TO-YEAR XXIV PROSVETA gCAS/IO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE L ^Tc^V^T^ Chtefo, 111., četrtek, 10. septembra (Sept. 10), 1001. ^jEEjls ' '' Uradatšk! la apesvi S6S7 8. Lawnd BAVSi Otfke of Pek) itoaUeat SSSf Soutk Lam Tatapksas, Bask adaki Ank nos, amWOs.i, SSlf. fuUcrlptlon 96.00 Tttrlr STEV.—NUMBER 211 acDonaldmra koalicijska vlada dobila zaupnico Licija je bila poražena s ve-no 59 glasov. Dvanajst tebo-podprlo vlado. Moaleyje-stnuika se pridružila opo- U. Policija razpršila mno-* ki je demonstrirala prod trlssientom ' s oodon. 9. sept.—Koalicijska [ kateri načelu je MacDo-je izšla zmagovita is prve v parlamentu. Parlament izrekel zaupnico in odobril ekonomski program ter no-vke, da reši Anglijo prod ninim bankrotom, oti koncu viharne debato je Donald stavil predlog, da niča izvoli komitej, Id naj etrtka sestavi načrt in pred-mere, da se odpravi vladni it $600,000,000. Predlog, ki omenil zaupnico vladi, jo bil jet a 309 proti 250 gkso- uultat glasovanja je bil et na znanje z velikim na-enjem s strani članov vla-VHadni krogi smatrajo izid ovanja za dobro znamenje in vedujejo, da bo parlament koncu tedna sprejel in odo-zasilno pomožno legi slači j o ko izvlekel Anglijo iz fi-tne zagate. anajst članov laboritdke ke je glasovalo s vlado, jlaboriti se niso udeležili ovsnjs, več drugih pa je bi-dsotnih. Vsi štirje člani kyjeve "nove stranke" ao se ružili opoziciji* ki jo vodi tur Henderson, bivši zuna-minUter v laboritski vladi, servativci in liberalci so so-do odglasovali za zaupnico, edtem, ko se je vršilo doka-v parlamentu, se je zupaj la velika množica brezpoeel-ki so jo vodili komunisti, in onstrir&la. Demonstracije so sle štiri ure, toda končno, ko ila poslana močna Četa poli-na konjih, so bili demon-nti prisiljeni na umik. Se-najst voditeljev, ki ao bili v ru, kjer j« vihrala rdeča za-a, je bilo aretiranih. Komu-i so pozivali ljudi, naj Inva-jo parlament, toda policija je reprečila. Glasovi "Proč z Donaldom!" so odmevali od strani, ko ae je policija na ih zafrnala proti množici, ralj Jurij je otvoril zaseda-parlamenta s formalnim go->m v smislu ustavna teorije, '»e nove davke v Angliji od-krona. •rgaaizirssj« MVjti-skih industrij unjkljiva kontroU ovira rodukcijo ln tranaportscljo loakva. 9. «ept. — Vrhovni *)m*ki Hvet je včeraj izdal >dbo, ki ima namen odpra-MoKtatke v nekaterih in-■njah, zlasti v jeklaraki in »"ki. Naredba predviduje Ino rcorganiziranje uprave, toportacije in delovnih raz-,v tovarnah, kar naj odpro- ^ oviraj® produkcijo. 'Hi*tvo in uprava tovaren * v «minlu nove naredbe prl-*>d edinstveno kontrolo na i proračuna, da se zmanjšajo produkcije, ln uvedeno »ordnmogla k impetnemu petletna načrU fo-dela. ^edruthe^^. p - W*atera Paci-'^ivania, I>elaware k M,.v>uri Pacific in ne-Z* drT ^antee ao znižale Z* vaem uradnikom, J"*J*"»na jo več kot tristo do-f* oa ai^ec. Ohikjska vlada m boji novih izbruhov Revolta mofttva na bojnih ladjah jo bila potlačena, toda nevarnost pred novimi nemiri j« ie .vedno velika. Komunisti aktivni v agitaciji za strmo-glav I jen je vlade Buenos Airee, 9. sept. — Poročila, ki so sinoči dospela semkaj iz Santiaga in Valparaiaa, govorijo, da je situacija v Chl-leju šs vedno napeta, čeprav je vlada gairla revolto moštva na bojnih ladjah. Komunizem, ki je baje trdno ukoreninjen v Chileju, si js le lahko opokel prste pri potlačeni revolti in je pripravljen, da spet dvigne glavo ob prvi ugodni priliki. Vsled te nevarnosti bo vlada prisiljena razdeliti svoje bojno brodovje in ga poalati v rasna pristanišča, da tako prepreči nadaljnje zarote za strmo-glavljenje režima. Sllčne previdne mere bo morala podvzeti tudi med vojaštvom, čigar lojalnost je bila omajana radi komunistične agitacije. Komunistična propaganda je povzročila, da se je polovica regimenta v Malpu »puntala in potem spoprijela v bitki z lojalnim vojaštvom. Ta regiment je aedaj vlada razpustila. Nepokoj med delavatvom se silno širi in novi nemiri* proti im izkoriščevalcem lahko iz-' vsak čaa, čeprav jo rodila težke kasni za nonbnfre revoK*ln komunistične agitatorje, ki so bili aretirani. Mfed rebell,/' ki jih J* vlada aretirala v T^dimuaitf. Je mho-> go komunistov1 tn M&a stoji pred težavnim problemom in ni prav gotova, če ao oatre mere priporočljive v sedanji altuacijl. Med jetniki se nahaja tudi Guil-lermo Sterbecker, sin nemškega kapitana ih eden glavnih voditeljev revolte. Briand "evropaki Capone" London, 9. sept — Značilen političen karton, ki kaže Francijo kot glavno evropako rake-tirko v Evropi od svetovne vojne sem, je včeraj prlneael list "London Evening 8tandard." Karton je noail naslov "The Al Capone of Europe" in je kazal francoskega premijerja La-vala in aenanjega ministra Bri-anda, ka sedita v francoskem raketirskem uradu. BriaM je naallkan v pozi, ko telefonirk avojemu pobočnlku in htu naročuje, naj pobije tekmc-ce, ki so sašll v njegov teritorij. Mehika vstopi v Ligo narodov Lina hoče ki jo Je najetimi zunanji premirje popraviti "smolo," napravila prod dva-letl. — Italijanski minister priporoča v oboroževanju Mesleo