, .platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posameini Številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	18.	decembra	1934.	štev.	140.
"\]soka adlma
Sl/Of U&fvz
Pred kratkim je bil občni zbor I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani. V svojem letnem poročilu jo moralo načelstvo konstatirati, da je moralo od 11.572 članov črtati nič manj ko 4037, torej več kot eno tretjino, ker niso izvrševali svojih zadružnih dolžnosti. Ta konstatacija o že skoraj neprekosljivi nezavednosti zadružnih članov nas pa pri vsej svoji zanimivosti mnogo manj zanima, kakor pa zahteva, ki je bila pozneje naglašena kot najvišji ideal dela za razvoj zadružništva. Ta najvišji cilj je bil izražen z besedami, da morajo člani zadruge in pristaši zadružništva gledati na to, da dobi vsaka občina svoj konzum.
Treba je priznati, da očetom tega gesla ni mogoče očitati neskromnosti, zlasti po konstataciji naravnost obupne nezavednosti, ki vlada v njihovih vrstah. Če si torej vseeno upajo na dan z zahtevo, da imej vsaka občina svoj konzum, potem je jasno, da jim daje ta pogum le zavest, da morejo zaradi velikih davčnih in drugih privilegijev konzumov napredovati tudi ob še tako močni nezavednosti svojih članov. Ni več zadružna zavest pogoj napredka, temveč le privilegiji, ki se poklanjajo konzu-mom in nabavljalnim zadrugam.
Jasno pa je, da bi se ti privilegiji še povečali, če bi imela vsaka občina svoj konzum, kakor se je zahtevalo na občnem zboru I. konsumnega društva. Vsaka občina bi pač z vsem svojini vplivom ter z vso svojo močjo delala na to, da ne bi niti ena zasebna trgovina mogla konkurirati z njenim konzumom. Bilo bi konec vse zasebne trgovine in dosegli bi to, kar mora prenašati danes ruski konzument, ki je absolutno pod diktatom državnih trgovin, da mora biti zadovoljen z vsem, kar mu nudijo te trgovine in s ceno, kakršno le zahtevajo. Dvomimo, da je očetom zahteve, da imej vsaka občina svoj konzum, bil pred očmi ta ruski ideal.
Pa brez ozira na to smo silno radovedni, kako si predstavljajo propagatorji tega maksimalnega gesla, kako bo potem z državnimi financami, če bi se uresničil njih predlog. Če bo konec zasebne trgovine, potem tudi ne bo več najpomembnejših davkoplačevalcev,* kar so danes trgovci, če pa ne bo davkoplačevalcev, potem tudi država no bo imela dohodkov, potem tudi ne bo denarja za njeno upravo. Da bi stopili konzumi na mesto trgovcev, vendar ni pričakovati, ko pa je ena glavnih obstojnih možnosti konzumov njih davčna privilegiranost. Vendar ne bodo konzumi propagirali konec zasebne trgovine zato, da bi mesto nje prevzeli davčna bremena. Če bi bil to njihov namen, bi mogli svoj cilj doseči takoj, ker se trgovstvo pač ne bi branilo, da jim odstopi vsa 6voja davčna bremena in še z obrestmi vred.
Konzumi torej niti ne mislijo na to, da bi se proslavili s plačevanjem davkov, kar pač prav radi prepuščajo trgovcem in drugim zasebnim podjetnikom. Toda ne škodovala bi jim ta uvidevnost, da bi že enkrat spoznali, da nikakor ne gre, če hoče kdo prevzemati le ugodnosti, ne pa tudi dolžnosti iz teh ugodnosti. Nimamo ničesar proti temu, če je tudi v vsaki občini konzum in če ima vsaka občina še svojo nabavljalno zadrugo po vrhu, toda tudi te prodajalne morajo imeti enake dolžnosti, ko vsaka druga prodajalna. Doba privilegijev pa se mora že enkrat nehati, ker je v dobi demokracije že anahronizem. Vrhu tega morajo davčni privilegiji izpodkopati tudi temelje državnih financ, ker bi ostali oproščeni od davkov oni, ki imajo največji promet. Samo z majhnimi muhami pa se ne daje napolniti državne blagajne,
Pa tudi konzumentom bi bilo z uresničenjem zahteve, da imej vsaka občina svoj privilegirani konzum, zelo slabo
ustreženo. Onemogočena bi bila s tem vsaka prosta tekma, le ta pa varuje kon-zumenta pred izkoriščanjem. Če ni konkurence, potem mora konzument plačati vsako zahtevano ceno, če ni konkurence, potem tudi ni izbere blaga, če ni konkurence, potem zavladajo ruske razmere, v katerih je konzument tak revež, kakor nikjer na svetu.
Vsaka občina imej svoj konzum je zato le krilatica, ki se morda na občnem zboru
V zvezi z odmerjanjem davčne osnove na podlagi zunanjih znakov je posebne važnosti naslednja razsodba upravnega sodišča v Celju z dne 9. novembra 1934., štev. F 368/33—8. Razsodba je bila izdana na tožbo N. N. proti finančni direkciji v Ljubljani radi kazni po čl. 138 zakona o neposrednih davkih.
Upravno sodišče je tožbi v polnem obsegu ugodilo in izpodbijani upravni akt razveljavilo zaradi nezakonitosti.
V razsodbi pravi:
»Davčna uprava v Radovljici je tožečo stranko pod pretnjo kazni 50 Din pozvala, da ji v 8 dneh javi, koliko vagonov kamenja je obratu v N. v letu 1932 dobavil N. N. iz L.
