Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. /■ Miti prtjemas: za salo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 , — , ietrt » » 6 * 50 > lasaec > 2 » 20» V spravnlitvu prejeman: za ••lo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — > ietrt » » 6 „ — > Mesec » 1»70» Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Narsinlno In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraiajo, oefrankovaria pisma n« vBprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkib ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dar ,izvzemsl nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 140. V Ljubljani, v ponedeljek, 22. junija 1903. Letnik XXX!. »Rdeči torek". M o n a k o v o, 18. junija. »Volilni dan bo naš dan, to bo „rdeči torek«., je pisal socialnodemokraški »Vor-wiltts« pred volitvami za nemški državni zbor. »Ta dan velja glas zadnjega delavca toliko, kolikor glas državnega kancelarja«. Socialna demokracija je napela vse sile in v marsikaterem kraju ji je slabost meščanskih strank pomogla do nepričakovane zmage. Ker gre Avstrija v socialnih ozirih isto pot kakor Nemčija, se hočemo ozreti natančneje na te zanimive volitve. Pred vsem so liberalne meščanske stranke z agrarnimi junkerji vred pogrešale, da ni dala vlada nobene volilne parole. Doslej je vsakikrat pred volitvami vlada dala uradni-štvu migljaj, kako se naj vede in katere stranke se drži. S to volilno parolo so si potem liberalci v volilni borbi polnili zeva-jočo praznoto svojih programov. Zakaj tudi na Nemškem je liberalizem najbolj prazni iu površni svetovni nazor. »Svoboda«, „omika«, »klerikalizem« in podobne fraze — to je vse, kar vedo liberaloi podati ljudstvu. A liberalizem Be je bil že od zadnjih volitev sem razpršil v razne strančioe in je izgubil svoj ugled. Kot dva velikana sta se dvignila na političnem obzorju katoliški c e n -trum in socialna demokracija. Oficielni protestantizem je onemogel popolnoma. Pokazalo se je dovolj jasno, da nima nobene socialne sile. Vlada je videla, da se nanj ne more opirat', ako neče javno z njim vred podleči. Iz umevnih razlogov se ni mogla vlada nasloniti niti na centrum niti na socialno demokracijo — in zato ni dala niti najmanjšega znamenja, ampak uradništvu prepustila popolno svobodo in vse poskrbela, da se volitve izvrše brez vsakega pritiska. Tajnost volitev se je varovala z največjo skrbnostjo. Vse stranke so v agitaciji storile vse, kar je bilo mogoče. Se nikdar ni bila udeležba tako velikanska. Zato je pa vse nervozno čakalo izida te nekrvave, a odločilne notranje borbe. Socialni demokratje so v pravem pomenu besede naskočili državo. Postavili so povsod kandidate — v mestih in na deželi, v industrialnih in agrarnih krajih. Liberalci bo se tolažili, da so to lo poizkusni kandidatje, s katerimi hoče socialna demokracija šteti svoje glasove, a pokazalo se je kmalu, da gre socialna demokracija pevsod v boj z resno voljo, iztrgati meščanskim strankam vso oblast iz rok in iz Nemčije narediti aooialnodemokraško državo. Bilo je le vprašanje, kdo ima moč, ubraniti se temu naskoku, oziroma katera stranka ustreza toliko ljudskim potrebam, da paralizira socialnodemokraški vpliv. Izid je * sledeči: Od 397 mandatov imajo: Centrum 8 8, konservativci 31, Poljaki 14, državna stranka 6, socialni demokratje 5 4, divjaki so 4, Alzača-nov 6, narodnih liberalcev 5, Danec 1, reformna stranka 1, kmečka zveza 3. Izredno veliko je število ožjih volitev, katero kažejo, kako silno strankarsko razcepljena in negotova je danes Nemčija. Ožjih volitev je treba 184, in sicer pridejo y ožje volitve: 37 konservativcev, 122 socialnih demokratov, 24 svobodomiselne ljud- ske stranke, 65 narodnih liberalcev, 11 svobodomiselne ljudske zveze, 4 Alzačani, 8 Poljakov, 16 državne stranke, 8 nemških Ilanoverancev, 8 reformne stranke. Cantrurn je ostal splošno po številu mandatov v prejšnji moči, po številu glasov je pa krepko napredoval. Zadnjič 1. 1898 je je dobil pri glavnih volitvah 85 mandatov (zdaj 88) Takrat je prišel v 40 ožjih volitev, zdaj v 35. Pri socialni demokraciji je zdaj mogoče reči edino le to, da je silno napredovala. Koliko mandatov dobi pri 122 ožjih volitvah, bo pokazal prihodnji torek, kateri bo vele-zanimiv, ker bodo morale meščanske stranke pokazati, ali prepuste bojno polje soc. demokraciji, ali se pa, pozabivši svojih lastnih razlik, združijo proti nji. Pri eedanji negotovosti se ne da izreči še nikaka sodba. Vsaj centrum ne kaže nobene volje, da bi liberalcem pomagal iz močvirja. Kje je slavni liberalizem? V glavnem boju je rešil smešno majhno število glasov, in najveljavnejši liberalni „stebri pruske države" imajo zdaj neprijetno nalogo, v cžjih volitvah se meriti s soc. demokrati. Zmaga centra je tem pomenljivejša, ker so šle vse stranke proti njemu v boj z geslom, da mora prenehati »reakcija« v nemški državi. Sovražnikov je bilo mnogo. Ves protestantizem, kolikor še živi, je nastopil. Go se očita katoličanom, da so njihovi duhovniki agitirali, lahko ti reko, da so protestan-tovski pastorji agitirali še hujše. Soc. demokratje so agitirali s carinskim tarifom, češ: Centrum je kriv, da se bo kruh podražil. Liberalci mod kmeti so pa osnovali „bauem-bund", ki je delal ravno tako, kakor Roki-tansky na Štajerskem. Ti so napadali centrum, da dela samo za delavstvo in zanemarja kmete. Veleindustrijci so se borili proti centru, ker ga sovražijo zaradi zakonov za delavsko varstvo, kateri so jim naložili precejšnja bremena. Denarna mošnja je bila, kakor povsod, zopet pri liberalcih. Ti so osnovah novo stranko »narodno napredne mladeži«, katera se je rekrutirala večinoma iz dijaštva in nastopala silno kričaško. Najhujše strašilo je bil pa — »jezuit«. Če centrum zmaga, pridejo jezuitje na Nemško, in potem gorje omiki in napredku! Kar so se liberalci v tem času nalagali o jezuitih, je gorostasno. Govoril sem z izobraženimi protestanti, kateri so bili v dno duše prepričani, da so jezuitje sami roparji in morivci in da ni poštenega človeka med njimi. Od enega sem celo slišal, da so jezuitje krivi razmer v Srbiji. Ti ubogi zbegani protestantje, ki še svoj živ dan jezuita videli niso, so bili v zasmeh celo socialnim demokratom, izmed katerih je eden med volilno borbo po pravici dejal: »Čemu se tako bojite krščanskih Nemcev, ako se ne branite tujih judov ?" Tudi narodnost je dala centru nasprotnikov. Prusi mu očitajo, da ni dovolj nemško-naroden, ampak »ultramontanski", Poljaki hočejo, da gre v ogenj za velikopoljsko idejo, v katoliški Alzaciji pa še vedno pravijo, da jim je centrum preveč pruski. In proti vsem tem nasprotnikom je centrum zmagal z dvema idejama: S katolicizmom in s pravično socialno reformo. Se* veda je bilo to mogoče le z neumornim delom. V okraju Cleve na primer je centrum priredil čez sedemdeset shodov v volilni dobi. Tukaj se noben mandat zastonj ne dobi, ampak vsak si ga mora zaslužiti. Strankarska disciplina je pa tudi vzorna. Sledeči slučaj kaže, kaj si lahko dovoli centrum. V Simmernu je prišel doslej vedno centrum v ožjo volitev, in pri tej so ga udušili združeni nasprotniki. Zdaj pa hoče centrum odločiti med nasprotniki. Zato hoče razdeliti svoje glasove in postavi tri kandidate. Uen-trum ima tu 7500 glasov, in volivci se res razdele po dani paroli, da se čez teden dni zopet združijo na enega kandidata. Taki bojni manevri se dajo izvršiti samo s politično dobro izšolano armado. Volitev je splošna, enaka in tajna. Pri tem se pa lahko zgode čudni slučaji. Tako je na primer v Stolbergu zmagal centrum proti samemu sebi. Stolberški župan Flenster je prepustil kandidaturo Nackenu. Liberalci so takoj to izrabili, češ: centrum je zavrgel Flenstra, dasi je ta sam na javnih shodih govoril za Nackena. Ta liberalna predrznost je jezila Stolberžane