojz Klobučar, Miro Hrovat, Bojan Brezovar, Sandi Černač, Ivan Maček, Emil Glavič, Hedvika Petruna, Anica Pečar, Zofka Skube, Vera Mrvar, Marija Mirtič, Marija Zaman, Ana Hočevar, Antonija Ilnikar, Marija Kastelic, Marija Be-dene, Ana Andrijanič, Štefka Rifelj, Boža Obštetar, Tilka Gruden, Slavko Struna, Angela Drab, l'ranc Lavrič, Marija Blatnik, Mirko Stupica, Milka Jarc, Drago Lavrič, Anica Glavan, Franc Gnidovec, Jože Uršič, Oeta Legan, Anica Lavrič, Anica Drenšek, Olga Glavič, Rezka Spelko, Rezka Primc, Jožica Sadar, Albin Krakar, Jožica Kastelic, Jelka Vidmar, Metod Mrvar, Ivan Gimpelj, Angela Strojin, Janez Gliha, Tone Slak, Francka Kuhelj, Valentina Anžiček, Majda Jaklič, Rozalija Ozimek, Verona Vidmar, Jože Hribar, Viktor Hočevar, Stane Jakoš, Pavla Primc, Marija Novak, Cvetka Senica, Minka Pelko, Angela Turk, Lado Lavko, Rezka Miklavčič, Marija Zupančič, Marjana Repar, Jožica Kranjc, Anica Tomšič, Ivan Trlep, Jožica Glavan, Irma Filipič, Jože Obrstar; postaja milice Žužemberk; Franc Cvetkovič, Mirko Pršina, Franc Senica; kmetijska zadruga Žužemberk: Stane Gorinšek; osnovna šola Žužemberk; Jože Mrvar, Doroteja Nahtigal; osnovna šola Prevole: Jurij Poje, Jože Hribar, Marija Kadunc, Igor Kotar, Janez Kmet; župnijski urad Hinje; Maks Kozjek; komunalno podjetje Novo mesto; Franc Zupančič; Mizarstvo, Dvor; Ahacij Murn, Franc Legan, Stefan Rajer, Leppold Vidmar, Alojz Legan, Alojz Gruden; NOVOLES Straža - obrat Sote^a; Jože Teme, Leopold Anžiin, Karolina Vidmar, Rezka Koncilja, Jože Hočevar, Franc Vidmar, Marija Novine, Rudolf Murn; Cestno podjetje. Novo mesto - obrat Kočevje: Janez Blatnik; Gozdni obrat. Straža; Slavko Šuštar, Ciril Gnidovec, Marija Zore, Stanislav Kumar; Veterinarska postaja, Žužemberk; Avgust Avbelj; DOLENJKA, Novo mesto - poslovalnica Grad Žužemb^: Zdenko Longar; IMV Novo ATC mesto; Ana Nose; trgovina MERCATOR - poslovalnica Ajdovec; Marija Zupančič; Zdravstvena postaja Žužemberk: Dušan Erhovnič; ostah darovalci; Danica Gorinšek, Žužemberk 116, Kristina Globokar, Žužemberk 96, Fanika Baša, Žužemberk 114, Joie Jernejčič, Žužemberk 135, Slava Skrbe, Žužembejk 87, Nace Kumelj, Žužemberk 95, Marija Košiček, Žužemberk 89, Rezka Krakar, 7"^'" ’ 61, Mirko Struna, Cvibelj 4, Rozalija Papež, Cvibelj 8, J ..a liro-vat, Reber 25, Jožefa Glavan, Reber 7, Marija Nose, Rebci 23, Anton Hrovat, Reber 31, Drago Glavan, Reber 7, Ana Palčar, Klečet 29, Vida Blatnik, Klečet l^ Marija Vidmar, Klečet 10, Ivanka Kralj, Male Reberce 7, Marjan Šuštaršič, Jama 17, Jože Novak, Stavča vas 11, Marija Murn, Dvor 30, Marija Irt, Dvor 32, Jožefa Murn, Dvor 27, Marija Bukovec, Dvor 29, Ana Mum, Dvor 42, Terezija Miklič, Mačkovec 14, Jožefa Primc, Mačkovec 20, Ivanka Kaplan, Mačkovec 21, Ana Primc, Mačkovec? 16, Marija Fabjan, Sadinja vas 4, Cvetka Legan, Podgozd 8, Amalija Primc, Sadinja vas 29, Terezija Teme, ^^ ^ Sadinja vas 22, Marija Pirc, Sadinja vas 24, Sih^ester Zore, Stavča vas , 9, Janez Novak, VeL Lipje 6, Justina Erjavec, Brezova reber 7, Vera Hočevar, Brezova reber 8, Marija Glavič, Vel. Lipje 3, Marija Murn, Sela 6, Jožefa Skube, Sred. Lipovec 3, Marija Hren, Sred. Lipovec 5, Ana Iskra, DoL Ajdovec 3, Amalija Novak, VeL Lipje 25, Silva Gašperšič, Podlipa 10, Marija Lavrič, Podlipa 15, Ivanka Stupar, VeL Lipje 5, Terezija Pečjak, Malo Lipje 10, Vinko Blatnik, VeL Lipje 10, Janez Stupar, VeL Lipje 5, Ivana Štravs, Sred. Lipovec 4, Neža Rodič, DoL Ajdovec 18, Martin Zupančič, Gor. Ajdovec 11, Jože Gnidovec, Gor. Ajdovec 2, Anton Urbančič, Sred. Lipovec 17, Anica Lavrič, Sred. Lipovec 9, Anica Štravs, Stavča vas 31, Antonija Vidmar, Hinje 10, Franc Rutar, Poljane 8. I I 1 Ob nenadomestljivi, boleči izgubi našega moža in očeta ANTONA LAVRIČA Žagarjevega ata Sv zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in ga premili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kocutarju, gospodu kaplanu iz DoL Toplic, gospodu župniku iz Moravč, ZB iz Dolenjskih Toplic, podjetjema Novoles in Elektro Novo mesto. Iskrena zahvala vsem sosedom in sovaščanom za izkazano pomoč v dnevih trpljenja. Gorenje polje, 10. 