Z*Z tcyi h v Livdi as:, t paMitlitli. Z2 oktobra 1917. L m K vensku ar^* veli* po fSti: za Avsi?><)grsko: za Nemhjo ccio ieto skup^ a*f>re; . K 30*— ceio ;eto naore . . K 34* - L^ ; : ; : ; išo « Ara**° **« *»«* ****: ■a mc^ec „ • • • • 2-50 I ćelo eto naprej . . . K 40.— Vprmša^em j^Iede iaseratov se fuj priloži za odgovor dopisnica afl mantki VprtTBUtvo spoda . dvorile lewo;. Scaflova mi«ca šL 5, tstezaa *L g». izha]a vi4k Aaa a*^««1 ia***ji»1 aalsiiJ ia praznika. tn^erati se računaj* po porabtjenern prost >r,i m s\c°r: 1 mu visok, ter 63 oira širok prostor: enkrai po 8 vin-, d^/akrat ;>o 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) Iri vin., parte \n zatival: («nak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijali po dogovoru. Ho?t aardćaiki aaj polije]a oiračataj v*.Jio ^f" 33 nakazaic'.. ^| Na samo pisaeac aaroćbe Urez po^Utve deiarji se ne aure rad aikakor ozirati. ^Marodaa tlskuraa'* te>ef*-i *t. SS. .Si '/eiisui Narod* /elja v itjaoijtiai dostavljen na dorn ali če se hodi poni : ćelo Ieto nar>re; . . . . K 23*— I Ćetri leta..... . 7*— po! let* „ ... . 14— I na ntesec „ . m 2*3i Posametna StevHka valja 12 vinarJev Dopisi naj se trankirajo. KoRopisi se ne vračaio. Uredai*tv3: Knallava tillca *?. » (v i>r?tlič:-i l-s*1 » , t2;el*»:i 41. 34. V silobranu. Vsoboto smo na uvodnom niestu objavili velepomembno izjavo, ki jo je po-dal predsednik »Ju^oslovanskega klu-bac dr. K0r05.cc v proračunski debati Une 19. oktobra. Jugoslovani bodo glasovali jutri proti proraCunskemu provizoriju, glasovali bodo proti vojnim kreditom. Dr. Korošec je to dalekosežno od-Iočitev naše državnozborske delegacije označil z edino pravo bese do: glasovanje naše delegacije je Čin s i I o b r a -n a. Zastopniki našega naroda so storili vse. da spravijo v sklad narodne in državne interese. V najresnejšem patrijo-tičnem prizadevanju so s svojo deklaracijo zacrtali pot. kako bi se dalo spraviti v sklad neodiožljivo vprašanje našega ujedinjenja z ono historićno na#?o monarhije, ki so jo najboljši sinovi države — Nemci in Slovani — od nckdrj ezuaćevali za pravo avstrijsko misel. Od vsega začetka so vpostevali težko-če, s katerimi mora pri nas računati vsaka dobra in državi koristna ter potrebna stvar; votirali so navziic vsemu ogorčenju proti sistemu, ki je siavil v vojni svoje grde triumfe nad našim narodom ter se že pripravljal, da nas definitivno vkuje v verige večnega robstva, novemu Seidierjevemu ministrstvu za-časni poračun. hoteć dati vladi časa in prilike, da brez prenagljenja pripravi nacrte za neizozibno revizijo ustave. Pri vsaki priliki je baš Jugoslovanski klub z liajzmeraejšim in najlojalnejš rn posto-panjem sliušal iti vladi na roko. Vsi se še spominjamo konflikta, ki je nastal v vpražanju ustavnega odseka. Tako da-leč so sli takrat voditelji naše delegacije, da se je vsled ostrega odpora će-sKih politični!? kn^ov pojavilo tndi v naši javnosti obćut;!O *vneminenie in med tem, ko so naši poslanci na Dunaju vse storili da olajšajo vladi in državi prehod v nove smeri. ki so za narode in za monarhijo vita'ne-ci pomena. je naš narod doma z brezprimerno požrtvoval-nostjo in potrpežljivostjo prenašal vse muke. vse trpljenje hudih časov. Slovenski, hrvatski, srbski vojaki se bijejo na vseh frontah kot prvi med prvimi. slovenski kmet daje svoje zadnje zrno, svojo zadnjo mrvico krme za prehrano armade in drugorodnetra prebivalstva. slovenski delavec. mesćan. ki ne dob:ta za vsakdanje življenje niti to. kar jima gre. posvedoćujeta obćudovanja vredno samozatajevanie. In kaj naj po-rečemo o slovenskih bezuncih. o teh proletarcili med izgnanci? Tako vidimo, kako narod in njegovi zastopniki gredo do najskrajnejših mej v trdni nadi. da se bodo merodaini držav-niki modro in pravoćasno zavedli histo-fićne svoje patrijotične dolžnosti. Tuđi patrijotizem je ćustvo, ki se ga mora uveljavliati obojestransko. Patri-jotićni požrtvovalnosti naroda mora od-govarjati patrijotična skrb voditeljev države za blagor tega naroda. Toda kako je porabila vlada čas in priliko, dano ji od naše delegacije v me-secu juniju? Kako je razpolagala s Ka-piralom zaupanja »Jugoslovanskega kluba«? Kako je pokazala, da država ve ceniti. kar je naš narod zanio storil in kaj pomeni zar.jo zadovoljno Jugo- slovanstvo? V silno učinkuioćih besedah je dr. Korošec karakterizira! današnji položaj našega naroda v državi. Lgotovil je. da nas sistem pritiska k tlom s staro svojo silo. katere sredstva so postala morda nekoliko manj brutalna, pa za to mč mani učinkovita. Povedal je. da se je dr. Seidler naravnost zvezal z Nemci proti nam in da nositelji sistema nočejo popraviti nam prizadejanih krivic. no-čeio v nobenem oziru ustreći našim za- htevam. Docela v zmislu slepega vsenem-škega sovraštva proti vsemu, kar je jugoslovansko. onaalovažuje vitez Seidler naš celokupni narod in se predrzno izzi\a naso državnozborsko delegacijo. Nić drugega nego izzivanje je bilo, da je vabil Jugoslovanski klub. da naj gia-S4ije za provizorićni proračun, ko je že vedel, da je klub sklenil glasovati proti in ko je sma::ai, da je njegova \ ečina s pomoćjo Poljakov že zasigura-na! Tako je vlada po brezpnmemi nespretnosti in neveščosti svojega načelnika, ki je danes vjetnik nemško-radi-kalne politike, razdrla zadnje upanie. ua bi sedanfi nositelji sistema mogli in hoteli dati nam pravičnost in pra-v i c o, ki jo zahtevamo in brez katere ne moremo živetL Kadar je čiovek v skrajni sili, mu je v obrambo življenja dovoljeno vsako sredstvo. V položaju, da se moramo poslužiti sredstev silobrana, smo danes tuđi mi kot narod. Vse smo poskusili. kar je bilo mogoče. da v sporazumu s č'nitelii države dosežemo to, kar nam gre po božji in človeški pravici. Ves naš trud je bil zaman. Naša državnozborska delegacija je slišala obupen klic naroda, videla. kako trka to naše dobro, zvesto, požrtvovalno ljudstvo na vrata mogočnikov, spoznala je, da viastodržci nočejo ničesar slišati o nas in naših težnjah. da nas ho-čejo tuđi se za naprej imeti vkovane v verige tujega gospodstva, in je iz tega \ dejanskega pcložaja. svesta si svoje | odgovornosti, izvajala neobhodne kon-sekvence. Napovedala je najbrezobzir-neiši boj centralističnemu sistemu. Jugoslovanski klub ne zaupa Seid-lerjevi vladi niti vinarja. ne bo ga za-upal tuđi nubeni drugi, dokler se ne izvrši oni preobrat, ki je neobhodni pred-pogoi zadovoljive ureditve našega na-rodnesa vpraćanra. Jugoslovanski klub pa je vsem čiiiit^jtn^ v monarhiji« na usta svojega predsednika. tokrat povedal se več. Opozoril jih je. da je naše vprašanie le v toliko notranje vprašanje monarhije, v kolikor ga monarhija pravoćasno zadovoljivo raz-reši. Poljaki odkrito apelirajo na mirovno konferenco. naši zastopniki kažejo tuđi v tem oziru najdalekosežnejšo lojalno koncilijantnost. ^>ni danes opozaija-jo. svarijo. oni mislijo na interese naroda, pa istočasno tuđi na interese monarhije in dinastije. Ali bo njihovo svarilo brezuspešno? Ali je res, da možati govor predsednika Jugoslovanskega kluba ni naše! prave g a razumevanja in se smatra za udarec. katerega je treba parirati s protiudar^i? Ali ga ni na Dunaju moža. ki bi spozna!, da s.tori največje a v -strijsko državnisko delo tišti, ki pravočasno ujedini Jugoslovane v zmislu deklaracije? Ali hoćejo dunajski viastodržci. da obupa naš narod popolno-ma in da se zanese ie še na sklepe mirovne konference? Sila narasća, razmere postajajo od dne do dne neznosnejše. Apel