City, 9, aept. — Zunanji minister Estrada je ainoči naznanil, da bo Mehika aproje-la vabilo glede pridružitve k Ligi narodov. Formalno naznanilo o sprejetju bo poslano danea v Ženevo. Ženeva, 9. sept. — Liga narodov je včeraj povabila Mehiko, naj se ji pridruži. Povabilo je bilo pošteno v pričakovanju, da ga bo mehiška vlada aprejela in podpisala zadevni pakt. Povabilo vaebuje nekakšno o-pravičbo, ker Mehika ni bila vprašana, aaj se pridruži Lini narodov *ob njeni ustanovitvi pred dvanajstimi leti. Mehika je smatrala to za žalitev in Liga narodov hoče sedaj to popraviti. Prpvijo, da je predsednik Wilson igral glavno vlogo pri izključitvi Mehike z liste povabljenih narodov. V tej akciji ae jevWilaonu pridružil tudi sa-stopnik Anglije lord Cecil. Lord Cecil je včeraj naznanil svojim kolegom, "da Je to povabilo popravek pomote, ki je bila narejena v Parizu, ko se je ustanavljala Liga narodov." Dino Grandi, italijanski minister sa zunanje zadeve, je na včerajšnji seji sveta Lige narodov predlagal takojšnje premirje'v oboroževanju, ki naj bo v veljavi do razorožitVene konference, ki se otvori v Ženevi v prihodnjem februarju. Vk|8 v poštni hraailiM a a T Bančni polomi odgovorni rsst vlog za po- 10« Waahlngton, D. C„ 9. sept.— Vloge v poštni hranilnici ao dosegle rekord v avgustu, kot je razvidno Iz poročila zveznega poštnega departmenta, ki je bilo včeraj objavljeno. Vloge 1. septembra ao znašale $408,817,-708, daal department v tistem čaau še ni imel kompletnih poročil. Pričakuje ae, da bo gornja vaota narastla najmanj ss štiri milijone dolarjev, ko bodo val poštni uradi poslali svoja poročila departmentu. Skupna vaota vlog je za dva milijona dolarjev večja kot Je bila kdaj prej od ustanovitve poštne hranilnice.. Prvi rekord je hranilnica zaznamovala v marcu 1. 1919, ko ao akupne vloge znašalo $17«,000,000. Porast vlog pripisujejo polomom biank, radi katerih so ljudje IsgubiM velike vsote densrjs in tako izgubili zsupanje v bančne Institucije. LMDLER PRIPOROČA SOSELOVA-NJE Z NEMČIJO Razvoj ? Nemčiji otfvben od su-nanjlh držav. —Kritično stališče socialnih 44mokratov - New York. — (FP) — Le ge-nerozna pomoč Anglije, Amerike in Francije bo rešila Nemčijo pred ekonomakim polomom, civilno vojno in diktaturo, je mnenje dr. Harry W. Lsldlerja, ekae-kutivnega direktorjih Lige sa industrijsko demokracijo, ki se je vrnil is Evrope, kjor je študiral razmere. Največja nevarnist za zapad-no Evropo jo nemški fašizem, pravi ^aidler. In fMlzem bo is» hlapel le \črtanJo# ali pa vssj z drastično redukcijo reparacij, z izboljševanjem #elalne zakonodaje, znižanjem Urifnih zklov ln rasoroženjem. A|o ne pride do tega, kar jo v veliki meri odvisno od* Francije, se bo nemško ljudstvo v večji meri oklenilo o-beh ekstremov — fašistov in ko-munlatov in dvllna vojna Je neizogibna, kar lahlto zaneti nov svetovni požar. Laidler je tudi razpravljal o stališču nemšlrih socialistov. Ker je njih taktika naperjena v glavnem proti fašizmu in radi toga tolerlrajo sedanjo kapitalistično vlado, ao bih predmet mnogim kritikam. Tudi n* sadnjem zborovanju druge 'Ipternacionale pred par tedni na Dunaju, Je bila njihova taktika predmet oatre kritike a strani manjšine. Socialni demokrat je pravijo, a-ko bi aedaj odtegnili podporo Bruenkigovl vladi, da bi prišli na krmilo fašiati, kar bi pomenilo konec demokratskih političnih in delavaklh ustanov,^ par jo tudi/ da je aodaaja kritična doba le.začasna in da bo s tres-nejšo politiko Francije odstranjena nevarnost fašizma, nakar zopet usmerijo boj proti kapitalizmu. Laidler je našel najboljše ras-mere r Danski ln dvodskl, ki sU šele v zadnjem čaau pričeli čutiti sveto+no gospodarsko kriso. Za relativno visoko blagostanj s danskega ki švodskegn prebivalstva je odgovorno največ močno zadružno gibanje in ker jo delavstvo dobro organizirano politično ln atrokovno. V obeh državah, pravi Laidler, ni najti ne velike revščine niti velikih bogatašev. --r Edtoe« spet slabši Weat Orange, N. J., 9, sept.— Dr. Hubert 6. Howe, osebni E-disonov zdravnik, js včeraj objavil bulette, da ao jo bolesen znanega tsumlteljs poslabšala In da nI nobenega upanja, da bi še kdaj okreval. Edisonov sin Charles je zaeno podal Izjavo, da ss njegov oče ne počuti tako dobro kot se jo pred enim tednom. Z rudarske fronte V Kentuckyju Poročevalki trosijo a — Hodnljaki proces proti obto- isncom podoben morski Kači. — Juatica slepa na sna oko th. ...... ..L Harian, Ky. — fFP) — Poročevalka FedsraUslranega tiska ae je ponovno prepričala, da nI varno preiskovati rasmer med rudarji v tem dlatriktu, ko ji jo Inaullov deputlj Iz Black Moun-taina zagrozil s aretacijo, ako bo stikala po kempi. Black Mountaln je privatna naaelblna Insull Pea»HKiy interesov s privatno poHcijo. Edini javni prostor je dršavna cesta, na kateri pa človek tudi ni varen pred policijskim nadlegovanjem. Rudarji delajo v tej kempl dve sli tri ure na dsn in splošna pro-toftba Je, ds ee zaslutijo niti sa najpotrebnejšo hrano. Insullovl Interesi pa delajo v teh premogovnikih velike doblčkejkljub gospodarski anarhiji te