in delavci so rekli prvi: Ker liberalci tako napadajo Flenstra, ga mi volimo nalašč, saj bo zmagal itak Nacken. In tako je mislilo tudi meščanstvo, dasi so vBi agitirali za Nackena. In na dan volitve je bil uspeh: Fler.ster 1565, Nacken 242! K sreči drugod niso mislili tako, in so eli-cielnemu kandidatu dali še 11000 glasov. Katoliški kraji so se držali vzorno. Pro-teBtantovski bo pa zapadli socialni demokraciji. Protestantovska Saksonska n. pr. je od 25 mandatov izvolila tikoj 18 socialnih demokratov in 5 soc. dem. je v ožji volitvi. To pomeni popolno zmago socialne demokracije. V Berolinu, ki voli šest poslancev, je izvoljenih pet soc. demokratov, in eden je v ožji volitvi. Ta uspeh je uprav uničevalen za prusko vlado. Kajti tudi v sredini mesta, kjer voli najvišje uradništvo, so postavili socialni demokratje dr. Aronsa. Prišli so volit vsi ministri za liberalno stranko. Da bi se norčevali, so postavili socialni demokratje pred volišče agitatorja s cilindrom in belim jopičem, kateri je vsakemu ministru pod nos pomolil listek z imenom dr. Aronsa. Aronsov tast, bogat bankir, se je nalašč vrnil s potovanja, da glasuje proti svojemu zetu. Vendar je prišel dr. Arons v ožjo volitev! V Hamburgu so izvoljeni vsi socialni demokratje. Tako si stojita zdaj v resnici nasproti samo dva nasprotnika: Katolicizem in socialna demokracija. Kar je vmes, je skoro vse strto. Zadnji torek torej ni bil pravi .rdeči" torek, ker je bil bolj „črn", kakor pa »rdeč«. A prihodnji torek prinese odločitev. Ta pa utegne biti „rdeč". Železnični tarifi. (Govoril posl. Žitnik.) V nagodbenem odseku jo v razpravi o členu 9 avstro ogrske nagodbe govoril poslanec Žitnik sledeče: Ker je odsek pred tedni-s odložil raz pravo o členu 8. in 9., ki govorita o železnicah, mogel je vsakdo iz tega sklepati, da vsebina teh členov, osobito pa tarifno vprašanje v členu 9. vzbuja stvarne pomisleke ne le pri opoziciji, ampak tudi pri večini v odseku. Na obeh straneh čutimo, da je železnično vprašanje v nagodbi jako ne ugodno rešeno za Avstrijo, akoravno presojamo to vprašanje le z gospodarskega in finančnega stališča. Torej kaj določa člen 9. avstro-ogrske nagodbe? Na to vprašanje nam odgovarja vlada: »Na eni strani zakonito določbo obstoječih razmer za dobo trgovinske in carinske zveze z Ogrsko, na drugi strani določbo, da dogovori v carinski in trgovinski pogodbi mej našo dr- žavo in Nemčijo glede železničnega prometi veljajo tudi za železnični promet mej Avstrijo in Ogrsko«. Tako zatrjuje vlada, če£: »Ali morejo te določbe škoditi naši državni polovici?« Jaz se ne morem prištevati onim članom odseka, ki so po svojem poklicu ve-sčaki in morejo to jako zamotano vprašanje temeljito poznati, vendar pa si upam trditi, in to z vsem prepričanjem, da bo te zakonite določbe sadaj obstoječih tarifnih razmer za Avstrijo jako neugodne in škodljive, ker ne dobimo od Ogrov nobenih koncesij, ki bi odgovarjale avstrijskim koristim. Ogrske železnice dob^ sedaj po zakonu vse olajšave, ki so si jih na razne načine tekom let pridobile na škodo avstrijske produkcije in trgovine. To svojo trditev hočem kratko dokazati. Priznam, da Ogrom ne moremo kratke-malo odreči onih ugodnostij, ki smo jih Nemčiji dovolili v členu 15. trgovinske pogodbe z dne 6. decembra 1891. Nikakor pa ne morem priznati, da so sedanji ogrski tarifi, kakor so se razvili tekom let, le približno primerni za naše razmere ali da ugajajo našim opravičenim željam in zahtevam. Človek, ki ima količkaj logike v glavi, vendar ne more podpisati sklepa, ki sem ga te dni glede tega vprašanja čital v oficijoznem članku. Tam berem : »Vse, kar je, je pametno. Ker pa so ogrski železnični tarifi vspeh in posledica večletnega gospodarskega razvoja, ergo so pametni.« Člankar postavlja logiko na glavo. Da, tarifi na ogrskih žefoantok .70 \ptts«tni; bti roma koristni, toda le za ogrsXo gospodarsko in trgovinsko politiko, nikakor pa ne za avstrijsko produkcijo in trgovino. V teoriji imajo Ogri prav, ako si svoje železnične tarife uravnajo, kakor njim najbolje ugaja; toda bistvo nagodbe je le kompromis, ta kompromis pa mora 1 0-jalno upoštevati potrebe obeh državnih polovic in tudi dati zagotovilo, da se dogovori lojalno izvršujejo. Tudi rad priznam, da moramo v naši državi, ki tvori skupno gospodarsko ozemlje nasproti vnanjim državam, kolikor mogoče pospeševati in olajševati promet obe-stranske produkcije na vse strani. Toda, gospodje. ta dogovor, ki je sedaj uzakonjen v členu 9., je leoninska pogodba. Pazljivo sem poslušal vse razprave v odseku in tudi zadnji govor gospoda železničnega ministra, toda naravnost izpovem, da se mi je le utrdilo prepričanje, da je izražena pariteta (ravnopravna enakost) mej Avstrijo in Ogrsko edino le v zadnjem, to je v 25. členu, ki pravi: Ta carinska in trgovinska zveza velja za obe državni polovici od 1. julija 1903 do 30. junija 1913. Skoraj vsak člen določa ugodnosti za ogrsko, in za Avstrijo je najslabši mej vsemi ravno 9, ki govori o železničnih tarifih. Konečno tudi priznam, da v smislu lojalnega kompromisa ena državna polovica drugi ne sme zapirati prometa z blagom. Toda orožje železničnih tarilov, katero bi mi že po razmerah mogli in morali imeti v rokah, so nam Ogri izvili iz rok, in Ogri so, ki izrabljajo tari-farno politiko le za svoje gospodarske namene, ne glede na to, ali delajo škodo naši produkciji in trgovini. V prvi vrsti je dokazana resnioa, da imajo Ogri koristi, tudi če lojalno izvršujejo dogovore. Statistika namreč pravi, da Ogri v prometu z Avstrijo nad dvakrat več potrebujejo avstrijske železnioe, nego mi ogrske; kar se pa tiče transitnega prometa, rabijo Ogri š e b t k r a t več naše železnice, nego mi ogrske. (Dalje prih.) Parlamentarni položaj. Z razmerami v avstrijskem parlamentu se je v soboto popoldne obširno pečal ministerski svet pod Koerberjevim predsedstvom, a ni prišel, kakor se kaže, do nika-kega zakljuCka. Razgovor je bil v prvi vrsti o čeških postulatih, mej temi posebno o zahtevi, naj posebna ccsarska naredba takoj zagotovi ustanovitev češke univerze na Mo-ravskem. Ministerski predsednik Koerber je bil tekom sobote dvakrat v avdionci pri cesarju ter si baje izposloval nadaljnih navodil. — Zadnja seja pred odgoditvijo parlamenta bo v četrtek 25. t. m. Ministerski predeeinik je že naroČil predsedniku grolu Vettru, naj se v zbornici čim preje izvrši volitev članov v delegacijo. To naročilo se izvrši bržkone že v prihodnji seji. Kabinet Hedervary-Fejervary ? Senzacionelna novica je došla v soboto popoldne z Dunaja: Hrvatski ban grof Khuen-lledervary, ki je s svojim paševanjem na Hrvatskem povzročil toliko gorja in proti kateremu je ves združen hrvatsko slovenski narod pričel neizprosen boj, je pozvan, naj sjsiavi novi ogrski kabinet in spravi v tir razbito Ssellovo ladijo. Dunajski viri pravijo, da je bil Khuen Heder-vaiy pozvan na Dunaj na direktno priporočilo grofa Tisze in da ima več nade na iz vedbo misi|e, kakor pa njegov protektor. Ban je prišel na Dunaj v petek zvečer ter se takoj jel dogovarjati z raznimi avstrijskimi in ogrskimi ministri. Najdaljše razgovore jo imel z ministerskim predsednikom Koerberjem, vojnim ministrom P i t -r e i c b o m in zunanjim ministrom grolom Goluchovski m, Popoldne ob 4. uri je bil pri cesarju vsprejet v daljši avdienci, pri kateri pa bržkone še ni mogel staviti nikakih ddinitivmh predlogov, ker je ostal včeraj še celi dan na Dunaju in nadaljeval razgovore. Včeraj dopoldne ob 11 uri se je vršlo na dunajskem dvoru pod cesarjevim predsedstvom dve uri trajajoče posvetovanje. Udeležili so se ga: zunanji minister grof G o -1 u h o v s k i, skupni finančni minister K a 1 1 a y , vojni minister P i t r e i o h , domobranska ministra Welsersheimb in Fejervary, ministerski predsednik Koerber