Polda Tone
Trije kralji
Visoko se je že naletclo snega. Toplo je bilo v sobi in le ob oknih
ie včasili narahlo zapihalo. Jakec iu Juika sta čepela ob jaslicah. V :otu jih je napravil Janez. O, Janez, ta zna! V šolah je in strašno dosti se je že naučil. Mama včasih pravi, da bo gospod.
Julka še ne ve, kaj je to — gospod. Premajhna je še. To pa ve. da Janez naredi jaslice. kot jih ne zna vsak. Še stari mežtiar rostoj ne napravi takih. Fa ima lepše pastirce! Zato ie pa Janez vedno hud, če z Jakcem kaj preuredita. Vendar pa se ne brigata dosti za Janeza. Vse pastireke sla danes že prestavila.
»1 u je lako visoka trava,* je pokazal Jakec na kos mahu. »Sem mora tale čreda jarcev, da jo bodo popasli.«
»No! Biea-bee-beeU je Julka brž prcmikala ovčicc. Ves trop sta presta-vila: najprej tistega razposajenega jarca, ki teče čez kamen, potem kozo, ki erm objeda, belko z jagnjetom, nazadnje pa ovčarskega psa in ovčarja, ki piska na piščal.
»ii, pa le ni tako lepo, kot je bilo na sveti večerU je glcdal Jakec.
»Seveda,   Janez zna bolje!«
l3otem sta oba molčala. Pa  Jnlka ni vzdržala dolgo:
»Kdaj bodo pa kralji prišli in karaele? Kdaj jih bo Janez po-stavili*«
»K.mahi. Čakaj, vprašain mater1.^
Babica je sedcla za pečjo. JJobro ji je dela toplota in ob enako-niernem govorjenju otrok je zaspala.
>Mati!« jo ]e poklical Jakec. Bila je gluha in se ni ganila.
>Mati!< IVvlekel jo je za krilo.
>No-no!  Kaj pa je?< se je prestrašila.
>MatV.  Kdaj pridejo kraJji?«
»K.do pridci*« je planiia babica.
»Kdaj pridejo sveti Trije kralii k jaslicam?«
»A-a — kralji?  Jutri zvečer.  Jih bo že Janez postavil.«
Julka je zlezla na peč. Jutri bo Janez pobral pastirce z jaslic, se ie zazrla v kot. Le oni ovčar bo še ostal pri tropu, ki ga bo pasel v kotu za hlevčkom. Ob hlevcu bodo klečali kralji: Gašper z belo brado. ves siv, bo v rokah držal zlato skrinjico in jo ponujal Jezuščku; Miha, tisti z visoko krono, bo vihtel kadilnico in iz njc se bo kadilo, kakor na sveti večer, ko so kropili in kadili po hiši: Boltežar, črni zamorec, pa bo nesel lezuščku kelih in ga odpiral. Ob stezah bodo ležale ka-mele in slon bo mogočno korakal po beli cesti. —
Tako ie bilo vedno, odkar julka pomni in tudi letos ne bo dosti drugače. Nič novega ne bo, pa bo vendar mnogo lepše kakor lani.
»Kralji, ktaliiTt Babica Uh kar ni mo^la po/.abiti in je Julki pri-čela praviti zgodbo o svetih Treli kraljih. Tako živo je pravila, kot je znala samo ona. Julka je kar videla zvezdo. kako se je dvignila na nebu, ko se je tam daleč nekje rodil Jezušček. ki je Ijudi odrešil. In zvezda je hodila pred kralji in kazala pot. Pa o hudobnem kralju Ilerodu je vedela babica, da bi bil Jezusa umoril, če ga ne bi sveti kralji rešili.
O to so dobri svetniki. Kdor se dan pred njihovim praznikom posti, mu naprej povedo, kdaj bo nmrl.«
>Pa bi tadi -vcdeli, kdaj boste umrli?«
470
»Seveda. Že dolgo se postim njim na Čast. Prišli bodo in mi po-vedali, naj se pripravim. na smrt.«
Julka ne razume prav dobro, kako ho to. Da bi k njim prišli kralji in kar trije, ki so vrhu vsega še svetniki! Ne, ne more razuraeti. Pa bi vendar rada videla. ko bodo prišli. To bi potera povedala Cesar-jevemu Francku, ki hoče vse bolje vedeti. Posebno onega črnega bi rada videla. »Toda — potem bo mati raorala urareti!« Julka se je uMrasila te misli. Ima pa babico že rajši, kakor pa črnega kralja.