industrije. Načelnik Inaullove policijo Je poročevalki dal razumeti, da s rudarji nI dovoljeno govoriti, vsaj ne na kompanljakem ozemlju. Ako bo še prišla v Blsck Mountaln, jo čaka ista usoda kot mrs. Wakefield, zastopnico Labor Defonae, ki jo bila aretirana pod obtožbo, da je kršila protlsln-dikaliatlčni zakon. Nahaja se v zaporu, ker ni polotila kaveije $10,000. Za protekcUo se jo poročevalko obrnila na okrajnega šerifa, ki je Inaullovomu deputi-ju ukazal naj "preneha boj proti ženskam", omenil pa je, da Je bolje, ako se več ne prlksše v Black lilountalnu. Proces proti rudarjem, ki so obtoženi rasnih dejanj ln pre-stopkov, Izredno počasi napreduje. Prejšnji teden je bilo obtoženih 61 rudarjev katerih aretacija isvlra skih bojev. Večje število ss ns-haja v ječi pod obtožbo Menja protisindikallstlčnaga zakona, "shajanja in aeataJanJaM in "motenja miruH. Obravnava proti rudarjem, ki so obtoženi umora kompenljaklh šerifov, se bo vršila v sosednjih okrajih, ostsli obtoženci ps pridejo pred tukajšnje sodlščs. Oblasti še vedno stikajo po rudarskih kempah sa radikalno literaturo in tiskovinami. Besedi "radikalna" dajo avojo Inter-pretacljo, ki aluftl sa aretacijo pod obtožbo kršenja proMsindi-kallstlčne posUve. Radi tega tudi toliko sretsclj, ker oblasti ho-če j o zatretl ss vsako oeno vse organizacijsko gibanje. Nikdo pa iri bil aretiran radi rasdejanja rudarske kublttje v Evartsu, niti radi napadov na poročevalce Kederallsiranoga tlaka. na rudarje ln njih simpatl-čarje. "Juatica" v Harian okra-ju gleda le s enim očesom in po-gl«l je naperjen proti rudarje«. Ko Je bil okrajni šerif rpe-šan, zakaj nI bil radi teh »klinov nikdo aretiran, Je rekel, ds jo bil sil prepozno informiran e-II pa napadi njemu sploh niso bili naznanjeni. Od vseh aretiranih rudarjev in slmpatlčarjev se deset oseb nahaja na prostem pod varščino, ki znaša od pet do deset tisoč dolarjev, Ostali so v zaporih. Wi! I lam Burnett, ki je obtaten}> mora deputlja Jesse Paceja. bo (Hišel pred aodlšče 6. nov. v Mt. MtlrHngu. Njegovi dve glavni priči, Hager Une In Wood/ Km-ry, sU bili pred nekaj dnevi e-rstirani pod enako obtoftbo, daal HlaU bite prej niti osumljena zveze s usodnim streljanjem. A-ko bodo sposnsnl krivim, Jih čaka najmanj 10 let zapora ali pa električni stol Nazadovanje v atavbinski industriji Pedmerafca MNaatilns" se be vr alta v New York Longyeer Cltjr, ftpMsbergen 9. sept. — Podmornice "flsut: lus" Je včeraj popoldne prlploi-v to prisUnlšče potem, ko Je končala nevarno vožnje v arktičnem morju proti sevemkmu u-čaju. Znanstveniki, ki ss nahsjsjo ■ na krovu podmomiee, skrbno MM-1 preglede jejo rrsuMat svojih o- V ovojem govoru je priporočal vladi, naj prične s Javnimi deli, da ae zmanjša števlto bres-v poeelnih rf i " 1 Ottumwa, to. — (FP) — Wll-llam Greee, predsednik Ameriške delavske federacije, se je v svojem govor« na delsvskl praznik Isrekel proti "doli" ln v prilog federalni, državni in meatni pomoči sa brezposelne. Njegov go« nor je bil rasposlan po radiu ši-rom Amerike. "Delavstvo zahteva saščltfr dela1', je dstfftl Green. "Vaak delavec ima pravico do dela. Ta pravica mora kiti prav tako prllna-na kot je priznana pravica kontrole nad upravljanjem industrije delodajaloem. "Ameriški delavci ne marajo miloščine. Oni sshtevajo delo, biti ps mora eno ali drugo. AH morejo voditelji industrij rssde-liti delo na čim večje število ljudi, uvesti petdnevnik in krajši delovnikT To Js vprašanja, ki ga j« treba rešiti. "Lastniki ln voditelji ameriških Induatrij niso dosedaj fte ničesar storiti ss ublažen je situacija. Odsloviti so na milijone de-lavoev in M se ssdaj odvisni od miloščine, lil Jo prejemsjo od dobrodelnih organizacij. Ts sltus-olja ns moro trajati dolgo časa. Javno mnenje |p sahtevalo per-manentnoodpoJoč, Matie v obliki miloščine." Green js^dalje urgtral, i*aJ federalna vlatfs prične s Javnimi doU, da se tako smanjša armada brezposelnih. Dejsl Je, da bo Ameriška *jsvjMta federacije kooperirala s fafmalfiml organi-c i jami vsahtevah ss stabUlsl-nje Induatrij in poljedelstva. Ekoinaka kriza v Brezposelni prirejajo demonstra-elje in ash tavajo odporno« Hydney, Avatralljs. — (FP) — Demonstrasije brespoaelnlh v vseh večjih Industrijskih mestih šlrom Avstralije so poeta-le še neksj običaj negs. Te demonstracije io po večini mirnega značaja, dasi pride tu in tam do spopadov med demonstranti tn policijo. Na vseh teh demonstracijah ss slišijo zahteve, da rasne državne vlade pfssfcrbe delo sli ps zado-a t no podporo za prešlvijen je družin brezposelnih, brezplačno zdravniško oskrbo, protektfUo proti evlkcljam, moratorij na /.adolžene'farme In delavske do-move, odpravo privatnih poare-dovatnlc ss delo ln ds as oddsjs-nje služb vrši skozi unije. V Pertbu je pred kratkim prišlo do vetje bitke mod brespo-žalnimi in policijo, v kateri je bilo nad trideset ljudi, med njimi pet pollssjev ranjenih. Dele-gsclja brespoaelnlh se Je napotila v urad državnega premljer-ja, da predloži avoje zahteve, policUn pe Jim Je akušala to preprečiti, kSr Je izsvalo bitko. Po-lici je Js ftblls orožje, brezpoa«! nI eo pa odgovorili 6 kamenjem In palicami. V Melboernu Je policija navalite na stanovanja brezposelnih, katere jO Osumila, g namenom, da dobi evidenco, na kateri bi potem labko zgradila Imzo za 4 mt rešen Je. To Ja Issvalo allen protest v delavskih krogih In mastni svet strokovnih unij Js apeliral SS delavsko vlado, tuj odredi pNUskavo, da tako prepreči nalsljnja nasilja policije. mmmmm^mtmmmmmmmmmmm pasovanj In epedmene, ki ao jih dobili ne dnu Arktičnega oc ana. Tukaj nameravajo ostati dva dal, ttakar bodo odplull nazaj proti New Torku. Za prihodnje leto napovedujejo že manj gradbenega doku — Industrija zaznamuj« velik padec od lanskega leta.