LETO lil. — Št. 40
Poltnotekoči račun štev. 23.
Posamezna Sterilka 20 Cent.
GORICA, 9. OKTOBRA 1921.
GORIŠKI SLOVENEC
__ - - ■ -- -- - - -. .. — ■ - ■ .- 1
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Cardncci št. 10, II. nad.
Naročnine: Italijanska kraljevina : Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5 — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi stran' Lir 1.— za Vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
NacijoHalizem brez orožja
Pred kratkim je prinesel ljubljanski »Slovenski Narod« zanimiv članek o nacijona-lizmu kot potrebnem elementu za državni obstoj. Pri tem pa se je obregnil tudi naravnost ob nas, češ, da je proti vsem tistim Slovanom v Primorju, ki bi bili za spo razum z Italijani in torej ne dovolj nacijonalističnega čustvovanja.
Uredniki »Slovenskega naroda« morajo biti kratkega spomina, kajti dovolj bi bilo, opozoriti jih na pred kratkim pod naslovom «Rož-lanje brez cene« objavljeni članek.
Mi nimamo namreč prav nič proti temu, da se goji najhujši panslavistični naci-jonalizem v Jugoslaviji, ker je to pač potrebno za obstoj in okrepitev države, prav neumno pa se nam zdi od teh politikov, da zahtevajo gojenja nacijonalizma pri go-riških Slovencih.
Pri nas pomeni očitno gojenje in negovanje takega nespravljivega nacijonalizma klasičen iredentizem, kojemu so se že naši poslanci očitno odpovedali in ponovno
a-agatovili italijansko vlado,
da niti od daleko ne mislijo na kak iredentizem in da jim je silno na tem ležeče, da pride do ozkih in prisrčnih stikov z italijanskim narodom.
Za Boga vendar! Bodimo vsaj dosledni in ne pojejmo besedi, ki smo jih večkrat javno izgovorili; ako hočemo res priti do veljave v italijanski državi se moramo, hotč ali nehotč, odpovedati jugoslovanskemu nacionalizmu. »Slovenski narod« bi moral biti potemtakem proti vsem Slovanom Julijske Benečije, ker vodijo miroljubno politiko in dosledno bi se moral odpovedati tudi vsakemu nadaljnemu »pripravljanju maščevanja« in »rožljanju s sabljo«, ker bi sporazum dejanski obstojal.
Tako logično pa se stvari seveda ne razvijajo in za to misli »Slovenski narod«, da je še vedno upravičen tirjati od Slovencev v Julijski Benečiji na;hujši nacijonalizem, da bi Jugoslavija lažje vzdržala svoje zahteve do »spornega ozemlja«, ki ga je odstopil Pašič Italiji.
Vendar se »Slovenski narod« silno spozablja. Počim ima nacijonalizem v Jugoslaviji svojo armado, svoje topove, svoje ječe in svojo državno denarnico, je nacijonalizem v Julijski Benečiji nag in bos ter brez vsake zaščite proti sovražni burji. Sedaj pa, dragi i;udje božji; povejte nam, kaj naj začnemo s tem nacijonalizmom, ki nima najmanjšega predpogoja za ofenzivo in morda tudi jako šibke nade ža defenzivo?
Mi ne moremo reči dru-
gega, kakor: »Dragi bratje, nacijonalizem v Jugoslaviji je jako po ceni, za naše tu-kajšne valutne razmere je pa predrag. Kljubu temu ga imamo še precej na tukajš-nern trgu in v naš olajšanje bi ga celd radi ekspor-tirali v Jugoslavijo, kamor ga je že Šlo prej mnogo. Dobro pa bi bilo, da bi popolnoma zginil, kajti Italijani no povprašujejo po njem tako kakor v Jugoslaviji«.
Priznavamo, da je to krut odgovor, a tu, pri nas vidimo kruto resnico in tudi žalostne posledice »zmagotovitih« političnih volitev, ki so le vtr-dile italijansko vlado v prepričanju, da je treba popol-nomo ugonobiti našo deželno in občinsko avtonomijo.
Baš iz razloga torej, ker hočemo ohraniti, kar se da ohraniti in hočemo naše živ-Ijenske pogoje za vsako ceno] zboljšati, ne moremo pritrjevati izvajanjam »Slovenskega naroda« glede obveznosti nacijonalizma za Slovence v Julijski Be-neči.i.