naše državnozborske delegacije na monarhijo je ostal dosedaj brezuspešen. Preklican ta apel še ni. šu vedno tli v mnogih sr-cih iskrica upanja, da bo država sama. brez tujega vpliva dala našemu narodu to, kar mu grt. Ni pa dvoma, da je položaj kriričen. Jugoslovanski klub je oći-vidno odloćen, brezobzirno izvajati po-sledicc obupne-41 položaja, v katerem se nahaia naš narod. Glasovanje proti proračunu in proti vojnim kreditom je prvi čin pravičnega silobrana. Ogrski državni zbor. Gorski parlament razpravlja štirime-%**čvn proračunski provizorij, do konca februar ja 1&18. Tiszova jn Apponvjeva stranka izjavita. da bosta glasovali za proračun. Poslanec Zoltan Mesko (Appouvjf-va Ftranka; je zahteval podržavljenje vseh privatnih inonopolov. Poslanec baron Rađ-van.szky je napadal ministrsi^vo zaradi njegove slabotnosti napram češkim napadom in *aspiraeijam< na Gorsko. Tuđi o aprori-zacijskem vpra»anju, kakor s«=- je razprav-Ijalo v avstrijski zbornici, je bilo govora. Poslaner pal (Tiszova stranka) zavrača trditve poslanrev v avstrijski zbornici, ter pravi, ćeš, *la ogrske čete nišo opravljale rab^ijske služb*- proti avstrijskim slovan-skim narodom in ćeš, da ogrske čete nišo zagre&ile očitanih nežtetih grozodej«tev. Tadi trditvi o izkoriščanju pobeglega bn-kovinskega prebivalstva oporeka. Konćno se zaletava v zahteve Slovanov. zlasti v Jugoslovane. ter izvaja V avstrijski po-slanski zbornici proti dualistični obliki monarhije in protiteritorijalni nedotaklji-vosti dežel Stefanove krone ter proti časti ogrskega naroda naperjeni -.nizkotni napa- du so komaj sposobni utrditi zaupanje naših zaveznikov v solidni obstoj monarhije. Prihodnja seja v torefc ob lo. oUlne. Na dnevnom redu prihodnjih s«\j je tuđi finančna nagodba s Hrvatsko in vojna potlpora uradnikom. Notranji minister Ugron baje pripravlja dve predlogi. eno glede uprave v obmejmh komjtatih proti romunski nneji, da se zatre romunsko narodno gibanje, drugo pa proti severnoogrskim delo:n de-žele, da se tam s skrajnim nasiljem na-stopi proti slovanskemu življu, kar bi se zgodilo pod krinko upravnih naredb. Francoska ofenziva. NAŠE LRADNO POROCILO. Dunaj, 2M. oktobra. (K(>r. urad.; Za pao no od Ohridskesa jezera se je poiicsrečii francosKi naoad v zbra- nem o^nju zavczmšk'U baterij. Siccr ni poroča.i iiičesar. — Šci krcri. štabu. Dunaj, 21. oktobra. (Kor. urad.) \'::hodno bojišče. Položaj je ne-izpremenjen. !talijansko bojišće. V FSeinistalski dolini so pripeJjale nnše patrulje s po-srečenega podvzetja 1 častnika in iO niož vjetili nazaj. Jugozapadno boiibćc. Zapadno ol Ohridske^a jezera so se ponesrečiii moćni franeoski napadi ob hrabri obrambi avstro-ogrskih, ncmških In bol-garskih čet. — £ei gen. štaba. NE.HSKO URADIO POROC3LO. Berolin, Jn. oktobra. (Kor. urad.) Zapadno bojišće. Skupina Rim. R u p r e h t a. Ob neugodnih opazoval-nili okolščinah .ie ostalo stresanje na landrskem slabatneiše kakar prejšnje dneve; samo v posameznih odsekih med MoulhoutStSkim gozdom :n Deuiom je bilo vCasiii moćno. Izvidni boji so se odigravaii na več točkah tuđi v Artoisu in severno od St. Ouentina, večinonia z ugodnim uspehom za nas. — Skupina n l' m š k l: g a prest o 1 o -n a s I c d n i k a. Artiljerijska bitka sc-verovzhodno od Soissonsa traja. Samo po iioći je vćasih popustila na si!!, sicer so se tam zbrane množine artiljerije s skrajno siio boje vale. Trajen ogenj v masah, ki so ga zlasti metali minometi, \2 izrrcmeni; bojni pas pri Yau\ailionii v polje rup. Posamne snnke franco?!\ih iz-vidnih čet smo zavrniti. Vrcčjih f!upad:>v tio seda] ni bMo. Vzhoc'rif* od Mose ;e narasto strelsko deiovaniv vćeriij po-polcine do večje s«le. Vci lastnih pod-vzeiij nam je prinesSo vjete. Vzh:>dno bf>jisOc. Na otoku Dago smo izkrcafi ćete na kra.Ju, kjer so se bili ze prtd dnevi oddelki mornarice i/krcaii. da zavarujejo točke, kjer smo se hoteli izkrcati. Tam započete operacije poteka'o po nacrtu. Od obali Vzhod-nega morja do Cniega morja ničesar pomembnega. M,0 ton žita za kruh, do sedaj pa je dospelo samo nekaj vagonov. Anglezi nočejo pustiti iz Amerike nnber.ega žita. Ruska vlada hoće očividno vsiliti Finski svojo voljo z lakoto. .. Ženske v vojni službi v Rusiji. Ruska vlada je izdala kurendo, ki do-voljuje brejeoi žensk v vse državne službe v Rusiji. Amerika proti Švedski. \z VVashingtona poročajo, da so An-Kleži v Ha!itaxu zaplenjeno posto za šved-skega poslanika v VVashingtonu izroćili LansinRii. Ta poslaniku noče dostaviti po-§tc, če ta ne dovoli njeno natančno pregledanje, švedski poslanik pa pravi, da potre-huje po§to, ker so v njej navodila za pogajanja v blokadnem vpraAanju ter da ne dopusti, da bi se pošta pregledala. Ententa proti Nizozemski. Bern, 19. oktobra. Iz Rima poročajo, da namerava ententa nastopiti s silo proti Nizozemski, da jo spravi v obupen položaj Anglija namerava prejjovoriti Japonsko za pomoć evropskim vojskam zaveznikov ter ponuja Japnnski za to nizozemske kolonije. Japonska temu nacrtu ni nenaklonjena. Ja-ponska upa. da bo dobila velike dele ruskih pokrajin v Aziji in sedaj se ji nudi Še bogata nizozemska Indija. Na ta način hoće ententa dobiti ali japonsko pomoč, ali pa prisiliti Nizozemsko, da se postavi na njeno stran. Haas* 2i). oktobra. 2e 14 dni ni dospe-la v Rotterdarn nobena iadja. Vsled v zadnjih dneh izvršenih rekvizicij nizozemskih ladij, — rekviriranih je bilo že 9 parnikov s 27.912 tonami, — je nizozemska vlada prepovedala nadalnje vožnje na Anglesko. Iz istega vzroka so dobili v nizozemski Indiji ležeći nizozemski parniki povelje, da naj se ne odpeljejo v Ameriko. Transportna sredstva entente. Ententa se sedai naj boli trudi, da bi dv^se^la sporazum glede svojih transportnih sredstev. Združiti hočeio svoje brodovje, da se bolj izkoristi ladijski prostor. Transportne cene naj se znižaio. Izkoristijo naj se izumi za obrambo proti podmorskim čolnom. Uporabijo naj se kot trgovske ladje vse one vojne ladje, ki so izgubile svojo vred-nost za boj. Pomorščakom, ki se odlikujejo z rednim in hitrim dobavljanjem živil, pre-moga in železa, naj se da nagrada. Norveški pomorščaki vedo pripovedo-vati, da na angleški zapadni obali ni skoro nobeneija ladijskejra prometa več. Najbrže so temu krivi nemški podmorski čolni, kro- žiio pa tuđi druge tajinstvene vesti. Angleška volilna pravica. Rotterdam, 19. oktobra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je predlagal poslanec Lonsdale volilni zakon, ki Irske sploh ne upošteva. Zbornica je predlog odklonila. Državni tajnik je sporo-čil, da se bo ustanovil odsek, ki naj nanovo uredi irska volilna okrožja. Nacijonalista Dillon in (>* Brien sta označila postopanje vlade kot izdajstvo. Avstrtjske ladje na Kltajskem. Zunanje ministrstvo je dobilo obvesti-lo. da so bile ladje »Kina«, »Silesia« in »Bo-hemia«. ki so ležale v kitajskih pristaniščih, še pred izbruhom vojne za 4 milijone do-larjev v zlatu prodane kitajskim podjet- nikom. ^______ / ■ Italiianskl parlamenL Oster nastop sociiailstov proti vladi. Curili. 