«— Bodočnost Je temna Waahlngton. — (FP) — Namesto da bi gradbena lilduatrlja dosegla dno, ae Je v roenlcl pričela šele pomikati v prepad, katerega Ji obetajo atatlstlčnl podatki ss prihodnje leto. Ta industrija spada med najglavnejše in njeno stanje je dober barometer Industrijskih aktivnosti na aplo-šno. 8 tat lati ka, katero Je pbjavlla F. W. Dodge kor porečij a o aktivnosti lo UtfHlh ts Industrije, pokanje teko temno sliko, posebno irlede bodočnosti, de nej-večjega optimlata prevzame streli. Amiiak dejstvom ae Je nemogoče isogniti — deal administracija, bankirji In podjetniki igrajo vlogo ptiče noja še ves čas kriso, kar Je gotovo veliko odgovorno sa obstoječo altusoijo. V aadnjlh petih Istih, od 1936 do 1980, ao snsšete povprečna dnevna gradbena dovoljenja šlrom dežele vsoto $16,800,000, a-11 okrog lest milijard na leto. V letošnjem avgustu pa Je dnevna gradbene produkcije padla na $6.000,000. Laneko leto so posebno javno-napravn! magnatje obljubovall večjo gradbeno ekspsnsljo, da s tem preženejo brcsposahioat. E-naka obUuba Je donela is grl ti* sočerlh drugih kapitalistov, številke ps pokssujejo, ds so bile vss obljube ls pssem uspavanka ali ksrkoll še, ksr gredbsne aktivnosti so ss od lanskega leta lafete se več kot dye petini Lansko teto sš Je ifredllo poslopij vseh vrst, oslroma ao sna-iate gradbene dovoljenje $8,-$89,5hi,900, lotos ao pa ooenje-ne na $8,106,178,800. Konstrukcija Javnih naprav ss Je snitate nad 800 milijonov dolarjev. Od veeh gradbenih del hikaaujejo zvišanje te vladne poslopje, sa aioer te ss 18 milijonov dolarjev. Te številke vedno večje stsg-nacije v tej Industriji ao značilne tembolj, ker so predhodno zrcalo vssh ostalih Industrij v dešell. Is študij preteklih krte in aktivnosti te Industrije ao ekonomi dog-nali, ds atedijo njej vse ostale Industrije v razdobju šsst meee-oev. Ts dognsnjs smatrajo sa e« konomaki zakon, ki Is preteklih iskušenj pokazuje, da padss aktivnosti v uy Industriji pomeni Stičen padec v vssh ostalih in-dustrijaki|ieku šest mssscev. /EazvBltt Je torsj, ako se bo te "sakon" tudi sedaj Iskasel ss točnega, da goajfederakefkTlza še nI do^ gla dna, peč pa Je prihodnje leto prlčakbvatl še veliko slabših Razmer kot so sedenje. Brezposelnost bo nedvomno šo večja kot Je aadej. Izgledi bi mogoče postali bolji, ako bi Hoover pozval v prihodnjih tsdnlh kongres ns Izredno sasedsnje in eko bi kongres dovolil krog deset ml-lljard dolarjev ss Javna dala in podpiranje brezposelnih. Bltuacl-ja Je dokaj reana. katero pa ad-mlntetraclja ne skuša Izboljšati, ampak Jo s nastavljanjem ras-nlh brezpomembnih odborov te zavlačuje In poalabšuje. Nadaljnja raskritjs e veliki pe-neverbl i Chlcago, 9. aept — Bsnzaclo-nalna Izjava, ki Jo Je včeraj po-dala uprava Continental llllnole Bank 4 Trust Co., ae glaal. da Je navidezno ponlšnl klerk Wsl-Ur K. Wotf največji švlndter v zgodovini Združenih držav. V dvanajstih letih svoje službe Je s stalnimi tatvinami In poneverbami Izmaknil vrednostnih papirjev v vsoti $8,666,929. Sko-ro vso to ogromno vsoto Je zapravil s špekulacijami na borzi. Bprvega ae Je domnevalo, da Je poncvril krog dva milijona dolarjev, toda posaejta natančna preiskava js dognele, ds Je vsote veliko večja. PKOSVET* SEpTtamj Glasovi ii naš batu« t ___ M »rimf (Anp. M, »HI). »MMl. Se mm Jt • tam «■«»■« Ako še rte veste— Ameriiki dekvci produeirajo devetdeset milijard dolarjev vradnosti bUffa vsako teto kakor pito "Tha No* Era." (M te vrednoatisvo-jega produkta pa dobe le šestdeset milijard dolarjev v meeM. Ostalih trideaet milijard gre v obHki dobičke onim, ki nič ne, delajo, samo posedujejo truste. .' ^ < fa tega je jee»e> klavci n« morejo pokupiti blaga, ki ga produeirajo. Ustniki blaga nekaj čaaa pošiljajo previiek na tuje trge in Ztf rade nova skladiiče. ki pa so kmalu polna do-brin. trgi so tudi sabasanl ia tako prid« znana _aadprodukcija. Tovarne sepro vrata, naknp- aa sila delavca j« uničena in ae traja dolgo, ko so milijoni ljudi brez dela in brez vsega. To eo vsakdanja dejstva, ki pojasnjujejo vzroke krti*. Vaak delavne bi moral U dejstva; ker jih ne pozna vsakdo, je konfu-sija v mflljenju mase in velika konfuzlja med ekonomskimi mašeči, ki predpisujejo ttsoi In cso "adravflo" »oper krilo. Dokler bodo industrije privatna leat trn-alnv. ki obratujejo Industrije le redi dobička, ne pa radi rabe Mag* aa vse ljudi, tolike čaaa bo-kriae v kapitalističnih deftelah In rasnih maaačev in rafor-mlstov jth ne odpravijo. Ali pa je sploh kakšno zdravilo? fl» vesti. U jih Dopisnik i Vi delavci, W v On- ki ne po- Wk.