12. 1971 Žalujoči; žena Zofka, sinovfi Toni, Joži, hčerke; Sonja z možem, Marinka in Irenka Ob prerani smrti in boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in tete MARIJE VIDIC, roj. KOCJANČIČ iz Dolnjega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sočustvovali z nami, ji na kakršenkoli način pomagali in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči hčerki Rozi in Dragi z družinama, sinova Ludvik in Anton z družinama Namesto cvetja na grob pokojnemu inž. Josipu Sojku poklanja Julka Koščak z Broda 100 din Zvezi slepili Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto. Primariju dr. Adamčiču in vsemu zdravstvenemu in strežnemu osebju, dermatološkega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto se prav lepo ' •• zahvaljujem za uspešno zdravljenje, skrb in nego. - Hvaležna pacientka 'Milica Drakulič. Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA GABRONA iz Stare vasi 58 — Bizeljsko se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo dr. Krstiču za lajšanje bolečin, gospodu župniku za opravljeni obrod ter Gasilskemu društvu iz Stare vasi za poslovilne besede in spremstvo s praporom. Iskrena hvala. Žalujoči; žena Angela, sinovH Andrej in Milan ter hčerka Kristina | Ob smrti naše ljube žene in mame j KAROLINE STRUNA | iz Meniške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so jo v tako veUkem številu spremiU na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala darovalcem vencev in cvetja, podjetju „Varnost" iz Novega mesta, krajevni organizaciji SZDL in organizaciji ZB Meniška vas. Posebno se zahvaljujemo častitima gospodoma duhovnikoma za zadnje spremstvo. Žalujoči: mož Tone, sin l-ranci in hčerka Tončka z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prezgodnji .smrti na.^e nadvse ljubljene žene, mamice in sestre MARICE BARTOLJ, roj RAVNIKAR trgovske delavke bc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in .sostanovalceni, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pismeno izrazili .sožalje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili, ji darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se v.sem zdravnikom in strežnemu o.sebju kirurSkega oddelka .splošne bolnice Novo mesto, px)sebno pa dr. Vladimirju Zoriču za zdravljenje in me sprejema nove člane in skrbi za nove vlečnice — V Čr-mošnjicah je 35 cm snega in ugodna smuka Novomeško smučarsko društvo Rog bo v soboto odprlo vlečnico v Crmošnjicah, ki je doslej obratovala le poskusno. Razen tega bodo v soboto na strokovnem tečaju za vaditelje pokazali najnovejše smučarske šole. Za ljubitelje smučanja bo društvo letos pripravUo še eno presenečenje: na položnem terenu v Crmošnjicah bo poleg te vlečnice montažni ski kuli za začetnike in otroke. Vožnja na vlečnici bo veljala dinar, na ^i kuliju bodo smučarji odšteli 50 par. Člani društva — v SD Rog se l^ko vpišejo vsi, društvo jih bo z veselem sprejelo - bodo imeli 50-odstotni popust. Prav tako bodo imeli člani tudi 20-odstotni popust na vseh slovenskih žičnicah. Ko bo dovolj snega, bodo spustili v tek še montažno vlečnico v Novem mestu, Rog pa namerava kupiti večjo montažno vlečnico, ki bo delala v Crmošnjicah ali Novem mestu in ki bo lahko v eni uri prepeljala 600 smučarjev. Že 26. decembra bo odprto društveno prvenstvo, iz Novega mesta pa bodo vozili posebni avtobusi. Društvo pripravlja rekreativno turno smučanje, kot je že v navadi, pa bo pripravilo tudi smučarske tečaje za mladino in odrasle. In še podatek za naslednje dni: v Crmošnjicah je 35 cm snega, pogoji za smučanje so vlo ugodni! J. S. kovno-političnih in gospodarskih vidikih uresničevanja o minulem delu. Uvodne mish je podal predsednik komisije za družbeno-ekonom-ske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan. Sestanka so se udeležili še predsednik za samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Mitja Svab, strokovni sodelavec France Polak, sekretar medobčinskega sveta ZK za Posa>^e Franc Bu-kovinsky, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Sevnice in občinske skupščine ter predstavniki konfekcije JUTRANJKE^ žal pa ni bilo poleg predstavnic neposrednih proizvajaUc tega kolektiva. Čeprav so gostje pri vhodu dobili še neko varianto o minulem delu s posebnim pismom glavnega direktorja Karla Vehovarja, ki je zopet pohio raznih namigovanj in obtožb, je bil namen srečanja strpen dialog o odprtih vprašanjih, kijih ne manjka. Ta razgovor verjetno pomeni prelomnico, saj je bil sprejet predlog tovariša Dragana, da se razprava in izdelava pravilnika o minulem delu od posameznika prenese na posebno strokovno skupino, ki naj bi jo imenoval delavski svet podjetja, sestavljali pa naj bi jo predstavniki strokovnih služb in družbeno-političnih organizacij podjetja. Seveda bi morali pozorno spremljati tudi splošno razčiščevanje odprtih vprašanj o minulem delu v družbi, predvsem pav občinski skupnosti, kot je to navada ob izdelavi takih aktov. O političnih vidikih nesprejemljivih obtožb in podtikanj, ki jih je v raznih pismih, med drugim tudi tovarišu Edvardu Kardelju, pisal glavni direktor Karel Vehovar, bodo izrekli svoja stališča organi družbeno-političnih organizacij v občini. Občinski sindikalni svet je zasedal v sredo, v pripravi pa je skhc občinske konference Zveze komunistov. A. ŽELEZNIK Srečno v leto novo Napravili smo anketo, kako so kočevska gostinska podjetja poskrbela za prehod v novo leto, se pravi za silvestrovimje: MOTEL JASNICA: Rezervacija za silvestrovanje velja 200 din. Razen bogatega novoletnega menuja bo na programu še izvolitev najlepšega para in lepotice večera; srečelov in licitacija novoletne torte. Igral bo ansambel „Talismani“ iz Maribora in še en, če jim ga bo uspelo dobiti. Prenočišča so že vsa razprodana, rezervacije za mize pa še ne. HOTEL PUGLED: Novoletna vstopnica z menujem velja 125 din. Igrali bodo ,,Roški fantje”. Vsak bo dobU še novoletni spominček. KAVARNA ZVEZDA: Skromnejši novoletni menu z vstopnino vred velja 85 din. Igra- li bodo „Intervali**. Vsak gost bo dobil spominček. RECTAVRACIJA NAMA: Ne bo silvestrovanja in godbe, ker je lokal premajhen. Do prihodnjega novega leta pa ga bodo občutno razširili Torej silvestrovanje v NAMI šele za leto 1973! GOSTILNA ROG: Godba za Silvestrovo bo, vendar ne bo rezervacij in menujev. RESTAVRACIJA KOČEVJE: Silvestrovanja ne bo in tudi . muzike ne. ' J- hr^ Očiten dokaz nerazvitosti Novinarji prepričani na nenavaden način Zaradi nerazvitega zgornjega dela Kolpske dohne novinarji skoraj niso mogli na sestanek o zahtevah za razvoj nerazvite Osilniške doline, ki je bil v nedeljo, 12. decembra, v Osilnici Novinar „Dela“ je na „nera^iti**, oziroma po domače, slabi cesti trčil, še preden je z avtom priskakal oziroma pridrsal do Osilnice. Na sestanek zaradi nesreče sploh ni mogel ^. Tričlanska ekipa novmai]ev TT je „vidrila** (po obkolpsko: udarila, trčila) oziroma naredila škodo neki „Skodi“ z reško registracijo. Na poledeneli cesti, na kateri je dvoje kolesnic, se trčenju sploh ne da izogniti Novinarska ekipa RTV se je vrnila v Osilnico, ker zaradi nekega drugega karambola ni mogla z džipom proti Ljubljani Kolikor toliko srečno sem jo odnesel le jaz, ki sem kot novinar Dolenjskega lista za kočevsko in ribniško občino slabih cest vajen. Najbolj srečno pa jo je spet odnesel tisti novinar ali morda dopisnik radia, ki na sestanek sploh ni prišel, pač pa je radio že v petek poročal, da bo ta sestanek v soboto, v resnici pa je bil v nedelo. Seveda bo kdo še vprašal: kaj pa občinski možje? Ti so najbolj poznali položaj v tej dolini in so zato najeli „Landrover** (džip) in šoferja, da so pot do Osilnice in nazaj kolikor tohko srečno prestali. JOŽE PRIMC PRED 22. DECEMBROM, DNEIVOM JL^ Bogat zaključek slavne obletnice Tudi v vseh garnizijah JLA na našem območju: številne prireditve, srečanja