19. oktobra. (Kor. urad.) Vče-rajsnja seja se je prjčela z debato, ali so odredbe proti vojnim nasprot-nikom že dovolj oštre. Socijalist r e r r i je poudarja? pomanjkanje stikov med ministri in parlamentom in reakcijo-narno postopanje zlasti takozvanih demokratičnih članov ministrstva. Poseganje ar-madnega vodstva v mesčansko življenje se mora omejiti. zunanja politika se mora pod-vreči kontroli parlamenta in vlada naj ukre-ne potrebne odredbe, da ne bo manjkalo kruha in drugih potrebnih živil. ali da se ne bodo zapravljala. Corniani je obžalo-val, da nišo bile dovoljene potne listine v Stockholm. Orossocampana (Giolitti-ianec) je napadal ministrstvo, ker ni skrbe-lo na primeren način za razdeljevanje žita, ker priobčuje napačne podatke o žetvi in je z opustitvijo dobave gnojil in sejatev in s poznimi voiaškimi dop«sti kmetovalcev močno oškodovalo x prihodnjo žetev. Zunanji minister naj bi bil v zvezni pogodbi in zlasti v londonskem dogovoru zagotovil vsai najnepotrebnejša živila deželi. Govornik ni razvil turinskih nemirov in rudi ni zanesel v nje nikakia političnih vzrokov, za to skrbita že ministra Bissolati in Coman-dini. Govornik želi mtnistrskemu predsed-niku. da bi mogel kmalu podpi-s a t i mir, vreden žrtev in junaštva boiev-nikov in ki bi izpolnil narodne inspiracije. Socijalist C a s ali n i je tuđi govoril o turinskih nemirih v maju in avgustu. o vojnih dobavatefjih. ki izsesavajo ljudstvo, in o drugih špekulantih. Med govori poslancev GroRsocampana in Casalini je prišlo do raz-burjenih medklicev. Bissolati je zaklical Grossocampani. da je norec. nakar so socijalisti in Giolittijanci kričali nanj: Ti si norec, oredrznež! KrvoloČen pes, ki je masa-kriral šestdeset neoboroženih. Glejte, da izginete. siti smo Vas! iz skupine Salandre rn nacijonalcev so se čuli klici: Kanalje. vi spadate v ječo! Bissolati: Pripravljen sem. da ukazem v obrambo dežele streljatt tuđi na vas vse. Notranji minister Orlan- do: Tuđi jaz bi ukazal streljati kakor Bissolati. Iz srede sociialistov: Vi ste vlada* iz-siljevalcev. Vaša ura je odbila. Vi boste nam morali dajati račun za kri, ki ste jo prelili. Mirovni govor. Curin, 20. oktobra. (Kor. urad.) Ve>-raj je socijalist Bentini izvajal, da uporni duh, ki navdučuje danes socijaliste, je isti, ki je leta 1898. navduševal tuđi Bissolati ja napram reakciji in ki je Bisso-latija apravil do tega, da je pred polno zbornico z vso močjo zaklical: Dol s kraljem! Vsakega mora neprijetno dlr-niti, ako srne reći vlada kake zavezniške države, da je izdala 25 m i 1 i j o n o v trankov za podkup itali jaaskih tasopirfov in časnikarjev. Vlada naj končuo navede število mrtvih, pohab-ljenih in zblaznelih, da more ljudstvo pre-teniti velikost vojnih žrtev. Vlada in voja-ške oblasti čakajo konec vojne z izćrpa-njem, ali to je blaznost. Ljudstvo, ki je bilo pogiiano v vojno in oropano vsega imetja, ima dovolj, kaj ti dosežena je stopnja akrajne napetosti in psihologična najvišja meja odpora. Najtežji problem je sedaj preskrba kruha in vsak dan nadaljevanja vojne bo ta problem težje resiti. Ljudstvo pusti prosto pot instinktom. Govor Benti-nijev so poslušati 2 veliko pazljivostjo. Ko je koDčal, so mu njegovi tovariši napravili dolgotrajno ovacijo s klici: Dol z vojno. žirel mir! Nova skupina. število nove zbornične skupine, ki se imenuje parlamentarno udruže-n j e, je narastlo na 106 članov. Politične vesti. Novi cenzurni predpisi. Kakor že znano, se je odvzela cenzura državnim pravdništvom. Prenesla pa se je na izjemnem zakonu sloneća cenzura c. kr poiiLjćmni policij^k-m oblastim. Cenzuri so podvržene vsc vesti, katerih objava je v nasprotju z imeresi vojne ali katerih javno raznioti ivanje bi lahko neugodno vpliva'o im uspesni konuj vojne, tako poročii'i o načrtih in smeri vo-jaških operacii, ^ gibanju, moči in raz-vrstitvi Ctrt in laci'j, o stanju utrdb, o shranjevanju vajnih potrebsćin; ne le z navedbo doloćiul* dat, marveć tuđi z nainitfavanji in op«m:lami, iz katerih bi se dalo sklepati m operacije. Nadalje so podvržene cenzur, vesti o vojaških upravnih zadev:i:i in vojaških odredbah, ki imajo namen vzdr.^ati silo vojske, o vežbanju in naOinu bojevanja čet, o stanju in vporabnosti transportnih prog in izdelovalnic vojnih potrebšćin, o vojničkih zadevah, vesti, ki bi utej^nile slabo vplivati na duh in disciplino naših čet, zmanjšati njih zaupanje v voditelje, ali škodovati vojaškemu ugledu in brambni sili monarhije. Isto velja tuđi glede zaveznikov. V gotovih slučaj ih so cenzuri podvržene tuđi zadeve zunanjega ministrstva, kakor porooila o diplomatič-nih pogajanjih, o gospodarskih pogođ-bah z zavezniki in nevtralci ter razmo-trivanja, ki bi utegnila škodovati našim odnošajem z njimi. Nadalje tuđi pod gotovimi okolnostmi vesti o osebi Nje-govega Veličanstva in cesarske hiše, o potovanjih vojaških funkcijonarjev ali sestankih državnikov. Tuđi so podvržene cenzuri vesti o finančnih, gospodarskih in drugih razmerah v monarhiji, v koiikor bi jih ne smelo poznati inozemstvo. Vesti čisto političnega značaja in vesti, ki ne zadevajo interesov boje-vanja, pa nišo podvržene cenzuri. - - Iz zlatih časov naše cenzure. Nemški demokratični poslanec Zenker je v parlamentu 11. oktobra oštro šibal cenzuro, uvedeno po ministrski naredbi 25. julija 1914. in navajal, kaj vse je je bilo prepovedano povedati v časo-pisju; med drugim: Prepovedana je bila vsaka objava o znanih defravdacijah blagovnega upravitelja dunajskega Bankvereina, Katza, ki so bile precej velike, ki pa so se pravzaprav izvršile še v mirnih časih in ki nimajo pravzaprav nobene zveze s politiko in vojnimi financami. Ali da bi dunajski Bank-verein mogel imeti škodo na svojem ugledu, to je bila jako resna skrb cen-zurnc oblasti. V istem tednu je neka dama, hči nekega dvornega svetnika. izvršila atentat na nekega princa Kobur-škega, znan ljubezenski dogodek, kakor-šnih je v velikih mestih na stotine, ali ker se je to tikalo princa Koburškega, nišo smeli listi nobene besede črhniti o tem, čeprav je bila stvar na Dunaju splošno znana. V istem tednu se je poročil takratni šef našega generalnega štaba. Izšel je ukaz, da se ne sme niče-sar poročati o poroki Conrada von Hotzendorffa. Neki list, ki se ni oziral na ukaz, je bil ustavijen za 8 ali 14 dni. Najbrže je vojnonadzorovalni urad misli!, da bi mogla oboroženo silo zadeti kaka nevarnost. ako bi ententa izvede-la, da je šel naš disponujoči vojsko vod-ja »pod pantofelj«. (Veselost.) Neki dunajski list je vprašal. ali sme priobčiti karikaturo Jonescuovo. Dobil je odgovor: da jo sme priobčiti, toda besede »Romanija« ne sme navesti. (Veselost.) Seveda bi bila nastala velika nevarnost, ako bi dunajski listi izvedeli, da je še nekje RomunUa. Odlok z dne 30. oktobra pravi: Polemike proti dunajskemu župana in časničke polemike nišo več dovoljene, da se v inozemstvu ne vzbu-di vtisk. kakor da bi v prebivalstvu ob-s toj ali spori. Odlok 7. novembra: Ime arhitekta Grosselfinger, enorokega, ki je uredil prvi zavod za pohabljene na Dunaju, se ne sme imenovati v listih. Ne smelo bi se vedeti, da so ljudje. ki so v sedanii vojni izgubili eno roko. Kdo je pravzaprav cenzuriral? Cenzuriral ni samo zastopnik politične oblasti kot pravi pristojni organ notranjega ministrstva, marveč tuđi zastopnik justične-ga ministrstva, zastopnik poljedelskega ministrstva je tuđi cenzuriral, zastopnik vojaštva je cenzuriral samo po sebi uinljivo; bili pa so tuđi zastopniki pre-hranjevalnega urada, ki so tuđi cenzurirali, kar je gotovo državnopravna novost Cenzuriral pa je ćelo nadškofijski ordinarijat. Tuđi temu so bile predložene izvestne nevarne reći in ako je pri-pisal »Ne admittatur«, pa je padla rab-ljeva sekira po dotičnemu članku. Isti listi, kateri se dobivajo v Nemčiji v vsaki prodajalni, »Times«, »Temps« in »Corriere«, ti listi ne smejo v Avstrijo in kdor bi jih dobivah bi zakrivil