—V it. 200 je probčila F posveta dopis od tukaj, v katerem čiUm v zakljuf-nem sUvku glede čaeopisov; "Vai so poiteni, svo* cilj." siji; kakor vsi znajo svojih Interesov ln nega boja, ki torej «iso razredno zavedni. Med časopisi, kateri imajo "vsak svoj cOJ," najdemo take, kateri res poiteno zasledujejo svoj eflj in imajo torej poiteno namene, kater! se vjema-je s pretepanjem izdajatelja ali pa .»rada** ker take oeebe tudi v mnogih slučajih vcmJej* v to, kmit,penpnflrajo. TaW časopisi »ee e toliko poiteni, v kolikor se to Jiie iskren« n jih iednjateijev stane vpraianje, ali en te* sopiel tadl kobri hi koelstni? Imamo več vrat četjepisov, to je take, ki prihajajo med ljudsko meeo in take, ki prihajajo Izključno le med takosvano "boljio družbo," med vladajoči ras rod, odroma me* Člane Irfb-Ako radsjl odločno zastopa Ji dosleden, njegova Namesto de truoti posedujejo indu-iiktirajo delovnemu ljudstvu, kdaj sme V Da. stvije In diktirajo In kdaj no sme delati, bi moralo ljudstvo posedovati truote z industrijami vred. Z drugimi besedami oe te pravi, dn morajo biti industrije javna last In trusti Javne Institucijo, ki jih mora obratovati ljudstvo sa svqje potrebe. Produkcija petrebMia mora biti tako uf^eMT fe* regulirana, da bo vedno dovolj blata zavesi di In nikoli preveč, dn M trohnele v skladiščih. Namesto tretjino produkte, ki ga vzamejo privatni trusti tn poonmeani kapitalisti v obUki dobička, se zviis plačilo delavcem in a tem bi bil zviian njihov standard ilvljenja, da bi lahko vse porabili, kar prodnelrajo. Te sdravilo predlagajo ljudje, katerim ka-pitalisti ia njihovi stari ekonomski mazačl pravijo, da oo—veliki bedaki. Pravijo jim, da so etopkti (sanjači) in obenem grdi prekucuhl, ker bi radi podrli nekaj, kar je Bog poetavil. Ker večina delaveev ie vodno verjame ma-sačem ln ignorira progvam "utoptotov" in "pra-kuc uhov," zato ie vedno uživa btegoalev kri*. Vpraianje je le koliko čaaa se bo dekveom do-padlo to uživanje. » ^MttiMfcaribr H Indije, prid« te dni ^ Indijski svstnik pride mu, to ra pravi nag, ; V|ef Jftudi dovolj I In "svete" jpnSn Ganges za umlVanje in pot tono blata ia "svete" raka. k toga svetega blata gnote Gamli podobice ovojih bogov sa čeiče-njo. No parniku je Gendi spal na goli klopi. Da dokaže. kako ljubi ravičino, Je nejel stanovanj« v "slumskem" dolu Londona. , To puMavnlsko, rekli bi prismuknjeno po. Četje indijskega voditelja sevnda nI Gendi, odroiepfr 1 London na konferenco, v ovojem svetniikom' raaon kooa platna Je vsel dve koal CK naloga. Izdajateljem ali pa U-rednikom tekih časopisov ne gre za vpraianje inteseoov sploi-aooti, temveč samo m vpraianjo interesov razreda, katerega zastopa. Časopis, kateri prihaja med ljudstvo, pa ima popolnoma drugačne naloge, nato*, ki se t** ljudstva in Jjudekih inte- rt IM^fiudstvo prihaja eedsJ dvoje vrele iaeppieev g oetro nasprotujočimi načeli in idejami. Časopisi vladajočega razreda o-z i roma buržoazni čaaopiel, kateri sestopajo v vselsasirlh interese vledeWk i^Mnveki, kate- Burioazni, pa naj bo-narodnjaiki sli Jsjo sestopajo Inte-Ibvnegn Ijud-r Btenu-n an-8 veiitftlil sli nerod-I f rasami In ga na ras načine, poeobno pa potom prnz-segs, blebetavega čtivg odvračajo od sposnamja ln razumevanja,lastnih interesov. Taki čneo-pisi n« razkrinkava j o grehov, nanak ln nemuMnostl danai-nJega druiabnegn reda, ne pišejo o krivica* lopovščinah in gliwoetih obstoječega sistema, ne jrtiejo tekov dn bi ljudatvo spoznalo vire krivico in obenem viodpomoči, temveč tako, dn ruo neeavedno maso. da Jo 1jo v nosa vednosti ln obe-s tem v snAenjskem poto- nem lajn. Tak« vzdfrtujf vi flasooise •prana* ladajeii sa niegfvn ssoč. Taki torej DO morajo biti pe» fajM n koristni-le ljudstva, en spioini efekte na ljudi, ki so zaverovani v m I st tokom. V Londonu najde velike mnoCice, ki bode sijale vanj kakor v deveto čudo is Azije. Saj ima tudi v Ameriki pristaie, ki ga nasivajo "drugega Krlsta." Gandi j« dober teatralor -igralec, ki apelira aa čustva. To pa ni dosti. Vsaj toliko nl.dk bi bila Indija svobodna ln v doglednem času dvignjena na viijo stopajo clvfllsaclje po sa-slugah Gandljevega mističnega vodvila. Zdruftene driave imajo aa pet milijard zlato kovine v zvezni zakladnic i To jo približno polovica vso zaloge sla t« na svetu. Francija ima pa za itiri milijarde dolarjev sla ta. To pomeni, da j« d«-vet desetin vsega zlata na evetu V Ameriki in Franciji. Vae ostale dežele svete imajo ono desetino zlata. Kako sta Amerika in Francija pograbili broa malega voo zlato na svetu? A kontrolo evotovnega kredita. Kdor ima kradit (daje poeojlla), ta Ima blsago. Kljub tem«, da "Imamo pot milijard do. podpira in ker se seveda, dn je nevednoot tisti temelj, tu katerem Je Jena vsa •oplsj iteni. Interese ljudstva, Si brobit človeštvu 1» stremljenje m boljio bodočnost, pravični družabni rad in končno oevobojenje Ispod kapitalističnega Jarma. T Za sploino ljudSko Interese