in hrvatski ban Khuen-Hedervary. Posvetovanje je bilo zavr-šeno ob 1. uri popoldne. Po konferenci so ostali na Dunaju vsi vojaški resortni ministri ter ban Hedervary, nopoldne ob 3 uri se je pa ta z ministrom Fejervaiyjem odpeljal v Budimpešto. Do tu segajo najnovejša poročila o dogodkih včerajšnjega dne. Odločitve v tem vprašanju torej še ni, a pričakujejo jo z vso odločnostjo tekom današnjega dne. O prejšnjih dogodkih poročajo dunajski listi naslednje podrobnosti: Po izjalovljenem poskusu atefana Tisze je vse govorilo o kombinaciji Wekerle, Apponyi, Andrassy, ki naj bi potom kompromisa sostavili tak kabinet, da bi mogel računati v parlamentu na zanesljivo večino. A barona F e j e r -v a r y j a veliki vpliv je ta načrt popolno onemogočil in po njegovem in Štefana Tisze nasvetu je prišel na vrhunec grof H e d e r -v a r y. Ta je bil res takoj pozvan na Dunaj in vladar se je neki izrazil o njem, d a i m a dovolj eneržije, da ustvari regime, ki bo lahko zadostil liberalizmu in podlagi iz leta 1 8 6 7. Ob banovem dohodu je Fejervarjr takoj pričel z delom ter ga silil, naj takoj in brezpogojno sprejme mandat za sostavo novega kabineta. Ob 11. uri v soboto je bil že pri cesarju, a si je izprosil časa za premislek, češ ker ne more priti s praznimi rokami in še ne more ponuditi vsprejem-ljivib koncesij, drugič pa ne ve, kaj sodijo o njem vodilni krogi v Budimpešti. Nato so se pričeli razgovori z ministri. Iz Budim pešte je došel glas liberalne stranke, da bode podpirala le tak kabinet, ki se bo pripoznal za liberalca in hotel delovati popolno v smislu nagodbe iz leta 1867, ki pravi v členu 12 to le: »ogrska armada je integrujoči del skupne armade, nje vodstvo je pa n e -omejeno pridržano vladarju.« To sporočilo je vzbudilo v Hedervaryju nove pomisleke in v drugi avdienci nekaj minut po četrti uri si je izprosil ban novega odloga do nedelje opoldne. — Kakor iz zgoraj navedenega razvidno, se mu včeraj izvedba poizkusa še ni posrečila. V opozicionalnih krogih budimpeštan-skih je vest o Hedervaryjevem nastopu povzročila še večje razburjenje kot ona o Tiszi, ker vsakdo ve, da bi bil ban kot novi mož popolno v Fejervaryjevi oblasti, ter mu napovedujejo še strožjo opozicijo nego Tiszi. Kriza v Italiji rešena. V soboto so bili objavljeni kraljevi dekreti, s katerimi se rešuje ministerska kriza na način, kakor smo ga že napovedali. Iz Zanardellijevega kabineta se ločita edino le notranji minister G i o 1 i 11 i in miniBter za mornarico B e 11 o 1 o , torej dva najmanj priljubljena moža. Demisijo teh dveh mož je torej kralj vsprejel ter Zanardelliju poveril začasno vodstvo notranjih zadev, zunanjemu ministru M o r i n u pa vodstvo mornariškega ministerstva. Ostali ministri ostanejo na dosedanjih mestih. Parlament je sklican na 25. junija. Zanardeliju se torej vkljub vsestranskemu prizadevanju ni posrečilo dobiti primernih mož mesto odsto-pivših ministrov. Kardinal Vauglian t* V soboto po noči je umrl v Londonu nadškcf vvestmmsterski, primas katol. cerkve v Angliji, kardinal H e r b e r t Va u g h a n. Rojen je bil leta 1882 v Gloncestru kot sin škotskega častnika ter se po dovršenih štu dijah posvetil duhovniškemu stanu. V Rimu je bil promoviran za doktorja, nato jo pa-stiroval dalj časa na Škotskem, kjer je usta novil mnogo misijonskih postaj. V 1. 1872 jo bil imenovan za škofa v balfordu, ravno dvajset let pozneie, lota 1892. pa je postal nadškof westminsterski, loto na to pa kardinal. Na tem svojem mestu je bil Vaughan neumorno delaven ter si je znal pridobiti tudi politiškcga vpliva. Posebno v socialnem oziru je bil pokojni kardinal silno delaven ter je imel posebno srečo pri posredovanju pri raznih stavkah. Angleži v Afriki. Angleški listi so v velikih skrbeh za vojsko, ki je razpostavljena po raznih delih Afrike, posebno v deželah Somali. Pred nekaj časa je Mullah, glavar onih plemen, razbil dve ekspediciji in ju popolnoma uničil. Adaj pa je s svojimi mnogoštevilnimi vojaki zasedel velike prostore v deželi Nogal, ki je med utrjenimi angleškimi pozioijami Bohote, Dudub in Galadi, ter uničil vse zveze in pokvaril komunikacijske ceste tako, da je no-kaj angleških pozicij in vojaških utrdb v veliki nevarnosti, ker se bodo vsled pomanjkanja živeža ali druzega morali udati. Nekatera ondotna plemena so v popolni revoluciji, vse kar jim v roke dospe, pokončajo. To seveda vznemirjuje Angleže, ker lahko pride njih ekspedicija v kako popolnoma uničeno, oropano in požgano deželo, kjer ne dobe ničesar pntrebnega za življenje in tudi lahko vso komunikacijo onemogoči, vsled česa bi nastala v vojski še večja demorali-zacija in nejevolja, nego je doBedaj, in bi lahko obrnila hrbet ter pustila \Be dosedaj postavljene postojanke svoji usodi. Nejevolja m demoralizacija je že velika med vojsko vsled velikega truda, mrzlice in drugih bo-leznij. Iz brzojavk. Sveti oče in volitve v Nemčiji. Sveti oče ie v soboto vsprejel kolin-skega škofi dr. Fuchsa ter z velikim veseljem čul, da so katoliški poslanci v isti moči vrnejo v držav. zbor. — Strankarski shod nemške ljudske stranke moravske se vrš 5 julija. — Deželni zbori se snidejo ša le v jeseni. Tedaj bodo zborovali z malo izjemami vsi deželni zastopi. — O francoskih kongregacijah. Dominikani, frančiškani in kapucini s? umaknili vložene prošnje za državno avtorizacijo, ker ne morejo sprejeti pogojev, ki jih jim je stivila vlada. — Rovanje španskih anarhistov. Iz Barcelone javljajo, da so je podalo v London več znanih anarhistov, da ondi dobev sredstev za organizacijo splošne stavke v Španiji. — Carigrajski listi o umoru v Belgradu. V francoščini izhajajoči carigrajski listi so šele včeraj objavili vest o umoru srbske kraljeve dvojice. To je prvi slučaj, da poroča cari-grajsko časopisje o atentatu na vladarja. Dnevne novice, V Ljubljani, 22 junija. Shod pri Devici Mariji v Polju. Včeraj popoludne je vršil shod katoliškega političnega društva pri Devici Mariji v Polju. Pred šolo se je zbralo ob pol 4. uri popoludne veliko število kmetov in delavcev. Soglasno je bil izvoljen predsednikom shoda ondotni župan g. Jak, D i m -n i k. Poročal je drž. ia dež. poslanec gosp. Fran P o v š e o delovanju deželnega in dri. zbora. Glede zboljšanja učiteljskih plač je dejal, da je previdnosti celega dež. zbora prepustiti, da najde sredstvo, da se ugodi željam učiteljstva, a da se ne obremeni z nakladami itak že težko obremenjeno ljudstvo. Posebno je zanimalo zborovalce poročilo, da se regulacija Ljubljani c e pri Vevčah bliža vresničenju. Od tovarne do kašeljskega mestu se bo napravil prekop ter je g. poslanec pokazal zboroval-cem dotični načrt. Zborovalci so pozdravljali misel UBtanoviti deželni zaklad za preobložene občine, kakor tudi poslančevo izjavo, da je on, kot poročevalec, zakon o ustanovitvi deželne zavarovalnice za Btarost v korist vsem nižjim delujočim stanovom ie izdelal. O deželnem zboru se je izjavil, da deželni zbor ne deluje, ker ljudski zastopniki hočejo, da ljudstvo dobi popolno pravioo. Razširjena ljudska pravica bo najtrdnejša podlaga za deželno gospodarstvo. (Burno odobravanje.) O državnem zboru je g. poslanec se izrazil, da ravno te dni stojimo pred odločitvijo, ali naj bodo vsi rarodi v državi enakopravni ali pa naj ostaneta »Herrenvolka« Nemec in Mažar. Kam privede kruta nadvlada ene narodnosti, kaže se na Hrvatskem, kjer so Mažari mislili pritiskati Hrvate ob steno, a so se Hrvatje uprli mažar-skemu nasilju (»Zivio!