Viseča vprašanja
Evropa so ne more nikakor več pomiriti. Komaj je stopilo v ozadje irsko vprašanje in stavka angleških udarjev, se je pojavilo vprašanje ruske lakote, ki je zopet zgubilo vso svojo zanimivost, od kar je stopilo v akutno stanje štezko vprašanje, ki je razkrilo popolno nesoglasje med Anglijo in Francijo.
Za to pa krpuca sedaj zopet na šlezkem sporazumu. Zveza narodov, koje delegati se sprehajajo ob divnem genfskem jezeru, iz katerega črpajo svoje moči za veletežka evropejska vprašanja.
Da tem delegatom Zveze na-redov konečno vendar ne zmanjka dela je že poskrbljeno. Saj se do danes ni moglo uveljaviti trianonske mirovne pogodbe, temeljem katere bi morali odstopiti Mažari Avstriji takozvani »Burgenland«.
K^r spada to ozemlje k naj-plodovitejšim predelom ogerske države, so sklenili Ogri odpor in avstrijske čete, ki so bile odposlane v to ozemlje, so zadele na trd odpor od strani iregularnih čet, ki so ustavile zasedbo tega ozemlja.
Samo ob sebi se umoje, da te iregularne čete pokrivajo vlado, vlada pa se naopak izgovarja, da nima z njimi ničesar opraviti.
Položaj je postal polagoma jako delikaten, ker ni hotel nihče Mažaronov prisiliti z orožjem v roki, da bi spoštovali podpisano pogodbo.
Avstrija je zadevo veleumno prepustila velesilam. Pa predno so se te domenile glede nastopa, se je pojavila vest, da namerava posredovati Italija, še prej pa nego je nastopilo ita-
lijansko posredovanje, so se j oglasili. Čehi, do katerih so se obrnili Ogri sami.
Kaj pa bo iz te kaše, v kateri imajo svoj prst razne spletke, danes ne more še nihče prorokovati. »Zveza narodov« bi imela priliko pokazati svojo moč.
Zopetno vrvenje v Italiji
Kljubu temu, da je pojenjala vročina in da je bilo baš tekom najhujše vročine sklenjeno premirje med fašisti in socijalisti, so se pojavila v zadnjem tednu huda zlodej stva političnega izvora.
Po nekod so fašisti sami odpovedali premirje in otvorili sovražnosti proti socijalistom. Te poulične pobune, ki niso ostale nikoli brez Človeških žrtev, so to pot zakrivile smrt tudi socijalističnemu poslancu Di Vagno, o katerem se je splošno govorilo kot o miroljubnem, nadarjenem in razboritom človeku.
Na neki socialistični svečanosti v Moli je bilo od neznancev oddanih več strelov nanj in njegove spremljevalce. Med težko ranjenimi je bil tudi poslanec Di Vagno. Kljubu takoj izvršeni operaciji ni dočakal dneva.
Vladno časopisje obsoja čin in obeča ojstre proti ukrepe.
Istodobno pa" so se odigrali žalostni dogodki tudi v Modeni. Sprevod fašistov je demonstriral proti vladi in fašistovski poslanec Vicini je bil dvignjen na ramena, da bi govoril ljudstvu. Pri tem so se vsi odkrili, le neki komisar Cammeo ni hotel slediti pozivu. To je navzoče tako razkačilo, da so ga hoteli napasti. Cammeo se je branil s samokresom. Kraljevi stražniki pa so pričeli streljati vprek in pri tem ubili pet ljudi, mnogo pa ranili.
Med težko ranjenimi je tudi poslanec Vicini.
Uro pozneje se je pomikal sprevod proti vojašnici kr. stražnikov, od katerih so hoteli fašisti s prefektovim pooblastilom doseči povrnitev nekega v jutro istega dne zaplenjenega avtomobila. Kr. stražnikom se se je pa zdela vsa zadeva nevarno sumljiva in so oddali radi tega na demonstrante par ojstrib strelov, pri čemer so zopet ranili nekaj oseb in med temi tudi dva karabinirja.
Albanci in Jugoslavija
Med tem ko poročajo tukaj-šni listi, da je »zveza narodov« določila Albancem meje, ki so jih imeli leta 1913, zastopa Jugoslavija stališče, da mora dobiti meje, ki so bile začrtane leta 1918.
Tudi se piše zadnje dni, da se je med zavezniki dosegel popolen sporazum glede albanskih mej.
o Tega mnenja pa najbrž Albanci niso in vpadajo za to v po jugoslovanskih četah zasedeno albansko ozemlje.
