Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po po*ti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20lir., za čete rt leta 1 pld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za Četert leta 90 kr., ako zadmt na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIII. V7 Ljubljani 25. listopada 1870. List 47. Okrožno pismo, ki so ga premilostni knez in škof ljubljanski visoko-častitljivi gospod Jernej Vidmar prejeli iz Rima in ukazali poslovljeno po „Zg. Danici" razglasiti. PApež Pij IX. Častitljivi Bratje? Pozdrav Vam in apostoljski blagoslov! Častitljivi bratje! Ako se ozremo na to, kar Pie-monška vlada že več let z neprenehljivim ko varstvom dela v razdjanje deželskega gospostva, ki je po posebni Božji previdnosti temu apostoljskemu Sedežu zato podeljeno, da naj nasledniki svetega Petra pri spoloovanji svoje duhovne oblasti potrebno in polno prostost in varnost vživajo: nas pri tolikem zakletju zoper Božjo in sveto Cerkev mora zares globoko v serce zaboleti. V tem prežalostnem času pa, ko je ravno ta vlada po nasvetu pogubljivih družb zoper vsako pravico z orožjem doveršila že davno namenjeni božjeropni napad na naše ljubo stolno mesto in druge okrajine, kterih gospostvo nam je bilo ostalo iz poprejšnega posiljenja, ponižno pred Bogom molimo njegove skrivne sklepe, moramo si pa prilastovati besede prerokove, rekoč: „Zato se jokam, in moje oko toči solze, ker daleč od mene preč je tolažnik, kteri bi poveselil mojo dušo: zgubljeni so moji otroci, ker je sovražnik zmagal." Častitljivi Bratje! Zadosti smo sicer razložili in katoliškemu svetu že poprej razodeli zgodbe te brezbožne vojske z več nagovori, okrožnicami in odperticii listi, ki smo jih o raznih časih imeli ali dajali, namreč: 1. listop. 1. 1850, 22. pros. in 26. mal. serp. 1855, 18. in 28. rožn.in 26. kim. 1859, 19. pros. 1860, in v apost pismu 26. sušca 1860, potlej v nagovorih 28. kim. 1860, 18. sušca in 30. kim. 1861 in 20. kim., 17. vinot. in 14. listop. 1867. Te obilne pisma pojasnujejo in po-terjajo naj hujši krivice, ktere je Piemonška vlada že pred v poprejšnih letih začetim posilovanjem duhovskega posestva delala zoper našo in le-tega svetega Sedeža oblast, — to pa se je godilo s tim, da so se odobrovale postave zoper natorno, božjo in cerkveno pravico, da so se sveti služabniki, duhovne družbe in celo škofje nevredno nadlegah, da se je prelomovala slovesnim pogodbam dolžna zvestoba, ktere so bile storjene z apo-stoljskim Stolom, ter so taistih neprelomljivo pravico terdovratno odrekovali celo ravno tisti čas, ko so na znanovali, da hočejo z nami nove pogodbe delati. Iz ravno teh pisem, častitljivi Bratje, je čisto jasno, in vsi mlajši bodo vidili, s kakošnimi zvijačami in s kako prekanjenimi in nevrednimi kovarstvi je ravno ta vlada prišla do tega, da je poterla pravične in svete prava apostoljskegaSedeža; ob enem pa bodo vidili, kolikanj smo skerbeli, da bi te vlade čedalje veči prederznosf po svoji zmožnosti berzdali in Cerkvi njeno reč varno ohranili. Dobro veste, da leta 1 ^59 je ravno Piemonška oblast poglavitniši okrajine po Kmiliji z malopridnimi pisanji, z zakletniki, orožjem, denarjem nadražila k izdajstvu; kmali potem pa je napovedala ljudski shod ter je z nalovljenimi glasovi napravila ljudski sklep, pod tem slepilom in imenom je nase okrajine po celi deželi od našega gospostva odtergala, in zastonj so se dobri temu ustavljali. Znano je tudi, da naslednje leto je ravno ta vlada po goljufivih pretvezah z veiiko vojsko neprevidoma prehitela in napadla naše vojake in prostovoljno kardelo katoliških mladenčev, ktere jc gnal duh vere in sinovske ljubezni do vesoljnega Očeta, ter so s celega sveta prihiteli v našo brambo; in ker sc tako naglega napada čisto nič niso nadjali, so jih v kervavi bitvi poterli, česiravno so se za sveto reč ne- Srestrašeno bojevali; to pa je una vlada storila zato, a bi tudi druge dežele tega svetega Sedeža, po Jakinskem, Urnbrii in dedini (sv. Petra) poplenila. Vsakemu očitna je znamenita nesramnost in hinavšina ravno te vlade, ker, da bi zmanjšala očitanje tega božje-ropnega polastenja, se je ustila, da je zato posedla une okrajine, da bi ondi zopet vstanovila podstave nravnega reda, — ko pa je v resnici povsod pospeševala razširjanje in gojenje vsakterega lažnjivega nauka, povsod poželjivost in brezbožnost razberzdovala, tudi po nedolžno kaznovala škofe in cerkvene možč vsaktere stopnje, ki jih je v zapor vlačila