Leto Štev, 194 lienz, petek 20.septembra 1946. * klko - v mm -mu o ■ vojne mm: Dne 9.t.m. se je pred zagrebškim vrhovnim sodiščem začela sodna obravnava zoper 18 obtožencev, med katerimi so bivši us talini polkovnik in glavni policijski ravnatelj lirik lisak, ustaš ki poli¬ cijski poveljnik in poveljnik Pavelicevo telesne straže Ivan Kirin, zagrebški policijski ravnatelj Serovski Božidar, dalje Slovenec dr, Pavle Gulin, veterinar, poleg njih pa mnogo duhovnikov, med nji¬ mi 9 frančiškanov ter tajnik nadškofa Stepinca Ivan Šališ. Kakor posnemamo iz obtožnice, ki so jo prinesli jugoslo¬ vanski _režimski listi, je glavna ost te obravnave naperjena zoper duhovščino, zlasti pa zoper nadškofa Stepinca. Takoj prvi dan obrav¬ nave, ko so prebrali obtožnico, je bilo jasno, da'hočejo na zatožno klop spraviti nadškofa.'V obtožnici je med drugim govorjeno o , n du¬ hovnikih, ki so se po zgledu svojega nadškofa Stepinca, od vsega za¬ četka vdinjali Paveliču, kakor se je ljubljanski škof dr.Rožman ±ta- ' li janskin’in nemškim fašistom... '“Takšno podporo je našel Pavelič tudi v dr .Mačku. Le del duhovščine je ostal na'strani ljudstva, za¬ radi’česar pa jo je nadškof Stepinac preganjal... Reakcionarna dru¬ žba z nadškofom dr.Stepinčem na čelu tudi po zlomu fašizma ni nehala ovirati poti jugoslovanskim .narodom.. • To so zlasti..-delali* ustaški duhovniki, ki jih je podpihoval nadškof dr.Stepinac in njegova ožja okolica. ' . . ■ Ko govori o delovanju glavnega obtoženca Erika Lisaka, ki je 15'o9o 1945 skrivaj prišel iz Italije na Hrvatsko, kjer je baje začel organizirati "teroristične tolpe" , v zvezi z njegovim delovanjem_ obtožnica spet govori, da se ju"sestal z nadškofom dr. Stepincem in njegovim tajnikom Salifeom ter tudi s tajnikom papeškega legata pri. hrvaškem episkopatu Giuseppom Massuocjem. Vsi sestanki' so se vršili v nadškofijskem dvorcu, Pri teh sestankih je posebno aktivno sodeloval nadškofov tajnik Ivan Salič po ukazu samega nadškofa Stepinca... Nadškof je prekinil celo konferenco jug.oslovanskih škofov, ki je prav takrat zasedala v Zagrebu in takoj spre jel Lisaka.. „. Nadškof je po svojem tajniku Seliču obveščal ustaške poglavarje o sklepih, načrtih in namerah škofovske konference, o nameravanem pastirskem pismu in o vseh drugih akcijah proti ljudski oblasti.... Salič je tudi zbiral razne potrebščine za križarske tolpe in jih razpošiljal po svojih, zvezah«.. Saličev podočnik je bil katehet Simečki, ki je organiziral križarje, zbiral za nje orožje, razmnoževal propagandne križarske lot ke in vodil lažno kampanjo proti"ljudski' oblasti... Središče protiljudskega delovanja je bil poleg nadškofijskega dvorca fran¬ čiškanski samostan na Kaptolu v Zagrebu." To je glavna vsebina obtožnice zoper ustaške vojne zlo¬ čince. Drugi dan je bil prvi zaslišan ustaški polkovnik Lisak,"ki so mu očitali njegove vojne'zločine pod Paveličevim režimom v.Zagrebu. Po tem njegovem zaslišanju so ga začeli spraševati o njegovih stikih a. nadškofom Stepincem. V režimskih listih je rečeno s "Ob koncu raz¬ pravo je javni tožilec postavil obtoženemu lis eku vrsto vprašanji na katera' pa je Lisak ali molčal, ali pa dajal izmikajoče odgovore.’ 