O teh bojih poroča belgraj-sko časopisje nastopno:
Po uradnih podatkih so se
J
dogodki na albanski meji do zadnjega napada na jugoslovanske čete vršili po nastopnem redu: Demarkacijska črta teče v araskem odseku od kraja Cafamure po planini Selitija do Malega KMčerita ter se spušča na Drim pri reki Mali Luresi. Z ozirom na to so vasi Muhur, Darda, Aras, Sina in Grika nahajajo na tej strani demarkacijske črte. Tudi v preteklem letu so Arnavti napadli na odsek. V teh vaseh niso bile naše posadke i’adi težkoč preskr-bovanja. Tudi letos niso bile te vasi zasedene po naših četah, vendar pa je v njih vladal mir do 20. avgusta t. 1., ko je prešel demarkacijsko črto en albanski častnik z orožniki ter izjavil, da bo na povelje svoje vlade zasedel te kraje. Poveljnik odseka ga je pozval, naj se takoj umakne na ono stran demarkacijske črte. Ker se častnik ni hotel s svojimi Ijajdmi umakniti, je bilo poveljniku nujno in strogo naročeno, naj častniku sporoči, da se mora takoj umakniti, ker ga, bodo drugače pregnali s silo. Rok je bil določen do 18. septembra ob štirih popoldne. Dne 18. in 19. t' m. so izvršile naše čete izpraznitev teh vasi brez boja, ker so se Albanci po kratkem topniškem ognju umaknili z našega ozemlja. Dne 20. t. ra. so albanske redne čete napadle naš oddelek na levem bregu Črnega Drima po Klešum. Dne 21. t. m. so albanske čete, močne okoli 100 mož, z dvema topoma in dvema strjnicama, napadle naše Čete, ki so bile na naši strani demarkacijske črte na malem Kalčeritu. Naše čete, ki so bile slabše, so bile potisnjene na araske postojanke. Albanci so bili 22. t. m. zvečer s svojo glavno močjo na Kalčeritu in prednji strani pri vasi Mustafa severno do Darde, Gretka, Nake in v Dardi sami. Dne 23. t. m. ob petih so Albanci napadli naše čete pri vasi Rači in jih potisnili na severni breg pri kraju Klešu. Z ozirom na to je jasno, da naše enote dne 18. in 19, t. m. so ponovno zasedle samo naše ozemlje, ki ga Albanci niso hoteli na lep način izprazniti. Kakor se vidi, so Albanci 21., 22. in 23. t. m., ko so zbrali večje moči, vpadli na naše ozemlje. Jasno je, da so pričeli Albanci z resno akcijo, in sicer v istem času, kakor preteklo leto, ko so potem Albanci razglasili vsemu svetu, da smo jih mi napadli, kar delajo tudi sedaj. Na podlagi gori navedenega pa je ugotovljeno, da ni noben naš vojak prestopil demarkacijske črte in da gre v tem slučaju za organiziran napad in provokacijo z .albanske strani.
Manzoni in sporazum
(„Slovenski narod14)
Z ozirom na vesti iz Italije, da se je zadnje čase pričela javljati v ital janskih parlamentarnih krogih nova struja za direkten sporazum z Jugoslavi-
jo v odprtih vprašanjih, je beogradska »Politika« poslala svojega urednika k italijanskemu poslaniku Manzoniju, ki je izjavil med drugim:
»Prijetno me je presenetilo, da se je v slovanskih parlamentarnih krogih kakor tudi med pristaši državnika Giolitti-ja pojavilo gibanje za direktni sporazum med našilma dvema državama v nekaterih še nerešenih vprašanjih, žal, da do -danes še nisem dobil instrukcij, ki bi mi naročile, da bi začel z vašo vlado uradna pogajanja v tem oziru, da bi se sestali zastopniki naših držav k razpravi dotičnih vprašanj. Tega bi si želel tudi jaz. Želeti je, da bi se pojavil ta pokret tudi v vaših parlamentarnih krogih. Tedaj bi bil uspeh gotov.
Te dni bom odšel za nekoliko tednov na dopust v Italijo in mi bo na ta način dana možnost, da se o vsem pokretu podrobneje informiram in po svojih močeh delam zanj. Vsekakor mora vladati med bodočimi generacijami v obeh državah popoln sporazum glede teh vprašanj. Očitanje Italiji, da ima na Balkanu osvojevalne nakane, je brez razloga. Italijani nimajo kolonizatorskega duha, kar je morda tudi neke vrste napaka. Žele si samo miru na Balkanu in na Jadranu in zadržujejo v to svrho otok Saseno pred Valono.