Je koristno, dobra tn poiteno samo čaaopisj cija n jočega razreda. Ako bi ne Mlo ljudstvo zaal. ;> ijeno potom verskih in njaikih lati, ako bi gn ne tjaiortoliJlo desetlatij njivo ta hinavsko In naradn^aiko čaaopisj«, bi blr la sad nje svetovna vojna nemogoča, bi danes ae letalo v neznanih gruBovfh vojnih poljan de* set milijonov žrtev, M ne ftodt-lo milijone mož pohabi jenih po svetu, bi ne imeli milijone rev in sirot, ne izgubljencev in obupane« v in tudi ne tega strašnega gopodarskejra ..poloma. Desetletja pred svetovno vojno Jo ooeialdemokracija ksttem sveta skuiala vzbuditi delpvno ljudstvo, ga izobraziti in mtt od-u. kriti resnico, toda le deloma je Ml njen nauk raziirjen, te razmeroma mala armada ee jegbra la okrog rdečega/praporja evo-bede, bratotva in enakoeti. In ko je priila odločilna ura, ko je vzkj^eLs strast po klerikalnem in tema in nerazsodnost, pa s« je pričelo ono grozno svetovm> klanje, ki jo utisnilo neiabrisljiv pečat sramote na čelo kapitalistične civilizacije. To so bUe posledico tega "tudi dobrega" časopisja. In sedaj, ko pratreeava vse kapitalistične dežele strelna gospodarska kriza, ko se tpliko opevani druiabni red ruii v prah, ko trpijo milijoni, ko propada tisoče družin vsaki dan, v tem sirainem času nastopa sonet to lainjivo Časopisje s svojimi, sta- S os ne j ni pon rimi frazami, tisočkrat pregretimi lažmi, zavaja in elepi, kvasi 0 reformah, komisijah, bevaikib drobtinah sa stradajoč«, (kje nasvete ia obljtAuje modra Is nese, da jih uspava v staro sveto sadovoljnost. Kapitalistični Svet je podoben aedaj veliki noriinici. Sradi raz-ga bogastva trpijo pomenjksnjo. Kop oi je en lopovov prilastila stvn, so milijoni zapedli največji Mi. Ker so milijoni delali dolge uro pod najhujiim priga-njaikim sistemom, morajo da nea stradati in hoditi rnacapn ni; ker Je delavčeva roka uetvn-rila preveč etrojev, mora milijo ne rak sedaj počlvnti; ker kmet pridelal preveč ika, in drugih potrebščin, morajo MJeai zato stradati. Drftavetra-iijo milijarde sa morflno oreftje ln ljudstvo ječi pod B ■ davki, medtem ko to "poiteno" 1 Časopisje ie vedno kriči o demokraciji, patrUotlzmu, religiji in o drugih burftoasnih čednostih, da pripravi to stradajočo maso sa ponovno svetovno klen j«, lih-nje, ki bi zmanjlalpM ^ breapooelnih in uničilo dela člo- nutjo- n rae^iflno eoplaj« I ča od- tehtamo med teraj, Mera uči stvo resnice, katero mtt hibe in napaka efcftoječegg reda ia ga isobrainJe v smislu ras rod ao aavedneeti ter ga obenem uri r boju za njegovo pra-Viosu Voo, kar danee tare ljudstva ln nnrado, ven sla. veled katerih trpijo milijoni iirom svete. uma Lea IA AlmeseHisSa ausei asaIM voo, aar je cioveeiro preirpe'«. ves U Je JHtoiadion ljudsko nori uie v ne aaostalo«y In Mti, ki Je d«te prvih oo. kar stori vladajoči ras-stori ia asmses. da utrdi ia ie boij saMiini de-Vora. ki je bik is-mvnih in saje bik Poorgenuirans da aluil danes vladajočih. Po kolenih piosajoči romarji, aa plačilo pu smrti čakaj- n - IMm^H 1 , m*m Od > H nik J. raa- • jva^ ki J« t »moril dve ieMkl In tri I^e« nravi, dn Js |«Ne ravnak n Fhmiaom note bral na. Morda ^oiHirlja mkNla. veikih sok in teko ustvarilo po-fota morjtve, poiiganja in von-stranofcega uničevanja zopet delo ze tovarne in kruh za strada-joia. Ali ni to blazno? "Vsi (čaeopisi) so pošteni," pite dopisnik. AM je na primer pe iten iasopto. kateri pile, da Ja dotevsko glbnuje lajanj« v km% kateri s svojim steupenim pisanjem povzroči razdor v naselbini io zaslepi Člaastvo druitev, ka torlh gkeile naj bi bil,dntK**> več podplpnti svoje strani, svojih d«lavskih om*fcnd>«i d^ Spri skusn raosin« prapnoanje, dn politika,ne spdb rdrnite* in a tem prepn-čitl ranite kobra-tevalno delo v njih, flU In tek č* sopk poiten? Kdo pu piidstni Ija danes napredi nelement §fm ameriiklmi Sloveralt Kdo frMb st varil najmočn^sndponHhSS^ gaaiaacijo, naj moč* j io te aaj-naprednejiopkg OS Iktii lktičai nauk med nnml, to so moije, ki so usUnoviH in vodtti ns|o0NPJ? _______ . ( ior ie trdi, dn oe nntttiko^li interes« nudijo . da /aziirjamo potem njih prole-turško iaohrazho in pnarodno za- m j« fovražnka de- kra ¥* oantrut podporami delež« s« boriti ispod '■r11' varovanto za tudi starost- no. T tem boju že vati, vete Hi Le na tn nnčht bomo boljio tftdeefont sebi in oiroHum, ie vali vodili OiMen razmeram. I. ki ferinaia ^ čtlva neslane kv Pospeve, blebetajoč interaoih naroda, domovine fat de- napredku.