Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 27. aprila 1958
MARIBORSKI
Stev. W Leto XII. (XIX.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg I t Tel. uredništva tn oprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Ogla* ■e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
bo v skladu z interesi tudi drugih velesil. V tokijskih krogih pričakujejo, da bodo 1. maja velike spremembe v japonski vladi. Vlada kneza Konoy'a se bo umaknila vladi »sprave s Kitajske«. Kot predpriprava k temu koraku se smatra odpoklic admirala Hašegave ter operacijskih šefov na kitajskem bojišču. Novi poveljniki naj z novo taktiko ustvarijo predpogoje za premirje, ki mu naj sledi pozneje sprava med Kitajsko in Japonsko.
LONDON, 27. aprila. Današnji listi poročajo da se bodo francoski in angleški državniki ob priliki svojih londonskih govorov pečali tudi z vprašanji Daljnega vzhoda. Obstoja možnost posredovanja zapadnih sil v kitajsko-japonskem konfliktu.
Ugodne trgovinske pogodbe zapadnih sil z državami Maie antante
LONDON, 27. aprila. V okviru londonskih francosko angleških razgovorov napoveduje londonski tisk, da se bo v okviru teh razgovorov proučilo tudi vpraša-
nje učinkovite gospodarske podpore državam Male antante v obliki ugodnih trgovinskih pogodb Francije In Anglije s Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo.
Milijon Hnfleiev ir službi obrambe pred zračnima napadi
LONDON, 27. aprila. V notranjem ministrstvu se je pričela konferenca notranjega ministra, šefa britanskega letalstva ter predsednikov 2000 britanskih občin. Na konferenci so sklenili, da se obrambni
ukrepi pred zračnimi napadi pospešijo v toliko, da se še v teku tega leta omogoči povečanje sodelavcev prostovoljcev pri zračni obrambi od 40.000 na milijon oseb.
Nova os: Helsinki-Maršava-Bukarešia
VARŠAVA, 27. aprila. V tukajšnjih krogih je ogromno zanimanje za razgovore britanskih In francoskih državnikov v Londonu. V odločilnih krogih naglašajo, da je danes na vzhodu Evrope položaj tak, da je brez Poljske, ki šteje preko 34 milijonov ljudi, vpostavitev evropskega ravnotežja nemogoča. Poljska nima sicer
nobenega interesa na morebitnem paktu petih, saj je najbolj zavarovana, če osnuje zvezo od Finske do Črnega morja in ustvari os Helsinski-Varšava-Bukarešta, tako da bi imeli v Evropi tri osi: Pariz-London, Rim-Berlin In Baltik-Črno morje.
Ali ie mogoč letalski napad iz Evrope na US Al
NEWYORK, 27. aprila. Od 1. do 20. maja bodo ob atlantski obali doslej največji letalski manevri Združenih držav ameriških. Manevri se bodo vršili od Baltimora pa do Newyorka in bo sodelovalo okoli 500 letal. Naloga teh manevrov je, odbiti zračni ali pomorski napad na
vzhodno obal USA od strani kakšne evropske države. Ta naloga je zbudila največje zanimanje v ameriški javnosti, ki se sprašuje, katera bi mogla biti nevarnost, ki preti Ameriki iz Evrope in katera država bi bila, ki bi lahko Ameriko napadla s te strani.
Bliža se konec londonskemu odboru
Vlada kneza Konova se umakne vladi „sprave s Kitam"
JAPONSKE FINANCE IZČRPANE. — TOKIJSKI LISTI PRIPOROČAJO VLADI PREUSMERITEV ZUNANJE POLITIKE. — ADMIRAL HAŠEGAVA ODPOKLICAN. — POSREDOVANJE ANGLIJE IN FRANCIJE.
TOKIO, 27. aprila. Japonski politični in gospodarski krogi vse bolj uvidevajo, da bi utegnila vojna s Kitajsko imeti spričo sedanjih okoliščin usoden konec.
Japonske finance so izčrpane in bi se mogli visoki vojni stroški kriti le z brezobzirnimi davščinami. K temu se je še priključilo pomanjkanje na sirovinah v japonski vojni industriji. To pomanjkanje ima svoje vzroke na eni strani v bojkot-nih ukrepih inozemskih držav, na drugi strani pa v pomanjkanju deviz na Japonskem. Zastoj na kitajskem bojišču, številne izgube ter umiki japonskih čet vzbu jajo malodušje. Japonski tisk priporoča vladi, da preusmeri zunanjo politiko. To zahtevo izražajo vsi današnji tokijski listi. Tako piše »Hokki Shinbun«, da naj vlada svojo politiko preusmeri tako, da
Preobliudenost
Menda ni še nobeno zgodovinsko razdobje zabeležilo toliko bobnečih gesel in iraz ali bolje potvar in laži kakor jih moremo zabeležiti danes. Tudi je res, da so parade vsaj trenutno učinkovite. Mnoštvo je neizšolano in naivno, zbegano in nezadovoljno ter odklanja dejanski položaj, zato velikim besedam rado veruje, v globoki želji, da bi se sprožilo nekaj novega, pa bilo kar — in kakorkoli. Zato, pravimo, take fraze zaležejo, zlasti ker so natančno preračunane za politični in ljudski forum.
Med argumenti, ki naj bi uspešno utirali pot političnim težnjam in izvojevale namišljeno prirodno pravo, je preobljude-nost. Dovolj, da ugotoviš, da je tukaj in tukaj n. pr. 120 ljudi na knf, tam in tam pa komaj 35, in imaš račun o obljudenosti.
O obljudenosti! Nikakor pa ne moreš s tem dokazati preobljudenosti. Saj pravi narod: Skleda se od sklede razlikuje bolj po tem, kar je v njej, ko pa po svoji pro-krat več ljudi kot na deželi, a vendar ne krat več ljudi kod na deželi, a vendar ne moremo trditi o kaki preobljudenosti. Zakaj ne? Enostavno ne zato, ker gostota Prebivalstva ni merilo preobljudenosti.
Preobljudenost pomeni preveč ljudi na določenem prostoru, kar ogroža njih eksistenčno možnost ali njih biološki razvoj. To pa je zelo relativna zadeva, ki je ne moremo objasniti le z razmerjem števila ljudi in prostora. Industrijske dežele so znane kot bolj obljudene kakor agrarne, ker tod ne prehranjuje dotičnega prebivalstva ondotna zemlja, ampak industrijski delovni proces, oziroma ves tržni svet. če je na km2 puste zemeljske površine le 30 ljudi, a na tolikem prostoru mesta 20.000, moremo v danih razmerah govoriti o večji preobljudenosti v prvem ko pa v drugem primeru.
Preobljudenost je torej skrajna meja možnosti preživljanja. V tem pogledu je najboljši kazalec statistika, katera postavi nekatere države s trditvami in teorijami o preobljudenosti v pravo in resnično luč.
Za življenjski standard po sedanjih pojmih je treba vsakemu človeku, vštevši otroke, najmanj 1 ha rodovitne zemlje. — Statistika pa pravi, da pride na prebivalca: v Nemčiji 2.8 ha, v Franciji 2.12, na Češkoslov. 1.38, v Italiji (brez kolonij) 1.12, na Madžarskem 1.83, na Poljskem 1.31, v Bolgariji 0.93, v Jugoslaviji 1.18 (12 milijonov ali 80% vseh prebivalcev na
14.150.000 ha).
V Sloveniji odpade na vsakega prebiv.
L14 ha.
Naša država in Bolgarija, torej dve izrazito kmetijski državi, imata največje pomanjkanje poljedelske zemlje, mnogo večje od onega industrijskih držav, ki tako tožijo o narodu brez prostora«, kar hi resnično veljalo za nas, kjer smo dosegli skrajno mero gostote. Na 16.000 km2 jc 145.000 kmetijskih obratov. Nad 50.000 ie posestev izpod 2 ha zemlje, 20.000 pa celo izpod 11- ha. I o pomeni, da ima
80.000 družin komaj 130.000 ha. kar predstavlja v najboljšem slučaju kruha za 130.000, dočim jih živi na tej površini .>00.000 (4*/i na družino. Okrog ,/a posestev s 5—S ha niso še trdne kmetije in :ie nudijo dovoljne sigurnosti. V njih je prav taka skrb za obstanek kot v onih kočah s pol ha zemlje, ki so ležišča našega proletarstva, bega z grude v domača mesta, v tujino.
Taka so dejstva, taka resničnost, ki nas potiska v najslabše socialne razmere in na konico strpnosti. Ta resničnost je naš sicer še mrtvi, a največji problem, ki ga
LONDON, 27. aprila. »Daily Telegraph« napoveduje v senzacionalni obliki verjetni konec odbora za nevmešavanie in za sistem ukinitve kopnega In pomorskega nadzorstva v Španiji. List se peča z včerajšnjo sejo odbora, na kateri je tajnik tega odbora stavil članom ultimat.
da plačajo do 30. aprila zaostale zneske 80.000 funtov, ker rlcer odbor ne bo mogel delovati. Ob zaključku ugotavlja »Daily Telegraph«, da ni verjetno, da bi odbor mogel zbrati vsoto dveh milijonov funtov, ki je potrebna za prevoz prostovoljcev iz Španije.
more rešiti samo širokopotezno globoko zasnovano načrtno gospodarstvo s socialno smotrnostjo, kjer pride vsako delo do odgovarjajoče nagrade. Vsako odlašanje tega dan na dan bolj delikatnega
vprašanja je voda na mlin teoriji o potvorjeni preobljudenosti.
Bomo li zmožni uvaževaii to resničnost in kdaj?
2595 milijonov din
»Del. politika« poroča v št. 34: »23^ milijonov dinarjev depozitov in denar n nedoletnih se je nabralo v državni hipotekarni banki. Kakor znano, javne ustanove ne smejo nalagati svojega denarja v drugih zavodih kot v Državni Hipotekarni banki v Beogradu. Tja mora ttic-i ves denar, ki ga kdo založi pri javnih ustanovah (depoziti), denar nedoletnih iz naslova zapuščin itd. Tega denarja -e jo zbralo doslej v Beogradu 2595 milijonov' dinarjev; v tej svoti je gotovo znatno udeležena Slovenija in naše hranilnice bi bile vesele, ako bi lahko s tem denarjem razpolagale. Državna hipotekarna banka pa bo sedaj ta sredstva najbrž porabila za naložbo v obveznicah 4 milijardnega državnega investicijskega posojila. Ker se bo posojilo obrestovalo po 6 odstotkov, banka pa najbrž plačuje vložnikom precej nižje obresti, bo lepo zaslužila. Pri banki pa ni udeležena samo država, ampak tudi bogati privatniki, ki posedujejo znatne pakete akcij.«
Razmejitev
„ Pri zadnjih komasacijah se je občina Štrigova razdelila v občino Štrigova in Razkrižje. Po volitvah 27. marca sta sc obe občini razdelili tudi z inventarjem ter z aktivo in pasivo. Trebalo pa je še razmejitve obeh občin. Ta razdelitev naj bi bila 19. aprila, ter naj bi ji prisostvovali člani uprave obeh občin, zastopnik sreza ter zastopnik katastrske uprave. Za to so izvedeli tudi občani, ki jim ni po volji, da so odcepljeni od štrigovske občine ter pripojeni k razkriški, kjer bodo mnogo večje doklade kakor v Štrigo-vi. Na kraju, kjer bi morala biti razmejitev, se je zbralo okoli 200 ljudi, med katerimi je bilo preko dve tretjini žensk. Tako zbrani narod je hotel zastopnike oblasti zaprositi, da ostanejo v štrigovski občini, kjer so bili doslej. Komisije pa ni bilo od nikoder, ker je zvedela, da se je na omenjenem mestu zbralo toliko ljudi, ki so se pa nato mirno razšli ter čakajo novega datuma razmejitve.