jako kažnjivo dejanje. — O cenzuri imamo tuđi mi kopo gradiva. Za glavo se mora človek prijeti, ko pomisli, kaj vse se je zaplenjevalo in kako se je časopisje tišćalo k tlom. = Slovenci na Nemškem za zdru-žeiije Jugoslovanov. Slovensko rudarsko društvo v »Uladbecku na Nemškem se je na svojem letnem zborova-nju 23. septembra soglasno izreklo za združenje Jugoslovanov. = Zmaga radikalne struje r češki socijalno - demokratični državnozbor-ski delegaciji. Z Dunaja poročajo: Klub čeških socijalnih demokratov je izvolil za načelnika poslanca Habermana, voditelja radikalne struje. Za podnačel-nika sta bila izvoljena posl. N e m e c to T u s a r, v načelništvo posl. Bechyne, Pik, Totnašek in dr. Smeral. V predsed-ništvo >Ceškega Svaza« sta bila delegirana posl. Haberman (mesto dr. Šme-rala) in posl. Tusar. S temi sprememba-mi je dr. Smeral tuđi formalno odstav-ljen od voditeljstva češke socijalne demokracije in je definitivno zmagala radikalna struja. = Vpokiici slovenskih učiteljev na Štajerskem. Mariborska »Straža« poroča • Kakor izvemo, se je v zadnjem času vpoklicalo veliko število dosedaj od vojaščine oproščenih ljudskošolskih, zlasti slovenskih učiteljev v vojaško službo. Poklicalo se je še ćelo take učitelje, ki delujejo kot žetveni komisarji, občinski tajniki, izplačitelji vzdrževal-nih podpor itd. Vsled vojnih razmer ljudskošolski pouk zlasti na deželi že itak mnogo trpi. Učitelj mora dandanes se tuđi opravljati službo kakega politić-nega uradnika, mora iti s svetom prebivalstvu na roko in mnogotera so opravila, ki se sedai nalagajo na rame učiteljeve. Naše krvavo potrebno učiteljst-vo klićejo v vojake, dočim se v mestih oprošćajo gledališčni igralci, fotograti. brivci in slični, gotovo ne neobhodno potrebni stanovi! Prosimo naše poslan-ce, da se tozadevno zavzamejo za naše slovensko učiteljstvo na pristojnem mestu. = Nemški politik o Slovencih. Kako informirajo avstrijski nemški politiki nemško javnost o Jugoslovanih, za to nam je klasičen dokaz članek graškega poslanca prof. Hofmann - Wellenhofa v reviji »Deutsche Kultur in der Welt.« Tam je m. dr. rečeno: »Ob Napoleono-vem času za ilirskega kraljestva (1809 do 1SI3) so bile ustanovljene prve slovenske sole. Počasi se je razvijal slovenski pismeni jezik, kateri je umet-no sestavljen in si je mnogo izrazov moral izposoditi iz drugih slovanskih jeztkov. Ljudstvu je ta mešanica več-krat ćelo neumljiva. In slovenska literatura je toliko, da bi jo eden lahko ne-sel v žepnem robeu (stran 219).« Nadalje zatrjuje prof. Hofmann, da so Nemci na Kranjskem zatirani, na Koroškem pa se Slovencem dobro godi. »Zelo težav-ne in zamotane so razmere na južnem Štajerskem. Tu stanujejo Nemci in Slovenci pomešani med seboi, za to so prvi (Nemci) izpostavljeni vednim napadom. Ti napadi merijo na to, da bi se jezikovna meja pomaknila proti severu. Samo ob sebi je umevno, da je ju'žno-štajersko nemštvo naseljeno tu že iz davnih časov, saj je vendar nemštvcf dalo deželi vso kulturo in vsak večji kraj je nemškega izvora. Slovenci pa, ki imajo komaj sled kake zgodovine, smatrajo Nemce za tujce in motivce po-sestnega stanja (stran 221).« — »Spod-meštajersko nemštvo je imenitna vez tišti verigi, ki mora ohraniti prosto pot do Adrije. Glavna opora in središča nemštva so tri samostojna mesta: Maribor, Celje in Ptuj. Na ta mesta merijo neprestani in žilavi slovenski napadi (stran 221). — Toda vkljub vsem prvaškim napadom in vkljub naklonjenosti vlade se ta tri mesta uspešno bra-nijo. Boli ogrožena so manjša nemška gnezda v pretežno slovenskih krajih. Mnogo krajev je seveda izgubljenih razven nemškega imena, katero se je šc ohranilo, v drugih bijejo nemške manj-šine težak boj za svoj obstanek (stran 222). __ Pa naj velja, kar hoče, nemško jezikovno ozemlje se mora povećati. Čegar je zemlja, ta je gospo d. Začeti se mora zopet z naseljevanjem in ravno obronki južnih Alp nudijo za to najboljše pogoje. Na tak način bo osem-desetmilijonski narod srednjeevropskih Nemcev zagospodoval nad pol-drugim milijonom Slovanov na potu do Adrije. Seveda se mora še zagotoviti prost izhod iz Adrije ▼ Sredozemsko morje in slovanskim sanjam o boljši bođočnosti se mora postaviti nasproti »Der deutsche Drang nach dem Osteru (stran 221).« 242 Stev. .SLOVENSKI NAROD-, dne £2. oktobra 1917. Stnui 3. — Zaloge zlata avstro - ogrske banke. Ogrski ministrski predsednik VVekerle je glede na bankovce, ki jih izdaja avstro - ogrska banka, rekel, da bi po njegovi sodbi ta zavod moral sklicati čim prej izredni občni zbor in predložiti izkaz pravega stanja stvari. On se nadeja, da bi tak izkaz povoljno učinkoval in bi se iz njega dalo razvi-deti, da razpolagamo z zadostnimi zalo-gami zlata kot pokritja za izdane bankovce in bančne obveznosti. = Trialistični memorandum kralju. Pod tem naslovom prinaša Az ^st* po-ročilo svojega specijalnoga poročevalca Arpada Pasztorja, ki piše: Žopet sedim nasproti tem jugoslovanskim politikom s silno moćno gesto, s prepričanim glasom, z lokavimi. bleščečimi oćmi. Se pred malo leti v Belgradu, v kavarni Moskva, danes v Sarajevu, v privatnih stanovanjih, v knezoškofijskiSi sprejem-nih salonih, — tu in tam isti glas, ista ideja: Zcdinjenje Jugoslovanov v svoji državi. Sicer se to imenuje tuđi triali-zem. Fo sarajevski tragediji, po izbru-hu svetovne vojne je to gibanje zastalo, danes pa je močnejše, kakor kdaj. Za-man je izjavil grof Štetan Tisza v svojem novoletnem govoru* da sodi oni, ki govori danes o trializmu, y norišnieo. Mnogi govore o tem. Rezki češki glas izziva v Bosni odmev. Stadlerjev list »Hrvatski Dnevnik« sploh ne dela več drugega, kakor da kliče po trializmu. Zopet pričenja vsakdo politizirati. In kako drzna. kako uDania Dolna ie danes že misel trializma, dokazuje najbolje dejstvo, da so se njega zahteve začetkom avgusta ćelo pred kraljem razmo-trivale. Nadškot Stadler je v imenu bosansko - hercegovinskih Hrvatov posial kralju trialističen memorandum in je izposloval bosanskima hrvatskima poli-tikoma Vancašu in dr. Filarju avdijen-co, v kateri sta obrazložila svoje misli o ustanovitvi tretje države monarhije. O detajlu memoranduma še ni prišlo nič v javnost. Zato sem obiskal podžupana Vancaša, da bi se mi izjavil o tem vpra-šanju. Odgovoril mi je: Kar se tiče vprašanja trializma, sem res predložil vladarju po naročilu Stadlerjeve skupine dne 15. avgusta svoje misli. Že prej je bil Njegovemu Veličanstvu potom ka-binetne pisarne izročen memorandum. Njegovo Veličanstvo je o bosanskih za-đevah dobro informiran, a seveda ni iz-razil nobenega mnenja, tako da do te ure nismo dobili na memorandum se ni-kakega odgovora. Naš program je, da se združijo vse jugoslovanske pokrajine, kjer žive Hrvati, Srbi in Slovenci, v državo z avtonomnimi pravicami. Tria-ližem se mora izvesti, saj zeđinjenje Jugoslovanov po mojem mnenju ni potrebno samo iz narodnostnih in gospodarskih vzrokov, marveč je tuđi v ek-sistenćnem interesu monarhije. Prihod-njost monarhije ni zajamčena, će žive v njej narodi, katerim je z narodnega in gospodarskega stališća zastavljena pot do razvoja. Naš cilj je torej rešitev jugoslovanskega vprašanja na podlagi hrvatskega državnega prava v okviru habsburške monarhije. — Z Ogrsko, ali brez nje? — sem vprašal. — Vancaš je odgovoril: Ogrska ima s Hrvatsko samo to skupno, da je ogrski kralj ob-enem tuđi hrvatski kralj; in na tej podlagi ima Ogrska historične pravice do Bosne in Dalmacije, ker ima Hrvatska historične