in očitno zasramovati do-pušala, med tem pa je brez strahovanja pustila prega-njavce in tiste, ki še časti papeževi v osebi naše nizko-sti niso prizanašali. Znano je verh tega, da Mi po svoji službi in dolžnosti se nismo le samo vedno ustavljali večkratnim svetom in nagovarjanjem, s kterimi se je kovarilo, da bi Mi svojo dolžnost nespodobno prodali, ali s tim namreč, da bi pravice in posestva Cerkve pustili in izdali, ali ) Ker se je s tem djanjem odvzela podlaga vsemu društvenemu življenju in se odperle vrata prekucijam! — 4) Ker se je s tem djanjem očito pokazalo, da mednarodne pogodbe le tako dolgo veljajo, dokler se ster-gati ne morejo. — o) Ker se je s tem djanjem pritisnil velik madež sedanj, veku. — G) Ker se je s tem djanjem v principu nekako podelila pravica ropu in tatvini, tem bolj, ker k temu djanju molče vse deržave. — 1) Ker se je s tem djanjem v preobilni meri prelomila sedma Božja zapoved: „ne kradi!" Zarad tega in še zarad več druzih vzrokov „kle-rikalna Danica" žaluje, njej se studi tako djauje , ko bi tudi ne bilo doprineseno zoper sv. Očeta, ko bi tudi ne bil to rop Božji, ko bi tudi ne bila to pregreha nad vsem katoličanstvom. b) ,.Danica" se pa veseli — neropa, temuč, ker se je s tem djanjem popolno razkrila gnjusoba , ki se skriva v besedah: liberalnost, razsvitljenje, luč, napredek itd.! — 2) Ker se je s tem djanjem popolno razkrila hinav-ščina cerkvenih nasprotnikov; oni govore: ,,nič se ne boj, nič!" zraven pa po turčinovo vrat režejo! — 3) Ker se je s tem djanjem razgernil čuden sad nove omike, pokazalo, kam pride človek, ki zataji cerkev in njena načela. — 4) Ker so se s tem djanjem pokazali lažnjivi preroki v ovčjih oblekah in se jih bomo vedili toliko laglje ogibati. — d) Ker se je s tem danjem pokazala okužena lastnija evropejske zoperkatoliške politike. — 6) Ker so se po tem djanju toliko bolj ločili dobri živ-lji od slabih; da, le gnjilo proč od dobrega, eno gnjilo jabelko pokončA vse dobre — torej ločenje! — 7) Ker se je v tem djanju popolno opravičilo delovanje duhovnov »oper tako omiko, ki pripelje le do ropanj in ro-parijam daje prelepa imena! — Zato in zarad še več druzih vzrokov zadnjič navedenih se „klerikalna Danica11 veseli! Naj bolj pa nas veseli pognmno obnašanje našega sv. Očeta. Ne trese se, ne prodaja katoliških pravic za umazano skledo praznega obetanja in mirno gleda v žrelo besnim tigrom, ki ga obdajajo krog in krog; zraven pa zaupa na Njega, čigar mogočna roka vlada vse svetovje; v Njega, ki je obljubil, da bo cerkev ostala do konca sveti; v Njega, ki je rekel: „Nebo in zemlja bo prešlo, moje besede pa ne bodo prešle!" — Da, ljubljeni starček, le zaupaj, le miren bodi — naj nasprotniki vriskajo: ni še konec vseh dni ne! Vsaj bijejo Bate serca vseh pravih katoličanov, ti pošiljajo goreče prošnje do Njega, čigar naslednik si Ti. Gotovo jih bo uslisal in sterl mogočno kačo, ki hoče pičiti Tebe in s Taboj vso katoliško cerkev in jo zatreti! Ne, ne tako, — zmaga bo gotovo naša! A. J. Novica nezaeiovofnim župnikom in orgtarfem* Tožba cerkvenih predstojnikov čez slabe orglarje in cerkovnike je dosti pogosta, pa nasproti tudi tožba cerkvenih služabnikov čez fajmoštre, da niso kmali zadovoljni. Ne bom preiskoval, kdo je tega kriv; le navedem naj, kar o tej reči piše Wiener-Kirchenzeitung. *) Kar je očitanja, tiče le tiste, ki so ga vredni; torej naj dobri učitelji ne bodo s tim razžaljeni. Piše po sledeče: „Očitno je znano, da veliko učiteljev, ko orglarjev, ne zasluži ne le nobene graje, ampak veliko več vso hvalo, ker vestno in navdušeno zaaostujejejo vsem tir-jatvam Cerkve, ali si vsaj z naj boljši voljo zadostovati prizadevajo. — Ali naj potožim, da jih pa tudi ni malo, kteri, ko orglarji ali pevci, svojim farnim predstojnikom veliko priglavico in sitnost napravljajo. Mar3ikterim manjka zmožnosti in vkusnega znanja (cerkvenega duhi), pa dostikrat tudi resne volje si potrebnega znanja pridobiti. Kako pa bodo potem taki, ki se sami niso nič prida učili, druge podučevali, kako zmožnih cerkvenih pevcev spodredili, ali kako vodili spodobro cerkveno petje? Drugi so, kterim se ne pogreša ne zmožnost, ne znanje, ampak dobra volja; odreveneli so pri priljubljenem, starem kopitu, ter se omehkužili v duhovni lenobi. Spet drugim novošegno šolsko ropotanje (kakor vinski cvet) v glavo stopa in zato si ne dajo od fajmo-štra nič reči, — hočejo kakor v soli tudi na koru neomenjeni zapovedniki biti. Od liturgiških