« klioi). Ves omikani svet priznava, da je boj bratov Hrvatov pravičen, da je boj za sveto stvar. (Gromovito odobravanje.) Hrvatje imajo z zlatimi črkami pisano svojo zgodovino, katere ne morejo uničiti njihovi nasprotniki. Narod, ki si je prislužil naslov predzid krščanstva, narod, ki je prelil toliko krvi za Avstrijo, tak narod ni dolžan odnehati in pustiti teptati svoje pravice. (Dolgotrajajoče, burno odobravanje.) Vsa srca naša so narodu hrvatskemu, ki bije boj za svobodo zlato. Trd je boj, a z božjo pomočjo mora nam zaBiniti nova doba, doba slovanska. Pogumnih mož je bodočnost! G Dvoru g. poslanca so zborovalci navdušeno pritrjevali, orili so po zbo-rovališču mogočni »Zivio !« klici zbrane množice. Nato je govoril Hrvat g. pl. P i -s a č i č , ki je v lepi hrvaščini slikal trpljenje Hrvatov, katerim je tiran Hedervary onečastil bansko stolico. Dokler Hrvatje ne dobe pravic, ne more jim nič imponirati, niti puške, niti bajoneti (Gromoviti »Zivio!« klici) Tiran doli! Naši dušmani naj izvedo, da smo eden narod od Celovca do Carigrada (Klici: Tako je! Brat za brata!). Tiranu Hedervaryju pravimo, naj nas toži, ko mu pravimo, da je varalica, a on molči. Tri mesece se borimo za pravico, a merodajni faktorji nam še nočejo dati pravice, a mi jim kličemo: »Hrvatje se niso klonili nikdar in se tudi sedaj ne bodo«. — Govor Hrvata gospoda pl. P i s a č i č a je napravil globok vtisek, in ko je končal, niso dolgo časa hoteli potihniti glasni klici: »Živela Hrvatska!« Na oder je stopil č. g. Matej R i h a r , ki je dejal, da to odobravanje g. pl. Pisačiču kaže, kako slovensko srce čuti s hrvatskim srcem. Toliko vzroka simpatizirati z brati Hrvati nima noben slovanski narod, kakor ravno slovenski. Kri ni voda! V našem lastnem interesu je, da se zavzemljemo za brate Hrvate. Ako pade Hrvatska, pademo Bkoro i mi. Tudi nam Be ne godi veliko bolje, nego Hrvatom, tudi pri nas hočejo vladati privilegirani stanovi, pri nas je nemško veleposestvo gospodar v deželi. Mi trpimo pod jarmom nemčurstva. Predlagal je naslednje resolucije: 1. Udeleženci shoda pri Devici Mariji v Polju obsojajo krivice, ki se gode bratskemu narodu hrvatskemu na gospodarskem in narodnem polju, ter kličejo: Proč zbanom Hedervaryjem, daae ustavi nadaljno prolivanje bratske krvi. Ob jednem izražajo bratom Hrvatom sočutje ter bratski pozdrav, in poživljajo slovenske državne poslance, naj odločno podpirajo delovanje v korist Hrvatom. — 2. Udeleženci shoda o d o-brujejo delovanje poslancev »Slovanske zveze« v državnem zboru terjim izrekajo popolno zaupanje. — 3. Udeleženci shoda pri Devici M. v Polju odobrujejo stališče deželnih poslancev, glede deželnega zbora ter jim naročajo, najneodjenjajo poprej, dokler se ne popravi krivica, ki se godi kmetom in 1 delavcem pri volitvi za deželni zbor. Na podlagi pravične volivne preosnove naj zboruje deželni zbor. Vlada pa in njen načelnik na Kranjskem se resno pozivlje, naj stori svojo dolžnost ter naj pravično uredi razmere, da se bo moglo vrSiti zasedanje deželnega zbora. Deželnega zbora pa, v katerem vladajo privilegirani stanovi in ki bi deloval po receptu : liberalcem groš, klerikalcem knof, ne maramo. — 4. Udeleženci shoda pri Devici Mariji v Polju se i z r e -kajozanačrt starostnega zavarovanja vseh delavskih stanov, kakor ga izdeluje gospod poslanec P o v š e. Ljubljana — Celje. Ko je pri zadnjem obisku Čehov v Celju nemška celjska faki-naža kot roparska tolpa napadla Slovence s palicami, kamni, bokserji in gnjilimi jajci ia pobila okna na nekaterih nemških hišah, imenovali so to nemški liati »krepak odpor pred slovenskimi usiljivci«. Ko pa pri zadnji turnarBki slavnosti v Ljubljani niti enemu turnarju ni bil skrivljen las, imenujejo to — »windische Rohheit". Dočim so smatrali nemški listi odstranjenje slovenske zasttve raz celjskega »Narodnega doma« za »popolnoma korektno" in tudi to izjavili, imenujejo odstranjenje frankfurtarskih zastav v Ljubljani — nasilstvo. Za poče! Duhovniika vest Župnikom v Framu je imenovan č. g. Franc M u r š i č, kaplan pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Ricmanje »Edinost« prinaša iz Ri m a brzojavko z dne 19. t. m. ki se glasi: Tu se nahajajo križevsčki biskup Drohobecki, njegov tajnik, kanonik dr. Sajatovič in bivši riemanjski župnik dr. Požar. Prišli so semkaj, da urede končno remanjsko cerkveno vprašanje, ter jim je za danes določena av-dijenca pri papežu. — Upamo, da nam kdo o tam kaj sporoči. Osebne vesti. Absolvirani tehnik g. Jos. K e r n e r je imenovan vežbenikom pri razpreglednem uradu zemljiško - davčnega katistra na Kranjskem in prideljen davkariji v Vipavi, Vežbenik g. Jos. H r s t k a v Vipavi je premeščen v Ljubljano. — Poročil se je 22. t. mes. sin veleposestnikov gospod akerbinek z gdč. J u 1 k o Ladinek, hčerko veleposestni-kovo pri St. Lovrencu pri Mariboru. — Zlobno poškodovanje Neznani ponočnjaki sa izrezali županu Strupiju v Čirčičab dve konjski opravi in odrezali 46 jabolčnih in hruškovih cepljencev. Škoda se ceni na 600 kron. — V Sočo skočil in utonil je 52 let stari izvošček ia posestnik Mihael Kumar iz Gorice. Pokojnik je izvršil samomor, ker ga je vodenica strašno mučila. — »Cesar« — umrl! Kdo ga ni poznal med Ljubljano ter Kranjem in po širnem sorskem polju v torek dne 16. t. mes. dema na Guncljah pri Št. Vidu zamrlega voznika Matijo Kregarja ? Se-le sedaj ob njegovi smrti so ljudje izvedeli, da se je pisal za Kregarja, sicer so pa staro gorenjsko grčo v jerhastih blačah in visokih škornjih klicali vsi le za »Cesarja«. Nad 60 let je po trikrat na teden ob vsakem vremenu prevažal s težkimi konji na »tajslih« različno blago iz Ljubljane v Kranj in obratno. Ustrašil se tudi ni goreniake železnice, in prav zato, da bi se iznebila sitne »konkurence«, je železnica znižala voznino za tovore med obema mestoma — a Cesar je vozil naprej ! V ponedeljek zjutraj, ko se je odpravljal v Kranj, ga je v domačem hlevu konj hudo poškodoval, kar je provzročilo smrt krepkega, utrjenega in še popolnem čilega 771etnega korenjaka. Užival je pri ljudeh neomejeno zaupanje, saj je bil poštenjak od nog do glave, zraven pa uljuden in postrež-Ijiv: prava stara korenina. Ž njim je izginil pač zadnji večji »furman« iz nekdaj po ve* likem prometu tako sloveče cesarske ceste med Ljubljano in Kranjem. — GraSki Nemci se včeraj na gra-škem Gradu imeli »Sonnwendfest«. Po gorah ckolu Gradca so prižgali kresove, kakor pravi »Grazer Tagblatt« v znamenje nemške narodne zavesti. — Ogenj v Mariboru. V Mariboru je pogorela hiša g. Franc Kantnerja. — Dolenjski železnici sta imeli minulo leto 1356 766 K dohodkov ter 694.357 izdatkov, dobiček znaša torej 662 409 K. — Potovanje državnih poslancev. Vei članov proračunskega in železniškega odseka Be 1. julija napoti v Trst, kjer si ugleda luko, dne 3 preko Ljubljane na Bled, dne 4. v Bohinj in 5. v Hrušico, kjer si poslanci ogledajo dela pri predoru. 6. julija bo ogled predora v Rožni dolini na Koroškem. V Celovcu se poslanci razidejo. — »Pravnikov« izlet v De vin V nedeljo 28. junija priredi društvo »Pravnik" iz Ljubljane izlet v Devin in se sestane tu s slovenskimi in hrvatskimi pravniki iz tržaškega in goriškega okraja ter iz Istre k prijateljskemu shodu. Odbor vabi s tem vse pravniške kroge tako člane kakor nečlane k mnogoštevilni udeležbi. Izleta se udeleže tudi gospe izletnikov in njih družine. Ugled, ki ga uživajo po znani Bvoji prisrčnosti »Prav-nikovi« izleti in pa krasno ob Adriji ležeči kraj Devin s slikovitim svojim, na visoki skali v morje pomaknjenim gradom bo porok, da uspe tudi ta izlet, kakor VBi prejšnji društveni izleti. Ker je naslednji dan praznik, nudi se izletnikom prilika, združiti z izletom Še obisk drugih obmorskih krajev. Na dan izleta obiščejo izletniki zanimivi De-vinski grad, last kneza Ilohenlohe, in pa bližnje morsko kopališče v Sesljanu (Sisti-ano). V Devinu samem je sestanek izletnikov na senčnatem vrtu restavracije gospoda Miroslava Plesa, ki pripravi skupni obed. Iz« letniki iz Ljubljane odidejo z jutranjim brzovlakom ob 5. uri 59 minut, in dojdejo v Nabrežino ob 9 uri 03 min., kjer bo zaiutrek. S