—Spartak. M, ChSeaie, na so tudi tuki Človek dela dva , se lahko šteje t s. T ksi, pod aH tri £ ničlo dni najbolj zaposlenim. Torej se snt sume, da hnamo dovolj časa ns razmotrivanja, katera lahko ko-ristijo spioini naselbini In posamezniku in davkoplačevalcu. Kakor je maroikomu le znano, upeljan dohodninski davek tudi council) a to posta od j« ve pro- nisnp« morala. so ai Od pradhrjaka do kozmopjj Najvažnejši dogodki k zgodovini & — Pridite vsi za otraie bo bodo tudi on |drinvlianL dn ra ran-1 veselijo v haravi Ako ima kateri slučajno denar, ga ii| traba s. seboj nosili; ga ne Ker bo voi ln za voe prosto — brezplačno -7-Matt Stena. . MUbrth celo preskrbljeno, Ot^i- Vse kaže, da bo ra dsMds- prihodnja zima mnngo slabša kot je bik proila Delavako razmere so vsepovsod zelo pttknve to na ničli. Cne j«, kki £ politično organiziramo iSZ p« veej deieN, da teko pomagamo. podreti sedanj fnlfcslMrt e 1 rt. I Glede druitvenih raemer ie V ameriškem listu "The Forum" H romanopisec WeUs najvainejie datum! ^ tevno sgodovine. Vsako tiaočletj, p^*' sn blok in vsak otrok bi moral vedeti pisatelj, da j« bil žlovek pred tisočbuf divjakom, pred sto bloki odvraten divi»v bloki lovec, ki ^i vsebina življ«nja zlogovanj«, risanje » L Stelfe pred petnajstimi blogi se je začel'u?;1 ti s poljedelstvom, zianesljive datume ni^ razvoja pa lahko ugotovimo iele v zadiiT blokih. do 1800 L pr. Kr. je bila cvetofr! Egipte. Rim in Kartago sta bila (*novJ t stoletju pr. Kr. gesto stoletje pr kTT dOb«, ko so vznikle velike ralitf je Bsdai racija in Laotseja. Peto stoletje pr Kr i! melo Babilon in Ninive. V četrtem stoto bik Grtka v ranevitu: Za Grško J« »2 vrsto Macedonija. Poteni se začno novida« •mrt Aleksandra Velikega 1. 323 p, prinese obrat v svetovni zgodovini in katn to. L. 146 je bik razdejana Kartagim. 4 Kr. j« umrl Cezar. Z njo se začenja konee ske republike, svetu se jameta odpirati Gi in Britanija. Naatednji važen datum je 337 po Kr krat se je dal Konstantin kratiti na stelji. Podi ustanovitev Carigrada, tradicija, ki je bolj zdrava in bolj iivlj M izvije rimski oblasti. ■■ L. 476 J« postal Odoaker kralj It četrtem in petem stoletju se je latinska dii sesula na kup. Potem j« nriila smrt Mohi da L 68&4elam je navalil na Vzhodno ceua z vso ogromno silo. L. 800 Je bil Karel V< kronan za rimskega cesarja. S tem se uk poskus oiivitve Zapadne države, eksperia ki se Je končal iele v Vcrsaillesu 1.1918. L. 1096 je Urban IL pozval na prvo kri ako vojao. Odkrili ao kričanstvo in da j« to n«kaj v«č kot država. Tods kii otvo je bilo ktinTzirano in je bilo celo pr* Ijeno prevzeti od Grkov cerkev in driava 1260 je umrl Friderik IL Boeonu m n privid znanosti, da vrže papežu nazaj nje poslanstvo. L. 1416 so soigaK Husa na grmsdl najsto stoletje je doba raacepljonjs cerli mn in nezadovoljstva množic. Leta 14 Kolumb odkril Ameriko, prejadral Ocess-J lu potem so izumili tisk. L. 1668 j« umri Karal V. Ta doto | oebno značilna za grupacijo reformacije tinizirana Evropa o« je razklala na dvi 1 Karal V. se da skleniti z Lutrom, Hi VHt. in Fsancom L L. 1648 je priiel WeotfaUki mir. najsto stoletje je doba SOletne vojne, zaključek in'mir je prinesel pr*H| nacionalistično politiko, ki so ie danea ni i vek. L. 1776 je priila deklaracija odvisnosti. Bsiteke kolonije so se monarhije, se odrekle tradiciji L. 1776] ni rojstvo nove ideje. Končno l 1917, ki prinese dve ruski! luciji. To je protidatum 1. 1776. Vzhodi zapadn v novo dobo, ki ved« v Kozmc dinjeno ljudovlado vsega človeštva. Bodoča vojna bo za nekam rinemo nafirij. kljub ein* bim delavskim raameram in pri jCer pe vai mestni uttopnik ■ Jrfl^1* ra ravs pooamia, m redile ee je preeej izlotov. Tudi nai "elubhouee" precej dobra napreduje in iteje čez ato čknov. Pa vsi se ppec«j zanimajo sanj. Sedaj smo ga prenovili in povečali, tekft da odgovarja naiim razmecam sa razne prireditve. Vaa čast naiim odbornikom in iha, posebno pa Bolhi in njegovi ter družini za požrtvo-se bodo razmere bo kmalu tukaj tudi stala nova slovenska dvora-na. . . se k Krvavih Bolan j« bil k i» dvs,|i. P.ImJLAI rrizsoeti Svetovni pokolj Je Ml v primeri nam obete v bodočih spopadih Igrača x fronti z grm,^ lih. ssrnl g(|Hliajo on,volitve, ksndidsS*Sato na w» -----* ših kleteh. On tudi si mir vo tiČMM n«rr sept. ob C* tej bo VPH ud no ste nerjevi I- od blizu bo M Po- be izboma. ik P«krsJ. J» na U zadnji Boter In Adama Be voo pronto vodnja. pijača in prigrizek. Uljudno ee vabi VOO Slovenci Kako ameino primitivna je bila vojruj nika v svetovni vojni T piie berlinski waerts." Štiri leta'in pol je trajala, da 1 končali 10 milijonov Uudi. Pehota m je i rejak v roje in ra vsak jarek, sa vaak lii vsako strojno puiko jo bik obupns bork Cisto drugače j« slika bodoče vojseprf nju sedanje vojne tehnike. 6e preden nr začele premikati armade po kopnem, te k krdek bombnih letal v viiini 7000del nad sovražnikovo deželo ln bodo (»bi njegova središča s bombami. Mesta, iča* letališča, tvoralce za strelivo to električne centrale ln vodovodi bodo nji' tiničavak se bodo industrijsks sredi^J ki in kemične tovarne. Na vse te objekte" »etali do 2000 kg težke bombe, katerikj mn he zadostovala, da raznese cele hiš v trenutku. Poalntevali pa se^J malih viigalnlh bomb, ki tehtajo sato pa so napolnjene e termitom, a* nastane vročina do 8000 stopisj. ■ a« ne bo dal pogasiti s voda vpJ^ri teh malih bombah bo odločslsi Vaško letalo jih bo lahko vzelo vssj§» ' i Jih bo torej vrglo na zemljo50,OSO« priletel« na velemeoto, ga bodo«f* Potem ne smemo porabiti ns l**"*" «1 Plini. Krdelo 160 letal, kalij" bi naložilo po 100 takinlh bllo kmaltf pripetilo pred kratkim nekenju boljšemu gospodu f ik ntpeterskem psrku. Torej j pozor pred Mm i in tsklmi tipi