predpisov, od prave cerkvene godhe ne vedo dostikrat nič, dostikrat tudi nič vediti nočejo. Veliko jih je z vero do čistega prišlo na kant (hočejo liberalni biti) in od tod izvira njih slabo obnašanje v cerkvi in spotikljivo osebno življenje; od tod tedaj namesti veselih, cerkvi iz prepričanja vdanih služabnikov dosti tlačanskih, vnemarnib, včasi naravnost zaničljivih najemnikov — toliko, kakor sami mislijo, ne pogrešljivih, s katoliškimi denarji drago plačevanih pohujsljivcev v Cerkvi." Tako dunajski cerkveni časopis. Kaj ne, to je oj-stro očitanje? Res je; pa mnogokrat zasluženo. Dunajski cerkveni list bi tudi na Slovenskem našel marsikaj graje vrednega. Več nočem reči, da v hujši očitanje ne zaidem. Pa — ktera je v napisu omenjena novica? Novica sledi berž: Augsburgcr Postzeitg. leta 18G7 st. 144 naznanuje sledeče: „V št. peterski cerkvi mesta St. Louis (Sv Ljudovik) v Ameriki je nedavno 8 mož *) Ta eerkv. politiški časopis je zavolj bistronmnih Člankov vreden, da hi se Čital v vsakem farovži in po vsili društvih in čitalnicah. Naj bo vsem Živo priporočen. slovesno obljubo storilo, da hočejo 7 let v cerkvah cer-kovnikovsko službo opravljati in tudi dečke t tem pod-nčevati. Družbica se imenuje Jezusovi šolski bratje." — Dalje „Hist. Pol. Bliitter" L zve*. 9 pripove riujejo o novem redu „bratov Vezeliikih" (treres de Veselite), kterih delo in poklic je opravljati vse duhovne službe v cerkvi; tedaj so oni orglarji, pevci, cerkovniki, zakristani — s besedo vse, kar ko nedu-hovni ▼ cerkvi smejo biti. Nosijo primerno redovno obleko; molijo duhovne are in imajo sicer ojstre redovne pravila. Tudi ti podučuiejo mladenče v cerkveni službi. Štejejo že nad 50 novih udov. Zdaj, ko se začenjajo tudi reči na jutru motati, je posebno potreba obilne molitve za spreober-njenje ubogih razkolnih grekov. Po tolikih molitvah upajmo, da Bog ne bode predolgo več odlašal in bo obudil prav veliko gibanje v prid katoličanstva med odločenimi greki. Od katoliške družbe na svetlo dano knjižico: ,,Papeževa nezmotljivost" v novo in živo priporočamo udom in neudom, duhovnom in neduhovnom, ker je v sedanjih cerkvenih in rimskih zadevah močno potrebna in času primerna ter utegne marsikteremu pregnati kako meglo nevednosti, odvaliti kak kamen težkih dvomov, marsikteremu pomnožiti ljubezen do cerkve in sv. Očeta, ga sploh v veri poterdovati. Grof Wiirmbraiidov govor. (Konec.) Ako pa se jaz motim in imata Potočki in Beust prav in je res Avstrija v teh 4 letih, odkar je Beust deržavni kancelar, tako oslabela — ondaj je škoda za vsak vinar, ki se za vojašino potroši. In kao je kriv, da je Avstrija tako oslabela in propadla? Od teh, ki so krivi, bom poznej govoril, pa vender ako sedanji avstrijski stan pogledam, sera prepričan, da vlada bi bila svojemu protestu zoper laško vlado že potrebno veljavo dala, ako bi bila h o ti a. In mi katoličani — nas je 27 milijonov v Avstrii — imamo veliko vzrokov se pritožiti zoper vlado; pa nekoliko smo tudi mi sami krivi. Vlada bi se potegnila za posest papeža in nas katoličanov, ako bi jo k temu gnal in silil deržavni zbor; in to bi se zgodilo in marsiktera Cerkvi sovražna postava bi bila izostala, ako bi mi imeli katolišk deržavni zbor. Da ga nimamo, smo krivi mi katoličani, nas 27 milijonov katoliških Avstrijancev! Tako toraj je bilo nasilstvo v Rimu mogoče in ondaj nam je jasno, zakaj ni apostoljska Avstrija posredovala, ampak pusti laškim mavtarjem v Rimu počenjati, kar se jim ljubi. Treba je tedaj, da se mi katoliški Avstrijanci pro-budimo, in da se za cerkveno reč pri vsaki priložnosti potegujemo z besedo in djanjem. Priložnost se nam ponuja tudi zdaj; res je sicer, da za krepko djanje ni čas vgoden, pa vsaj z besedo dajmo na znanje, kar zahtevamo, in zedinimo se za nasvetovani sklep. Ugovarja se sicer, da sklepi, protesti nič ne pomagajo in se cesarju še ne naznanjajo ne; pa mislim, da peticije pred cesarskim prestolom bodo že pomagale. In ko pride za to primeren in vgoden čas, kranjski katoličani ne bodo zaostali in se bodo sklicovali na današnji sklep. In ker dosedanje peticije pri ministrih niso pričakovanega in zaželenega vspeha imele, se mi do njih ne obračamo s peticijo, ampak ostanemo pri resolucii, da protestiramo zoper nasilstvo v Rimu. Zmerno in primerno vprašanje do liberalnih očetov. — Kako je to, da je skozi vse leto mesto dobro razsvetljeno, ne le večerni čas, dokler je več ljudi po opravkih na ulicah, temuč tudi