O priliki poseta pri vašem ministrskem predsedniku sem imel priliko, da tem ž njim govoril o nekaterih vpra, ki se tičejo naših skupnih interesov. Pri tem sva govorila tudi o Albaniji, o Madžarski in o Reki. Pri tej priliki sem mogel ugotoviti, da je stališče ministrskega predsednika Pašiča v teh ozirih pravilno. V pogledu Madžarske bomo imeli Italijani in Jugosloveni v kratkem priliko, da so osredotočimo* na striktno izvršenje trianonske pogodbe. Naš interes zahteva, da se vse to izvrši mirnim potom. Razen tega zahtevajo naši skupni interesi, da nastopimo složno proti pokretu za restavracijo Habsburžanov. Dokler bo med nami sporazum, gotovo ne bo prišlo do restavracije, zakaj če bi došli na madžarski prestol Habsburgovci, bi bilo to za nas enako nevarno, kakor za vas.
Tudi na Reki imamo skupne interese, posebno tudi pri vprašanju luke Baroš. Morem reči, da je stališče italije v tem oziru že določeno. To je striktno izvršenje rapallske pogodbe.
Naša skupna razmejitvena komisija je dobila nalogo, da doseže sporazum glede luke Baroš. Toda tozadevna pogajanja so prišla v zastoj vsled neurejenega položaja na Reki. Po mojem mišljenju tu ni treba hiteti, Treba je čakati, da se položaj na Reki uredi in da se tamkaj sestavi odgovorna vlada, katero bo izvolilo ljudstvo. Tedaj bomo skupno začeli delovati za razmejitev pri baroški luki. Rečani vedo, da zavisi njihova gospodarska
tOORIŠKI SLOVENEC.
moč v glavnem od prometa a kraljevino SHS. Kadar bo položaj na Reki urejen, bomo mogli tudi na tem polju skleniti sporazum.
Usodne posledice slovenske politike
Konečno smo 'imeli priložnost čitati kr. odlok, s katerim se nam naznanja upravna pre-uredba naše dežele potom »izvanrednih deželnih odborov« in in »posvetovalnih kom sije«.
Pred vsem je ta kr. odlok tako prožne naravi, da pušča vrata odprta vsem možnostim, le jedni ne — namreč, da bi nam ostala deželna avtonomija, kakor si je žele Slovenci.
Priznavamo sicer, da naša, historična avtonomija, ki smo jo podedovali izza dobe habsburške zgodovine, potrebuje primernih popravkov ali preustroja, toda da bi se popolnoma zrušila stavba, ki je bila simbol edinosti naše dežele v kulturnem in zemljepisnem pomenu besede, tega nismo pričakovali in bi tudi ne želimo, kajti s tem bi se ustvaril baS v naši deželi sila težak položaj za kak sporazum v skupnih interesih.
Pred vsem nas je osupnila opazka, da ostanejo za enkrat v veljavi, vsi razglasi, v krepi in naredbe bivšega gubernato-rata in poznejšega generalnega civilnega komisarijata, kar pomeni z eno besedo, da ostane za nas brez veljave zakon, s katerim je bilo proglašeno mirovno stanje v Italiji.
Smo ali nismo v Italiji? Ali so se izvršile politične volitve ali ne? In ako so se izvršile, kak pomen ima to, ako nam je prepovedano vsako prosto gibanje in dihanje? Na vsak način je v lem pogledu kr. odlok tako nejasen, da potrebuje obsežnega komentarja,, kajti ne moremo verojeti, da nas hoče vlada presenetiti s kakim dušenjem svobode.
Da pa ne namerava hoditi po starih poteh, bi se sklepalo iz nadaljne obljube, da se spremenijo sedanji civilni komisarji v podkornisarje glavnega civilnega komisarijata v Trstu, kar bi odgovarjalo ustanovitvi takozvanih podprefektur, ki bi bile podrejene prefekturi v Trstu.
Cela Julijska Benečija bi postala potemtakem čisto navad,-na italijanska provincija vladana po tržaški prefekturi.