Češkoslovaška
»češkoslovaška je čiivarica demokracije v srednji Evropi. Ona je morda najpametneje upravljana država na svetu, ker stoji na zdravih temeljih, postavljenih od pok. predsednika Masaryka. Obstoj Češkoslovaške je obenem jamstvo, da ideali humanosti v tem delu Evrope ne bodo izginili: propast Češkoslovaške bi bila katastrofa za človeštvo!« — R. M. Smyllie v »Irish Times«.
Vse življenje bi bilo olajšano...
»Trg. list« poroča v št. 45: »Razumljivo jc sicer stremljenje odločujočih čini-teljev, če skušajo z novimi železniškimi progami dokazati svoje prizadevanje, d;' se čim več dela in da se z javnimi deli zaposli čim več ljudi. Toda na drugi stra ni ni prav nobenega dvoma, da bi n. pr. pocenitev življenja zagotovila odločujočim činiteljem še večjo hvaležnost volivcev. če bi se n. pr. presežek železniški'i dohodkov uporabil namesto za problematične nove železnice raje za znižanji' trošarine na sladkor, da ne bi bili mi v tem pogledu takoj za Italijo najdražja dežela na svetu, bi najširši sloji hvalili tiste, ki so pocenili ta važni predmet ljud ske prehrane. Vse življenje bi bilo olajšano, s tem pa bi tudi oživelo poslovno življenje, ki danes trpi predvsem zato, ker morajo ljudje skoraj ves zaslužek po-
Stran 2.
Bilanca falske elektrarne. Včeraj smo poročali, da izkazuje elektrarna Fala din
25.000	izgube. Pri tem se nam je vrinila neljuba pomota, ker znašajo glasom bilance na kapital od 31,800.000 švicarskih frankov obresti 11,074.000 dinarjev.
Cena naši pšenici gre kvišku. Kakor smo že poročali je Prizad pred 14 dnevi znižal oficielno nakupno ceno za pšenico na 160 din za metrski stot, kar pa je ostalo docela brez vpliva na tržišče, kajti cena je tudi po tem znižanju še nadalje naraščala. Vsi znaki kažejo, da je bil naš pridelek pšenice lani manjši nego naša oficielna cenitev in da so naše rezerve v pšenici le še minimalne. Včeraj je na novosadski borzi dosegla cena pšenici 200 din za 100 kg nasproti 180 din v začetku meseca. Pravijo, da je prišlo do zvišanja cen pšenici radi tega, ker je Pri-za4 izvažal prevelike količine pšenice.
Na torkov živinski sejem dne 26. t. m.
v Mariboru so prignali: 2 konja, 8 bikov, 116 volov, 323 krav in 9 telet, skupno 458 glav živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli od 4.25—5.50 za kg. žive teže, poldebeli voli 3.75—4.25, plemenski voli 4.50—6, biki za klanje
3.50—4.75, klavne krave debele 4—4.90, plemenske krave 4—5.25, krave za klo-basarje 2.50 do 3.25, molzne krave 3.75 —5, breje krave 3.50—4, mlada živina
4.50—6, teleta 5.50—7.50 za kg. Prodanih je bilo 207 komadov. Mesne cene:	vo lovsko meso I. vrste 10 do 12 din za kg, volovsko meso II. vrste 8—12, meso bikov krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10 do 14, telečje meso II. vrste S —10, svinjsko meso sveže od 10—14 din za kg.
Konoplja važen izvozni pridelek. V
srednjem delu naše države v Banatu, Bački in Vojvodini se tamošnji kmetje mnogo pečajo s proizvodnjo konoplje, in je produkcija konoplje dosegla lani okoli 5000 vagonov. Glavni odjemalec naše konoplje je bila Nemčija, ki je lani kupila od nas 16.803 ton konoplje v vrednosti 113 milijona din. V prvem tromesečju je Nemčija kupila od nas za 2 in pol milijona dinarjev konoplje in pričakujejo, da bo Nemčija po priključitvi Avstrije kupila od nas 60% produkcije. Za našo konopljo je veliko zanimanje tudi v Angliji, v najnovejšem času pa se pojavlja kot kupec tudi Romunija. Zaloge konoplje v Jugoslaviji znašajo od 8 do 9000 ton in računajo, da bo ta količina v kratkem prodana, tako da bomo pričakovali nove žetve brez zaloge.
u§st€>
'Eksperiment Celestina na tezenskem	so
HuUutM mm
Sokolsko društvo Tezno se prav živahno in uspešno udejstvuje v dramatičnem delu. Vzgojilo si je že lepo število igralcev, pa tudi hvaležno publiko, ki polni gledališko dvorano ob vsaki priliki. Vedno sijajen obisk dokazuje, da ceni prebivalstvo požrtvovalnost bratov in sester, ki se ne ustrašijo ogromnega dela, truda in napora.
V	nedeljo je ta marljiva igralska družina odigrala krstno predstavo »Eksperiment dr. Celestina«, fantastično igro v petih slikah. Srečen ansambl, ki se lahko ponaša s pisateljem, režiserjem in igralcem v eni osebi, t. j. z br. Reboljem! Br. Rebolj, steber tezenskega sokolskega odra, je spisal že več iger. ki jih je
občinstvo z užitkom sprejelo.
Zadnja njegova, v nedeljo vprizorjena igra je s svojo nenavadno, fantastično vsebino (iz časa 2000. leta) prav prijetna izprememba v repertoarju. Kakor bi či-tal — gledal Jules Vernejev roman! Mrtveci oživljajo radi injekcij!
Gledalcem bo ostal v spominu posebno močan, izrazit lik primarija dr. Celestina, ki ga je podal br. Cotič z občudovanja vrednim vživetjem. Istotako imenitno je rešil svojo težko vlogo »mrtvega človeka« — pisatelj, režiser br. R e b o I j.
Uprava mu je poklonila v spomin lep venec, ki ga bo prijetno spominjal na njegove uspehe in ga bodril k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu.
»Radnička zaštita«. Izšla je št. 3 te
znane socialno politične revije, ki obsega sledeče zanimive članke: Dr. Joža Bohinjec, Okoli kritike in popularnosti delavskega zavarovanja. Gjuro Grčevič, O §u 48 ZOR. Dr. Vladimir Serdar, Vpliv gospodarskega razvoja v zadnjih letih na zaposlitev delavstva. Dr. Branko Kcsie. Važnost in metode v preprečevanju poslovnih nezgod. Razen tega vsebuje no-voizišla številka še celo vrsto člankov iz prakse delavskega zavarovanja, sodne prakse, zdravstva, zdravstvene službe ter beležke o raznih socialno političnih vprašanjih.
Okna m svet
Oton Habsburški, duhovniki in Židje
.Habsburžani so degenerirani, ker so stopili v rodbinske stike z židovsko rodbino Pierieone
Agencija Havas poroča iz Berlina, da nadaljuje nemški tisk z napadi na nadvojvodo Otona Habsburškega »Organ SS« »Das schvvarze Korps« napada veliko kneginjo Teodoro Sachsen Weimar-sko, ker ni hotela dati 25.000 mark za strankino volilno propagando. Omenjeni list spravlja to v zvezo s slučajem Otona Habsburškega in onih 358 duhovnikov, ki so prispeli iz Rima ter glasovali na nemški ladji Gaeti proti voditelju nemškega naroda. Ti ljudje so, tako piše ta
list, še samo formalno Nemci.
Na drugi strani pa objavlja »Stiirmer«, protižidovski organ Julija Strcicherja, članek pod naslovom »Habsburžani in Židje«, v katerem sc naglaša, da so vse dinastije ter plemiške rodbine degenerirale ter izumrle, ker so se »bastardizira-le« z židovsko krvjo. List obtožuje Habsburžane, da so ob vzniku srednjega veka stopili v rodbinske zveze z židovsko rodbino Pierieone, ki je stanovala v rimskem getu.
Minske
Čiščenje dunajskih nočnih iokalov
„Femina" v upravi komisarjev
DUNAJ, 27. aprila. Mlad mož v narodno socialistični uniformi se je pojavil te dni tik pred polnočjo v prostorih znanega dunajskega kabareta »Femina« in je prekinil predstavo. Sporočil je občinstvu,, med katerimi je bilo več inozemcev, da se s trenutkom njegovega prihoda smatra »Femina« kot židovsko podjetje, ker se je lastnik branil, da bi prodajal po po-nudenih cenah. Radi tega so bili po odredbi pokrajinskega vodje Bitrckla po-
rabiti le za golo eksistenco. Še naravneje bi bilo, če bi železnice teh 600 milijonov presežkov porabile za znižanje prevoznine. Velikemu delu izdelkov bi padle cene, s tem bi se povečala potrošnja, zaradi tega pa tudi proizvodnja in novi ljudje bi se nastavili. Bilo bi to naravno po-življenje gospodarstva, ki ima vse dru gačno ceno, kakor pa umetno ustvarjeno poživljenje.«
Dragoceno priznanje
»Branik« poroča v št. Ha: »Na Jeseni cah izhaja list »Na mejah«, ki je glasilo tamkajšnjih katoliško orientiranih ljudi.
V	svoji zadnji številki se bavi na uvod' nem mestu z anšlusom in pravi: »Če : kulturnega stališča gledamo na katolicizem bivše Avstrije, je treba priznati, da je bil avstrijski katolicizem bivše Avstri je premalo katoliški po vsebini, pa preveč po zunanjem videzu. Katolicizmu biv še Avstrije je Previdnost določila, da gre sam skozi trpljenje v svojo notranjo rast in da v sebi poglobljen podpre katolicizem Nemčije, ki ga brez dvoma čaka naloga, da v bodočnosti pokaže življenjske sile katolištva.« Dragoceno spoznanje Pred kratkim smo poročali o kongresu duhovnih vodij delavstva v Avstriji in kot vidimo, so tudi jeseniški duhovni voc je spoznali, kam vodi tisto katolištvo, ki ima samo zunanji videz, na znotraj pa se vzdržuje s sredstvi, ki misije katolicizma niso dostojna. Avstrijci so gotovo pretež' no verni ljudje, so pa politiko svojih biv ših šefov, ki so dajali svojemu delu sa mo zunanji videz katolicizma, nedvomno in soglasno obsodili, ko so se vsi do zad njega izrekli za Hitlerjevo tezo: prvo na rod, potem vse drugo.«
stavljeni posebni komisarji, ki bodo vodili podjetje. Židovski lastnik je moral arijske nameščence in umetnike odškodovati za dva dni, ko je bilo podjetje zaprto v svrlio priprav za novo ureditev »Femine«. Komaj so natakarji razumeli, kaj to pomeni, ko so gostje že zapuščali lokal, da so komaj mogli kasirati. Slični prizori so se pripetili tudi v dveh drugih znanih dunajskih kabaretih.