v terdo noč, ko že le posamezni, veči del brez opravka, le po kratkočasih ali še slabejših potih pohajkovajo: o nedeljah zjutraj pa, ko jih po keršanski dolžnosti na tisoče v cerkve hitf, so vse ulice čisto temne in tudi nar slabejši lešarba ne berli več ? Ali mar zato, ker so zjutraj po ulicah le „mrač-njaki," ki luči niso vajeni, v terdi noči pa „lučnjaki", ki vedno vpijejo: „več, več luči?" Potem naj bi skerbni „očetje" tudi unim nekoliko svetlobe privošili, da jim ne bo mesto kot temna ječa; razsvitljeni lučnjaki, ki sami luč razširjajo, je ne potrebujejo toliko! — Ali mar zato, češ, da v cerkev hoditi ni potrebno, bolj bistevno in potrebno pa je, še v terdi noči se po kerčmah in kavarnah kratkočasiti? Potem proč s cerkvami, naj se zaprejo, in napravijo še nove gostilnice in kofetarije za veči omiko, blagostan in nravnost! — Ali mar zato, ker v pozni noči se razveseljujejo bolj premožni, v cerkev pa hodijo bolj revni, posli" id.? Ce je tako, usmilite se, ako ste mestni očetje revnih, sej je to Vaša dolžnost; bogati si bodo ložej sami pomagali. — Ali mar le nekteri davke plačujejo, in mestne doklade ne zadevajo vsih? Če vsi bremena nosijo, skažite vsim ravnopravnost, ktero imate ko liberalni „očetje" tako pogosto na jeziku! Ali bi bila to liberalna pravica mestnih svetovalcev, da imajo za ljudi svoje baže luč, za prosto slovensko ljudstvo pa temo in mrak? Ali je mar predrago zjutraj ave uri za toliko množico prižgati kako luč, ko v pustnih časih ni predrago, ko je zavoljo krat-kočasa nekterih celo noč vse mesto razsvetljeno! Kar koli že bodi, ne pričakujemo od modrih „očetov" tiskanega odgovora, ampak djanskega, da se v tem oziru kaj stori, ker bi bilo gotovo potrebno in pravično. Klerikalec, ki je pa vendar prijatel svetlobe in pravice. Iz Vabaše 18. okt. (Konec.) V torek zvečer se peljemo naprej proti Pensilvaniji — celo noč, in v sredo celi dan; Še le zvečer smo prišli do samostana v št. Vincencij. Tukaj 30 g. Buh 4 študente peljali v samostan, mi drugi se pa peljemo koj naprej v Pitz- burg; tu smo prenočili pri nekem Nemcu, ki nam je za večerio in zajutrek vsakemu 2 gl. rajtal; ni tedaj čudno, da se toliko denarja porabi na tem popotovanji. Drugi dan se peljemo spet celi dan in spet celo noč; se le v petek zjutraj ob 7 smo pišli do Cikage, to je, 7. oktobra. Tukaj smo g. Buba čakali na kolodvoru, ki so se imeli s hitrim vlakom pripeljati. Jest sem pa le gledala od kod bo moj brat prišel, ki so mu iz novega Jorka telegrafirali, da naj v Čikago pride. Skerbelo me je že, ko ga le ni bilo; mislila sem si, gotovo ga ni tu, ker ne pride me iskat. Čakamo že poldrugo uro, — kar jest zagledam od zadi čedno oblečenega gospoda, — bil je kakih 15 stopinj od mene; ga pogledam, pa precej sem ga spoznala po velikosti in obnašanji, da je moj ljubi brat. O, je3t Vam ne morem povedati, kako mi je bilo pri sercu, kar mraz me je pretresel od samega veselja. Zdaj se približam k njemu, ga po imenu zakličem, — on se oberne nazaj — in ves začuden reče: „Kje si bila? kako da si me vidila?" Res, tako sva se eden druzega zaveselila, da od veselja nisva mogla govoriti, nobene prave besede najti, da bi začela govoriti, — kar tiho sva bila: zares, takega trenutka še nisem imela, kar sem na svetu. — Prišla sta tudi dva Kranjca z njim na kolodvor. Zdaj Čakamo še kake pol ur?, kar se g. Buh pripeljejo; Eotem smo šli vsi skup k g Žagarju, Kranjcu, kjer smo ili dobro postreženi. Tu smo 06tali do ponedeljka, to je, do 10. oktobra. V nedeljo je moj brat v nemški cerkvi nemško pridigoval. Jest ga še nisem pred slišala pridigovati. Govoril je od spovedi, ko so evangelije tako nanesle, ko je rekel Jezus: ,,Kaj je ložej reči, tebi so grehi odpušeni" itd. Razlagal je potem, kako velika milost je za nas, da je Jezus zakrament sv. pokore postavil, in kako da je spoved za vse postavljena, še papež sami se morajo spovedovati itd. Ne umem veliko nemško, pa on je tako razložno govoril, da sera veči del vse zastopila. Govornik je kaj dober, tako ginljivo in milo govori, da mora serce omečiti. 