pravice do teh dežel. Leta 1527., prvega januarja, po porazu pri Mohaču, se je dal Ferdinand v hrvat-skem Cetinu kronati za hrvatskega kralja in sicer oh navzočnosti slavonskega. hrvatskega, dalmatinskesa in nosanske-ga plemstva. Hrvatska ima torej histo-rično pravico in mi borno tuđi zahtevali, da se krona jugoslovanski kralj z jugo-slovansko krono. — Ali bi po Vašem mnenju pripadali tuđi Srbija in Crna gora k jugoslovanski državi? — sem vprašal nadalje. Danes je težko odgovoriti na to vprašanje, ker ne vemo, kako se bo ta zadeva resila pri mirovnih poiajanjih. S hrvatskega stališča ne odgovarja našemu interesu, da bi bili v jugoslovanski državi Srbi moćnejši In s tega odločilnega stališča sem proti njih udeležbi. Na drugi strani pa vpra-šanje brez Srbije in Crne gore ni reše-no in vstal bi nov irredentizem in pojavila bi se nova nezadovoljnost. Pravim, da je vprašanje zelo komplicirano. — Ali sta vedela general Sarkotić in Un-kclhauser za ta memorandum? — sem vprašal? Vedela sta, da smo poslali memorandum, ne pa za njegovo vsebino. Trialistična skupina to je ves hrvatski narod. Tega gibanja ni moč izpodveza-ti. Memorandum je Stadlerjevo delo. On sam ga je sestavil. Samo on je kom-petenten o njem govoriti, in ker do se-daj t svojem lastnem listu ni ničesar o tem povedal . . . Vas prosim, da ob-iščete njega sarnega. = Nadoraestne občinske volitve t Zagreba so se končale s popolno zmago narodnih kandidatov. Frankovci so ža-lostno podlegli na ćeli crti, akoravno so pod krinko »neodvisnih meščanov« spretno izrabljali aprovizacijske težko-če, s katerim ima kakor vsako večje mesto opraviti tuđi zagrebška mestna uprava. Zmaga združene koalicije . in Starčevičeve stranke je izzvala po vsem Hrvatskem odkrito zadoščenje, pa tuđi nas mora napolniti z veseljem. Zagreb je pokazal, da v njem ni prostora za protinarodno delo. Zagrebski občinski svet šteje 50 članov, vsled na-domestnih volitev se je dosedanja fran-kovska skupina zmanjšala na 4, oziro-rna ker je občinski svetnik Hrustić v srbskem vjetništvu, na 3 elane. Ostalih 46 občinskih svetnikov pripada koaliciji (36), ozir. StarČevićevi stranki (9), bivši župan Holjac je izven strank. Za-grebški listi pozivljajo omenjene tri frankovske občinske svetnike, da naj iz poraza svoje stranke izvajajo neobhod-ne posledice ter odlože mandate, ker je jasno, da prebivaistvo noće nič stišati o frankovski potitikL = Pred vojnu pripravljena narecttia skupnega ministrstva za odpravo vsek državljanskih pravic. Nemški demokratični posianec Zenker je imel 11. oktobra v dunajskem parlamentu velik govor o cenzuri, v katerem je izvajal glede naredbe skupnega ministrstva za odpravo vseh državljanskih pravic leta 1914: »Naredba skupnega ministrstva, ki odpravlja vse državljanske pravice za ćelo državno ozemlje, je datirana z dnem 25. julija 1914 in je bila očitno pripravljena, kajti 25. julija ob 6. zvečer je še le potekel rok za odgovor za ultimatum Srbiji in vojna napoved Srbiji se je i/vršila sele 2S. julija. Prosim, ta su-spenzacija vseh državljanskih pravic ni bila odrejena v svetovni vojni (To-mašek: še v miru!), odrejena je bila še v miru, pisana v miru in izdana po pre-lomu diplomatićnih odnošajev, ko še niti nismo bili v vojnem stanju s srbsko državico, ko pa tuđi še rn bilo govora o svetovni vojni; upam, da mi bodo to go-spodje na vladni klopi priznali, kajti ako bi hoteli trditi, da se je takrat sve-tovna vojna predvide vala, potem bi se stavili v jako hudo in za Berchtolda in druge gospode silno sumljivo in ne-varno nasprotje n^pram splošno razšir-ienini zgodo vinskim podatkom o izvoru in predzeodovini vojne.* = Kreditna pogodba med Avstro-Ogrsko in Nizozemsko je bila dne 19. oktobra sklenjena. Med drugim se je Avstrija zavezala dobavljati gotove, za industrijo važne produkte, med njimi les in olje za stroje. --= Tržaška častna sablja za Ciari-haldija. Preko Lugana poroćajo: »Ciior-nale d' Italia« piše: Leta 1890. je trža-ško mesto namenilo Menottiju (iaribal-diju eastno sabljo, ki je bila do izbruha vojne skrita v Trstu in potem prenesena po ubežnikih v Italijo. Imela ie biti izročena sinu narodnega junaka ob pri-liki »osvoboditve Trsta«. Menottiju v njegovo žalost ni mogla biti izročena, zato je prišla sablja v razstavo v Rimu in Milanu. Na željo žene Italije Garibal-di bo sablja izročena Cadorni in dotični odbor je naprošil d' Annunzia. naj pre-vzame izročitev častne sablje Cadorni.« = Sporazum med Srbijo in Italijo v jadranskom vprašaoju? »Utro Rossij* poroča baje iz kompetentnega vira. da je dosežen sporazum med Srbijo in Italijo v jadranskem vprašanju. Sonnino je pri teh razpravah baje izjavil, da vzpostavitev Srbije brez poraza in raz-kosanja Avstro-srske si ni mogoće misliti, vsled ćesar mora Italija preiti k energičnim akcijam. Slednjič je obliubil Pašiču naienergićnejšo diplomatično pomoć Italije. Na kakšni podlagi je bil sklenjen srbsko-italijanski sporazum, tega »U. R.« ne pove. - I talijanski agitator v Stockhol-mu. Avstrijski irredentist dr. Piscel ie ob izbruhu vojne pobegnil v Italijo. Se-daj hoće tam igrati veliko vlogo kot neke posebne vrste socijalist. Italiianska vlada je prepovedala pravim socijalistom izdati potne listine za Stockholm. dr. Piscel pa je dobil dovoljenje in sedaj hoće nastupati v Stockholm u kot za-stopnik italijanske socijalnodemokratić-ne stranke. Tam agitira v priiog italijan-skim aspiracijam na avstrijsko ozemijc in riše položaj v Italiji kot odličen. Njegov nastop pa je kmalu dal spoznati stockholmskim sociialističnim krogom, odučeni o v&em. kar se godi na Laškem. — Obtožba proti bivšemu grškemu minlstrskemu predsedntku Skuludisu. Atene, 19. oktobra. (Kor. ur.) Poro-ćilo odseka. kateremu je bila poverjena pretskava o kabinetu Skuludis«. ie bilo predloženo zbornici ter izvaja: Kabinet Skuludis ie prevzel oblast brez zaupa-nja naroda. Kabinet Skuludis je sopod-pisal dne 31. maja odredbo o razpustu zbornice, da odpravi ustavo in da izvede osebno politiko kralja. Provzročil je z nepostavnim davkom izgubo enega milijona. najel je dve tajni posojili v Nemčiji, ne da bi bil to sporočil zbornici, podaljšal je privilegij narodne banke za 25 let oddajal posestva v Makedoniii Mahomedancem kljub odredbam zakona o povraćilu za v Turčiji zaplenjena gr-ška posestva. Kršil je pogodbo s Srbijo ter dela! silo javnemu *mnenju s tem. da je organiziral in vporabljal četaše za napade na državljane in liberalne časopise. Kabinet Skuludis ie zavlačeval devet mesecev mobilizacijo ter tako provzročil desorganizaciio: na vsak mofcoč način je šcitil nem^ko propagando ter izročil Bolgarom fort Rupel. mesta v Makedoniji, en armadni zbor in materijala za več milijonov. Poročilo zahteva, da se kabinet postavi pred najvišji sod-ni dvor. = Nemški državni tajnik dr. v. Kiiblmann se ustavi na svojem povratku iz Carigrada na Dunaju, da konferira z avstro - ogrskimi državniki. — Sedmo nemško vojno posolilo. Glasom oficijalnih nemških poročil je do s«daj podpisanih sedmega nemškega vejnega posoiila ^rez zamen starih po-sojil 12.432 milijonov mark. = Se eakrat Asq«JUM)v govor. »Berliner Tageblatt« prinaša še enkrat govor bivšega angleškega ministrske^a predsednika Asquitha v Liverpoolu po izvestju Reuterjevega urada. Asquith je rekel: Zavezniki v slučaju Belgije ne že-lijo samo izpraznjenja, marveč popolno in trajno vzpostavljenje dežele v njeni politični in gospodarski neodvisnosti. Dati Srbiji in njenim jugoslovanskim