v naših partij!" „ % Tako torj- Brespoaelni dela-vsc, ki nima kjs vzsti lepo zlika-ne oblake la w Peter Petrovi* jejrttal (b pismo in sedel nejevdjen in marsikatere misli ao ae mu podile po glavi. Spomnil se je, da je njegova soproga prejela dve pismi, o katerih vsebini mu ni rekla nobene besede in se sploh obAaša sumljivo* obiskuje pogosto svojo mater zahteva mnogo denarja za majhne izdatke. "Ah kaj!" si je mislil Peter Petrovič, "ne, tega ne bom dopustil, da bi se mi ljudje režali. Opazoval jo bom, jo zaaačll in flagranti in potem bomo roman kar brž zašpallll. Nič lažjega". V soboto 29. julija je legel Peter Petrovič na divan, se napravil bolnega ln opazoval svojo soprogo. Žena se je ves dan u-k^rjala z gospodinjstvom, proti večeru ps je rekla svojemu možu: •"Peter Petrovič, jaz moram nocoj k materi, mati mt je težko obolela." Nataknila je klobuk na glavo, ai popudrala obraz in odšla is sobe. Peter Pelrovič se je naglo o-blekel, vzel v desno roko močno palico ln na skrivaj stedll svo^ ji ženi. Prišel je v Ljudski park, potegnil ovratnik svojega plašča kvišku, da ga ne bi spoznali in promeniral po drevoredu. Nenadoma je zagledal na neki klopi svojo soprogo, stopil Jo prednjo ln dejal: "Dober dan, vi pač čakate svojega prijatelja, treba bi vas bilo pretepati." Žena pa v jok. "Ah", je govorila, "Peter Petrovič, nikar si ne mislite kaj slabega o meni. Nlaem vam marala povedati, a zdaj vam moram." In pri teh besedah je potegffi- la iz torbice neko pismo. In v tem pismu je pisal nekdo, da le ona edina in sama lahko reši človeka, ki stoji na robu prepada in ta mož jo je prosil, naj pride 29. julija v .judski park. Peter Petrovič je prečital pismo. Čudna reč," je dejal, "kdo neki piše taka pisma?" B^az ne vem," je odgovorila njegova soproga, "prejela sem pismo, mož/ se ml amill, pa sem Ila v Ljudski park. 'Tako," je dogovoril mož, "ti si šla. Ce si že šla v Ljudfki park, se mi nikamor odtod ne gani, jaz pa se skrijem sa ti sti-le steber, ogledal si bom možaka in potem naj me spozna. Mož se je skril za steber in njegova žena je sedela vsa bleda na klopi. Pretekla je ura, nikogar ni bilo. Pa je stopil Peter Petrovič izza stebra. "Ne jokajte", je rekel svoji soprogi. "Nekdo si je privošči neslano šalo, pojdiva domov, dovolj sva se nasprehodila. Naj brž sj je tvoj brat privoščil to trapasto šalo." Tedaj je zmajala žena z glavo in rekla: "Ne, vsa ta sdeva je-bolj Te-Najbrž }% nez va4 ae prestrašil slanjač in ita zd»j kdo je bil prsv J tako zvani dobri (Prevedel za Proeveiij Klopčič.) | Propadanje Tr*u Trst, 18. avgusta. — škimi intelektualnimi vedno večjo trdovratno*!! vest, da nameravsjo prJS znani tržaški astronomiji vatorij, ki je bil eden jzJ bolj uvaževanih tržaiS stvenij} institutov, v p J Tržaški "II Piccolo"}. tega očitno pritožuje, b* Trst ie itak eno izmed veii lijanskih mest, ki ima m kulturnih in znanstvenih! nov, za katere bi skrbels Celo geofizični zavod zt i sko in gospodarsko univj.„ ra vzdrževati občina, ki ji, vo ne preostaja denarji, a vatorij pa se je v zadnji* povzpel med najboljše v I Peter Petrovič ni vzel je svojo ženo in potem sta šla domov. In ko sta torišla domov, so bila vrata vlomljena, omare in skrinje razbite, stvari, obleke, samovarja sta izginila, vse izro-pano in oplenjeno in na steni je visel listek, ki je bil pritrjen z ;ku SEST DNI PREKO HOtoMi« 1» MJMJ M nedeFrance.TuTpi, j .S&vl' ' * (7 P. M.) PARIŠ, 19. sspt. («r. u.) PRANCE ns M. Mkfcif«, buciko, na listku so bile te-le besede: Vidva tepca! Nemogoče vaju je zvabiti iz stanovanja, ker čepita po cele dneve v svojem gnezdu kakor sova. In tvoje obleke, stari tepfec, mi niso prav, ker si ti manjši in debelejši. To je nesramnost s tvoje strani!" Zakonca sta prečital te vrste in se od strahu sgrudila v na- MM6NIKI Vi Imajt lahko Nuo-Ton« J« 4*1 »dr« v je la mo*. Ml, n« dobro zdravjt I «**»• ljudem dobro iri "n oJSL U1<£T »UbotB* In ollrlk. somim m i«ub«. rti llfOt bolezenskih Um. • Spr«akh>iU * Bodli« adrmvi 1» w od trgovc« n. mH>tJ dovo|J-denarja ? Nič več, mrtev Je. Imenoval ee Je Corot" — "A tako. mrtev Je? Da. da val moramo umreti. Stan« gotovo najmanj ato funtov T "Ce bi rekfi desetkrat več, bi bil reanlcl bil-žjl." ae Je naamehnil miater 0reham "Tlaoč ... T Mož. ki Jo bil uslužben pri PUmrerJu la Ptašdu. ja umolknil in se zapri v vrata. Tam je bil moš v korektni u-nlformi lakaja. Teddjr Graham ga ai bil »Ušel, ko Je prišsi. es nc pošiljajo Usta SLOVENSKA NAKODNA PODPORNA JEDNOTA svoje publikacije In Še Hat PreeveU sa korteU. ler potrebne agitacijo svojih društev In članstva In ss svejik Idej. Nikakor Vsaka s . I Toref agitatorIčal dnPi«i SPREJEMA yBA V TISKARSKO OUT SPAIAJ0ČA SELA Tiska vabila sa veeelioe In shoda, viritnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, Sngfrfrtrt jeziku in drugih VODSTVO lTSKARNE AEBUBA NA ČLANSTVO &N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .Vse pojasnila flaje vodstvo HsUme. Osm l^h dalo prvt vTsta aai 1'roaveta. 8. N. P. J. PRINTERY 265741 B* Lawadale Anm cmcAGa nu » TAM SE DOBE NA ZEUO IVDl VSA U8TMKNA POJASNILA