0. okt. sem bila pervič pri njegovi maši; ta dan je raaševal za moje dobrotnike in dobrotnice. Posebno pa za Vas. — Gospod očetu ponižno roko poljubim in g. Jeranu. Od popotvanja pa menim, da so jim g. Buh kaj pisali. V Oikagu je več Kranjcev; g. Buh sov jih nekaj spovedali, ker nimajo kranjskega duhovna. Se le v ponedeljek smo se peljali naprej. Med potom smo obiskali g. Pluta, ki so v Vinom za fajmoštra, 12 ur od Saba-save, kjer je moj brat. Tu smo ostali 2 dni. V četer-tek so vsi trije gg. maševali. Tukaj je tudi zdaj gosp. Bernik, ki je bil popred pri mojem bratu za orglavca; to je bil vesel, ko smo prišli! Koj je začel slovenske pesmi igrati, jest sem pa pela. Sla sva tudi na kor in sva pri maši slovenske pesmi pri orglah pela: o to so bili g. Plut veseli, ki so tudi Kranjec. 13. oktobra opolnoči gremo k neki Misisipi čakat na barko. Pripeljali smo se v Vabashav o 1 212. O ne veste, kako čudno mi je bilo pri sercu, ko sem zagledala mesto, do kterega sem s tolikim trudom prišla! Preden sem drugod kaj ogledala, sem šla iz veže gori po stopnicah pred altar nar vikšega Kralja počastit in se mu za vse prejete dobrote zahvalit. Solze so me polile, ko stopim v to majhno svetiše božje; je pa vender prav lepo ozališano ... Zakerstije pa nič, en kotiček je v cerkvi, da se duhoven komaj sam notri napravlja; pa sej mežnarja nima, da bi ga napravljal; za obleko nimajo nič kostna; v tistem kotičku vise plajši za zagrinjalom. Obleke imajo malo, je pa prav snažna. Brat je mogel iti koj drugi dan na misijon 6 ur deleč; g. Buh so pa tu ostali, da so v nedeljo Božjo službo opravili. Bila je ob 10 peta maša (je3t sem mogla koj pomagati peti), popoldan pa večernice in litanije. Brat je pa imel na misijonu 2 maši, pa 3 pridige; perva masa je bila ob 10., druga pa 2 uri naprej v drugem misijonu ob 1 popoldan. Kerstil je tri otr -ke in enega bolnika previdil. Se le o 1 44 je zajutrikal. Po tem pa dirjal s konjem domu, da bi še g. Bana dobil, ker so bili namenjeni naprej. Po tistih gcrdih potih dirja, pa se mu je voz polomil, da ga je komaj dam pripravil, in ravno so g. Buh odšli na barko, ko je prišel. Tako mu je bilo hudo; zdaj se morebiti celo leto ne bota vidila. Tudi meni je bilo zlo hudo, ko so g. Buh odšli. O, kako so oni za me skerbeli na poti, kar dušo in telo zadene! 3krat sem bila med tem časom pri njih pri -spovedi, in ker je bilo priložno, ako smo v takem kraju prenočili, da smem iti k sv. Obhajilu. Dvakrat sem angelski kruli tudi žc iz bratovih rok prejela. O kako veselo je to; ako ravno sem mogla vse prijatle zapustiti, njega naj boljeega prijatla pa povsod zamorem najti. Oj, ko bi Vam jest mogla povedati natanko, kako je tu: jest sem si vse drugači mislila, kakor zdaj vidim. Kar časno zadeva, so Amerikanci tako izurjeni, da menda nobeno ljudstvo ne tako: kar pa dušo tiče in skerb za večno zveličanje, so pa tako nevedni, in taki reveži, da se Bogu usmili. Lepo Vas prosim, molite res prav veliko, molite za te uboge zgubljene ovčice. da bi jih Bog razsvetlil. Oh meni se tako smilijo, da me solze polijejo, ko njih revni dušni stan premišljujem. Nek«, prav prijazno dekle zdaj v naši cerkvici orgla, ali kaj ko je protestantovske vere. O kako milo se mi je sto rilo v nedeljo, ko sve bile na koru skupaj; med na.-svetejšiin delom sv. maše se še zmenila ni: z roko je glavo podperla in slonela t je na orgle. Ali otroci, kako so nevedni! Devet let star, ali še več; pa še nič od Boga ne ve, ako ravno je od katoliških staršev. Duhovni sc trudijo noč in dan, pa pri tolikem številu kje je mogoče še nar potrebnejše opraviti? Pred nisem ve dila, zdaj še le vem , koliko misijonarji terpč. Komaj pride k počitku ves truden iz daljnega misijona, z.e ga dolžnost drugam kliče. Vidite 4 dni sem že tu , pa še en dan nisva prebila z bratom skup. Sinoči, 17. okt., ob devetih se jc že spet peljal na misijon <> ur deleč po Misisipi v barki. Meni je pa konja doma pustil , d:i ga verdevam. Pota so pa tako nevarne, da rac zlo skorbi. kadar se s konjem pelje v misijon. Konja ima zlo no vega, kraalo bi ga kar prekucnil. Ni dolgo tega, sc mu je splašil; brat je skočil iz voza in šel proti cerkvi, konj pa po drugi poti. Ko pa pride do cerkve, ga žc konj tam čaka in oje (štango) je še seboj privlekel, voz je pa pred odletel. Ljudje so bili zlo v strahu, ko to vidijo; mislili so, da se je g. misijonar tudi povozil, ko ga pa od deleč zagledajo s tisto culico priti, s«' bili veseli, da je še živ. Misijonari so kakor berački kar v mavhico naveže, vse, kar je za sv. mašo potreba. Ako pa gre kakega bolnika previdit, mora sv. zakramente skrite nesti, če ne, bi ga kmalo kaki nejevernik napadel. Spreljuba gospa in mati moja! jest Vam imam še prav veliko pisati, pa zdaj ni več časa. To prosim vse, molite za amerikanske misijonarje, da bi serčno deiali v tem zarašenem vinogradu Gospodovem in da bi Bog prilival s svojo sv. gnado, ter bi bilo obilno sadu. Molite tudi zame, da bi se saj toliko angleškega jezika naučila, da bi zamogla otroke potrebne resnice keršan skega nauka učiti itd. Iz novega Jorka 8. okt. pišejo mil. škof Mrak: 16. sept. zvečer smo prišli v Gibraltar; 17. sem raaševal. Potem sva šla malo k škofu, spremljana od angleškega duhovna; potlej ko je parnik dobil oglja, smo šli dalje. 