poštnim vlakom se odpeljejo ob 10. uri 02 minut, v četrt ure oddaljeno postajo Devin. Priporočljiv je peš izlet iz Nabrežine v Devin, oddaljen le 7 km. Proti Ljubljani se izletniki vrnejo lahko iati dan iz Devina ob 6. uri 28 min. zvečer, tako da pridejo v Liubljano s prvim večernim brzo-vlakom ob 9 uri 45 min. Radi preakrbitve cbeda se je priglasiti do četrtka 2 5. junija zvečer. PrigUsa sprejemajo pisarne gcr. odvetnikov rlr. Danilo Maja-r o n a v Ljubljani, dr. Edvarda S 1 a v i k a v Trstu in dr. Dragotina T r e o v Gorici. Izlet se izvrši ob vsakem vremenu. Na veselo svidenje! — Strajk šivilj v Gorici končan V sredo popoludne so se sešle na povabilo goriškega magistrata v magistratnih prostorih šivilje delavke in delodajalke. Imel je ž njimi opraviti magistratni podtajnik gospod Trevibsn, ki bi pri tem poslu, kakor pravijo, kmalu oglušil. Tako silno je bilo namreč žlobodranje in kričanje klopetavih šivilj štraj-karic in delodajalk. Po^dolgem debatiranju, v katero so posegale vse hkratu, je prišlo med delodajalkami in šiviljami vendar-le do sporazumljenja in določil se je delavnik na deset ur pri sedaj obstoječih plačah. Ob enem pa se ja veprejel prvi maj kot praznik. — Umrl je Podkorenom pri Kranjski gori posestnik J o ž e 1 V o 1 c , oče dveh duhovnikov Jožefa in Alojzija, ki delujeta v naši škofiji, v dobi 65 let. Pogreb bo v sredo zjutraj. N. v m. p.! — Točo so imeli včeraj popoludne okolu druge ure mej groznim nalivom v Sent Vidu nad Ljubljano, ki pa ni povzročila večje škode, kjer je padala le malo časa. ij.MibijaiiSM' MOTIV«. V nedeljo na Kurešček! Več članov moške Marijine družbe ljubljansko pohiti prihodnjo nedeljo zjutraj na prijazni Ku rešček in ondi opravi svojo pobožnost v cerkvi »Kraljice miru«, kier bo ob 10. uri sv. maša z govorom. Oihod iz Ljubljane na vozth je določen na 5. uro zjutraj, zbirališče na ižanski cesti blizu zidanega mostu. Vožnja do vznožja gore, odkoder je le še pol ure pešpoti, bo stala nekako 50 vin. za osebo. Somišljeniki, možje in mladeniči, se tem potom uljudno vabijo, da se pridružijo temu božjepotnemu izletu in prijavijo udeležbo vsaj do četrtka zvečer ali neposredno družbinemu načelniku g. Pavlu Velkavrhu, trgovcu na Rimski cesti, ali pa v trafiki g. Brusa pred škofijo, oziroma prodajalki v del. konsumnem društvu. Nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki je bil nekaj dni odsoten iz Ljubljane, se je danes vrnil. Boj z noži. Danes ponoči sta se v Latter-mannovem drevoredu stepla delavca Franc Gosar iz Vodic in Franc Verhovič iz Repenj v kamniškem okraiu. Suvala sta drug druzega z nožem in si razparala suknjiče. Do prelivanja krvi ni prišlo, ker je poprej prišel na lice mesta policaj in ju aretiral. Padec na koso. Delavec Franc Sodnik 22 let star, stanujoč v Bukovčah občina Vo dice št. 44, se je včeraj zvečer na Cesarja Jožefa trgu poskusil z nekim koscem, kateri je močnejši. Kosec podrl je Sodnika na tla in ta je padel z glavo na koso in se močno obrezal. Prenesli so ga na rešilno postajo v Mestnem domu kjer so ga obvezali, potem pa prepeljali v bolnico. V Ameriko. Dne 20 in 21. t. m. se je vsega skupaj odpeljalo 173 izseljencev v Ameriko. Bojeviti fantje. V soboto zvečer so na Prulah trije vajenci streljali s samokresi, kar je vznemirjalo v tem okraju stanujoče ljudi. Strel je privabil tudi policaja v Prule. Ko so vajenci policaja zapazili, so zbežali in ušli. Tatvina glasovitega tatu Oltra izsledena. Dne 18. t. m. mej 11. in 12. uro priplazil se je tat v hišo posestnika Jos. Boha v Zgornji Slivnici št. 24 občine Grosuplje in mu ukradel iz omare 133 K 12 h, zlato brožo in dva zlata prstana. Istega dne proti večeru pripeljal je fi|akar Anton Markovič nekega pijanca na policijo, ker mu vsled pijanosti ni mogel plačati vožnje iz Rudnika na Hrušico in Fužine. Pijanec je bil tat Jo sip Oltra vulgn Lojtra, ki je dopoludne poprej okradel Josipa Boha in se je potem za ukradeni denar vozil s fijakarjem okoli in popival. Na policiji so takoj vedeli, daje Oltra moral kje izvršiti tatvino, ker so našli pri njem nad 89 kron denarja, dva zlata prstana in brožo, ter so ga pridržali v zaporu in potem izročili sodniji. Čez dva dni po aretaciji Oltra se je Se le zvedelo, da je Oltra izvršil tatvino v Zgornji Slivnici. Oltra je znan tat in iz ljubljanskega mesta za vselej izgnan. Bil je že mnogokrat zaradi tatvine kaznovan. Veselica društva delavcev in delavk tukajšnje tobačne tovarne bode v nedeljo d n e 2 8. t. m e s. pri Plankarju na Dolenjski cesti. Prične se veselica ob 3. uri popoludne. Pri veselici igrala bode godba, za smeh in zabavo skrbelo se bode po šaljivi pošti in bila se bode ostrs borba s korian-dolijem. Vršile se bodo pristne ljudske igre: manca, slepa miš itd. Zvečer se užge ume talni ogenj in spuščale se bodo rakete. — Vstopnina bode le borih 20 vinarjev ali 10 krajcarjev. Za dobro pijačo, jed in postrežbo bode preskrbljeno. — Ako bode vreme neugodno, se preloži veselica na nedeljo dne (3 julija t. I. Ker je čisti dobiček namenjen društveni bolniški blagajni, upamo, da bode udeležba uprav sijajna. Ponesrečen poskus z balonom. Gospoda Stffldnsa včeraj popoludne v Lat',ermanno vem drevoredu občinstvo ni moglo občudovati pri zanimivem spuščanju iz viBočine 2000 metrov, ker se niti od tal ni mogel dvigniti. Prigodila se je namreč balonu ne sreča, da je iz njega ušel razgreti zrak in postal neraben. Prihodnjo nedeljo baje prireditelj zopet pcs'bi dveletnega obstoja se jo v Ljubljani zelo priljubila Zabave v Trnovem Ponočnjaki ukradli so v soboto ponoči pri mizarju Josipu An-dloviču v Cerkvenih ulicah št. 21 cizo in jo vozili po Trnovem okoli. Dva ponočnjaka sta se vsedla v cizo, tretji pa je vlekel cizo naprej. Ko je prišel policaj, je slednji zbežal, druga dva pa je policij prijel in sta morala cizo nehati nazaj v Andlovičevo delavnico. Nesreča na električni železnici. Električnega vozi sjilašila sta se v soboto popoludne v Spitatakih ulicah v tovorni voz vprežena kon'* posestnika I^ana Bizjana iz Studenca st 7 Pri tem jo levi konj padel in ga je desni vlekel kakih 10 korakov na prej, dokler ni voznik konja ustavil. Levi konj se je pri padcu na hodnik precej poškodoval. Nepoštenje Delavec Fran Zupančič, stanuioč ria Dunajski cesti fct. 24 je prodajal danes zjutraj pri urarju Somnitzu na sv. Petra cesti št. 16 zlat prstan z brilantom. Bil je pri prodaji ustavljen in odveden na rotovž, kjer je priznal, da je prstan našla njegova žena pred kakimi par dnevi pred južnim kolodvorom in ga dala njemu, da ga prod*. Ukradeni zajec. Pekovki Mariji Krašo-vec na Dunajski cesti št 54 je neznan tat ukradel z dvorišča jedno kokoš in jednega domačega zajca. Tat je bil neki okoli 15 let stari fant. ki je ukradenega zajca prodajal posestnici Tereziji Medičevi v Linhartovih ulicah št. 4. Na južnem kolodvoru sta bila v času od 13. do 19. m. najdena 1 dežnik in 1 palica. Najdena ura. Dne 20. t. m, izgubila je v Lattermanovem drevoredu neka dama zlato žensko uro, katero je našla žena strojevodje Margareta Skorpel, stanujoča na sv. Petra cesti in jo eddala na policijo. Dogodki na Hrvaškem. Nakane grofa Khuena. „Novi list« piše: ,Iz opozicijonalnih krogov dobivamo vest, katero nam pritrjuje preko zaupne osebe tudi vladni pristaš. Pričakuje se namreč, da hoče grof Khuen, predno definitivno odide iz Hrvatske, napraviti nekaj, da si ga Hrvati zapomnijo tudi za pozne čase. Ta korak bo odgovarjal nje govemu sedanjemu razpoloženju nasproti narodu, ker mu niso vspeli načrti. (Med katerim pa je vendarle iz aristokratskega ne-maniča, zadolženega čez glavo, postal — večkraten milijonar, dočim isti narod mora bežati v Ameriko pred — lakoto !) Smatra se torej za gotovo, da pride na tapet kak jako reakcijonaren zakon, ki s p o p o 1 n i preganjanje novin, izjemne naredbe in nagle sodbe, in ki še bolj pripogne Hrvate. Mi do-našamo to vest, da narodni ljudje ne bodo iznenadeni po eventualnih iznenadenjih. Hrvatski sabor. V popoludnevni seji v petek je prišlo po govoru dr. Franka, ki je opisoval policijski sistem na Hrvatskem in ga označil za infamnega, do burnih prizorov. Franka so obstopili poslanci večine in mu ki cali razna vprašanja, na katera je pa opozicija krepko odgovarjala. Poslanci večine so govorili kar vprek, kako so bila pri njih pobita okna. Dr. Frank: »Grof Szecheny je nekoč zaklical nekim demonstrantom: Pravico imate demonstrirati!