MGVO&
Ji'j".* lfq«aaaBams TMaaaBMreu • ■ -
Gori!... Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je na posestvu župana Jakoba Tumpeja izbruhnil ogenj, ki je z bliskovito naglico zajel stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Domačini, ki so prihiteli na pomoč, so se morali omejiti samo na lokalizacijo požara, ker je bila nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosednja poslopja. Domačija je postala žrtev ognjenega elementa in trpi Tum-pej precejšnjo škodo. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Nesreča nikdar ne počiva. V Gomilcih je 91etni M. Gruden strmoglavil z lestve tako nesrečno, da si je pri tem težje poškodoval obe roki. V Maclju pa se je pri streljanju ponesrečil Avgust Arčec, ki si je hudo poškodoval levo roko.
Na koso se je nabodel. V Gomilici se je v času, ko se je spravljal spat, spodrsnilo uslužbencu Martinu Brumnu tako nesrečno, da je treščil z lestve na stroj za rezanje slame. Pri padcu je zadobil težje poškodbe po hrbtu in levi roki.
V	objemu zemeljskih plasti. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju zaposleni 291etni France Drevenšek je bil zaposlen v neki tamošnji gramoznici. Nenadno so se sesule nanj gramozne in zemeljske plasti, tako da so ga le s težavo rešili iz tega neprijetnega oklepa.
dtavske deiike
Svet nai ve, da strani 'tSR
PARIZ, 27. aprila. »Petit Parisien« objavlja zanimivo izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte. V tej izjavi pravi: »Nimamo nobenega namena, da bi vodili kakršnokoli protinemško politiko. Nasprotno je naš namen, da dosežemo konstruktivno sodelovanje z Nemčijo, prav tako kakor z Italijo, Malo antanto, Madžarsko, Francijo in Anglijo.
LONDON, 27. aprila. Tukajšnji listi priznavajo v polni meri češkoslovaški vladi iskreno prizadevanje za sporazum Nemci. Napovedujejo, da bo ob priliki londonskega sestanka francoskih ter angleških državnikov tudi ta zadeva predmet podrobnega proučevanja. Nekateri listi pišejo, da so Henleinove zahteve londonske kroge tem bolj presenetile, ker
je Henlein ob priliki svojega nedavnega obiska v Londonu zatrjeval, da nima nič skupnega z narodnim socializmom in da mu gre samo za ureditev položaja nemške narodne manjšine v okviru ČSR.
PRAGA, 27. aprila. Ves češkoslovaški tisk odgovarja tudi danes na Henleinove zahteve z odločnim »Ne«. »Lidove novi-ny« pišejo: Totalitarnemu svetovnemu nazoru v naši državi ni mesta. Radi tega bomo napravili s Češkoslovaško svetovno vprašanje z vsemi posledicami. To se pravi: Delajmo vestno in pošteno za modus vivendi z Nemčijo ter predložimo rezultat tega svetovni javnosti, ki sc naj sama prepriča, da ni krivda na naši strani.
JUtme vesti
Kraljeva zahvala. Za velikonočne praznike so razne osebe in ustanove doma in na tujem poslale čestitke Nj. Vel. kralju in drugim članom kraljevskega doma. Pisarna Nj. Vel. kralja sporoča po najvišjem nalogu toplo zahvalo posameznikom in ustanovam za poslane čestitke ter vsem tistim, ki so se ob tej priliki vpisali v dvorno knjigo.
Umrl je general Živko Pavlovič. V Beogradu je preminil včeraj popoldne slavni srbski vojskovodja in član beograjske znanstvene akademije vpokojeni general Živko Pavlovič. V povestnici na:
še vojske bo zapisano njegovo ime z zlatimi pismenkami.
Za prezidenta estonske republike je bil
izvoljen pri nedeljskih volitvah Konstantin Paets.
Starhemberg se je pobotal z narodnim socializmom. Bivši vodja avstrijskih hajmverovcev knez Starhemberg sc je javno priznal k narodnemu socializmu. Napisal je Hitlerju pismo, v katerem se odpoveduje dr. Schuschniggu. S tem mu je omogočena vrnitev v Avstrijo. Tudi bivši avstrijski zunanji minister dr. Gnido Schmidt se je pobotal z narodnim so cializmom in mu bodo na Dunaju poverili neko vodilno mesto v industriji.
Deutsches Volksblatt je prinesel dopis, v katerem skuša dokazati, da naše poročilo o nemški lojalnosti ni resnično. Poglejte razglase o rubežih in davčnih zaostankih, pa boste lahko sodili. Pika.
Velika tatvina. Na Snobejevem posestvu nad Vuhredom stanuje upravitelj posestva Ledinek Franc s svojo družino. Svoje prihranke v iznosu 8000 din je imel shranjene pod slamnjačo. V petek sta se zglasila dva brezposelna, ki sta morala na vsak način vedeti, kje skriva Ledinek denar, kajti v trenutku, ko je šla žena v klet po sadjevca, sta izmaknila denar, se najedla in napila ter odšla. Žena je po njunem odhodu takoj pogledala pod slamnjačo in ugotovila, da so izginili tisočaki. Orožniki vršijo poizvedbe.
Za velikonočne praznike je prišlo več gostov od onstran meje k nam, pa se niso mogli načuditi; kako je pri nas življenje po ceni In so hvalili razne dobrote, ki jih tam preko Kozjaka ni v takem izobilju.
Redek primer revščine. Komaj 14 letna Antonija Pongračeva iz Bistriškega jarka se je na cesti proti Gortini, zvijala v smrtnih krčih. Otrok je služil v Avstriji pri nekem kmetu, ki ji pa ni dal niti hrane. Otrok je prosjačil tod okrog in se je radi izčrpanosti večkrat onesvestil. Sedaj je pri dobrih ljudeh.
Kulturne novice. V zadnjem času so bile v vseh krajih Dravsko doline važne kulturne prireditve. Tako je šolska deca na Muti vprizorila igro: »Dve Marički«, v Marenbergu je obrtna šola vprizorila igro: »Vdova Rošlinka«, marenberški So kol pripravlja »Desetega brata« na prostem.	__________
Trgovec, ki vedno misli na reklamo.
Vlomilce so v trgovini presenetili. Pred sodiščem je bil nato trgovec zaslišan. — Sodnik: »Ali so vlomilci dosti pokradli?«
—	Trgovec: »Vse je ostalo nedotaknjeno.« — Sodnik: »So pač bili v svojem poslu zmoteni.« — Trgovec: »Mislim, da ne. Toda ko so videli naše cene, so si skoro gotovo mislili: Tu itak dobimo vse zastonj.«
V Mariboru, dne 27. IV. 1938.	Mariborski	»V	e	g	e	r	n	i	fr«	ftrfra
h	m	sveic
1000 mmk mezd!
Čuda vsemirja -— Zemlja je samo praino im« — Tudi sonce je pritlikavec
Sate simkm v Obtokom
hta naša zemlja nekaj triljonov ton, toda kljub temu je komaj miljoninka v primeru z maso našega sonca. Enostaven primer: Ako voziš z avtomobilom povprečno hitrost 50 km na uro skozi namišljeni predor proti središču zemlje, bi prišel tja v 5 in pol dneh. Za isto pot na soncu bi robil točno 18 mesecev.
V	vsemirju je pa nekaj milijonov sonc, in je tudi naše sonce samo »malenkost« v prostoru v primeru z eno največjih zna nih zvezd Beteigenze. V tej zvezdi,ne bi imelo samo sonce prostora; tudi zemlja bi se lahko v tej krogli udobno vrtela okrog sonca. In zopet primer:	Ako	bi
mladenič s 14 leti sprožil top tako, da bi letela krogla paralelno s površino okoli zvezde Beteigenze in bi krogla obkrožila zvezdo, bi jo mladenič zopet videl šele, ko bi izpolnil 70 leto. Tako dolgo bi rabila topovska krogla za pot okoli zvezde Beteigenze.
sih«. Tembolj moraš biti prepričan o tem, da so sedanji časi na vsak način boljši
3. Vsak star človek mora imeti kakšen poklic. Ni treba, da je pretežak, mora pa obsegati gotov interesni krog.
4. Razume se, da pazijo na to, da so stari ljudje mnogo na svežem zraku in da jih z res dobrimi šolami vedno razvedrijo. —
5. Pravilo, na katerega morajo vsi (starčki in starke) enako paziti, je: Vsi morajo stalno vse nove vesti v časopisih preštudirati. O tem se v šoli potem razpravlja.
6. V posebnem dietičnem pouku jih po-uče, kaj smejo in kaj naj jedo, da se obvarujejo bolečin v želodcu in drugih težav.
Misel, kako premagati starost, se je torej precej spremenila. Pred 48 leti je prišel prvi neki zdravnik na misel, da bi jemal ovčje žleze in si tako izboljšal telesno zdravje. Navdušen je bil nad uspehom. Ko so ga pa povabili znani francoski zdravniki, da bi jim predaval o svojem sistemu, tega že ni mogel več, ker je nekaj dni pred tem kljub ovčjim žle-zom umrl. zam umrl.
manj tveganimi poskusi ustaviti za nekaj časa telesno propadanje pri nekaterih osebah. Toda ti uspehi so bili le mimogrede. Vedno bolj prihajajo do spoznanja, da je vedrost duha in zdravo, naravno življenje nedvomno najboljši pogoj za visoko in prijetno starost.
Tako si lahko pojasnimo tudi, zakaj so vzbudili poskusi v Oklohomi toliko zanimanja, saj prihajajo specijalisti od blizu in daleč v to šolo starčkov, kjer študirajo njena načela in metode.
Nevesta: Ali mi boš pa tudi res vse iz oči čital, sleherno željo?
Ženin: Hm, že, ali ti imaš tako velike oči!
Beg h ruskega ujetništva
(Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Po dvaintridesetdnevnem potovanju sem dosegel zadnji snežnik. Pred menoj se je odprl nižji svet, sicer še vedno gorat, a vsaj zelen. Zdelo se mi je, da vidim v daljavi tudi vasi. Zato sem moral ubirati varnejše poti. A vse to mi ni kratilo dobre volje, ki me je vsega prevzemala, zakaj potovanje je postajalo prijetnejše. Še malo naporov in že sem stopil na prijaznejša tla. Kmalu sem zagledal čredo ovac. Mikalo me je, da poiščem ovčarja, a skušnjava ni bila prehuda. V velikem loku sem je obšel. Saj pa tudi ni bilo sile. Želv je bilo tod toliko, da sem si jih mogel po mili volji privoščiti.
Odslej sem pogosto srečaval naselbine, pa sem se jih izogibal. Nekega dne sem na lepem pogrešal pitno vodo. Koder koli sem naletel na mlako ali izvirek, povsod je bila voda močno slana in neužitna.
Tudi želv nisem več našel. Hitel sem naprej po beli ravnini, da pridem zopet v hribe. Hribi so bili obljudeni. Pod njimi redka polja. Odslej sem se držal le višin.
Za seboj sem imel že enainštirideset dni potovanja. Drugega dne zarana korakam po širni planjavi. Zdajci zagledam daleč pod seboj veliko reko, blestečo se v jutranjih sončnih žarkih. Krasen pogled, a še krasnejši občutek, da je to dolgo pričakovana reka Amu Darja, ki tvori rusko-avganistansko mejo. Če to vodo srečno prebredem, bom za vselej rešen ruskega ujetništva.