Tega se imamo opravičeno bati v očigled dejstvu, da se izdajajo zaporedoma odredbe, ki niso v nikakom skladju s po-liliko sporazuma, ker jih preveva bojazen, da bi mogle biti našo institucije italijanskemu življu nevarno. (Kdo je temu kriv ? Op. Ur,).
Poleg vsega se nam obljublja preustroj uradov, italijanske šole v slovenskih pokrajinah in neuganljiva teritorijalna pre-osnova ozemelj ki tvorijo danes Julijsko Benečijo.
Vse to se nam obljublja v sporazumu s posvetovalnimi komisijami, ali pa tudi brez njih, kakor bodo pač kazalo.
In kaj so te posvetovalne komisije? Živ krst lega no ve, ve se pa iz besedila tozadevne naredbe glede imeno vanja o-seb, ki pridejo v posvetovalne komisije, da stoje komisarji za avtonomne zadeve, ki zastopa-
jo deželne avtonomije, na zadnjem mestu 'pri imenovanju oseb in zvedencev, ki pridejo v te komisije.
Te komisije imajo čas sestavljati programe za preosnovo naše dešelne uprave, kajti leto dni časa jim jo odmerjeno le za stavljanje predlogov, koliko pa se bodo rabilo za sprejetje predlogov nihče ne ve.
Zadnji čas je, da se Slovenci Julijske Bonečije zavedo svojega položaja in se pripravijo na trenotek, ko se bodo odločalo, koliko avtonomije nam še ostane.
Edino od zadržanja Slovencev ja odvisno, ali in kaka avtonomija nam ostane.
Sedaj ne potrebujemo mi več teorij, ampak na dan s potrebami in predlogi. Pustite narodne veselice na strani in glejte raje, kako so sporazu-mite z domačimi Italijani, ako hočete ohraniti svojo avtonomijo. Z dosedanjo politiko derejo Slovenci nasproti nevarnosti, da zgube vse.
CaospodarsKe vesti
Pred kratkim so bila zaključena dolgotrajna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za doseženjo sporazuma v ribolovu jadranskega morja.
Z vprašanjem so se posebno mnogo bavili tržaški listi, kojih izvajanja pa radi njihovih obsežnosti no moremo prinašati. Hočemo pa priobčiti kratek posnetek, ki ga je prinesel »Slovenski narod« in ki se glasi:
»Kako se je sklepala ribarska pogodba z Italijo in kdo ima več je koristi, je razvidno tudi iz izjav, ki jih je podal član itnlijanske komisije, poslanec Davanzo uredniku tržaškega »Piccola«.
Davanzo omenja predvsem odločno stališče jugosl. komisije za ureditev ribolova v Jadranskem morju, ki jo v začetku vztrajala na svojih zahtevah, da imajo pravico ribolova v dalmatinskih vodah ie naši ribiči. Predsedniku italijanske trgovske delegacijo, komendato-rju Luciolliju, se je končno posrečilo, da se je storil sklep naj o tem vprašanju razpravljajo le strokovnjaki brez vseh političnih predsodkov. Italija je zahtevala »status quo anto« na visokem morju, Jugoslavija pa jo imela posebne interese v vodah otočja, ki je pripadlo Italiji. Grof Tosti, predsednik italijanske ribarske komisije, je dosegel, da so se proglasile za mešane vse vode pred obrežji, ki pripadajo v roškem zalivu, v Kvarnerolu, v zaderskem kanalu in v kanalu med Lasto-vom in Korčulo. Ta predlog je bil temelj za sklenjeno pogodbo. Vse drugo je Šlo vsled prisrčnih razmer med italijanskimi in jugoslovenskimi delegati samo od sebe. Davanzo smatra to pogodbo za prvi pozitivni korak za trgovski sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Nadalje je izjavil poslanec Davanzo, da sta se ustanovili dve stalni komisiji: ena za nadzorovanje in praktično izvrševanje pogodbe in druga za znanstveno raziskovanje jadranske biologije.
Sklenjena pogodba je velike koristi za Trst in vso »Vene-zio Gluho«. Zona od Reke po
notranjih kanalih do Zadra je najbogatojša na ribah. Brez pogodbe bi ostala ta zona neplodna in to tem bolj, ker je rapallska pogodba zmanjšala italijanske teritorialne vode. Ako bi Beograd zavrgel italijanske zahteve, bi ribiči z otokov Črez in Lošinj skoraj ne imeli morja za ribolov proti Kvarnerolu. Tako bo imel Trst tudi v bodoče ista središča za dobavo rib in kar je najvažnejše, ta središč vjbodo eksplo-ratirali italijanski ribiči.