so-sedom in sorojakom kakor tuđi Romu-nom njihove naravne meje, to ni nikak agresiven čin, marveč s tem se plača dolg, ki ga ttrja pravica že dolgo časa. Angleške vesti o needinosti med centralnim! državami. »Morning Post« prinaša 13. t. m. atensko brzojavko, da pričakujejo tamošnji podučeni krogi v najkrajšem času mir. Z ozirom na to zadevo piše »Morning Post«, da vlada med centralnimi državami velika needinost. Bolgari ponavljajo ^voi pred-log s protekle zime glede separatnega miru ter skušajo zlasti angleško diplomacijo prepričati o tem, da bi mogla Ik)lgarska še bolj služiti ententi, če zapusti svoje sedanje zaveznike. Tuđi Turćiia se pripravlja, da zapusti potap-Ijajoćo se ladjo. Temeljna misel predlo-gov je seveda, da srne Bolgarska obdr-žati na škodo Srbije in Grške zasedene pokrajine. Z nemške strani se izjavlja, da kažejo te tendečne vesti, da se An-fclija na vso moć trudi točiti Nemčijo od njenih zaveznikov. = Novo švedsko ministrstvo. Kden je predložil kralju 19. t. m. novo listo ministrov. Predsedstvo prevzame Eden (liberalec), zunanjc ministrstvo pa K e 1 1 n e r. Pri zaprisegi je razvil novi ministrski predsednik program vlade ter naglašal zlasti, da bo nova vlada neomajno vztrajala na nevtralnost-n i politiki Švedske. — Popolna lista švedskih ministrov je tale: Predsedstvo Eden; zunanje Kellner; ius Loef-grcn; vojna Nilson; mornarica Palk-stiene; notranje Schotte; finance Bran-ting, poduk Ryden; poljedelsvo Peter-son; brez portfelja Petren in Undcn. Vesti iz DriraonkiM dežel. Odlikovan je z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje g. Fran G u 1 i n, oficijal pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. Skof na Hvaru Jordan Zanino-vić je dne 20. oktobra umri. Smrt med begunci. Umrla je na Bledu gospodična Olga Kovačič iz Sv. Lucije ob Soči. Na Romunskem je v bolnišnici umri Just Venuti, odličen narodni delavec na vročih tržaških leh. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo cesar je ukazal, da se sporoči štab-nemu zdravniku dr. Edvardu Š 1 a i -m e r i u v Ljubljani Najvišje pohvalno priznanje. Nadporočniku Antonu D r a -š č e k u, črnov. p. 27., je bilo izrečeno ponovno Najvišje pohvalno priznanje ob istočasni podelitvi mečev. Vojni kurat 5. drag. p. Fran Hiti ie odlikovan z duhovnim zaslužnim križem 2. razreda na bolo - rdečem traku z meci. — Odlikovanje. Nadučitelj in po-sestnik v Šmarjeti pri Ptuju, poročnik pri nekem batalj. prostovoljskih strel-cev Ivan Z u n k o v i č, je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje za izvrstno službovanje v vojni. Gustav Golja, prideljen neki avtomobilski koloni, je odlikovan z bro-nasto hrabrostno svetinjo. — Odlikovanje. S fronte nam piše-jo: Gospod Josip Havič, vri Slovenec in domoljub, doma iz Cvena pri Ljuto-meru, kateri je bil pred kratkim odlikovan 7. žeteznim zaslužnim križem, je prejel za svojo hrabrost srebrno svetinjo. Čestitamo? — Ivan A h I i n, mesar nekega gorskega pešpolka, je bil odlikovan z bronasto hrabrostno kolajno. Franc Jcrman, mesar istega polka pa z železnim križem na traku hrabrostne kolajne. — Padel je na soški fronti dne 6. septembra t. 1. Melhijor D o 1 e n c, c. kr. poročnik, nadučitelj v Zeleznikih. Kmalu mu je sledil v večnost sinček Bojan. Ta krut udarec pa je potrl tuđi njegovo soproRo učiteljico Marijo D o -1 e n c roj. S i m o n č i č, katero polože danes popoldne k večnemu počitku. Ostala sta siroti, otročička Miloš in V 1 a d k o. Tako kruto prizadetim rod-binam, Dolenčevi in Simončičevi, naše najiskrenejše sožalje! — Iz ruskega vjetništva nam piše dne 3. marca 1917 Ivan Kirn: Naha-jam se živ in zdrav v ruskem vjetništvu. Godi se mi do sedaj prav dobro, kakor tuđi mojemu prijatelju in tova-rišu Josipu Povlinu iz Lovrane v Istri. Naslov: Ivan Kirn, vojenno pljenni, djejstvujuštaja armija, 17. rabočij bata-ljon, 4. rota, Rusija. Zanimivo je, da je dopis pisan na dopisnici avstrijskega Rdečega križa. — Najiskrenejše pozdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam iz vojne bolnišnice št. 14 Dunajsko Novo mesto: Tonček Kastelic, Mirna; Ber-Rant Benjamin Podsmrečje - Blagovl-ca; Uran Valentin, Aržiše - Cemšenik. — Državna obrtna Sala v Ljubljani. Na ten zavodu je pouk le deloma ustavljen in sicer na oddelku: 2enska obrtna šola. Vsi drugi oddelki, osobito pa višja obrtna šola, imajo re-den pouk. Pričetek pouka na ženskem oddelku bode pravočasno objavljen po listih. — »Hrvatska Matica«. Novi člani, ki so plaćali 4 K za knjige za 1. 1914 (I. ratno kolo), naj se oglasijo po knjige pri tukaj-šnjem poverjeniku. — II. ratno kolo iziđe v kratkem ter bo obsegalo zopet 5 knjig: Vj. Klaić: 2ivot i djela Pavla Rittera Vitezo- vića. Str. 244. Ilustrirano. — Vlad. Nazor: Stoimena. Povesti. Str. 175. — Dante Ali-gheri: Božanstvena komedija. III. del. Str. 240. — Marin Bego: Novele. St. 141. — Dr. 0. Kučera: Gibanje i sile. Z 204 slikami in 2 kartama. Str. 476. — Razglednice s sliko drja Kreka. V sobotni notici glede ražglednic pokojnega drja Kreka se je urinila neljuba iiapaka pri nadrobni prodaji. Cena posameznim razglednicam je 14 vinM ne pa 10 vin. — Promet zasebnih vojnopoštnih za-vitkov je dovoljen pod obstoječimi pogoJI tuđi na vojnopoštne urade: št. 377, 463, 464, 530, 619 in 650 ustavljen pa je na voj-nopoštne urade: št. 4, 147, 220, 274, 288, 292, 385. 403, 405 iu 418. — Potni listi za Dansko. Na Danskom so za pripadnike onih držav, ki danskim podanikom dovoljujejo vstop v svojo deže-lo le tedaj, će se izkažejo s potnim listom, med njimi tuđi za Avstrijce in Ogre odredili potne liste. O pogojih, ki so predpisani za te potne liste, morejo interesentje dobiti pojasnila v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. —Potni listi za Švedsko. Kralj, švedska odredba z dne 13. avgusta 1917, obse- gajoća predpise za izdavo potnih listov, je interesentom v trgovski in obrtniški zbornici na vpogled. — Likvidacija angieskih in franeoskih tvrdk v Belgiji. Pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je seznam angleških in franeoskih podjetij, ki so zadnji čas v Belgiji riošle do likvidacije, interesentom na vpogled. — Industrijske razmere v Smirni in njenem okolišu. Interesentje dobe o tem podrobne informacije pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Poroka. Včeraj se je poročil v tr-novski cerkvi g. Ivan Koleša z gdć\ Ani-co Klemenčevo. Obilo sreče! — Umri je včeraj v Ljubljani gospod Ivan Korće, skladiščni mojster Južne železnice. Pogreb se vrši jutri ob 2. popoldne izpred deželne bolnišnice na poko-pališče k Sv. Križu. P. v m.! — Prostovoljno v smrt. Poročali smo v soboto, da so potegu ili na Sv. Jakoba nabrežju iz Ljubljanice neko žensko. Spoznali so v njej leta 1851. t Ljubljano roje« no vdovo Julijano Brus, ki je imela lote-rijsko kolekturo v Medeni ulici. Vrezala se je na vratu in na rokah in si prizadjala pet ran; na rokah si je hotela odpreti žile, ali nož je bil preslab in smrt ni nastopila. Zato je sla v vođo in tam našla smrt. Tako se namreč doslej splošno sodi. Pokojnica je živela v dobro urejenih razmerah, zato je mogla storiti samomor pač samo v zblaz- nelosti. Vrši se preiskava. — Čuvajte se goljufov! Natan Naftal Friedmann, rojen v Sztropki (Ogrsko) leta 1878. ter Manasse Chastee Horowitz, rojen 1. 1877. v Limanovi (Galicija) sta v Haagu ustanovila »Prvo nizozemsko pomožno akcijo za avstro - ogrske vjetnike« (Erste Nie-derlandische Aushilfsaktion fiir osterreich.