Po dolini teče buharska železnica. Hrib, po katerem sem hodil, se polagoma zavija in znižuje proti reki. Pot je postajala nevarna, najbrž bom moral zopet potovati ponoči. Na sebi sem imel še vedno kirgiški plašč in rusko čepico. Umazan in kosmat kakor sem bil, nisem bil več uiti malo podoben Evropejcu.
Medtem sem prišel nad železniški predor. Sedel sem na kamen, da bi od tod opazoval ljudi, ki so delali spodaj na progi. Bili so vojni ujetniki, vsekakor naši. Ob hribu je bilo prislonjenih kakih deset barak. Ljudje so hodili med njimi. Že sem hotel obleči vojaško obleko, ki sem io nosil s seboj, da pogledam, če je kaj znancev med njimi. A že sem se tudi premislil.
Počakal sem trde noči. Previdno sem se splazil navzdol k reki. Takrat pa sem hitro zmetal obleko raz sebe ter jo zbasal v nahrbtnik. Brez pomisleka sem se spustil v valove. Voda me je naglo nesla od brega. Kmalu pa mi je postajalo plavanje težavno. Boriti sem se moral z deročimi valovi. Moči so me jele zapuščati. Skušal sem se prevrniti na hrbet, toda voda me je zasukala in za trenutek sem izginil v valovih. Če sem se hotel rešiti, sem morai nahrbtnik odvreči. Tako sem zopet splaval na površje. Vrgel s eni se na hrbet in olajšano plaval dalje.
Večkrat sem se vzpel, da vidim, ali je morda breg že blizu. Začel sem obupavati, ker so me že zopet zapuščale moči. Z zadnjimi silami sem se držal na površju. Zadel sem ob trdna tla ter se po vseh štirih privlekel na suho manjšega otoka. Hotel sem dalje, a noge so mi odpovedale. Zgrudil sem se.
Svitati se je začelo, jaz pa sem še vedno ležal brez moči na pesku. Mučila me Je si*na žeja. Priplazil sem se do vode in se napil kalne mlakuže. Tresel sem se od imaza, da so mi zobje glasno pošklepe-tavali. težavo sem se dvignil ter se bolj za e aval kakor pa šel ob strugi navzgor. Namenil sem se do konca otoka, ker je bilo videti, da se mu tam struga najbolj približa. In res! Ko sem prišel na ono mesto, me je ločilo le še nekaj korakov od brega. V hipu sem bil na oni strani.
A kaj zdaj! Obleko in vse, kar sem imel, mi je odnesla voda. Ostala mi je edino čepica, ki sem jo imel speto pod vratom. Kako naj potujem brez obleke po svetu! Pomikal sein se dalje po grmovju. V svoje nemajhno presenečenje sem našel sledove oslov in konj. Kmalu sem prišel na planjavo, od koder sem zagledal zidovje manjše vasi. Stekel sem naravnost proti vasi. Kar mi zastavita pot velika ovčarska psa in me hočeta napasti. Toda na srečo sta psa izgubila sled in me rešila mučnega položenja.
Neki južnoafriški observatorij je nedavno pri opazovanju južnega zvezdnega neba v znamenju škorpijona ugotovil zanimiva odkritja. Pri opazovanju skozi najmočnejše teleskope so odkrili kup zvezd, ki so se vrtele kakor krogle okoli neke trdne točke. To odkritje so preiskali tudi ameriški astronomi. Število novih nebesnih teles cenijo na okoli 1000.
1000 zvezd več morajo torej v bodoče vpisati v že itak ogromni katalog zvezd. Vsekakor bo dolgo trajalo, preden bomo doznali za podrobnosti tega očitno zelo' zanimivega svetovnega sistema v znamenju škorpijona. Do danes vemo že toliko, da je to ozvezdje zelo jasno in ga ga ne moremo primerjati s kopicami meglic v rimski cesti.
Novo odkritje, pri katerem moramo računati z miljoni svetlobnih let, nam zopet vsiljuje občutek, kako majhno zrnce predstavlja naša zemlja v mogočnem sončnem sistemu in vsemirju. Res da te-
Pred nekaj časa so javili iz Kalkute, da je neki johgi na svoj način pomladil 77 letnega Pandita Malaviya za najmanj 20 let. V beli bradi Panditovi lahko danes opazimo številne črne dlake. Tudi zobje kažejo, da bodo znova prodrli. Postopek, po katerem joghi nudi novo mladost, je seveda neznan. Vemo samo, da je prebil Pandit tri tedne v koči brez oken, da je uporabljal dnevno gotove glinaste kopeli in užival sočivje, ki je bilo pripravljeno iz trav na Himalaji. To vse zveni zelo zanimivo, toda tudi zelo indijsko in neresnično. Znanost, ki hoče premagati starost v Evropi in Ameriki, se je pa podala na druge poti in ne dela več s čudovitimi in čarovniškimi kurami. Najboljši primer za moderne metode je gotovo šola starčkov v Oklahomi, v katero sprejemajo samo ljudi z najmanj 70 leti.
Ustanovitelj te šole starčkov, ki z vsem svojim sestavom zasluži največ pozornosti, je dr. William Mc Keever, ki je bil dolgo vseučiliški profesor v Kansasu. — Prišel je do prepričanja, da je človek za svet izgubljen in se prične starost v tistem trenutku, ko izgubi voljo do pred-njaštva v sedanjosti.
Ustanovil je torej šolo starčkov in povedal, da se v tej šoli starim ljudem po-kaže, kako bodo še na stare dni življenja lahko prebili in z neko veselo življenjsko filozofijo premagali neizogibno dejstvo svojgga propada.
Povprečna starost »učencev« znaša 83 let. Najstarejša učenka je neka Mrs. Srecn iz Terrya, ki trdi o sebi, da ima 120 let. Od 1000 učencev, ki so jih imeli do danes, je 50 preko 90 let starih; 450 pa ima 80 let.
Najvažnejša pravila v tej šoli so:
1. Nikdar ne smeš vzdihovati o težavah starosti, nikdar govoriti o revmatizmu.
2. Strogo je tudi prepovedano peti staro zguljeno pesem o »dobrih starih ča-
Zopet sem prišel na prosto, sedaj po drugi strani. Pravkar sem se obrnil proti vasi, ko zagledam starega možička z dolgo sivo brado. Z roko mi je dajal znamenje, naj pridem k njemu.
Opazil je, da nimam koščka obleke na sebi. Nasmehnil se je moji sramežljivosti ter mi pokazal na neka vrata v vasi, kamor naj se podam. Spustil sem se v dir. Skozi vrata sem prišel na dvorišče, kjer je neki moški nadeval konju leseno sedlo. Tudi ta se mi je posmihal ter pokazal na starejšega moža, ki je prihajal z leve strani. Starec mi pomigne, naj grem z njim. Zakrivajoč s čepico svojo nagoto, sem stopil za njjm v kolibo. V porcelanasti skledici mi je ponudil vročega čaja ter me nato pustil samega ob ognjišču. Prinesel mi je^ zvitek obleke: Dolgo srajco in kratke, široke platnene spodnje hlače. Hitro sem se oblekel. Ogledoval sem se v novi modi. Nekoliko je bilo raztrgano, a lepo oprano.
Razen čaja mi ni ponudil ničesar. Izpraševal me je, kam sem namenjen. Vprašal me je, če ne bi hotel v Mazariširif, kjer je več naših ujetnikov in jim je tam prav dobro. Prikimal sem. Spremil mc je na južni konec vasi. Mož me je povedel na stezico, ki bi po njej lahko prišel v mesto Akša.
Pred menoj se je razprostrla nepregledna puščava. Sam pesek, le tu in tam kakšen grmič, podoben našemu »pušpanu«. Pesek me je zbadal in ščemelo me je v očeh, da so se začele solziti.
Čeprav nisem že dva dni ničesar za-vžil, me to sedaj ni motilo. Bolj me je skrbela žeja, kajti v neskončnem pesku ni bilo najti kapljice vode. Moral sem se čim prej rešiti nedogledne puščave.
Že se je sonce nagibalo, da zatone za obzorje. Še bolj sem se pognal naprej. Daleč pred seboj sem zagledal prvo drevo. Kier je drevje, tam so tudi ljudje! Kakor težak kamen se mi je odvalilo od
Če je otrok prehlajen m ima nahod,
tedaj mu daj piti vročega lipovega čaja z medom. Prevri v vodi in kisu suho bezgovo cvetje in naj otrok na to soparo drži obraz. Potem mu glavo zavij in naj ostane v postelji dan ali dva, da ga nahod mine. Če pa otrok kašlja, tedaj mu skuhaj bezgovega čaja, pomešanega z medom in naj ga večkrat na dan popije po pol skodelice. Če pa kašelj nikakor neče popustiti, pa mu napravi še topel obkladek na prsi. Popari žajbelj ali senen drob, ga zavij v krpo in položi kot obkladek otroku na prsi. Pazi pa, da ne bo prevroče, da otroka ne opečeš. Otroka nato dobro pokrij in naj ostane nekaj dni v postelji. Obkladek lahko menjaš vsaki dve uri. Pogosto se zgodi, če se otrok prehladi, da dobi vnetje v vratu. Proti vnetju pomaga zelo preprosto sredstvo, in sicer: v žličko daš malo sladkorja v prahu, ščep stolčenega cimta in nakapaš
10	kapljic limonovega soka. To zmešaš in-daš otroku popiti. To zdravilo mu dajaj vsake tri ure. Suhaj pa tudi suhih fig ali češpelj in naj otrok zaužije vsake pol ure po dve žlici. Če otrok dobiva zobe in se joka, mu daj večkrat na dan posladkan janežev čaj. Lahko pa zmešaš tudi malo janeža, kamilice in balddrijana in skuhaš čaj. če ima otrok gliste, kar se takoj vidi že na očeh, ker ima oči zelo svetle in mokre, mu daj glistavice. Če pa teh nimaš pri roki, mn daj jesti bučnice, stolčen česen ali pa nariban korenček, pomešan s čebulo, če ima otrok' drisko, m uskuhaj janeža na mleku, ali žajblja, suhih borovnic ali pa ovsenega zdroba. Če pa je otrok zaprt, tedaj naj je suho kuhane hruške, fige in bezgove jagode. Če otroka tišči v želodcu, naj pije čaj iz kamelic, janeža in pelina. To je tudi za odrasle ljudi priporočljivo. Če se otrok opeče ali popari, mu takoj naveži na ope čeno mesto naribanega krompirja pomešanega z oljem, in opeklino dobro zavij. Krompir prej dobro operi, olupi, hitro naribaj ter zmešaj z oljeni. Če otrok pade in se potolče, tedaj zmoči v mrzli vodi večkrat zloženo cunjo, jo malo otisni in položi na udarjeno mesto. Tak obkladek menjaj vsakih pet minut in to skozi eno uro. Potem boleče mesto namaži z vazelinom; če tega nimaš, pa z oljem.
Kruh s krompirjem. Ako hočeš, da bo kruh zelo rahel in da se tako hitro ne posuši, ga umesi takole: Vzemi pol kile ržene moke, pol kile pa pšenične moke. Skuhaj pet debelih krompirjev, jih olupi in zribaj na strgalniku in prilij potem li krompirju malo tople vode. Napravi kva sec (dve deki kvasca) in ko se je namočil in vzhajal, .zamesi s tem moko s krompirjem, dodaj še malo janeža in soii. Testo naj bo bolj trdo umešeno. Zamesi pa testo že prejšnji večer in ga postavi čez noč na toplo. Drugi dan ga pa pre-mesi, napravi hlebec ali štruco in pusti kruh še enkrat vzhajati. Potem ga deni peči.