Jakec pa že ve, da sveti Trije kralji le srecno smrt izprosijo ti-stemu, ki se njim na čast posti, in da sami ne pridejo pravit. Kako naj bi prisli, ko so pa v nebesih!
Julka pa se je zazrla v jaslice. Zdelo se ji je, da je Jezušček zdaj že vecji kot na sveti večer; vse bolj krepko izteza roke in tako živahne oči ima, ko gleda po sobi. Pa se ji je sarao zdelo.
Potem se je zagledala skozi okno. V dolini je ležala vas in se le malo razločila od snega. Tudi drevje se še ni znebilo bclega bremena. Po kJancu se je vila ozka steza. Ni še bila shojena in kadar je kdo stopal po njej, se je od strani nsipal mehki sneg. Julka danes ne mara sncga. Je rajši za pečjo, ko je pa tako toplo!
Mimo okna je šinila senca.
Nekdo se je bližal hiši. Trije! V beli obleki. s krono na glavi in —
> Jo-oj!«
Julka je povlekla babico za rokav in ji pokazala: »Joj!«
Pa se jc babica tako čudno nasmehnila: »Trije kralji! Trije kraljiU je venomer pouavljala. Julki pa se je kar stemnilo pred očmi:
»Mati! Po vas gredo! Pravit gredo, da boste umrli! BeŽiva, mati! So že tu!«                                                                                  i
lakrat pa so že vstopili. Julka jih še pogledati ni upala. »Joj! Mati bodo umrli. Odnesli jih bodo, kakor so lržineevoU
Spodaj pa je nekdo spregovoril. Glas mu je bil visok, skoraj otro-ški ia maJo pojoč: voščil je srečo gospodarju, gospodinji in blagoslova prosil za dom, za živino, pa za polje in travnike. Fudi mama in Janez sta priŠla v hiso. Zdaj si je julka že upala pogledati izza temena.
Pa se je črni kralj odkašljal iu zaČel peti ono staro koledniškp pesem:
»Pri nas je dolga veža. nikogar notri ni ...«
Maprej pa Julka ni slišala. Zaglcdala se je v svetlo zvezdo, ki so jo nosili kralji; visoko pod stropom se je pozibavala, a so ji žarki se-gali prav do tal: kaj bi ji ne — repatici!
In kralji! Julki je zastajala sapa. Imeli so dolge, bele halje, po vrhu pa plašče, vse zlate, kakor jih je Julka videla samo v cerkvi. Dva sta imela dolge brade, prvi čruo, drugi sivo. Tretji pa — ooo-o-o, ves je bil črn, le oči in zobje so se mu belo posvetili, ko je govoril. Še ceio roke je imel Črne. — julka se je spet umaknila v kot iu spet ujela pesem:
»Sezite na polico
po eno potico!
Zlomite jo na dvoje
in dajte nam obojeU                     .      .
Mama in Janez sta se smejala. >Kako se le moreta smejati, ko bo zdaj zdaj črni povedal babici, da mora umreti.« Kdo bo potem  Julko
171
varoval in ji zgodbe pravil, ko babice ne bo. Zdelo se ji je, da niora babico braniti. Zakričala je:
»Matere ne...!« Julko je premagal jok. V hiši so se spogledali. Mama je stopila k peči in prijela Julka za roko.
»Kdo ]i pa kaj hoče? Neumnica!«
Fa se julka ui dala odgnati. Da so sveti Triie kralji po babico prišli, da jih je prosila, naj ji smrt uapovedo, in da bo urarla, je vedela v eni sapi. Šete ko je mama kraljem dala v vreče vsakemu lepo za-pečen štrukeljček in so izginili na klancu, jo je babica potolažila.
Hravila ji je o revnih otrocih na koncu vasi, tam v zadnji bajti. Mama jim je umrla, oče pa nima dela. Jesti nimajo nikoli dovolj. Zato so se onlekli kakor trije kralji iu šli koledovat. S pesmijo in dobro !>e-sedo si bodo nabrali darov, da bodo vsaj vedeli. da so prazniki.
»O, včasih, ko scm bila tako majhna, kakor si zdaj ti, so vsako leto hodili otroci koledovat. Pa še celo kainelo so vodili s seboj. Tistc bi se sele ustrašila, Julka, ko si tako strahopetna!«
»No, maii!« je bilo Julki nerodno. >Prav nič več se ne bojim!« Skočila je k oknu, da bi še enkrat videla tri kralje, zlasti črnega. Pa jih ni bilo več: le na beli stezi je veler s snegom zasipal njihove stoijinje.