-ung. Kriegsgefangene). Da bi pa Ijudje imeli še več zaupanja v to podjetje, sta v pro-spektih, katerih sta neštevilno poslala v Nemčijo in Avstro - Osrsko, dala napraviti (v nemskem tekstu) ^Reg. Aushilfsaktion<* itd., kar naj bi ljudi prevaralo, da to pomeni vladno (Regierunjts-). Nizozemska vlada pa s tem nima ničesar opraviti in ta »Reg.-* znači le registrirano. Navedena dva podjetnika opisane pisarne sta dva avstrij-ska deztrterja (Zida, kakor je razvideti po imenih) in ništa od nikoder poverjena, voditi to akcijo, ampak sta podjetje ustanovila, da iz ljudi, ki imajo svojce v vjetništvu. izvab-Ijata denar in ga seveda porabljata zase. Občinstvo tem potom opozarjamo, da tema Koljufoma ne nasede, temveč če dobi od njih kak vabljiv prospekt, ga vrže v ko^T Odstop župana v Novem mestu. Iz Norega mesta poročajo, da je odstopil tam-kajšnji župan Karei Rozman. 2upansKe posle vodi podžupan. Vojna poroka. Poročil se je 5. t. m. Vaclav Deriaj, kadet aspirant cesarskih Htrelcev z sdč. Tončko M i 1 a v e c iz Planine. Bilo srečno! Umrla je dne 20. oktobra v Slavini pri Prestraneku ga. Albina D e k 1 e v a roj. Gartner. soproga posestnika, poštarja in trgovca, iz ugledne notranjske rodbine De-kleva. Vzorna žena in mati je zapustila tri male otroke, ki žaljujejo ob preranem grobu dobre matere, katero jim je ugrabila tragična usoda. Gospa Dekleva, ki je bila sele 34 let stara, je namreč umrla vsled zastrupljenja krvi. Imela je na obrazu rano, in ko ji je začel vsled zastrupljenja obraza zatekati, j« bilo že prepozno za po moč. Ugledni rodbini nade najprisrčnejše sožalje. P. v na.! ZaroĆil me je nad2dravnik v rezervi, asistent na gradki kliniki dr. Huson R o -bič. sin bivšega državnega poslanca in štajerskega deželnega odbornika Frana Robiča z gospodično Anico Majdičero, hčerko veleposestnika in posestnika paromlina Petra Majdiča v Celju, čestitamo! Praporščakova »r«čka. Iz Celja nam poročajo: PraporSCak Karei Schmidt, ki služi pri nekem artiljerijskem polku r Savinjski dolini, je kupil pri celjski podružnici Ljubljanske kreditne banke sTeč-ko razredne loterije. Srečka je zadela plavni dobitek 100.000 K, Ljubljanska kreditna banka ima s svojimi srečkami posebno srećo. Dr. vlomilec. V celjskem muzeja je zadnji čas izginilo mnogo dragocenih pređ-metov, storilca. pa so zaman iskali. Sele ee-daj se je posrečilo najti pravega storilca, ki je bil v začudenje vseh pri celjskom okrožnem sodišču zaposleni pravniSkl praktikant dr. Ruđolf F o h n. 2e delj časa je s pomoćjo ponarejenega ključa izvrge-val vlome ▼ celjski muzej ter pokrade] tuđi v hiši, kjer je stanoval iz trgovine Julija Weinerja naslednika steklenih in por-celanastih predmetov v vrednosti nad 1000 kron. Dne 17. oktobra je poskusil niti iz zapora, prijet pa je bil pri brvi čez Savi-njo. Domneva se, da vlomilec ni pri zdravi pameti. Uničevanje Slov. štajerja. Iz Maribora nam pišejo: Poslanec Mark hl in tovarl-ši so xahtevali. da se naj ođtegne Slov. Stajerju rse vojne vjetnike. Cea. njihova navzočnost je Škodljiva prehrani prebival-stva. Slov. štajer šteje do 500.000 prebival-cev in na mesta gre komaj do 55 ali 60.000 ljudi, vse ostalo je poljedelec in vinograd-nik. Štajerska, posebno pa se slovenski del dežele, mora prehranjevati po ogromni več ini samega sebe. Ka delo zmožni možje in mladeniči so vsi pod orožjem, le malo je izjem. živino, tuđi vprežno, so vso pobrali ali pa jo še bodo. Vojni vjetniki so pomagali doslej poljedelcu in vinogradniku, pa tuđi pri obrti in v nekaterih industrijskih podjetjih. če bode res vlada še te odtegni-la, bode možnost obdelovanja na deželi 6« bolj padla in mesta bodo Se bolj stradala in trpela pomanjkanje, pri tem pa bodo dol žili kmeta Slovenca da bojkotira nem-ške meščane in nas, da ščuvamo kmeta La bojkot. Markhlovo zahtevo si dobro za-pomnimo! NaŠel se je damski prstan v feelen-burgovi *ulici, lastnik naj se zglasi na Pri-vozu št. 4 v pritličju. Zamenjan je bil v petek dopoldne ođ pol 5. do pol 6. pri T. Mencingerju na Res-ljevi cesti dežnik proti palici. Dotičnik, kl ga gostje poznajo, naj prinese ali posije dežnik nazaj, kjer dobi palico. Aprovizacija. f Prodaja moke strankam. Stranka m se bode prodajala moka od srede 24. oktobra 1917 do vštete sobote 21. oktobra 1917. Na vsako izkaznico se dobi Vz kg moke za kuho, kilogram po 66 vin. — Ostanek moke je napo-vedati zanesljivo v ponede-1 j ek, dne 29. oktobra 1917. f Sveza repa za prvo uradniško skupino. Mestna aprovizacija bo delila v torek, dne 23. oktobra, popoldne, na Poljanski cesti št. 15 prvi uradniški skupini svezo repo. Določen ie ta - lc red: Od 1. do 2. št. 1—100, od 2.S. št. 101—200, od 3. do 4. št. 201—300, od 4. do 5. št. 301 do konca. Vsaka oseba prejme repe eno mero, ki tehta približno 5 kg. Ta repa stane 50 vin. Pripravite vreče. suzne stvori. * Smrt italijanskega letalskega oficir ja. V Celovcu je umri t neki rezermi bolnišnici 21 let stari vojni vjetnik itali-janski letalski oficir Avgnstino Angilloto. * Bivši grški kralj Konstantin operiran. V neki švicarski kliniki je bil biršl grški kralj Konstantin operiran. Zbiral se mu je v prsni mrem gnoj. * Prisilna zaplemba bakra v cerkvah. Ogrski uradni list naznanja, da se bo od-slej rekviriral v vojne svrhe tuđi oni bakreni cerkveni materijal, ki ni bil ponude« prostovoljno. * Sočasna goljufija. V Kopenhagnn so prijeli pomorskega kapetana ladje x.Roald« in dva njegova mornarja, ki sta na njegov ukaz uničila ladjo, samo »la so mogli reći, da je bila potoljena in dvigniti svoto, za katero je bila zavarorana. * Lavina vojne marmelade. Pri Kasla je zgrađila centrala za sadje na bregu t«3- liko cisterno iz betona, v kateri je bilo 160 centov sveže marmelade. Ta cfsterna pa j« počila, vzrok za to je neznan, in marmelada se je railila po bregu. Seveda je rst polno ljudi drlo k sladkemu bregu. * Zračni napadi na Dunklrchen. Fran-coski časopisi priobčujejo podrobna poro-čila o škodi, ki so jo napravili zračni napadi na Dunkirchen. Jako mnogo hiš in skladišč v vseh mestnih delih je zgorelo In nastale so velike materijalne škode. »Petit Pari-sien« poroča. da se v mestu na vsak korak vidi kako razdejano hišo. Večje število oseb je ubitih. Vsa franeoska poročila pa soglasno taje vsako vojaško $kodo in pri-povedujejo, da so nemSke bombe zadele lazarete, da morejo govoriti o barbarskem vojevanju Nemcev. * Najmanj&a država sveta. Visoko na skalah leži v Pirenejih (Španska) majhna vasica, Saint Goust imenovana. Samosioj-na je, ne Francozi in ne Spanci ne pobira-jo tam vojakov in davkov. Pol drugi km* obsega, šteje pa 130 prebi valcer. Tavolara ob Sardiniji ima sicer Se manj prebi valcer, a je dosti večja, Monaco ima pa pri istem obsegu veliko več ljudi. Ti 130 gorjanci em praT dobro počutijo, nikđar se resno ne kregajo, Uvedli so ustavo. predsednik države pobira tuđi davke in je vrhovni sod-nik. Enega samega redarja imajo, ta je lx-vrševalna oblast. Splošna volilna pravica daje državi janom moinost voli ti parlament, obstoječ iz 12 članoT, rolilna doba znaša pet let. Ženske volijo, a ne morejo biti voljene.V svetovni vojni je Saint Goust strogo nevtralen. * Detektiva bi bil kmalu prekantl. Budimpeštanska policija je bila izredala, da neki agent Karei Fischer ponuja špeh čez maksimalno ceno in da ga ho£e prodati avstrijskim interesentom. Prifiel je k njemu detektiv, se mu predstavil za trgOT-ca in rekel, da boce kupiti špeh. Fis^her je bil pri volji prodati špeh po 27 