»Tvoj zaročenec me spominja na preteklo zimo.«
»Kako to?«
»Tudi ona je bila tako suha in dolga.«
srca.
Kmalu sem zagledal še zidovje. Skokoma sem bil pri njem. Bila je ograia okrog vrta, kjer so otroci pasli in se igrali. Naštel sem jih sedem, v starosti do sedemnajstih let. Pognal sem se preko zidu. Ko so me zagledali, so kakor jerebice sfrčali čez nasprotni zid in že jih ni bilo več. Ostal sem sam s čredo.
Podal sem se dalje in prišel do moža, ki je blizu ograje oral z lesenim plugom.
— Salem aleikum!
Odzdravil mi je, ne da bi se pri teni ozrl. Poprosim ga za malo vode.
— Jok! Arba, arba!
Z roko jc pokazal preko njive. Še danes ne^ vem, kaj naj bi pomenile one besede. Šel sem v naznačeno smer. Naproti mi prijaše gosposki človek. Nosil je svilnat plašč in lakaste škornje. Vprašal me je, če nisem morda Rus..
— Džerman!
(Dalje prih. sredo.)
/
Sreda, 27. aprila: Zaprto.
Četrtek, 28. aprila ob 20. uri: »Slehernik« Red D.
Petek, 29. aprila: Zaprto.
Sobota, 30. aprila ob 20. uri: »Trubadur« Red C. Gostovanje Vekoslava Janka. Zasedba Smetanove opere »Dalibor« je sledeča: Vladislav, kralj češki, bariton: Anžlovar; Dalibor, vitez, tenor: Sancin; Milada, grofica, sopran: Herzogova k. g.;, Jitka, sirota, sopran: Igličeva; Vitek, Daliborjev oproda, tenor: Živko k. g.; Be tieš, jetničar, bas: Kovič Pavle; Budivoj, poveljnik kraljeve straže, bariton: Gorinšek. Nastopata torej dva tenorista: v naslovni vlogi Sancin, kot drugi tenor go s tuje naš znani pevec g. Živko v vlogi Vitka, ki se mu zelo dobro prilega.
Liga. Razpored za nedeljo 1. maja. Ljubljana:Bask, Slavija:Jedinstvo, Haj-duk:Hašk, Concordia:BSK in Jugoslavija: Gradjanski.
Štiri mesece zapora radi poškodbe na sprotnika je dobil igralec nizozemskega kluba Armszed Boys, ki je pri neki tekmi svojega nasprotnika tako poškodoval, da se mn je strla noga.
Nezaslišani škandali so bili v nedeljo v Bjelovaru ob priliki finalne tekme za prvenstvo ZNP med bjelovarskim Gra-djanskim in varaždinsko Slavijo. Pobesnelo občinstvo je navalilo na sodnika g. Miljana iz Zagreba, ki mu je komaj ušel. Zagrebški listi se s škandaloznimi dogodki izčrpno pečajo ter valijo krivdo na slabega sodnika.
SK Rapid v Celju. Mariborski Rapid gostuje v nedeljo 1. maja v Celju, kjer bo proti Atletikom odigral prijateljsko nogometno tekmo.
Redek cvet. Na vrtu g. Lukasa je pognala krasna 25 let stara palma štiri lepe cvetove. Številni obiskovalci občudujejo redek cvet.
Smrtna kosa. nedeljo smo pokopali vpok. orožniškega komandirja Antona Praha. Bil je splošno spoštovan. Žalujočim naše sožalje!
Ne držite denarja doma. Na Velikonočno nedeljo popoldne je bila pri Babičevih v Zgornjih Ivanjcih izvršena tatvina denarja ter so zlikovci odnesli iz zaklenjene omare gotovine 3500 din. Fekonja Ludvik in Fras Franc priznavata, da sta skovala načrt za izvršitev tatvine. Pri fekonji je bilo ob aretaciji najdenih 2510 din. Odvedena sta bila v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
Večja tatvina razne opreme in drugih potrebščin je bila nedavno izvršena na vinogradnem posestvu Braun na Ptujski cesti. Gre za večjo, dobro organizirano tatinsko tolpo.
Občutno škodo je povzročila po tuk. vinogradih in sadonosnikih huda slana zadnjih dni, tako da si je obmejno prebivalstvo v upravičenih skrbeh za letošr njo slabo se obetajočo letino.
Pjutohittskc
Kmetski čebelarji. V nedeljo je bil v Ljutomeru sestanek čebelarjev podružnic ijutomerskega sreza. Sestanek je vodil predsednik akcijskega _ odbora za zaščito kmetskih čebelarjev ljutomerskega sreza g. Janko Belec. Na sestanku so bile zastopane vse podružnice. V zadnjem času pa se je bavil odbor s predlogi k čebelarskemu zakonu ter novo naredbo za prevoz čebel v ajdovo pašo. številni čebelarji so si napravili tudi program bodočega dela. Podrobno poročilo, o ofrčuem zboru v Celju je podal g. Kukolj. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Iti bo nadaljeval borbo za interese kmetskih čebelarjev.
fkm&atske, it t /44^
WWW MrVflrVflrVVVr	V	W
Tragikomično ponesrečeni poizkus bega „direktorja“ i. Rožeta
Lov za njim po mariborskih ulicah
Naše včerajšnje poročilo o aretaciji »direktorja« Jožeta Rožeta je zbudilo v vseh krogih velikansko zanimanje. O zadevi krožijo po Mariboru najrazličnejše govorice ter povzemamo iz današnjega »Jutra« še sledeče podrobnosti iz včerajšnjega zasliševanja:
»Ko so policijski organi včeraj dopoldne okoli 10. ure izvršili uradni nalog, da zapečatijo poslovne prostore »Privredne zadruge« v Tattenbachovi ulici 2 in stopili v lepo opremljene prostore v prvem nadstropju omenjene hiše, kjer ima zadruga pet sob, so bili vsi navzoči kon-sternirani. Ko so policijski organi vodji pisarne, v kateri je bilo šest ženskih pisarniških moči, predložili uradni nalog, je vodja pisarne izjavil, da nima zadruga niti pare gotovine. Policija je nato preiskala vse prostore ter našla samo nekaj knjig, toda nobene gotovine. Zadruga je imela le pri podružnici Poštne hranilnice okoli 9000 dinarjev na dobro, to pa je tudi ves denar, s katerim je zadruga razpolagala. Našli sta se tudi dve hranilni knjižici na ime neke cmetice iz okolice Ptuja z vlogo po 500 dinarjev.
Okoli 11. ure je policijski stražnik aretiranega ravnatelja Josipa Rožeta pripe-jal na predstojništvo mestne policije na Slomškov trg v svrho zaslišanja. Rože je pri zaslišanju bil zelo aroganten ter
je zavračal vsak očitek prevare. Po končanem zaslišanju ga je policijski stražnik zopet peljal nazaj v policijske zapore. Nekaj časa je Rože lepo in mirno stopal pred policijskim stražnikom. Nenadoma pa se je ravnatelj Rože spustil v beg. Stražnik, ki je bil mlad, pa se je z vso silo zagnal za njim ter ga kmalu dohitel in ga prijel, nakar ga je zvezal in ga srečno spravil v celico. Mlade noge so se tudi topot izkazale kot hitrejše. Dogodek je seveda zbudil veliko pozornost in so ga ljudje komentirali s pikrimi opazkami.
Mariborska policija meni, da je Rože hotel pobegniti, ker bi moral v kratkem nastopiti 14 mesečno zaporno kazen. Razen tega čaka Rožeta tudi kazen radi obrekovanja sodišča in sodnikov ter radi najnovejše afere pri Privredni zadrugi. Doznali so, da je »Privredna in zdravstvena zadruga za vzajemno pomaganje r. z. z o. z.« v Mariboru zavarovala razne osebe po vzorcu zloglasne Kmetijske eksportne zadruge in da znaša
zavarovalnina preko 6 milijonov din,
za katere pa ni nobenega kritja. Druga zadruga, ki jo je prav tako vodil ravnatelj Rože, in sicer »Privredna zadruga, glavno poverjeništvo Maribor«, pa dejansko ni poslovala. Ustanovljena je bila le z namenom, da lahko takoj posluje v pri-
meru, če bi Privredna in zdravstvena zadruga za uzajemno pomaganje« bila razpuščena. Dosedanja preiskava je dognala, da so bili posli omenjene zadruge protizakoniti. Ravnatelj Josip Rože
ni prejemal nobene plače, pač pa si
ie dal izplačati visoke potnine, četudi ni potoval.
Tudi je ravnatelj Rože osumljen, da je ponaredil razne listine, s pomočjo katerih si je prilastil denar. Za koliko je oškodoval zadrugo, točno še ni ugotovljeno, ker bo poslovanje zadruge pregledala posebna sodna komisija.
Za mentaliteto, ki je vladala v nekaterih krogih Privredne in zdravstvene zadruge za vzajemno pomaganje v Mariboru je značilno obeležje občnega zbora v ponedeljek popoldne. K občnemu zboru so prišli nekateri
zadrugarji v smislu ugotovitve polic, organov oboroženi s samokresi.
Omenjeni zadrugarji so namreč iznesli na občnem zboru tako težke očitke proti ravnatelju Josipu Rožetu, da so se bali, da jih bo Rože napadel in so se radi tega oborožili. Rože je sicer zares besnel na občnem zboru, toda do dejanskega spopada ni prišlo. Pač pa je bil senzacionalen zaključek zborovanja ta, da so Rožeta odpeljali v keho.
Smrt vrlega narodnjaka. V obmejnem Št. Hju je umrl znani narodnjak Karol Dimnik, trgovec, gostilničar in posestnik. Pokojni je bil daleč naokoli znan. priljubljen in spoštovan. Bil je zaveden Jugoslovan, skrben oče, zgleden mož poštenjak. Smrt ga je dohitela v najlepši moški dobi v 43. letu starosti. Njegovo smrt objokujejo globoko užaloščeni svojci ter vsi, ki so ga poznali in cenili. Zglednemu domoljubu ohranimo svetal spomin, žalujočim svojcem naše globoko sočutje!
Himen. V nedeljo dne 1. maja se poroči na Bledu g. Bruno Parma, sedaj višji fontrolor drž. žel. v Ljubljani, z gdč. Lijo Zabret, hčerko uglednega posestnika in tovarnarja v Britofu pri Kranju. Poročil ju bo nevestin stric blejski župnik. Gospodu Parmi, priznanemu športnemu in kulturnemu delavcu ter organizatorju, ki je v Mariboru dolga leta z največjo ambicijo in s sposobnostjo uspešno vodil razna športna in druga društva, želimo vso srečo na njegovi novi življenjski poti.
Pri Devici Mariji v Puščavi se je poročil znani mariborski dirkač in poslovodja podružnice tvrdke Englebert v Mariboru g. Alfonz Vresnik z gdč. Kristino Vaupotičevo, veleposestnikovo hčerko iz Ljutomera. Obilo sreče!
Ustanovna skupščina
specialnega pomožnega fonda nelgraločcsa osebla gledali« kraljevine Jugoslavije.