Naj večjo korist pa bodo imeli čožotski in beneški ribiči. Reka naj se ne boji slabih posledic. sklenjene pogodbe, ker reški interesi niso bili na igri in ker so vsi vedeli, da so bili italijanski delegati reški prijatelji.
Končno je izjavil poslanec Davanzo, da se morajo nadalj-nja pogajanja za sklep trgovske pogodbe voditi v istem pomirjevalnem duhu, kakor se je rešilo vprašanje ribolova, ki se je zdelo vsled trdovradnosti hrvatskih in slovenskih politikov kot nerazrešljivo. Trgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo — seveda v korist Italije — bi bila po mnenju poslanca ne samo vir bogastva, ampak tudi podlaga za politični sporazum med obema državama«.
Trgovska pogodila med Češkoslovaško In ltall|o
Iz Rima poročajo, da stalna parlamentarna komisija za zunanje zadeve v kratkem presojala trgovsko pogodbo s češkoslovaško republiko, ki jo
bila sklenjena 23. marca t. 1. Poročilo, ki bo predloženo parlamentu, vsebuje med drugim nastopha izvajanja:
Češkoslovaški izvoz v Italijo znaša, od 1. jan. do 31. dec. 1920 184,048.160 lir, italijanski uvoz v češkoslovaško pa le 75,156.013 lir. Trgovina s Češkoslovaško se mora žal, vršiti kot tranzit čez Avstrijo, transporti pa tudi niso vedno direktni. V naši trgovski statistiki od 1920 so med drugimi tudi nastopne izvozne številke proti Avstriji: vino in likeri 10 miljonov, čokolada 4.7, sveče 12.7, vezenine 95.5, volnena manufaktura 38.7, gumijevi izdelki 14.5, sočivje 12.8, suho sadje 21 milijonov itd. v skupnem znesku nad 300 milijonov lir. To blago se vsled nesrečnega gospodarskega položaja in valute ni moglo prodati v celoti v Avstriji, ampak je Šel precejšen dol na češkoslovaško in v Nemčijo. Življenjski interesi Italije zahtevajo, da izvozi Italija v Češkoslovaško svoje poljedelske produkte, manufak1-turo in svoje surovine. Pa tudi poseben interes bistvenega značaja je zahteval sklep trgovske pogodbe, in to je trgovina preko Trsta, kateremu je treba zasigurati pritok češkoslovaškega blaga, kar bo poživelo tržaško pristanišče in mu ! vrnilo aktivnost v minuli dobi. ,
Češkoslovaški je treba od- j preti izhod na morje da more njena trgovina napredovati v smeri Orijenta. To je v skupnem interesu obeh držav. Posebna konvencija urejuje razna tehnična vprašanja glede uporabe tržaškega pristanišča.
S to pogodbo sa si znali
prebrisani Italijani zagotoviti tranzit češkoslovaške trgovine čež Trst vsaj za precejšnjo dobo let. Ako bi imela naša država svoje lastno izgrajeno eksportno pvistanišee, bi imeli poleg neprecenljivih koristi »pro domo« tudi koristi tranzita Češkoslovaške tugovine, kar poudarjajo Čehi sami.
Upravitelj in urednik: Karol Jušli.
Tiskarna Ci. Juch V Gorici.
TISKARNA G, JUCH
Gorica, Via Morelli 14 ▲
▲A
SPREJEMU VSAK8 TISKARSKO DELO

Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici }
Zadruga z omejeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi11 št. 29 (Mestni dvorec)	.
Pri tem konsorciju se razprodajajo:	)
I. KRMILA: Oves, otrobi, sezamove pogače, sol za živino.
H. SEMENA ZA PAŠNIKE:
rastlin za krmljenje in vrtnin.
III.	GNOJILA: napravljena kemičnih snovi.
IV.	VITRIJOL IN ŽVEPLO.
V.	PLUGI znamke «Sack» poljedeljski stroji.
moka za krmljenje. Različne vrste detelj, umetno iz najboljših
in drugih ter razni
t

Societt Servlzi Aulomobilistici
mo. ribi sci
sprejema predznambe za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene proge Kojasko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmin - Čedad.
%
ra
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000,000
Agencij«:
Ajdovščina, fljello, Gradišče,<3rad«ž, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih naKazov, Ki so vporablijvi po celem kraljestvu