1 ’ Dne llo se.je nadaljevalo Lisakovo zasliševanje. V glavnem ^l>so v poročilih listev navedena vprašanja, ki so bila stavljena ob- tožencu, ne pa tudi njegovi odgovori. Nato beremo dobesedno to-le: Štev. 194 — Domači glasovi, 20.11.1946 ---- Str* 2. "JaVhi tožilec 'je prečita! obtoženemu Lisakn Mihajlovičevo pismo 'Paveliču,; v katerem-se četniški voditelj Paveliču zahvaljuje za pri¬ rej ene"pokolje nad Srti.” ' . Nato beremo v poročilu te-le stavke: "V zvezi s tem je ■ 'zastavil javni tožilec /'obtoženemu Lisaku vprašanje o ustaških zve¬ zah z Rupnikom in ljubljanski" škofrm Rožmanom.. Čeprav se je Lisah obotavljal odgovoriti na,tq vprašanje, je popolnoma jasno, da,je ’ hii^mstaČkaL t^cbjstičha oraahizaci j a tesno povezana, z Rupnikovim ; ,in;\Ho'žmanpyim^ domobranstvom.. Ko ©btoženi -Lisah vseh teh'dejstev ni mogel'* več tajiti, je samo odgovoril: . "Moleče, da je bilo. tako. " ' "izr takega poročila noben pameten človek ne more sklepati, .&h-'bi bil obtoženec, priznal. Ko so vanj silili, Oa je bilo take, je hnazadnje -moral reči; "Mogoče, jaz no vem", kakor bi vsak rekel, ki c-o^štvarhnič ne ve. Bržkone so ga ta vprašanja prav tako' presenetila, 'Okakoi tisto- pismo, v katerem najdbi se Miha j lovi c zahvaljeval, ker ' $b^uš-t&ši ! - : klali Srbe... to "beremo v poročilu o Lisakovem zaslišanju takole: -vtNajveČ- : 'nad 'so' polagali v razne zastopnike reakcije v zmagovitih c zavezniških'državah Angliji in Ameriki. V ta namen so ustaši, šlicu^> n.'kak-o'r’b©l.©zardiš bi v Ljubljani, v sodelovanju z mačkovci in dr .Mal® ' kom poskušali osnovati neke vrsto narodno vlado z nadškofom dr. v ^bep-inčem ha ’ čelu... Se' popr.ej pa so sklenili, da bodo ključ situa- - ; cxje .prepustili dr.Stepincu, ki naj bi kot neke vrste voditelj hr- ''Vhbskega. naroda pod pretvezo borbe .proti komunizmu nadaljeval boj proti svobodoljubnemu jugoslovanskemu ljudstvu. Da bi ta podla ak¬ ni ja, čimbolj%spela,'so poslali zavezniškemu poveljstvu za Sredo- "zemlje. spomenico, v kateri' prosijo- zaveznike, naj zasedejo Jugosla¬ vijo ter jo tako redijo pred nevarnostjo komunizma. Dr.Maček se je •pri; tem. razkrinkal k‘ot‘veren ustaški sodelavec, kar dokazuje tembolj ■■■ dejstvo, da" je pobegnil pred jugoslovansko armado..." To je poročilo o zaslišanju glavnega obtoženca^ o katerem ‘p$ iš tega poročila izvemo le par kratkih stavkov, drugače so v njem ■ sh "0 .znova ponsvljene, trditve iz obtožnice. ’ " tri na podlagi takih "dokazov" je bil zdaj aretiran zagreb- ški nadškof dr.Stepihac kot "vojni zločinec" - za dejanje, ki mu jih Obtožnica'očita, da"jih, je-isvrsil^zdaj. ‘ : • Kakor namreč včeraj poroča belfrrsjška oddajna postaja, je glavni državni tožilec dal, zapreti zagrebškega nadškofa dr. Stepanj, ^zaradi njegovega delcManja "ed vojsko." ^ • 1 Glavni., namenite sodne obravnave ni soditi vojne zločince, marveč onemogočiti nadškofovo in ' njegovih duhovnikov katoliško delo¬ vanje- med ljudstvom. " * MOmm PRIJAVLJAJO OBRAMBO : Pred kratkim." so ■ listi poročali,,,: da Amerikanci v Afganista- • hu-■ delajo_ ceste, grade radio-addajne postaje, mostove, kakor,.delajo strokovnjaki, ki v kaki deželi za svojo državo pripravljajo vojaška oporišča. To poročilo‘je brez dvoma vzbudil© veliko pozornost, ker kaže, kako na tihem Amerika snuje po svetu svoja močna ©porišča. Se •bolj zanimivo pa utegne biti to-le poročilo, kiga^ pariškem listu' "L ’ Epdgue" š t. 6 napisal Alb srt -M ous.se t. Ta-piše: j' 5 " "Ameriški senator Connely je rekel,, .da na odnose med Zdru- c ž;4ifim± iržavami na eni strani in Rusijo na drugi strani najbolj vpliv va';f ; grašanje, kako naj. de-izvede,,kontrola p-lede izdelovanja atomske "bombe, in pa ameriška .vojaška-.' * ' oporišča na Tihem oceanu.. 