Na temeljil čl. 48, točka 2 pravilnika sklicujem ustanovno skupščino tega fonda v siedo, dne 4. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v Zagrebu v poslopju Narodnega gledališča s sledečim dnevnim redom:	1. Otvoritev
skupščine. 2. Verifikacija pooblastil. 3. Poročilo pripravljalnega odbora. 4. Volitev predsednika, upravnega ter nadzornega odbora, častnega razsodišča ter namestnikov. D. Hržie. predsednik Pokojninskega zavoda v Zagrebu.
i M
Dijaški kuhinji v Mariboru sta nakazala mesto venca na grob pokojnega odvetnika dr. Ferda Lašiča g. dr. Boezio Lenart, odvetnik v Radgoni, 150.—, g. dr. Hrovat Anton, zdravnik v Ormožu, din 100.—. Odbor se obema dobrotnikoma najlepše zahvaljuje.
V	Ljudski univerzi predava nocoj ob 20. uri prof. Fink Fran o tem, v kakšnih prilikah raste in se vzgaja vajenec(ka) pri uas in kako je treba ravnati z njim. Vprašanje se pri nas vse premalo upošteva, dasi je vzgojno in nacionalno zelo •velike važnosti. Zato prosimo vzgojitelje, starše in mojstre za čim lepši obisk.
Očrnitev zobovja kadilcev uspešno prepreči Chlorodont, pasta za zobe. Grda barva zob izgine že po prvi uporabi.
Opozarjamo vse, ki jim je pri srcu zboljšanje socialnih, zdravstvenih in nravstvenih razmer med našo mestno in predmestno mladino, da obiščejo nocojšnjo predavanje g. Vojka Jagodiča, strok, učitelja za mladoletne zločince iz Ljubljane, v dvorani Ljudske univerze. Govoril bo o zanemarjeni mladini in o nevarnostih tega pojava za njeno zdravo duševno, duhovno in telesno rast ter za družbo. Opozo ' bo tudi na načine zatiranja te razširjajoče se socialne bolezni, ki preti okužiti naš narodni organizem. Predavanje je brez vstopnine.
Senzacionalna najdba. Včerajšnje poročilo o najdbi dnevnika z napisom »360 žena« v »Mariborskem gradu« moremo danes dopolniti še z nekaterimi konkretnimi dejstvi. Naš sum, ki je »letel« na Boccaccija, je bil popolnoma upravičen. Dognalo se je namreč, da je Boccaccio rad zahajal v Maribor. Ker je bil navajen na morje in gondole, si je dal napraviti tudi v Mariboru takšno prometno sredstvo. Vendar ni se vozil po Dravi, ker je takrat tekla še okoli Pohorja in mu je bila sploh preveč deroča. Kakor nam je znano, je bilo pod Piramido majhno močvirje, podobno jezeru in tu je neugnani Boccaccio ob spremljevanju kitare v gondoli pel svoji izvoljenki najlepše sevdalinke. Ce se je naveličal vožnje, jo je povabil na kopno, kjer ji je na kraju današnjih »poti vzdihljajev« ob luninem svitu prisegal večno zvestobo in ljubezen. Katere od teh »360 žena« so bile baš Mariborčanke, bo pač malo težje dognati. Zato pričakuje vsa javnost nestrpno nadaljnjih informacij. Upamo, da nam bo mogoče jutri že kaj več poyedati.
Slavnostni koncert 4. maja
Vafopnfce v predprodaji
pri Putnlku In v Cirilovi
Odbor lahkoatletskih sodnikov Maribor, službeno. Vsi lahkoatletski sodniki se pozivajo, da sc zglasijo pri g. Bergantu pri »Putniku« najkasneje do petka dne 29. t. m.
Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl kovač državnih železnic Josip Jelenko, star 44 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje!
Dihurji... Z balkona stanovanja policijskega stražnika Mušiča na Koroški cesti 34 je neznani tat ukradel razno perilo, tako da trpi Mušič okoli 150 dinarjev škode. Z balkona hiše Koroške ulice 33 pa je izginila zasebnici Mariji Pintaričevi ženska obleka in trpi radi tega nad 200 dinarjev škode. Policija vrši poizvedbe.
Kino Union. Danes zadnjič veleiilm redke lepote v nemškem jeziku »V sedmih nebesih« z ljubko Simone Simon.
Časopisna vest. Tukajšnji dvotednik »Delavska politika«, ki je izhajala doslej ob sredah in sobotah, prične s 1. majem izhajati trikrat tedensko.
Vsaj enkrat na leto se zavedajmo velike potrebe sistematičnega in splošno organiziranega boja proti jetiki, tej naši najhujši ljudski morilki! V letošnjem letu se bo vršil tradicionalni protituberkuloz-ni teden v času od 8. do 15. maja. Mariborska Protituberkulozna liga je pričela že pred tedni s pripravami za ta teden, ker gre za to, da se zavaruje celokupni akciji prodoren moraličen in materialni uspeh. Številne konference, ki jih je liga imela s predstavniki vseh slojev, so doprinesle razveseljiv dokaz, da se prebivalstvo v polni meri zaveda potrebe uspešnega pobijanja tuberkuloze in tudi tega, da je uspeh mogoč le tedaj, če je prebivalstvo povezano v eni sami obrambni fronti. Vsi sloji prebivalstva naj torej v lastnem interesu posvetijo vsem prireditvam protituberkuloznega tedna vso svojo pozornost. 'leden obsega, kakor znano, nabiralne akcije, okinčanje hiš s simboličnimi zastavicami itd.
Današnji trg je bil bolj slabo založen, kar gre nedvomno na račun poznega mesečnega datuma. Kmetje so pripeljali samo 8 voz krompirja in 32 vreč ter so prodajali merico po 6 do 8 din. Cena mlečnim izdelkom se je normalizirala. Mleko so prodajali po 2 din, sirovo maslo po 28, čajno maslo po 32. Na perutninskem trgu je bilo 32 kokoši po 20 do 25 in 72 piščance\ po 22 do 60 dinarjev par. Kozliči po 40 do 65 din. Na senenem trgu so prodajali sladko seno po 70 do 75, lucerno po 70 din za 100 kg.
Usodepolna avtomobilska nesreča bi se kmalu pripetila pri meljskem brodu. Nek tovorni avto, ki je bil visoko naložen z raznimi zaboji, je treščil v ograjo in je duhaprisotni šoler v zadnjem trenutku zaokrenil, sicer bi avto zgrmel po nasipu v Dravo. Z avtomobila so popadali razni zaboji in je zaboj padel *ia glavo neki delavki, ki je pri tem zadobila lažje poškodbe.
Mali navihanec.
Mali Miloš priteče k staremu očetu: »Vzgojiteljica je strogo prepovedala rabiti kako tujo besedo. Lepo te prosim, povej mi jih nekaj, da jo bom dražil.«
Transa v egi&t$ki vladi
KAIRO, 27. aprila. Vlada Mahmuda j sij v okviru vlade odstopila. Kralj Faruk paše je radi notranje političnih nesogla- ‘ mu je poveril sestavo nove vlade.
6 tem, m gum
Kako bo leta 2000 po Kristusovem rojstvu?
Kako bo leta 2000 po Kristusovem rojstvu? S tem vprašanjem se je ob pogledu na neverjetne čudeže moderne tehnike gotovo že prav mnog bavil. Tako tudi neki ameriški profesor iz Pennsylvanie. Odgovor si je našel na prav duhovit način. Ni vpraševal tehnikov, inženjerjev, doktorjev in drugih učenjakov, marveč se je obrnil na preprosto ljudstvo, kakšne želje goji za bodoče stoletje. Dobil je neštete odgovore, združil jih je v dvanajst točk ter jih predložil učenjakom, naj jih čimprej izvedejo in izpolnijo.
S temi ugankami se sedaj bavijo učenjaki, ki izračunavajo zvezdam njihovo pot in kujejo iz narave in njenih sil neverjetne zaklade:
Človeško življenje sc mora podaljšati na 100 let.
Rak in revmatizem morata postati hitro in popolno ozdravljiva.
Vsako telesno bolečino, n. pr. zobobol i. dr., je treba popolnoma izločiti.
Zemljo se mora obleteti v 24 urah brez vsake nevarnosti.
Prvo železno pero
to najstrašnejše bojno kopje modernega in civiliziranega človeštva, se je pričelo praktično uporabljati v svetu šele leta 1839.
Na indijskem otočju
poznajo domačini posebno zdravilo proti nespancu. V votlo bambusovo palico za-pro neko kačo, ki neprestano in monotono piska. To enakomerno piskanje mora človeka neizogibno uspavati, pa če še tako hudo trpi zaradi nespanca.
Zemlja na otoku Kubi
je tako zelo topla in podnebje tako milo, da zrastejo zeljnate glave tako velike, da tehtajo po večini najmanj kilogram. Redkvice jedo domačini že najpozneje 14 dni po setvi. Na Kubi žanjejo žito trikrat na leto, sladki krompir pa raste in zori prav vse leto.
45.000 zobozdravnikov
V	Združenih državah Severne Amerike živi 45.000 zobozdravnikov, ki porabijo pri plombiranju votlih zob svojih paoijentov vsako leto najmanj za 34 milijonov dinarjev zlata in za prav toliko tudi ostalega cenejšega materijala za plombiranje zob. Vsako leto izdelajo in vstavijo ti zobozdravniki povprečno po
3,900.000	umetnih zob.
Prva tiskarna
na ozemlju današnje Jugoslavije je bila otvorjena leta 1439.
Na esperantskem kongresu.
Slakar: »Glej ona dva gospoda. Saj znata dobro esperanto, pa se vseeno ne razumeta.«
Mlakar: »Veš, eden govori prleški esperanto, drugi pa ribniški.«
Protest.
Vinko: »Gospod učitelj je rekel, da je to krivica, če hrošča ujamemo in ga zapremo v škatlico.«
Gregec: »lako! Hrošča ne bi smeli zapreti, mojega očeta so pa vseeno lahko zaprli!«
»Dobra« gospa.
Zdravnik: »Ti, naša služkinja mi toži, da nima apetita in da ne more ničesar zaužiti. Ji bom zapisal zdravilo.«
Zdravnikova žena: »Počakaj rajši do jutri. Danes večerjamo ocvrte piške, jih bomo vsaj lahko sami snedli.«
Vljudna kritika.
Urednik: Tu imate svoje pesmi. Niso za naš list. Nikarte jih nositi v hlačnem žepu.
Mladi pesnik: Zakaj pa ne?
Urednik: Ker bi vam lahko noge zaspale.
Elektrika sc mora prenašati brez žice in brez zgube.
Proizvajati se morajo na debelo oddajni in prejemni radijski aparati v velikosti žepne ure.
Proizvajati sc mora v poljubnih količinah umetna, a popolna sončna svetloba za vsak kraj in vsak čas.
Pospeševati se mora čista kemična prehrana, po kateri postane obdelovanje zemlje odvišno.
Ženska lepota se mora ohraniti do najvišje starosti.
Filmska platna v kinodvoranah morajo podajati barvane in otipljive slike.
Vreme se mora po mili človekovi volji spreminjati na lepo ali slabo.
Te odgovore ali boljši ukaze je torej profesor predložil.