24. smo prišli v reko pred Glasgovom, in smo oe stopivši na suho ili v parobrod »Anglija," ki je odhajala v Ameriko. Bilo je na njem več Nemcev, ki so prišli s Hamburga čez Jutlandijo v Glasgov. Vse po-potvanje je bilo srečno, kar se viharja tiče. Motina ni čisto nič terpel (za morsko boleznijo), akoravno je ne-kterekrati dobro pihalo in se barka močno gibala, bil je vendar le vgoden veter... Bilo je menda 700 popotnikov na ladiji; s hrano pa prav slaba Zoper živež nimam nič ugovarjati, ako bi bila le posodo imela. Ker je bil v lističu za 2. red obljubljen živež in postelja, se za to nisva nič oskerbela in se tudi nisva mogla, ker nisva bila nič na suhem. Nisva imela ne krožnika, ne sklede, ne žljice itd. Pervi večer pride strežnik v kajuto z veliko posodo čaja (te), vsi so mu nastavljali kozarce, midva pa sva se mogla s kruhom zadovoliti, ker posode nisva imela. Drugo jutro za rano ravno tako, ker od strežnika se ni dalo nič dobiti, tudi za denar ne. Po naključji pride neki Irec, ki me je precej spoznal, da sem duhoven, in začel sem mu praviti, kako se nama godi. Ker je imel veliko družino seboj, je bil precej pripravljen nama z vsim pomagati; prosil sem ga torej zaplehasto skledo in eno žljico, to je bilo najino omizje, miza pa najina skrinjica (kofer), ki sva jo bila k sreči v kajuto vzela, sicer bi kar ne bila imela kam se vsesti: najini sosedje niso bili tako srečni, treba jim je bilo po tleh posedati. Take smo — eden drugemu na poti — pojedli, kar so nam prinesli, bilo nas je 11 na prav majhnem prostoru. Za posteljo so nam rabile suknje in plajši. Kermili so nas v pravem pomenu kakor svinje, zato se take barke imenujejo „pig vessels"^ (svinjske ladije). Drušina pa je bila prav dobra, vsi Škoci razun enega Irca. V če-tertek 6. vinot. smo do tod prikermili. Eden študentov ima priti te dni, kakor pravi pismo, ki sem ga tukaj rejei. Mislil sem, da sem zadnji amerikanskih škofov, i so prišli iz Evrope, pa vender tudi druzih ni še tukaj. Sprejeta sva prav prijazno tukaj v novem Jorku pri oo. redemtoristih. Možina ostane najberže v seme-nišu v Milwaukee-i. Pozdrav vsim prijatlom in znancem. Staro domorodno blago. Biftriza. (Iz zapuščine ranjc. Metelkota. *) Grosno zhes fkalovje dere Potok merslih biftrih v6d, Ino flare kamne pčre, Is njih dela beli brod. Kak fe tam fvedri globoko, Kjer fe kotle slo vertč. Kako (lopa sdaj vifoko, vsdiguje kot morjč. G leda j nad vodo valčve, In poflufhaj velik fhum; Kar fe peni zhes bregove, Ti oshivlja pevfki vum. Neptun kvifhko pifhe pčne,**) Ino grosno fe jesi. Tolzhe ob kamnitne ftene; — Menim, vfe nam raavali. Dobili smo iz dobre roke precejšen snopeč pesem, ki so iz zapuščine ranji-ega profesorja Metelkota. med kterimi je marsikaj lepega in dobrega. Naj 9e torej nihče živih ali tud. mertvih no začudi, pa tudi ne z.izlobi, ako se neprevidoma kakega dnž zuajde postavljenega na Pamas. Kteri bi morebiti ne vedili, kako so te pesmi prišle slavnemu slovenskemu pervaku v roke, naj povemo, da so *ol>ke naloge, kakoršnih Metelko ni za- Stara fkala fe vpčra***) In rasbija mu vod6, Naj fe \oda va njo vdčra; Vender je fhe kon?z ne b6. __M. Vilfan. j\ e^tancvitno^t ocivtena* (Iz Metelkove zapuščine.) ^loveirko »ivJeue q'lo naglo be*i, BoJ naglo ko reka V? morje se steka; Kdo ve, qe xe jutra va 3emJa ne spi? Od *ene rojeno vse mora umret', V a prah premaneno, Od smarta koireno Ko qvttje in listje — ta pozno, un' pred. Lej, dete 3agleda aivJjene svstd, Xe mora bledeta, V 3abela umret«, He predno besedo: ,,mama!" blekotd. Dakliqa ne lepa ko roxa in qv«t, Pa mora se loqat', Serqe ji qe poqat', Ker sm^rt jo zagraba, — pustit' mora svet. Mladenqek ve qvetji aivJene konqd In ogtsn pojem le, Kter mlade unemJe, Ko hitro mu brat konjen' roko podd. Ne more premagat? sm?rt' koreuak, Moqi mu zmankuje, 3a8ton se vzdiguje; Na pote prot' veqnosta zmagan je vsak. Na meji pred grobam tu d' starqak stoji, Na birgle opira, — Nazaj bo 03ira Na dolgo sivJene, — pa umret' se boji. Bogat? in revna va v«qnost