in počastitev borcev ter staršev padlih partizanov v vseh garnizijah JLA na našem območju se pripravljajo vojaki starešine ter udužbenci enot JLA na 22., december, spominski dan ustanovitve naše slavne ljudske armade. Skupaj s šolami in z vodstvi družbenopolitičnih organizacij bomo počastili spomin vseh žrtev revolucije, spomnili se bomo mladincev in mladink, rezervnih starešin, borcev NOV, kakor tudi vseh pripadnikov Domov, z avtomobilom proti domu. Iz razgrete konferenčne dvorane. „Tik naši predstavniki. Ni jim lahko, skrbi jih. Živčno so puhali kent proti stropu. Ni jim vseeno, kako je z nami, z narodom. Nekateri so se vmes res kratkočasili v bifeju, toda bili so to le posamezniki. Bodi jim odpuščeno; zaradi ene, dveh gar-jevih ovc noben gospodar ne črni vse črede. Problemi, stabilizacija, diferenciacija, alienacija, socializacija, unitarizem, fetiši-zem, karierizem, nihilizem, hedonizem . . . Res je hudo pri nas in še hujše bo .. Misel pretrga možak, ki od strani maha s čepico.' ,jSmem prisesti? Ce vam ne bom preveč umazal. . ,JCar sedite, stric, aktovko pa dajte sem, za sedež. „Pravijo, da je bilo včasih drugače.” ,3ilo, bilo. Babe so s čevlji v rokah hodile v dolino. hiš, da so prišle do kakšnega solda. Včasih ni bilo mogoče niti toliko počakati, da bi se jim obrastel puh. Poča- KOMU VERJETI? Boste povedali, kako je.“ ,JE, kar dobro mi je, kar dobro.“ ,JCako, kar dobro? Še bolje bi vam bilo, če bi se zdajle v svojem vozilu peljali proti domu.“ „Vsi pa res ne moremi biti gospodje. Jaz sem zadovoljen s tem, kar imam. Imam službo, pa še po njej kaj postorim in zaslužim,ne smem se pritoževati.“ šele preden so stopile v mesto, so si jih nataknile na noge. Dedci so takole držali klobuk v cerkvi, da se jim ne bi zmečkalo ajdovo zrno. Eno obleko si moral imeti za , oroko in smrt. Nikoli ne bom pozabil: bel kruh smo imeli samo ob veliki noči in božiču, pa še takrat je moral hlebec zdržati do novega leta. Še gole piščance so nosile ženske okoli purgarskih kajte, ustavite, tu se gre v mojo vas! “ Vzel je akto\ico, zidarsko orodje je bilo v njej, pod pazduho stisnil omot z zvito delovno obleko, se opravičil za nekaj mrvic smeti, ki jih je prinesel v avto, se zahvdil in izginil v noč. Vraga, zdaj ne vem, komu naj bolj verjamem: ljudstvu ali predstavnikom ljudstva? MA-RJAN LEGAN partizanskih enot in delavcev, ki so aktivni v pripravah na splošni ljudski odpor. Za 30. rojstni dan naše vstaje in JLA bo osrednja slovenska proslava v ljubljanski hali Tivoli 21. decembra zvečer. Komandant armade generalpodpolkovnik Stane Potočar bo 22..decembra skupno s predsednikom skupščine SRS ter s komandantom glavnega štaba za SLO Slovenije priredil sprejem za predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja, odličja ter nagrade najbolj prizadevnim vojakom in starešinam JLA ter pripadnikom partizanskih enot v naši republiki Kot vedno se bodo aktivni pripadniki armade tudi tokrat spomnili padlih in umrlih revolucionarjev ter borcev, dolga pa je tudi vrsta različnih pripadnikov, s katerimi bomo počastili slovesen zaključek 30-let-nice JLA. □iniDonioDinon SAMOPOSTREŽBA pri mostu MARKET v Bršlinu ISlšlIšlIšlIšlSSSŠ DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: Občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje • IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor DragoS. inž. Janez Gačnik. Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk. Jože Jeke. Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar In Ivan Zivlč • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer. Slavko Dokl. Marjan Legan, Jože Primc. Jože Spllchal. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan MoSkon • IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev. polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet 10-odstotnl popust, ki pa velja samo za tiste, ki pošiljajo naročnino v devizah na naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9 ali jo vplačajo v d