Pozabil pa je priložiti odgovor muhastega ameriškega delavca, ki mu je zapisal tole: Vsaj v prihodnjem stoletju naj imam mir pred sitnimi vpraševalci in profesorji! Delavec ga je pač najboljše pogodil s svojim odgovorom.
Drago Bajt:
Meti (Maki
Ob lepih poletnih večerih je nebo za gorami zažarelo v rdeči zarji. Kosmiča-sti, drobni oblački so se vtapljali v vrhove temnih pohorskih gozdov. In ko že dolgo ni bilo več sonca, še vedno so bili oblaki krvavo rdeči. To je bilo čudno. Ljudska srca je obšla bojazen. Kočarica Mica, najstarejša v vasi, je pričela ugibati prva. »Vojska bo,« si je rekla. Svojo misel je zaupala drugim, kmalu se je naselil v vasi prikrit nemir. Ljudje so molčali. Povsod, pri delu, počitku, še v postelji jih je spremljala čudna slutnja. Fantje so v noči peli na vasi pesem o rdečih oblakih in mladih fantih, ki morajo na vojsko. V nedeljo je bila farna cerkev prepolna ljudi. Marsikaj se je že govorilo po vasi, a upanje še le ni izumrlo. »Lakote, kuge, vojske obvarji nas Gospod...« so zbrano molili ljudje.'..
Pohorci so hodili brez misli med žitnimi polji. Zamaknjeno so zrli v svoje gozdove. Po goličavah je dehtela bridka arnika, tavžentrožc so obletavale čebele. Ob večerili je še vedno rdelo nebo, znova sc je pordečilo resje, vse kot nikoli. Težke slutnje ljudem niso dale spanja. Fantje so bili prešernejši, dekleta solzna, očetje molčeči, matere pa so prižigale drobcene lučke pred Bogom v kotu.
Potem je nenadoma treščilo. Ljudje so ostrmeli, čakali so dolgo, a so vendar bili zdaj brez besed in misli. Buljili so v velike plakate sredi vasi, še in še so či-tali. Pošastna novica se je raztegnila od ust do ust, tudi visoko v hribe.
Jesenkovi so bili pri večerji, ko je planil med uje drvar Blaž.
»Ljudje božji, vojska bo!«
Družini se je ustavila jed. Prvi je odložil žlico gospodar.
»Ne bodi nor...« Drugega Jesenko ni vedel reči.
Mati se je plaho ozrla na sinova in bridka bolečina jo je obšla.
»Vojska bo, prav zares,« je hitel Blaž. »Na vasi so že plakati. Vsi bomo šli...
O	ja! Franci pa Cene, puška bo zdaj naša ljubica...«
Fanta sta se smejala, čeprav jima ni bilo za smeli. Mati se je tiho dvignila in odtavala v kamro, Jesenko si je podprl glavo. Franci in Cene sta z Blažem odšla pred hišo, kjer so ugibali. V Sarajevu se je začelo, tako je razkladal Bla^. Prestolonaslednika so ubili, stari cesar pa hoče z vojsko maščevati njegovo smrt.
»Kaj nas to briga!« je zinil Cene.
»Molči!« Blaž je govoril skrivnostno. »Zidovi„ ’n drevje imajo ušesa. Na vasi so jih že nekaj polovili... Bog ve, kaj bo z njimi...«
Pozno v noč je v kamri očeta in matere bilo svetlo. Strašno, tako strašno je bilo zdaj misliti... Zunaj je v zvezdnato noč odmevala fantovska pesem. Franci
Dunajska vremenska napoved za jutri, 28. t. m. predvideva: Nadaljnje postopno naraščanje temperature. Spremenljivo vreme, pretežno spreminjajoče se oblačnost, od časa do časa padavine. Jutranji mraz samo v višjih legah.
in Cene sta se vračala z vasovanja. Glasova sta se trgala iz prsi bolestno in ko se je pesem v grapi zategnila v vrisk, je v kamri zaihtela mati. »Uboga, uboga moja fanta... Jesenko pa je stisnil pesti, sam ni vedel nad kom.
Dež je lil curkoma, ko sta odhajala fanta. Za klobuki so vihrali praporčki, težki rdeči nageljni oviti z roženkravtom so bili na prsih. Po rebri se je pomikala dolga vrsta. Fantje so vriskali, da bi prikrili solze. Daleč za njimi so ostajale pohorske domačije, temni gozdovi, dekleta, vse, vse je mahoma ugasnilo ...
Jesenko je stopal med fantoma. Cene ie vriskal do onemoglosti, Franci je molčal. Na ovinku so se ozrli in pomahali materi na pragu. Še enkrat, njej se je zdelo da zadnjikrat, je mati blagoslovila pot svojih fantov. Nato jo je obšla tema. Dekla jo je prestregla v naročje in spravila v kamro. Ko se je vrnil pod večer Jesenko, jo je dobil v postelji. Od takrat
ni več vstaia. Zadel jo je mrtvoud.
#
23. november 1915 ...
Jesenko je strmel v župana.
» padel na polju časti... za cesarja... za domovino...«
»Ubili so ga!!!« je zakričal. »Fanta, mo jega fanta!...«
Odtaval je iz pisarne. Pod večer je bil doma.
»Kako je?« je zastrmela vanj žena.
»Nič!« je zamahnil z roko. Gledal je skozi okno v turoben jesenski mrak, ko je lagal. »Oba zdrava in dobro jima je...«
Ona se je vsa srečna smejala.
Tisti večer je Jesenko spal v hlevu.
»Potepuhov ne manjka. V vasi kradejo. Stražiti moramo,« je lagal.
In so minevale dolge jesenske noči. Jesenko jih je večinoma prebedel.
Cene je mrtev...
Franci se že nekaj tednov ni oglasil...
V	jasnih, poznojesenskih nočeh se je plazila ob njivah, travnikih in gozdnih pa robkih temna senca. Jesenkovina se je vsa kopala v mesečini, vsa lepa in bogata. Da, kot nekoč...
In zdaj, za koga vse to?
Jesenko je delal kot živina. Vesel je bil domačije. Saj sta ob njem in za dom rast-la Cene in Franci.
Ubogi Cene, ubili so te!
Jesenko hoče pritrdila in zakriči v noč:
.»Cene, ubili so te!...«
»... so to...« pravi odmev v gozdu.
Potem sc vrne v hlev in je že skoraj
dan, ko se mu za kratko uro zaprejo oči. *
»Cene in Franci ne pišeta...« se je zbala mati.
»Poizvedovali bomo...« se je izmikal Jesenko. I udi njega je skrbelo. Kaj je s Francijem? Stopil je v vas k županu.
»Poizvedeli bomo,« so mu obljubili. —
čez par tednov se je oglasil Jesenko znova. Zupan se je obotavljal.
»Za Francijem ni sledu ...«
Jesenko je stisnil pesti
»Najbrže je ujet... Rusi so dobri ljudje... naše krvi...« je skušal tolažiti župan. Jesenko mu je zrl v lice. Čudno, v teh nekaj mesecih je župan osivel in skrb mu je orala lice.
»Tudi naš Tone je padel... Strašno! Vse, vse nas je udarilo.«
Jesenko je zdvomil.
»čemu vse to? ...«
»Je že tako,« je končal župan. Jesenko pa je dvomil naprej in je vedel, da vojska ne more biti božje delo.
Pred ženo je bil zopet lažnjivec.
»Oba zdrava. Ne smejo več pisati... In tudi ne morejo ...«
Mati se je srečna nasmejala.
Ponoči je Jesenko skušal spati. Pa je sama od sebe pred njim vstaia pošastna prikazen: videl je razmesarjeno truplo, skrito v jarku, polnem vode in blata. — Franci!!! Moj drugi fant! Planil je z ležišča.
Zunaj je že kopnel sneg. Kot nor je planil v noč. In je begal do zore med polji, da se je spehal do onemoglosti. Zjutraj je poklical deklo in hlapca.
»Tudi Franci je padel. Obdržita zase, pred gospodinjo molčita...«
Podnevi je postajal pred hišo, sosedom je šel naproti.
#
črešnje pred hišo so bile v cvetju. Vojska je divjala vse huje. Tisoče mladih živ ljenj je na fronti pokosila smrt. Potem jih je zmanjkalo. Pred svinčenke in bajonete so morali starejši.
Jesenko se je zgrozil. Ko je bil sam, je znova razgrnil poziv. Pritožil se je pri županu. Povedali so mu, da bodo na posestvu pomagali ruski ujetniki... Jesenko zdaj ne more več lagati!
»V tretje gre rado,« je premišljeval, lil je v kratki uri sna sanjal, da ob njem ležita Cene in Franci. Trda in negibna, bledih in spačenih lic. In on, prav tako mrlič. Zdelo se mu je, da je samo njegov duh, ki zre na*troje bledih lic, oškropljenih s krvjo.
Ko se je zbudil, je v njem dozorel sklep. Na predvečer odhoda, je stopil k županu. Povedal je, da je lagal ženi. In je prosil naj ji prizanesejo z resnico, vsaj dotlej, da se vrne.
(Sledi konec.)
II IIIBBMIII IWI——M—
Juha iz kosti. Kosti od pečenega mesa (teletine, svinjine ali kokoši) drobno se-sekaj in pristavi z mrzlo vodo. V vodo daj vso zelenjavo (korenček, peteršilj, zeleno in čebulo) po okusu osoli in malo popopraj. Vre naj približno in počasi dve uri. Nato juho precedi in dodaj tri olupljene in na kocke narezane krompirje. Med tem ko juha vre in se je krompir skuhal, pa naredi iz žlice masti in žlice moke ne pretemno prežganje. Prežganje stresi v juho, dodaj malo drobno sesekljanega zelenega peteršilja in ko je dobro prevrelo, je juha gotova.
CAR PETER VELIKI
fifakje
Kdo ugane?
V	nedeljo 1. maja se tekmovanje za prvenstvo LNP nadaljuje v sedmem kolu. Torišča bojev za točke bodo Maribor, Ljubljana in Kranj. V Mariboru se bosta srečala SK Železničar in Čakovač-i KS, v Ljubljani SK Hermes in SK Celic, v Kranju pa ISSK 'Maribor in SK Kranj. Kdo bo v nedeljo zmagal in kakšni bodo rezultati? Izpolnite kupon št. 7 ter ':a pošljite na fiastov našega uredništva ' rajski trg ? ali pa vrzite kuverto v nabiralnik v veži Grajski trg 7 in sicer naj-
kasneje do nedelje 1. maja do 12. ure. Kupon je treba natančno in čitljivo izpolniti! Kdor ugane najboljše rezultate, bo obdarovan, in sicer bodo tokrat naslednja darila:
Prvo: Moška žepna ura, darilo tvrdke Ilgcr in sin, zlatnina, urarstvo, Maribor, Gosposka ulica 15.
Drugo: Praktično darilo tvrdke J. Trpin, manufakturna in tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica.
Tretje: Tromesečna naročnina na »Ve> černik«, darilo naše uprave,
Povdarjamo, da objavljamo kupon samo v. današnji številki in naj si ga vsakdo. pravočasno oskrbi.