gred6, riesarja svitlosta, Beraqa slabosta Ne loq' smart — kar seka; vse pade pred no. Le qednost ostane; hrepens za no, Te bo posvetila, Ta qast 3adobila Na 3emJa Judi; te popeJe v' nebo! Jane3 Kovaqaq. Blagemu Eranjcn. (Iz Metelkove zapuščine. ') Kranjc! v grobu temote pre/ašena vsa Že dolgo prelepa slovenš'na leži, Prisjalo bo solnce in igi'n'la temi: Le blagi Slovenc naj jo iz spanja budi. V druzih deželah so kdaj 2e začeli Umni, učeni slovens'no buditi; Rekli so blagi vsi Kranjci veseli. „Mi pač ne smemo nar zadnji&ih biti.41 vergel, temveč jih je zvesto hranil, v kterih je kaj bisera opazil. Vr. •*) Neptur je v podobi rečeno, ker so ga Rimljani imeli za boga in lastnika vode. ***) Menda je odveč pripominjati, da „vu sedaj namestuje v poeziji dostikrat glasnico; nekteri pišejo v tacih primerljejih jjU'*, kar se pa ne podi lepo. Po metelčici se jo pisal polglasnik (Va). Vr, ') Ta pomenljiva petem je brez imena pesnikovega, pisana v bohoričici, in viditi bolj stara. Vr. Kranjci res je, da nisi nar slabši Slovenc, To terdit' in pričati, vem, ni preveč; Te klicat* in vabit', obetati vene, Ni treba; sej t' pridnost' ne morem odreČ'. Glave si umne, in skerben zadosti Hodit nevtrudoma v svoji mladosti' Pit iz studenca slovenske sladkosti; Kmal boš ozdravil vse kranjts'ne slabosti. Ne vstraši se overkov, nikdar no obstoj; Sej Znotranjic, Štajerc, globoki Dolenc Ti pride na pomoč, le nič se ne boj; Rok6 ti podaja Korošec, Oorenc. Kaj b' veličastvo slovenS'ne ti kazal? Vem, da tud' njene bolezni poznaš. Celil bos rane nje, ne samo mazal; Bebcov ne vprašaj; sej pamet imaš. Nove pesmi. Angelju nedolžnosti. .Sem že tožil, sem že jokal Milo dostkrat in britkA , Da hče červ prehud na sveti Zgrizti vsako rožico! On ponižnost z njo nedolžnost, V kratkem času pomori, Bistro-jarnemu mladenču Spravlja v černi grob kosti! Preljubi studei Vsaj to mi pc Kaj tebe tak : Po strugi nap Gotovo Čez tri Zato tak hitiš Da žejne cvet Ljubo napojiš Glasno zvon doni iz line Vernim angelski pozdrav, Da razlega se premilo Po planjavi, po dobrav'. Otročiči, prej igraje, Urno zdaj domu teko, Da pozdrav Mariji lepo Z mamico odmolijo. Deklica pobožno sklepa Pred altarčekom roke , Moli: O Devica lepa V dar prinašam ti serce. Verni kmetič truden s polja Gre, pobožno inol' odkrit. — In hiti Devieo sveto — Božjo Mater počastit. Torej angelj, se me smili, Varuj vedno vsih me strast! Oh, sej veš, da mlad sem še le, Ne znajoč prev&r, napast. Če bo hotel zapeljati Kdo me kterkrat revČeka, S kaznujočo Šibo svojo Stražec angelj mahni ga! I u mladenee korenjaški, Kakor starček sivoglav, Preponižno roko sklene Tolažnieo da pozdrav'! Zemlja in nebo se sku>a; ('lovek, angelj sc druži, Včlovečenje Boga Sina — In Marijo da slavi. — Glej, le eden pa koraka „Gluh" po uestnih ulVah tam, Je pukrit, in še k molitvi Zvonov glas ga ne predram'! I m/t le zmešane možgane, Al jo človek brez sere/i, — Da ga glas zvonu nt- g-uic, — Al ne veruje v Bo^a? — Kedar bodem pa umiral, Z lil'jo pridi mi naprot, Me za roko prejmi, pelji V rajsko me nebo od tod I — Ivan Lohan. Pri stndencn. nec, ?vej, žene rej? ato » lice Popotnik se žejni Pri tebi krepč&, In mnogokrat serčno Zahvalo ti d A. Si merzel, če tudi Je vroče močno, A Čist kakor biser In jasno neb''«. Ak bilo tak Či9to Bi moje serce. Bi rajalo vedno , Od dn913592 duš, med temi 17797010 moških in 1H1459X2 ženskih. Deli se pa to število po raznih deželah tako le: Avstrija pod Anižo jih iina 1990708; Avstrija nad Anižo 73»>519; Solnograško 153159; Štajersko 113774*, teh je 50179« • moških in 57577* ženskih; Koroško 337594; Kranjsko 40(5334 , 223285 moških in 243049 ženskih; Primorje 001981, 307191 moških in 29479»» ženskih: Tirolsko 8854O0; CesVo 5140150; Moravsko 2« »3« »7*3: Šlcsko 513352; Galicija 5444010: Bukovina 5134« »4: Dalmacija 408781, med temi 241439 moških in 227312 ženskih; Ogersko 11180048, 55*0591» moških in 5593149 ženskih: Ilervaško in Slavonija 1<»23*5*, med temi 519419 tno škili in 504439 ženskih; Sedmograško 212245* ; vojaške* meja 1197187, med temi OOGO8I moških in 59''•"» Hi žen skih prebivalcev. Itiiiisko. Ves svet se pcč:i zdaj za sv. Očeta, nam reč vse, kar je res katoliškega: kar je suhega, gnji-lega, Čcrvojedncga na drevesu sv < ,'erkve, ali kar j«-celo že odpadlo, tisto mu je nasproti. 