'Kar .tiče vprašanja atomske- bombe in- nadzorstva had njenim izdelovanjem, se se iahko. reče, da je to vprašanje prišlo na mrtvo točko. in"da e ir Štev. 194 — - Jkoma-či klasovi, 20.IX.1946.' -Str. 5. nekam zaspalo. Zrtto pa je nepričakovane priplavalo na površje drtvg vprašanja, ki,zadeva ameriška "oporišča na 'Tihem fcceamu Sprožil pa je to vprašanje^sovjetski dalegatrn3xflj3iyko na seji varnostnega sveta, ko je nepričakovano zahteval, naj bi - države clani-oe 'dklru— ženin narodov v 15 dneh sporočile, koliko vojaških sil imajo izven meja svoj e države,, koliko suhozem.ske vojske, koliko pomorskih in koliko zračnih■sil. To velja za tiste dežele, ki ne pripadajo pre¬ maganim državam, kjer zavezniki itak imajo svoje po sadne žete. Sko- ro bi ne bilo treba pojasnjevati, kaj ta predlog pomeni in kaj je Gromvko.- z njim hotel doseči. Čisto jasno je, da je ta Gromykov predlog , ako bi bil sprejet, hotel postaviti na zatožno klop Vel, Britanijo in Združene država Severne Amerike, katere bi bile primo¬ rane javno objaviti vse, kar pripravljajo za svojo obrambo. S tem predlogom se je Sovjetska Zveza pred očmi svetovne javnosti hotela predstaviti za branilec malih narodov. Anglija je na ta G-rorjykov predlog takoj odločno in po¬ nosno odgovorila ter izjavila, da je tak predlog za zdaj še prezgo¬ den r Združene države pa so ta sovjetski udarec bolj premeteno ■ pr e 6 — štrqgIeko so izjavile, da bi ta sovjetski predlog sam po sebi .bil zelo dober, da pa bi' ga bilo treba razširiti'na vse vojaške ukrepe . vseh velesil, ki naj povedo, koliko vojaških-sil sploh imajo izven svojih državnih meja. Znano je namreč, da mo6 rdeče armade, ki sto¬ ji izven sovjetskih meja, dosega 2 milijona mož, izmed katerih jih je devet desetin v vzhodnih evropskih državah. Tako ja Amerika z diplomatičnim proti napadom sovjetski diplomatični napad že spočetka obrezuspešila. Angleži in Amerikahci so s tem prišli v ugoden polo¬ žaj, da bi, če bi bil tak predlog sprejet, razgalili gospodstvo' Sov¬ jetske Zveze v vzhodni Evropi in na BaLkanu. Sicer lahko pričaka jemo, da se bo Sovjetska Zveza izgovarjala,češ da ona tam podpira 1-1 demo¬ kracijo”, medtem ko Anglo-seks.onci rešujejo "reakcijo in fašizem”. Vendar bi ta odgovor zelo maloverno spre jeli'tisti elani Združenih Narodov, ki ne spadajo pod. sovjetski vpliv. Glede- angl o-ameriških - priprav j: Sovjetska Zveza pokaza¬ la. svoje vznemirjenje že meseca aprila, ko je v,-ameriških listih, izšlo prvo poročilo, da se gradi- -širok sistem pomorskega utrjevanja in hrambe in sicer v okvira skupne mednarodne obr mbc. Ta bi bila nekak o* takole urejena: 1. Zgrade naj se ročna oporišča od Islandijo do otoka Ha- nus v avstralskem dolu Tihega morja. 2. Oporišča naj se zgrade na tistih otokih, ki so poprej pripadali Japonski, pa jih ima zdaj za¬ sedene Amerika. 3* Amerika naj najame vse otoke, ki jih je'doslej nadzorovala Vel. Britanija. 4, Oporišča v dosegu 'latinske Amerike naj bodo tako organizirana, da bodo mogla s torni republikami vojaško sodelovati. 5. Kakor -ja- bilo v svetovni vojski, tako naj se tudi zdaj anglo-ameriška vojaška sila skupaj s Kanado poveže in še izpo¬ polni za čim. uspešnejšo hrambo. To bi bili glavni -obrisi načrta, ki pa seveda v vseli podrobnostih ne poznamo, ki pa je zelo obsežen in važen. Ce pa str¬ nemo vsa poročila, ki so bila že objavljena v ameriških listih, vsaj približno lahko vidimo, kakšna skupna obramba se pripravlja. Na Tihem oceanu bo središče obrambe okoli Havajskih in Marijanskih otekov, medtem ko bodo drugovrstna oporišča"na Filipinih in na Okinavi. -Arhi-* pelajsko otočje, Maršali, Karolini, Liukini, Bonincima pa za zdaj ne bodo imeli oporišč, čeprav bi ameriško mornariško ministrstvo tudi ta otoke rado priključilo svojemu obrambnemu sistemu. V arktične;! ozemlju., to sc pravi v ledenih pokrajinah severne Evrope, nameravajo pripraviti plavajoča oporišča. Os te severne