Kupon št. V
V Mariboru:	Cakovački	SK	;	SK	Železničar r__________
V Ljubljani:	SK	Herfnes	-.	SK	Celje______________
'V Kraftju : ISSK Maribor : SK Kranj  ______________________________
. Ifflee: — —• -__________________________________________________ —
Poklic:	  „_________________________
Stanovanje. _______________________________________________________
Jr asm kodri Din 50\
barvarne las Din 50'
prvovrstno Izvedeno
Vsem damam iz Maribora in okolice se priporočamo:
Dobaj,
Dobosič,
Drexler,
Dragica (Tkalec) Fettich-Frankheim
Juratič
Kocpek-Bajt
Mareš
Marin
Riedl
Škrabi Spssner T auSz Wirt
Posest
POSESTVO
pri Limbušu, obsto-ieec iz vinograda in sadonosnika, 4 orale zemlje, naprodaj za din 130-J900- Naslov v upravi »Vc černika«.	2458
Svečana proslava praznika dela v Borovu
Tudi letes	najsvečanejši	način
proslavljen v Borovu praznik dela na dan 6. maja t. 1. Volike predpriprave so v teku, saj ojnsčc tedaj; Borovo cte-o^OOO ljudi •	«•„- / ,
•Blagoslovitev novie šole Jao tudi v »kviru letošnjer proslavtf. Nova’ šolska ; ,radba nosi ime Nj. Vel. kralja Petra II. i;i jc tako po zunanjosti^ kakor tudi po iiranji ureditvi ena «nied ilajlcpših šol-kih zgradb v naši’drž^vj* Blagoslovitvi I odo, prisostvovali številni predstavniki našega javnega življenja.— ,■
Nogometna tekma SK I^oma : SK Bata. Največja atrakcija bo gostovanje F. C. Rome iz Rima, ki se bo topot srečala na ;denem polju z odličnim, moštvom SK J3ate. Nogometni klub Roma je med naj-! jljšimi italij. nogoiih klubi-, ki nosi naslov Mussolinijev klub. Ital. igralci so že večkrat gostovali v Jugoslaviji, predvsem v Zagrebu in Beogradu. Ne samo.Borovo, temveč tudi njegova bližnja in dSjjna okolica Slavonije ih Srema že' nestrpno pričakuje to mednarodno srečanje SK 13ate.
Kolesarska dirka Beograd—Borovo.
Beograjski kolesarski padsavež priredi ta dan skupno s SK Bato tekmo vseli kolesarskih klubov iz Beograda, Osijeka i Borova. Dirka bo rra progi Beograd— Borovo s startom v Beogradu ter ciljem v stadionu SK Bate v Borovem.
Prvokrat v Jugoslaviji bo ta dan žen-
ski nogomet. Na zelenem poUu se bosta srečali dve skupini ženskih nogometnic. Bo to predtekma za julijske,ženske- nogometne tekme, ko se.bodo.srečale Du-najčanke ter nogometnice iz, Borova.
Kosilo za 12.000 ljudi 1)0 v všph tvor-niških objektih, ki se bodo na ta dan spremenili v velike obednice.
Poleg vsega tega bodo šg razne lahkoatletske tekme, hazena, šaljive igre in in druge. prire4itye. Vq.s dan ba.svirflo 10 raznih godb na pihala, plesni, odri pa bodo zadovoljili zlasti mlajši ženski in moški svet. Blagoslovljeni bosta tudi dve novi letali, skratka pravo narodno veselje, ki bo ostalo vsem obiskovalcem v trajnem spominu.	j
Proslava praznika dela v Borovem je ■ največja manifestacija delavske družine tvornice Bata v Borovem.
STAVBENE PARCELE
v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317
Prodam
Le ponoči odprta trgovina
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, naprodaj- — Kralja Petra c- 45 Studenci-2443
V naiem
HIŠO
z dvosobnim stanovanjem, v.c likirrt’‘vrtom in dvema njivama v bližini Maribora dain v najem- Naslov v upravi lista-	2440
Sobo odda
SOBO
separirano, opremljeno, oddam- Vprašati Rotovški trg S 2456
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddani. Praprotnikova 17-2452
POŠTENEGA GOSPODA
sprejmem na stanovanje- Koroška c. 74 pritličje, levo-2449
S 1. junijem oddam TRISOBNO STANOVANJE
Meljska 'c- |1.	2446
Službo dobi
I-RIZERKA
z dobro prakso v železni in vodni ondulaciii sc sprejme. Salon Maly, Aleksandrova 22 2457
SLUŽKINJO
za kuhinjo sprejme »Ljutomer«.
rostilna
2455
PERFEKTNO KUHARICO
predvsem izurjeno v pecivu in močnatih jedilih sprejmem za kavarniški obrat. — Ponudbe pod šifro »Stalna služba« na upravo »Vcčerni-ka«.	2441
SPREJMEM VAJENCA
za slikarsko in pleskarsko obrt- Frančiškanska ul. 13-242-1
Zgubljeno
Zgubil se je	_	.
OTROŠKI ČEVELJČEK
Prosim, da se vrne na Mandl Ana, Gledališka ul. 10- 2444
ZaMnondVeietnik!
V gostilnah, restavracijah, ka-kavarnah, brivnicah, zajtrkovalnicah!
SOBO
čisto, zračno in sončno, takoj oddam le gospodu. Mai-Neki trgovec v Newyorku ima trgovi- strova 14-11. vrata 5-	2453
no, ki je odprta le ponoči, in sicer od pol- j OPREMLJENO SOBO noči do 6. zjutraj. Ta trgovina je namenjena takim kupcem, ki čez dan ne utegnejo nakupovati. Trgovec pravi, da je prav zadovoljen s svojo nočno kupčijo.
s posebnim vhodom oddam s 1- majem- Meljska cesta 10, Simonič-
2447
Zaposlenost pa taka.
Služkinjo v mestu pride obiskat njen brat. Ko vidi lepo rejeno sestrino gospodinjo, vpraša: »Ta tvoja gospa pa najbrž nima kaj prida dela?« — Služkinja: »No, že še gre. Dopoldne se igra s svojo angor sko mačko, popoldne pa puli iz obleke dlako, ki jo je mačka bila pustila.«
Sirite „Večernik
M
Žensko perilo v veliki izbiri, nogavice vseh vrst. Srajce. Novti dosoelo po nizkih cenah. Ves šiviljski in krojaški pribor kupile naiceneje vri
F. Kramaršii
moda, perilo, šiviljski in krojaški pribor. Maribor, Gosposka ulica 13.
Poskusite in zadovoljni boste!
Novi okusni vzorci
iz slame in klobučevine na novo dospeli
Cene nizke
A. ST AVBER, modistinia
Maribor, 10. Oktobra ulica 4
Mali oglasi
Razno
SVEŽE MORSKE RIBE
...irdelicc, lokarde. mole. prist a ljutomerska in dalmatin-Ka vina nudi in se priporoča ^»stilna »Ljutomer«. Rotov -■ ki trg, S ti bi er-	2454
OPOZORILO!
S tem opozarjava gg- gostil ničarje, da ne dajo g. P- Ven-ku v vinjenem stanju alkohol nih pijač, ker nisva za njim plačnici- — Marija in Olga Venko, Koroška 8.	2445
PRILJUBLJENA GODBA
’ i i -jazz, želi mesto- Nastopi lahko že s 1- majem- Naslov-
upravi lista-	2450]
2500 DIN
rabite, da zaslužite 100o din mesečno doma! Postranski zaslužek! Dopise:	»Anos«,
Maribor, Orožnova 6.	2354
GOSPODA ALI GOSPO
s primernim premoženjem sprejmem v popolno prvovrst no dosmrtno preskrbo. Ponudbe pod »Štev- 25« na upravo • Večernika«. 2442
ŽELEZNE POSTELJE
vseh vrst najceneje pri tvrdki »Obnova« F. Novak, Jurči-čeva 6-________________ 2428
AVTOTAKSI
Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul. 34. telefon 28-82 1971
Za vedno nas jo včeraj, dne 20. aprila zapustil naš skrbni, dobri in ljubljeni mož. oče, stric itd. v 13. letu svoje starosti, gospod
Karl Dimnik
posestnik. gostilničar in trgovec.
Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v četrtek, dne 28. aprila ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v St. liju.
Maša zadušnica sc bo brala v petek, dne 29. aprila ob 6. uri v farni cerkvi.
St. Ilj, Sv. Lenari v Slov. gor., dne 271 aprila 11)38.
Žalujoči: LJUDMILA, žena Karl, sin, Milka, Hilda in Hcrta, hčerke in ostalo sorodstvo.
Spomnite se CMDt !■■■■■■■■■
Mleopaira
V	vrsto najmarkantnejših žena v sve-
11	i zgodovini spada nedvomno Kleo-t.ra, poslednja vladarica dinastije Laki na prestolu faraonov. S-pričo njenih k duha, njene smelosti in odločnosti brezobzirne energije v izvajanju da-.isežnih načrtov se ji je posrečilo, da ;ra pomembno vlogo v tisti dobi, ko jc rušila stara rimska republika in ko je na njenih razvalinah dvigal nov abni in državni red. leopatra se je rodila leta 59 pred Kr. ;.vom kot hči egiptskega kralja Pto-
11 e ja XIII. ,sicer neznačajnega moža, ki
jc umrl leta 51 pr. Kr. rojstvom. V njegovemu testamentu se skupno s kraljico in bratom Ptolomejem XIV. Dionizom, dečkom 10 let, navaja tudi njeno ime. Po starih egiptskih običajih bi moral ta deček, njen brat in vladar, postati tudi njen mož, vendar pa do tega zakona, kakor vse izgleda, ni prišlo. Od tega skupnega vladanja z bratom ni moglo biti nič posebnega. Trije ambiciozni svetovalci njenega mladoletnega brata Potim, Teodot in Ahilas, trije tipični intriganti vzhodnega kova, so potiskali Kleopatro v ozadje. Kleopatra pa ni trpela njihovega varušt-va, ampak se je z redko odpornostjo dvig nila proti njim.
V	prvem hipu je bila Kleopatra slabejša
in je morala pobegniti v Sirijo. Njen brat ja ostal v Egiptu, da sam vlada. To je,bi-lo leta 48 pr. Kr. rojstvom, ko je imela Kleopatra 21 let, njen brat pa šele 13 let.
V	Siriji je Kleopatra zbrala vojsko in’ se jo dvignila proti Egiptu. Ob nieji Egipta in Sirije pri Teluziju bi se morali egiptska ter Kleopatrina vojska spoprijeti. Toda zgodilo se je, da je*ravno v tem času prispel v Egipt Cezar. Odloči se, da pomiri Egipt in pozove k sebi Kleopatro ter njenega brata, da likvidira spor med obema.
Silno značilen je način, s katerim se jc Kleopatri posrečilo, da se je ob rjziku lastnega življenja prebila skozi sovražno bratovo vojsko do Cezarja. Pred Aleksandrijo na morju se je s svoje ladje iz-
krcala v čolnič ter je z enim samim spremljevalcem v somraku odplula do kraljevskega dvora, kjer se je tedaj mudil Cezar. Da bi se čim bolje skrila pred neprijatelji, je naročila svojemu spremljevalcu, da jo zavije in da jo kakor kakšen večji omot prinese k Cezarju.
Kakšno presenečenje pa je bilo za Cezarja ko se jc iz tega omota odmotala dražestna, prekrasna Kleopatra, sice:-majhnega stasa, vendar pa razumna, duhovita in bistra kakor malokatera žena v svetovni zgodovini.
______________________________(Dalje).
"Sirite "Vefemčfk”
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA* X6i v Mariboru.