23. oktobra so se bili zbrali v Gcntu na Švicarskem možje iz Fran coskega, Parskcga, Bader.skega, Švicarskega in Italijan skega se posvetovat, kako naj se katoličaui obnašajo, da sv. Očetu pomagajo k njih pravicam. Ar.urikanski katoličanjc so že poprej po baltiinorskem nadškofu Snal-dingu naznanili, da se bodo tudi oni tega poprijeli, ka.' sc bo v Gcntu sklenilo. Katoličani sc torej povsod očno dramijo; najpred se bodo prošnje na »;rošn'e pošiljale vladam, adrese na adresc sv. Očetu. Po rirolckcm jc vse živo za sv. Očeta in pravo vesolje brati, Kako *..očna vera je pri tem čverstem narodu. Sv. (»če «'ij IX eo bivši majhen deček po opominu svoj.'»atore po božno molili za jetnika papeža r^jn VI; tore| ,«. bii<» * tudi v Genfu določeno, naj se priporoča vsein katoliškim deržinam, da naj vselej zvečer pri skupni molitvi molijo tudi za sv. Očeta Pija IX. Tudi očitne molitve, procesije itd. so v Genfu priporočali. Ženam, gospčm svetuje snid v Oentu, naj se zderžujejo hrupnih veselic, ko je poglavar sv. Cerkve v jetništvu. Deržavni dolv se je v amcrik. zveznih deržavah od 1. sušca t. 1. pomanjšal za 91,413.824 dol., zmanjšuje se od kvater do kvater prav obilno .. . Kdaj bodo pa evropejski deržavniki pričeli bolje gospodariti? Nimajo blezo časa na to misliti, ker velik del njih ima z zakristijami preveč opraviti. Tam nihče ne misli na „pla-cetume," zoper misijone kriči k večemu kak metodišk ali lutero-mavtarsk časnikar, ki ga pa malo poslušajo. Sloviti P. Veninger S. J. že veliko let neprenehoma mi-9ijonari po vsi Ameriki in vse ga hvali in spoštuje. Nedavno se je pripetil priserčen p.imerljej v Fort-Van-kouver-u. Bil je napovedal metodistišk pastor in super-intendent govor zoper papeževo nezmotljivost in jo v ondotnem časniku povabil vse katoličane. Veninger — ne bodi len — napove v naglici v ravno tem čas niku govor o ravno tej reči, ravno tisto uro, in povabi vso protestante. Povedal je, da bo govoril v prid nezmotljivosti. In dosegel je popolnoma svoj namen. Metodistiški pridigar in skorej-škof sam s svojo drušino je prišel poslušat patra Veningerja, jezuita; in prismo-dila so mu je vsa njegova kaša. To pripoveduje Veninger sam in pristavlja, da je kakor misijonar prehodil že vso Ameriko od juga do severa in od vzhoda do zahoda, misijone imel tudi v 4 krajnih mestih, ki so kakor končniki, ako se misli v križnati podobi, namreč, v novem Jorku in Viktorij, v Taxas u in Dakotah-i. Ii Ljubljane. Slovenska Matica ima 1. dec. (po sv. maši ob S v stoljui cerkvi) svoj občni zbor v čitalnični dvorani. — Deržavni poslauci so imeli v četcr-tek ali petek domu priti. G. Svetec pa gre v delegacijo v Pest. — Dr. Kosta je bil na Dunaju deputacijo Notranjcev k cesarju spremil. — Deržavni pravdnik dr. Lehman in dež. sodn. svetovalec g. lieinricher gresta v Gradec za c. kr. svetovalca viš. dež. sodnije. Nova vra je te dni našla novo in silovito besed-nico v goljutici in sleparici Aichelburg, ki je zavoljo denara, ki ga je izžulila iz ranjcega poštenega dekana Vovka, obsojena za 7 let v težko ječo. To je strahovita „inteligencija"; — toda „brcz serca" in „brez vere", kakor je sam deržavni zavetnik rekel. Ni si mogla kaj, ter je celo pred 6odnijo v svoj zagovor mešala ne le sploh pošastnih laži, ampak tudi posebej gerde psovke in obrekovanja zoper „6lovenische Spitzbuben," zoper duhovstvo, celibat, »nezmotljivost," cerkveno premoženje, jezuite itd. itd. Tagbl. miluje, da „Fr«immlerin" Danica ni bila pričujoča, češ, da bi tam imela priložnost prah in pepel na svojo glavo suti. Je ne mara celo Danica kriva, da je Aichelburg v svoji „brezserčni nejeveri" sleparila, ali pa je tisto tako spodbudno in resnično, kar je zoper duhovstvo in cerkev kakor vernica „Rotte-kovega „vernunftreht-a" govorila in lagala? — Jutrovi milijoni terpe veliko škodo zavoljo vojske, ki jo ima francoska dežela s Prusom. Skoda je v duhovnem in v časnem oziru. Francoz je na jutrovem vse s svojo veljavo, in vse s svojo podporo misijonov, vse z oliko, ki jo razširja. To je pa le v resnici verni del naroda s svojim gorečim in pobožnim duhovstvom ; zato je neprecenljiva škoda za res, ki jo bo ta nesrečna vojska naredila. Misijon v Adrianopclcu (Drinopolji) je celo v nevarnosti, da bi se mogel opustiti, ako delj časa ne bode bolje. Preč. o. Toma Brzeska, superior, je torej z znanim Br. Cerarjem (ki je zdaj v Ljubljani) prišel v Avstrijo, da bi kaj pomoči dobil za ondotno šolo in misijon. Tudi zadnjič omenjeni redovniki Trapisti iz Banja-loke pomoči išejo, da bi njih naprava mogla za po-vzdigo Bošnjakov nadalje delati, kupili so bili ondi 1