« Hrup pri večini. Govornik dolgo časa ne more govoriti, naposled pravi govornik : Sami ste krivi, da je tako daleč prišlo! »Vi sami ropotate, ker nimate poguma poslušati moj govor.« Na to je dr. Frank opiso-vel banova nasilstva in demonstracije ter je dejal mej drugim: »Poslanec Kovačevic je dejal, da je sedanje gibanje na nečast hrvatskemu narodu. Obratno je resnica.« Vladinovec Barlovic kliče: »Opozicijonalni poslanci so bojazljivci!« V soboto so bile daljše polemične praske mej vladinovci in opozicijo, nakar je poslanec dr. pl. Brestyenski podal imenom opozicije naslednjo izjavo: I. S razloga, što vlada g. bana g. K. Hedervarya i u najnovije vrieme dozvoljava, dotično ne prieči nepraveduo, te istoj na-godi, z čl. I. od god. 1868, jasno se proti-vtča uprave pravokatorno namještanje ma-gjarskih napisa i zastava na zgradama za-jedni^kih hrvatsko-ugarskih ureda. II. S razloga, što vlada g. bana na sve izjave naroda u obrani prirodjenih in zakonito mu zajamčenih prava, odgovara kazne-nimi, sudbenimi i redarstvenimi progoni, priekim »udom, oiužunom šilom sve do krvoproliu* i tirni sredstvi opriečava i raz-puštava zakonito prijavliene i sazvane skup-štine, sputava oporbenu štampu nečuvenim u izobraženom svietu zapljenami i obusta-vami i odbijanjem novih urednika baz sva-koga zakonskoga uzroka. III. S razloga, što je timi hotomičnimi povriedami zakona ustavnosti i prava, vlada g. bana dovela hrvatski narod do oflajnosti. IV. S razloga, što se u saboru očitim i trajnim vriedjanjem saborskega poslovnika onemogučuje oporbi svaki pravi parlamentarni lad. V. S razloga napekon, što oporba u današnjih, po hrvatski narod tako žalostnih okolnostih nt če niti nemožo ovdjo služiti samo stepenicama skroz neustavne vladavine g. bana: Častim se izjaviti u svoje i u ime svojih diugova, da ne č e m o dalje aktiv -no sudjelovati kodsaborskih razprava, a napose no kod razprave o indemnitetu, koji bi se imao dati vladi g, bana Dragutina grofa KuenHedervaryja u svrhu da svojimi protuzakon timi i nasil nimi sredstvi daljo pedkopava svaku ustavnu Blobodu i zakonom zajamčena prava hrvat-ekoga naroda i čime je pr«uzročila današnje stanje u Hrvatskoj-Slavoniji, za koje je ona odgovorna« Nato je opozicija zapustila dvorano. Vladinovci so ostali sami in sprejeli predlog vladnega poslanca Kovačevic i, da se sestavi parlamentarna komisija, da zasledi povzročitelje nemirov in jih izroči kazni, predloge opozicijonalnih poslan cev pa so vladinovci odklonili. Danes ob 11. uri dopoludne je bila zopet seja, katere sa pa opozicija vsled zgorajšnje izjave ni udeležila. Na dnevnem redu je bila razprava o dovolitvi proračunskega provizorija in o volitvi parlamentarne komisije. Revolucija v Zagorju. Trgovec Doikal je poslal „Slovencu« popravek, da je dan zadušnic, koje so se brale v Varaždinu za pale žttve, imel trgovino zaprto in da so bili njegovi sluge pri zadušmcah. Ta popravek je sama neresnica, dostojna mažaronskega korteša. Priče so, da je Dočkal imel trgovino odprto do poldva najste dopoludne, ko so se vršile maše-za-dušnice. Sam pa je stal med vrati svoje prodsjaln;c3. Mogoče da misli, ker je malo vrata priprl, da je že celo prodajalnico zaprl. A se vara — njegove trgovinske rolete so bile vse odprte, kljub temu. da so drugi trgovci svoje roleta spustili. Njegovi sluge so bili pri maši, ali sluge so odšli brez Dočkalovega znanja v cerkev, ker so vedeli, da jih sam gotovo ne bo pustil. A istina je na tem samo to, da je Dočkal končno od samega strahu trgovino zatvoril. Varaždinsko glavarstvo je izdalo poseben oglas, v katerem nudi nagrado 100 K dotičnemu, ki javi^one, ki so podnetili ogenj na raznih krajih. Žalostna majka mažaronov, ki si takim potom nomagajo ! Veliki župan Rubido je izdal izjavo v nemških listih, da ni bil napaden. Kljub njegovemu dementiranju pa moremo reči, da je bil napaden. Pred napadom je hodil sam, a po napadu ga spremljajo oboroženi ulanci in sam nosi samokres. In zakaj policijski predstojnik Gašparc nnsi s sebsj samokres, ko ide z Rubidom ? M slimo, da človek, ki se ne boji napada, ne bo hodil v spremstvu oboroženih ulancev in nosil sabo samokresa. Včeraj so se v Zagorju zopet pojavili nemiri, vsled česar so oblasti poojstrile varnostne odredbe. Danes prevzame v Varaždinu glavno pošto vojaštvo. — Kraj Vinice, eno uro od Varaždina, je med kmeti in vojaštvom došlo do pretepa, ko so se kmetje vračali od maše; vojaki so šest kmetov težkoranili z b a j o n e t i. In vsi ti ranjenci so bili od osme ure dopoldne do šeste ure zvečer brez vsake zdravniške pomoči, dasi je Vinica komaj eno uro od Varaždina oddaljena. — Kmetje so med postajama Zlatar in Budinščina udarili na želez-nični most. Ko so prišli orožniki na most, je pod mostom eksplodirala dinamitna pa-trona; en orožnik je bil težko ranjen, dva kmeta lahko, drugi kmetje pa so na krajih odhajali. Grad barona Raucba in Bicer železna vrata na prvi strani gradu so kmetje na padli ter jih razrušili in klopi pri uhodu požgali. — Nato so udrli skozi skrivna vrata v spalno sobo in vse demolirali, pa našli niso nikogar notri. Eden sluga barona Raucha je došel na pogorišče ter jel streljati, pa kmetje so ga zgrabili ter ga odtirali. Nato se je začul strel v daljavi — in kmetje so odšli od grada v baronove gozde. Pa to je j bil strel kmetske patrulje z vojaštvom. Došli j vojaki niso dobili pri gradu nikakega kmeta več; orožniki bo dva kmeta ulovili, ali pri njih niso našli nikake stvari iz grada. — Pri sodnih preiskavah zvračaio sodniki vso krivdo na duhovnike, da bi kmete odvrnili od svečenikov. Kmetje so vsled tega jako razjarjeni in še vse z večjo silo udarjajo po mažaronih. — Včeraj sta došla v Zagorje dva bataljona vojakov iz Temošvara. Dve kompaniji vojakov je odposlanih v Jasko v varstvo mažaronskega grada grofa Erdolyja. Statistika vsled dogodkov v Zagorju je sledeča: Napadov v dobi desetih dni je bilo na msžaronske gradove 26 malih napadov je 34; skupaj torej 60. Pretepenih je mažaronov 173, med temi veliki župan Rubido, okrožni predstojniki in občinski pisarji. Kljub dementiranju je ustreljenih 12 oseb; a težko ranjenih od bajonetov 3 7; lahko ranjenih pa je nad 300, v zaporu jih je nad 200; h šnih preiskav pri opozicijonalnih posestnikih in kmetih je bilo 15.000. — Oblasti vse to taje;- a kdor toh podatkov ne veruje, naj se gre prepričat v službeni arhiv pri sodišču, in prepričal se bo. To se je zgodilo v desetih dneh a kaj se je moralo še vse zgoditi po cali Hrvatski v treh mesecih, kar trajajo nemiri In ne čudimo se mažaronskim oblastim, da v svojih oglasih strogo svare narod, naj ne trosi lažnjivih vesti, ker se boje, da ne bi resnica došla na dan in bi to Hrvate še bolj razburilo, da bi buknila prava, popolna revolucija. Vstanek v Primorju V S^nju pride skoro vsai drugi dan do demonstracij. Mažarski napisi so vsak dan potrgani — in oblasti so prisiljene, postaviti pred vsak magjarski napis štiri orožnike. Na parobrodih, ki pridejo v sanjsko luko, se vrši stroga kontrola. Isto se vrši na cesti, ki vodi v L ko. Boje Be nemirov v Liki, ker Lika je ža itak vsa razburjena, pa vesti ne gredo v svet radi Blabih zvez. Ko je bila nagla sodba umaknjena, so se pojavili zopet veliki nemiri, in oblasti bodo morale proglasiti zopet naglo sodbo. Vkljub pre-kemu sodu na Sušaku trajajo demonstracije dalje. Ko je bil v Sušaku sklep šole, so šli vsi dijaki po ulicah s hrvatskimi trobojni-cami na prsih. Isti dan — v soboto — je bil tudi neki mažaronski gimnazijski profesor precej pretepen. Ko so delavci opoldne šli iz tovarn, so po ulicah žvižgali in klicali: »Proč Hedervaiy!