K s po-gojem, da se ves znesek 200.000 K takdj plača še pred prevzetjem blaga in rekel. naj ga poseti na njegovem stanovanju. Detektiv je prišel z đenarjem, ki ga je Fischer ▼ navzočnosti priče prevzel, na kar je povedal, kje se nahaja špeh. Detektiv J« odšel, da pore čakajočim službenim tora-rifiem, da odide ▼ ono ulico, kjer ima biti špeh, opazi I pa je, đa se je hotela priča odstraniti, na kar jo je prijel in je hitel nazaj v Fischer je vo stanovanje, ali Fischer je bil le izginil po đrugem izhodn iz hifie. Pozneje so ga dobili t kavarni. Onih 200.000 kron je bil skril pri nekem srojem sorodniku. špeha seveda Fischer ni Imel nik jer, s špehom je samo hotel prislepariti 200.000 K. Gospodarstvo. — Pomanjkanje klavne živine. Vojaška oblast je ukazala »Kranjskemu deželnemu mestu za vnovčevanje živine«, da mora me-seca oktobra t. 1. dobaviti velikan-s k o število klavne živine in to brezpogoj-no in brez izgovora. Povod temu ukazu so bile gotovo tuđi trditve kmetovalcev samih, češ, da bodo morali vsled izvršenih dajatev sena oddati prekomerno število živine proč. Stvar pa izgleda v resnici nekoliko drugače. Niti polovico po armadi predpisanega števi-la klavne živine ne more »Kranjsko deželno mesto dobiti potom prostovoljnega nakupa. Polep že prei predpisanih mnogo tisočev živine pa zahteva armada §e posebej ta me-sec več tisoč klavne živine s Kranjskega in sicer kar nenadoma, ter je ukazala »Kranj.. 5tian 4 .SLOVENSKI NAROD% dne 22. oktobra iyi7. 242 . srev. deželnemu mestu za ▼■ovčevanie živine«, 4a dobavi teh novih par tisoč živine pred koncem tekočega meseca. Ta nalog je treba z naivečjo silo in točnostjo izpoiniti ter se ho živina morala dobaviti s prisilno rekvizicijo, proti kateri ni nobene pomoći. Teh ■ovih par tisoć živine, ki jo bo treba oddati armadi, se bo vStelo v novembrski kontingent, tako da bo Kranjska dala meseca novembra teh par tisočev živine manj. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine* pozivlja torej kmetovalce, naj oddajo 2e se-daj vso ono živino, katero ne bodo mogli prerediti vsled pomanjkanja sena. Kdor bi živino do zadnjesa sestradal in potem se-stradano oddal, bi škodoval samemu sebi, ker bi dobil zanjo manjšo kupnino, splošno-sti pa. ker bi se izgubilo mnogo mesa. Opo-zarja se, da se morajo vojaške zahteve iz-polniti brezpogojno ter bi bilo vojaštvo prisiljeno, sicer brez izbire in brez ozira na poljedelske koristi in na živinorejo z oboro-ženo silo samo odvzeti, ćeprav bi bilo tako uničeno kmetijstvo v splošnem in posamezni posestniki. Kmetovalci naj bi razumeli položaj ter naj oddajo vso živino, ki jo zahte-vajo zaupniki »Kranjskega deželnega rne-5ta«. Obdrže naj se le prave molzne in plemenske krave., bike in mlado živino, dur-go naj pa se odda, posebno tam, kjer pri-manikuje krme. Kranjska dežela ima oddati za vojaštvo na leto 18°/a vsega živinskega »tanja. Ako da en mesec već, da potem dru-ze mesece manj. Opozarja se tuđi. da je ukazalo »Kranjskemu deželnemu mestu« mi-nistrstvo za prehrano, kakor tuđi vojaška oblast, da srne oddajati za civilno prebival-stvo samo tako živino, ki ni za vojaštvo sposobna ter ima prenizko težo ali pa ne vzdrži na dolci poti. Zato pa se oddaja za civilno prebivalstvo nekaj več glav. — Kranjsko deželno mesto za vnov- ć e v a n i e živine v Ljubljani. — Oddaja tursičnih sto rže v. Turšični srtorži so letos zasež^ni in se smejo pro-dajati le na določena nabiralna mesta in komlsijonarjem vojnegra žitnega zavoda. Kdor ne misli tursičnih storžev doma rabiti za pokladanje, jih mora oddati imenovanim odjemalcem ali pa Deželnemu mestu za ltrmila, da se porabijo za napravo na- j domestnih krmil. Vsako sežiganje in drugo | zametovanje turšičnih storžev je pa strogo prepovedano in se kaznuje. Turšični stor- ' ži se kupujejo po 15 K 100 kg. — Novo viHO. Dolenjci se z letošnjo : vinsko letino prav \i. po smrn gospodar ja v sliK-aiu dobre porabnosti. ,H57b hum ali DoslQyodk!nia ! za restavraciio in kavarno, strokovno i i/.obražena moć, rridna, v.anesljiva in ener- I gična moč, zmožna slovenskega m nemškega i jezika v govoru in pisavi, se spreime tako i- i Plača dobra po dogovoru. — Ponudbe pod | ,,Poslovodia 3569*' na uprav »Slov. Nar«, j gsrsr Proda se več ~"3ES2 v mestu Ljubljana in bližnji okolici. Pojasnila daje pisama dr. Ivana : Tavčarja, Sodna ulica št. 2. 5256 i i Pristen dobar i • ■ i .. ! J ^ *" i >e doh' prt 15 | _ _ .... • Knpujem in pro&ajam.! bodisi pohlšivr steMe&Ino, že- ; lezo, sulice, porcelan, orožje, j podobe, star deaa?9 sploh vse, . kar fe najmaaj 50 let staro. I Cbenem kupim staro zebovje. ( Posredujem za hiše, zemijišča itd. Albert Derganc brivec In koncesi^oarani starisaar Ljubljana, Franciškanska ulica 10. ; &3SST Proda se dobro ohrazajen "^ šsvaini stroj. | Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. ; w STANOVANJE :•: | z eno ali dvema mobama in kuhinjo, z.i eno j osebo, na Mestnem ali Starem trgu do j novembra, se želi« 3592 ! Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda«. i Kupioi vinske drožo ter iiopiae I v vsaki množini. Cc-nj p^nadbe naj ■ se pošilja^' 7cjan\irni Robert Đ'ehl9 Ceiie, Štajersko. 5379 Byko¥a đfVB. * Pioda se bukov ies za napravo 4000 prostornih metrov drva pol ure od jes-ni- i škega kolodvora. — Poiasntla daje uprav-| ništvo »Slovenskega Naroda^. 3595 i * ~-------------------------------- | = Sprejme se : 1 strsjA t iokonooili in tim i Služba stair.a, vsto.i tako], 3o99 , Kje, povr* ur;ravništvo »Slov. Naroda«, ' Kupi sa vsska, tuđi najmanj^a, množina - dobro posušenih • olupkov od hrušek in jabolk I vsako posebni po 2 kroni kg in dobro i posušene pre&enine od hrnše^ la iaboik [ po 80 v. kilogram. Ponuube in roš-iljatev ; se presi na na tvrdkoTras Hos, Ljubljana. j --------------------------------------------------------------------------------------------------_ ■ Kdo vzams 17!etneg3 dečka , brez starišev za svoiaga, prednost imajo J r^kodelci, ker bi se rad učil kakega roko-I delstva. fant je lepe zunanjosti in priden, | vajen živine in vsakega poljskega dela. — ; Dopisi naj se blagovolijo poslan ni ^aruha • Martina Marovta, posestnika v Žalcu. I li" xs; HJ'ATEl Vecji HOTEL na Jesenicah ie na prodaj k hotelu spada tuđi lastni ribolov. Hotel je popolnoma opremljen, dobro obiskan, blizu postaje in sredi trga. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3596- za Izdelovanje drv, kakor tuđi gotova drva s« kupi po visoki ceni, na Kranjskem ne daleč od železniške postaje — Viams se tuđi ua^ja njiva v najec-n v okolici Ljubljane. - - Ponudbe: LJubEjana V>oZtni predafi 5*. 151. 3:05 linho |||vir|pa ^M-P^& kapi v vsau množiai Sever & Uf banič, LiubSlana, Wolfova ulica štv. 12. V konj a mi št. 1. v Prestranha (Er^njsko) priđe 6. nov. 11. ob 9. uri zjatraj kakih 50 — 60 odstavljeaih žrebet na Javno dražbo* Dražbe se smeio udelezitt le poljedelci (konjerejci), ki 'majo legitimacijo o^rt ^lavarstva. Mcšetarji in prekupčevalci so od licitacije izključeni. C. kr. konjarna soške armade. Jubileine ustanove. Trgovika in obrtnička zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1917: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 1917« Priloži naj se jim od obtinskega in župnij« skega urada potrieno doicaziio, da je prosilec obrt aii trgovino ! samostojno izvrševa;, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in j da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samo* i stolnoga obrtnika ali trgovca.