obrambe pojde 6c.z Kana¬ do na Aleutske otoke do Alaske, (V tem oziru opozarjamo na pot mar¬ šala Montgomry-ja v' Kanado. Op.ur.) S tem bi obramba Tihega morja StTr 4 Štev. 194 Domači g&asovi, 20. IX.1946. drbila svoje nadaljevanje-, proti severu sk«ro do Severnega tečaja. V .južnem delu Atlantskega oceana se ameriški obrambni sla¬ stem opira na otoke'v Karibijskem morju in ok£.i panamskega prekopa. Na Srednjem in Bližnjem, vzhodu, bodo oporišša v Turčiji, Arabiji"itd. Dne 10. junija t.l. so Združene države Portugalski vrnile Azorske- otokc, na-katerih so Američani med vojsko imeli svoja oporišča. Zdaj pa se v lisaboni pocajajo, da bi Portugalska Ameriki dala v najem Azore za vojaška isca za 99 'let. To so torej velika vprašanja mednarodne obrambe, res pla- obsežnosti, ki se zdaj obravnavajo, seveda bolj na tihem natams kakor pa javno. Ne moremo vedeti, koliko izmed teh-načrtov bo ure¬ sničenih, ker je treba računati, da bo Sovjetska Zveza pravočasno izvedbo teh načrtov z vsemi sredstvi poskusila preprečiti." VOLITVE V NEMČIJI n Preteklo nedeljo so bile občinske volitve v sovjetski, an- p-leški in francoski coni Nemčije...Kakor je lahko vsak pričakoval, je v sovjetski coni zmagala komunistično usmerjena "enotna sociali¬ stična stranka", ki,.je na Nekienburškera dobila 677.000 (69«6^>) gla-^ sev, -.0.1 jm ko so - krščanski demokrati dobili le- 162*700 (16,7 fo) gla¬ sov. Na Brandenburškem je enotna socialistična stranka dobila 820.000, krščanski demokrati pa 359.000 clasov. Osta- ke clasov so bile liberalne stranke. Omeniti pa je treba, da so ti kraji v veliki večini protes.tantovski in da tukaj katoliški centrum nikdar ni zma¬ goval. ~ V britanski coni so.prvotno poročali, da so največ glasov dobili nadstrankarski neodvisni', ki so debili 19.600 občinskih se¬ dežev, krščanski demokrdti 14.100, social-demokrati (socialisti) 12,400, komunisti pa le 412. Zdaj pa uradno poročajo, da so krščanski demokrati, ki so ponekod nastopili ppd starim imenom katoliškega centruma, dobili 7,848.000 klasov, social-demokrati 6,622.956, komu¬ nisti 1,055.289, liberalni demokrati 704.359.000,^ nacionalni demo¬ krati 1,080.186, konzervativci 19-012, desničarski neodvisni pa 2,762.253 mlasOv.- V francoski coni, ki obseca povečini katoliške kraje, so krščanski demokrati dobili 1,185.900 »clasov, social-demokrati 43o. 200 clasov, komunisti 156.800 glasov, liberalni demokrati 126.7^ .clasov. Sedežev so dobili: krščanski 'demokrati 3-080, neodvisni 107w social-demokrati 755, komunisti 138. V Posaarju, ki je tudi v fran¬ coski coni in ?*i naj bi pripadlo Franciji, so krščanski demokrati dobili 425.00 mlasov, desničarski neodvisni 57.000, social-demokrati. 108.000, komunisti 37.000, stranka za priključitev k Franciji pa le 5000 mlo.sov. ZOPET BUKOVNIŠKA ŽRTEV! Za¬ vezniški radio v Trstu jo dne 19. t.m. objavil to-le poročilo iz Go¬ rice: -Zavezniška policija poizve¬ duje za Izidorjem Zavadlalom, žpk. iz Goran; ega polja pri Kanalu, ki . je izginil. Pogrešajo ga. že od ne¬ delje 15 .t.m.Župnika sc ugrabili iz političnih.vzrokov ter odvedli iz področja A. - Župnikov brat je povedal, da so župnika ideli za zadnjikrat v nedeljo, ko je maševali' Zavezniški radio sicer ne pove,kdo bi bil ugrabil župnika Zavadlala. ™i pa vemo, da tisti, ki pri nas- verne ljudi more že od leta 1941. HITLERJEV KRVNIK UPRL'.. Uni¬ ted Press poroča iz Berlina, da je pred nekaj dnevi umrl poznani berlinski krvnik Friedrich Roti- cer. Po bombne™ atentatu na Hi¬ tlerja, je obesil na stotine svo¬ jih rojakov. Pred kratkim šele sc p-a našli v neki bolnišnici v .Ha¬ nnover ju in zaprli.