«, se ustavili pred občinsko hišo ter vsa okna pobili. Orožniki in policaji niso mogli aretirati nikogar, vojaki pa so došli prepozno, ko ni bilo že ni-koga nikjer. Isto vojaštvo čuva že štirinajst dni železnično prego od Sušaka do Bakra. Baron Zmajič je pozval telefonično Jelačičav polk z Reke, pa je dobil odgovor, da naj se pomiri in radi »sitnice* ne zove vojaštva.— Čuje se, da bo sodba proti uredniku »Novega lista« gospodu Supilu v Budimpešti. Na njega tako hudo pazi policija, da niti koraka ne sme storiti iz Reke. Dogodki v Srbiji. Poročilo pristaša Obrenovičev. Neki iz Srbi|e pobegli častnik pristaš Obrenovičev pripoveduje »Srbski korespondenci", da sta kralj in kraljica zarotnike mirno pričakovala, meneč, da bodo zahtevali samo kraljevo odpoved, za kar je bil kralj pripravljen. Zarotnik Mišic pa je zaklical: »Vidite lopova Aleksandra in njegovo pri-ležnico.« Nato so častniki začeli biti po kraljevi dvojici in naposled streljati. Ko so kralja naposled potegnili iz alkovna, je še živel. Nekdo je zaklical: »Ali pes še ni mrtev«, nakar so kralja s tako silo vrgli skozi okno, da se mu je glava popolnoma razbila. S sabljami so razsekali krajico, odrezali razne dele telesa in jih vrgli za kraljem skozi okno. — Skoro gotovo je to poročilo izmišljotina Obrenovičavih pristašev. AngleSki poslanik odpoklican. Angleška je odpoklicala svojega poslanika iz Belgrada, ter prekinila vse diplo-matične zveze z novo vlado. Angleški poslanik se je danes odpeljal is Belgrada. Angleška je ogorčena nad umorom in vendar ima časten kip morilca kralja Karla I. Crom-wella v angleškem parlamentu. Nizozemski poslanik se pridruži angleškemu. Ministri umorjeni sredi svojih rodbin. Ministerski predsednik Markovič je par trenotkov pred umorom pripovedoval svoji ženi, da se je odpovedal, ker z Aleksandrom ne more skupaj delovati. Ko so zarotniki udrli k ministru Teodoroviču, sedel je sredi svoje rodbine. Eden častnikov je pomeril in Teodoroviča dvakrat UBtrelil v prša. Teodorovič ni mrtev in upa se sedaj da ga ohranijo pri življenju. Mej žrtvami je tudi kuhar vojnega ministra Kolby. Ko je čul strele zarotnikov v ministrovi sobi, je skočil skozi okno in si pri skoku zlomil vrat. Aleksandrovi dolgovi. V Belgrad je došlo iz Avstro - Ogrske več lilerantov, ki zahtevajo plačilo za dvoru poslane stvari. Sedanja uprava jih hoče zadovoljiti z 20 odstotki, a trgovci to odkla njajo. Dvori. Rumunski dvor je določil za umorjeno kraljevo dvojico desetdnevno žalovanje, španski dvor pa tritedensko žalovanje. Književnost in umetnost # »Tamburica«, hrvatski tamburaški zborn.k bo pričel izhajati 1. juitia enkrat na mesto in bo za celo leto veljal 8 K, za pol leta 4 K 50 v. Posamezni zvezki bodo po 1 K. Zbornik bo prinašal vse v tamburasko stroko spadajoče stvari. Izdajatelj bo J. S t j e p u š i n , posestnik prve tovarne tam burio v Sisku. * Slovenec — član kraljevega gledišča v Berolinu. Naš rojak Fran Naval-Pogačnik, ki je ravnokar okreval po daljši bolezni, jo te dni nastopil pri takozvanih »Wiesbadener Festspiele« v ulogi Gc-orge Browna v Boieldieu-jevi operi »Die vveisse Dame« Žel je velik uspeh in vse je bilo navdušeno nad njegovim krasnim tenorjem. Predstavi sta prisostvovala nemški cesar in cesarica. Po predstavi sta takoj vsprejela Navala. Jako laskavo sta se izrazila o njegovem glasu. Vprašala sta ga tudi po narodnosti; Naval je povedal, da je Slovenec. Drugi dan je prišel k Navalu na cesarjevo povolje dvorni intendant pl. Hiilsen in mu ponudil sijajno ponudbo za angažma na kraljevi operi v Berolinu za pet let. Naval je takoj sprejel sijajno ponudbo. Svojemu rojaku v tujini želimo največjih uspehov, njemu v slavo, slovenskemu narodu pa v čast. V. J * Četrti in peti venček narodnih pesmi za ženski, oziroma moški zbor sta izšla. Ker sta zaradi praktične uporabe nekolika krajša od prejšnjih, je pa cb koncu vsakega venčka pridejana po ena pesmica. V 4. zvesku naj se pri pesmici »Liubi kofek« na 9. strani v zadnji vrsti besedilo poDravi takole: Nebeškega torej Očeta itd. Dobivata se ta dva venčka — kakor tudi vsi prejšnji — vsak za se po 25 kr. izvod v »Katoliški bukvami«, v Sohwentnerjevi knjigo-tržnici in pri prireditelju Fr. Ferjančiču, kaplanu v Liubliani. izpred sodišča 20.000 kron najdenim za vojaka. Z Dunaja poročajo, da je našel neki vojak 24. pešpoll-a, ko je šel v vojašnico, na cesti poštni zavitek, zapečaten in ovit. Pobral ga je ter nadaljeval svojo pot. Kar prileti za njim oni poštni uslužbenec, ki je zgubil na potu z voza omen)eni zavitek ter zahteva, da naj mu ga vojak vrne. Ali ta se je odločno branil, češ, da mora to oddati predstojnikom v vojašnici. Tam so zavitek odprli ter našli v njem "200.000 K. Vojak je zahteval 10 °'0 najdenine, ali poštni erar se je branil plačati, češ, da je našel zavitek poštni sluga. Sodnijske instance pa so bile tega mnenja, da priBtoji vojaku najdenine 20.000 K, katere mu je morala sedaj pošta tudi izplavati in plačati je morala tožbenih troškov 2400 K._ Kazne utvari, Najnovejie od rasnih strani Velik požar. Požar je uničil velik del trga Monichkirchen. Tem povodom je prišlo ob življenje 10 oseb. — Novo vojno brodovje. V zbornici v Madridu je prijavil minister za mornarico, Toča, da je vlada nezavisno od rednega proračuna predložila zakonski načrt za gradnjo nove eskadre ki bo obsezala 7 oklopnic, 3 kri žarke in več torpedov. — Preprečeno ženitovanjsko potovanje. V Darm-stadtu je tovarnar Stephan po poroki ustrelil svojo dopoludne poročeno ženo. Pred nastopom ženitovanjskega potovanja je tako neprevidno spravljal revolver v kovček, da se je revolver sprožil in ženo smrtno zadel. — Zagrebško gledališče dobi zopet opereto. Telefonska in brzojavna poročila. Ptuj, 22. junija. Včeraj se je vršil v slovenskem trgu Ptujska goret prvi shod slovenskih spodnještajerskih mla-deničev. Vspeh sijajen. Vdeležilo se je sestanka okolu 800 slovenskih mladeniče v. Ljudje so bili ginjeni, ko so videli toliko slovenskih mlade-ničev prikorakati od vseh strani. V cerkvi je krasno govoril č. g. dr. Ant. Medved iz Maribora. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval slovenski trški župan g. Horvat. Na shodu je govoril č. g. Anton Korošec iz Maribora o pomenu organizacije mladeničev za Slovence na Spodnjem Štajerskem. Govorili so tudi mladeniči iz Ptujske gore, Hajdine, Sv. Urbana in Studenio ter obetali ostati vedno zvesti katoliško-narodnim idejam. S »Slava--klici na sv. očeta in cesarja je predsednik zaključil shod. Nemškutarji so v ..Štajercu" grozili z nemiri, a ustrašili so se velike množice slovenski Ii mladeničev in ostali so tiho. Ta shod je velikega pomena za organizacijo mej mladino. kakor tudi za naš narodni položaj. Dunaj, 22. junija. Čuje se, da bodo Mladočehi proračunski provizorij na vsak način obstruirali, ker je bila njihova zahteva po češki univerzi na Moravskem odbita. Po volitvi v delegacijo bo državni zbor takoj preložen in se bo sešel še-le jeseni. Mej tem se bodo pogajanja s Cehi nadaljevala in ni izključeno, da do jeseni Korber demi-sijonira. Meseca julija bodo sklicani deželni zbori. Dunaj, 22. junija. Iz Budimpešte javljajo: Khuen-Hedervary porabi bližnji čas, da se po cesarjevem naročilu pouči o položaju na Ogrskem. S tem poročilom se poda ban na Dunaj. Khuen doslej še ni dobil naročila za sostavo novega kabineta; o tem se cesar odloči še le na podlagi banovega poročila. Dumij, 22. junija. Danes se vrši tu četrti shod avstrijskih mest. Ljubljano zastopajo župan Hribar, županov namestnik Vončina in dr. Majaron. Trst, 22. jun. 231etno deklo Margareto Cek, ki je bila obtožena, da je svoje novorojeno dete utopila v škafu vode. so porotniki oprostili. Reka, 22. junija. Sem je došlo več iz Srbije pobeglih pristašev Obrenoviče-vib, ki pravijo, da bi bruhnila na Srbskem revolucija armade, ako bi novi kralj hotel kaznovati morilce, ter zatrjujejo, da sta Peter I. in Avakumovič vedela za ves sklep. Graclec, 22. junija. Tukajšnji porotniki so k smrti na vešalah obsodili 1. 1880 v Požunu rojeno Albino Novak, ki je svojo eno in pol leta staro hčerko vtopila v Muri. Zagrel), 22. junija. Po noči od sobote na nedeljo se je izvršil ob pol 5. uri zjutraj d i n a m i t n i atentat na prometno zgradbo ogrskih držav, železnic. Zid pod enim oknom in nad oknom je razdrt. Pod drugim oknom, kjer je bila večja množina dinamita, se dinamit ni vžgal. Pok se je slišal po celem Zagrebu. Zagrel), 22. junija. V slučaju, da ban Hedervarj postane ogrski ministerski predsednik, se imenujejo za njegove naslednike grof Štefan Erdody, bivši minister Josipovio in pa predsednik stola sedmorice Spevec. 0 sekcijskem šefu Krajčeviču se poroča, da v He-dervarjjevem ministerstvu postane minister za Hrvatsko. Belgrad, 22. junija. Vlada namerava vse premoženje Obrenovičev kon-flseirati in je oddati državnemu zakladu. Vlada je poslala sestri kraljice Drage, gospej Petrovič, 40.000 frankov, kateri so bili konfisoirani. Belgrad, 22. junija. Uradi list objavlja novo ustavo ter razveljavljenje ustave iz leta 1901. Ob enem se objavlja imenovanje podpolkovnika Mišica za vrhovnega poveljnika belgrajske posadke. Belgrad, 22. junija. Časopisi so priobčili brzojavko avstrijskega cesarja kralju Petru I., a stavke, s katerimi cesar graja umor, so izpustili. Sotija, 22. junija. Vsled dogodkov na Srbskem je vlada sklenila odpustiti vse častnike emigrante. Ostali sumljivi častniki bodo premeščeni na mejo. Ženeva, 22. junija. Kralj Peter 1. odpotuje iz Ženeve danes ob osmi uri zvečer s posebnim vlakom, v katerem je prostora za 50 oseb. Na Dunaj se pripelje jutri v torek ob 9. uri 55 m. zvečer, kjer ostane na zahodnem kolodvoru 23 minut. Tu ga pozdravi deputacija občinskega sveta iz Belgrada, srbska kolonija in srbski dijaki. V Belgrad dojde v sredo ob 10. uri dopolu- dne. Stroški za posebni vlak znašajo 13.000 frankov. Pri dohodu v Belgrad bo zahvalnica v cerkvi, potem sprejme kralj člane skupščine, zvečer bo ba-kljada, drugi večer gledališče, v petek pa liudska slavnost v Topčideru. Ženeva, 22. junija. Kralj Peter je sprejel deputacij o srbskega parlamenta. Na nagovor senatskega predsednika Velimiroviča, ki je kralju izročil krasno vezan zapisnik o volitveni seji narodne skupščine, je odgovoril kralj, da ga globoko ganijo dokazi udanosti in zvestobe svojega naroda; srečnega se čuti, ko vidi pred seboj potomce onih junakov, ki so z njegovim dedom in očetom vsejali seme srbske neodvisnosti. Kralj ni tak govornik, da bi mogel izraziti vsa svoja čutila, toda v njem je gorko srbsko srce, ki bo bilo le za srečo naroda. Vsprejem je trajal 10 minut. Kralj je ■bil baje silno bled, čeravno so ga člani deputacije pozdravljali z „Živio" klici. Zemun, 22. junija. Kraljici Nataliji je došlo mnogo sožalnih brzojavk. Sočutje so izrekli laški kralj, španski kralj, predsednik francoske republike, kraljica-vdova laška, cesarica - vdova ruska in več drugih oseb. Petrograd, 22. junija. Ko se je carska dvojica peljala iz Petrovega dvora, hotel se je pririti do cesarjevega voza v obleko orožniškega častnika preoblečen mož, da bi izvršil atentat. Berolin, 22. junija. Skupno število soc. dem. glasov pri zadnjih volitvah je 2,900.000 proti 2,107.000, katere so dobili pred petimi leti. IMuiiijska borzu dnč 22. junija. Skupni državni dolg v notah.....1C0'20 Skupni državni dolg v srebru.....10010 Avstrijska zlata renta 4% .....121 O.i Avstrijska kronska renta 4%.....10Q'55 Avstrijska inv. reuta 3'/i * .....S2 85 Ogrska zlata renta 4%.......12 t 60 Ogrska kronska renta 4%......99*40 Ogrska inv. renta 3\ 6'3 7 , za maj 1904 .....» 5 28 » 5 29 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-75 do 8-30 Rž južne železnice........7-bo , 7 90 Rž...........» 6-55 » 6-75 JeOmen , » ........— „ — ob Tisi.........— » - Koruza ogrska.........6'65 „ 6-89 Cinkvant...........750 „ 8-— Oves srednji.........6'— „ 6-20 Fižol........> 6'75 » 14 26 KHnr volih n Qorlfin nima prilike's Pridnim IVUUl VG11IVU OGUl izprehajanjem ali kakim ———— Športom delavnost želodca pospeševati, mu je namestilo dobroznuna Rogaška slatina »Templjev vrelec« z tinom, Styiia vrelec čist pospešuje tžk in prebavlj»nje želodca. 816 1-1 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm 1 Cm «pa-soTanja Stanj« barometra, v mm. Temperatura . PO Celsija VetroTl. Nebo IU •33,. 20|T). zveč. | 731-1 | 17-0 | si. szah. del. obl. 5-7 21 7. ijutr. 2. popol. 730-6 729-2 13-7 191 sl. vzll. sl. jjzah. del. obl. dež 21| 9. zveč. | 730 6 1-1-6 | brezvetr. oblačno 8-3 22 7. zjutr. 2. popol. 731 2 731-9 15 0 | si. jvzh. j oblačno 2J-4 | si. vzh. | » Srednja temperatura sobote 18 2°, normale 18-3. Srednia t,etuperatura nedelje 15 8". normale, 18 4. Tinrniflrkl Je izvrstno sredstvo za Učenje JMt^tUUt/ sobnih tal. Isto odstranja ln preprodaje lepljlvoit Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 5*24 1 1'2-lu Vnanja naročila proti povzetju. V abilo na redni občni zbor posojilnice v Zatičini registr. zadruge z neomejeno zavezo.. kateri se bede vršil v torek, dne 30. junija 1903 ob 6. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Zatičini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa za 1. 1902. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. V slučaju, da bi zgoraj sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši sc ob pol 7. uri isti dan, na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število udeležencev. Mala trgovina, katero lahko tudi ženska oskrbuje, ter daje mesečno povprečno 35 gld Čistega dobička, se radi bolehnosti takoj proda. Naslov se izve pri upravništvu »Slo- venca 842 3-1 823 3—2 l^uptijem črne jagode, borovnice liter 2 do 2kr. Sebenik, žganjekuharija v Šiški pri Ljubljani. ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri L)ub -ljanl preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 <2 Itrtju se tudi na obroke.' >"» zuhU-vftnJo »o poSlljaju ceniki brezplačno. jjKŽT* V najem se da "i£8 dvoje lepih stanovanj, obstoječe vsako iz dveh sob, kabineta in drugih stranskih prostorov, in sicer eno za I. julija, drugo za avgustov termin. Podrobneja pojasnila na Dunajski cesti 60. 839 3-2 Naznanilo prostovoljne prodaje. Naznanja se, da se bode vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v L ubljani z dno 22. maja 1903 opr. št. A VIII 383/2/29 vršila dne 25. in 26 junija prosto voljna dra/Jni v zapuščino Luke Kanca iz Zapuž h. it. 12 spadajočih premičnin in nepremičnin v Zapužah oziroma na lici mesta. Vsak ponudnik mora pred dražitvijo nepremičnin polož ti kakor varščino deset odstotkov cenilne vrednosti dotične nepremičnine. Skupilo za premičnine se mora precej vplačati. Največi ponudek za nepremičnine se pa plača v dveh obrokih in sicer polovico v šestih tednih in ostalo polovico v treh mesecih od dneva izdražitve računši. Dražbeni pogoj', zemljeknjižni izpiski in posestne pole leže na vpogled v pisarni podpisanega sodnega komisarja. Dražba se prične dne 25. junija v Zapužali ol> 9. uri dopoldne. Ljubljana, 15. junija 1903. 819 3-3 Dr. Fran Vok, c. kr. notar kakor sodni komisar. ladajatelj in odgovorni arednik; Dr. ifnaolj Žitnik. liak »Ratoliflki Tukarne« v Ljubljani.