Preden je potekel stavljeni 8 dnevni rok, je davčna uprava ta poziv ponovila in zagrozila kazen v znesku od 50—500 Din.
Pritožbo zoper ta poziv je Dravska finančna direkcija v Ljubljani zavrnila z naslednjimi razlogi:
Na podlagi čl. 108., zadnji odstavek zakona o neposrednih davkih sme davčna uprava v mejah čl. 120. cit. zakona zaslišati priče in zahtevati od njih pojasnila, zaslišana priča pa sme odkloniti odgovor samo v primerih, ki jih izrečno navaja čl. 120. Ako se priča pozivu neupravičeno ne odzove, zadenejo jo kazenske posledice čl. 138. zakona o neposrednih davkih. Ker ne navaja tožeča stranka niti enega v čl. 120. navedenih slučajev, da bi mogla upravičeno zahtevano pojasnilo odkloniti, se mora njena pritožba zavrniti.
Zoper to odločbo, ki je bila ‘ožeči stranki dostavljena dne 2. septembra, je 'e-ta dne 28. septembra 1933 — tedaj pravočasno — vložila tožbo na upravno sodišče.
V tožbi uveljavlja tožeča stranka, da so v čl. 108 zakona o neposrednih davkih taksativno naštete osebe, ki morajo v zakonskih mejah ugoditi vsaki zahtevi davčnega oblastva; da tožiteljica ne spada med te osebe, vsled česar ni bila dolžna dati davčni upravi zahtevanega pojasnila: da gornja poziva nista bila priobčena tožeči stranki kot priči, ker v pozivih nikjer ni omenjeno, da se tožeča stranka zasliši kot priča; da se priča ne more zaslišati pismeno, nego se mora zaslišanje izvršiti v prisotnosti vsaj ene ali dveh uradnih oseb, pri čemer se o tem sestavi uradni zapisnik; in da se mora pri zasliševanju priče stavljeno vprašanje popolnoma konkretizirati, česar pa v predmetnem primeru ni bilo; ter da finančna direkcija ni rešila vprašanja, da li je bilo pravilno, da je davčna uprava v Radovljici pred potekom s prvim pozivom stavljenega roka svoj poziv ponovila.
Upravno sodišče je o tožbi naslednje razmotrivalo:
Po določilu čl. 108, odstavek zadnji zakona o neposrednih davkih, na katero opira toženo oblastvo svojo odločbo, sme davčno oblastvo v mejah čl. 120 zasliševati priče in izvedence, zahtevati pojasnila in odrejati preizkuse trgovinskih knjig.
V čl. 120 navedenega zakona se nahajajo nekatera navodila za zasliševanje prič. Kolikor ta ne zadoščajo, veljajo subsidiarno zadevna določila zakona o občnem upravnem postopku, čigar določila veljajo namreč v smislu njegovega § 2, odst. 2. smiselno tudi za postopanje pred finančnimi oblastvi.
konzuma lepo sliši, ki pa je gospodarsko absolutno škodljiva in ki ji mora nasprotovati vsak, kdor je za redno poslovanje državnih financ. Bilo bi zato stokrat bolj umestno, če bi vodilni možje v zadrugah poskrbeli za večjo zadružno zavest svojih članov, mesto da skušajo s svojimi privilegiji ubiti zasebno trgovino. Ni težko doseči razvalin, a druga stvar je, kako poskrbeti, da vznikne na razvalinah novo življenje.
Ta zakon ima predpise o dokazu s pričami v §§ 89—95, upoštevati pa je tudi določila o pozivanju (§§ 32—34) in o zapisniku (§§ 35—40). V smislu teh predpisov je pri zaslišanju prič zlasti potrebno:
1. da se vroči priči pismen poziv, v katerem je med drugim navedeno, da se bo zaslišala kot priča (§ 33 odst. 1);
2. da se priča zasliši pred oblastvom ustno in da se o tem sestavi zapisnik (§ 95 odst. 2 in §§ 36 in 37). Izjema o ustnem zaslišanju velja le. če se priča po svoji volji odpove osebnemu prihodu in poda mesto tega pismeno izjavo (§ 33 odst. 2.);
3. da se priča pouči, na katera vprašanja sme odreči pričanje (§ 93);
4. da se stavijo priči konkretna vprašanja. Pri tem je treba pri postopanju po zakonu o neposrednih davkih upoštevati določilo čl. 108 odst. 2. kjer so taksativno naštete osebe in inštitucije, ki morajo na
Poljska vlada je predložila sejmu nov načrt zakona o občinskih hranilnicah, ki pomeni veliko pridobitev za hranilnice. Ker bi bil tudi pri nas potreben podoben zakon, objavljamo nekatera njegova najvažnejša določila.
Načrt določa, da so hranilnice krajevne ustanove samouprav. Ustanovitelji morejo biti občine, mesta, vojvodstva (banovine), skupno ali vsaka za se- Ustanovitelj mora nakazati hranilnici kot ustanovno glavnico 50.0CO zlotov in ji dati 10.000 zlotov za ustanovne stroške kot neodpovedljivo dotacijo. Ustanovitelj jamči za vse hranilne vloge in za njilr obrekovanje, za druge obveznosti hranilnice pa le, v kolikor bi jih izrečno prevzel.
Glavna naloga hranilnic jo, da zbirajo vloge in da jih plodonosno nalagajo med one sloje, iz katerih izvi; jo. Z zakonom je zaščiteno ime hranilnica in hranilna knjižica. Drugi denarni zavodi, ki niso hranilnice v smislu tega zakona, teh imen ne smejo uporabljati.
Hranilnice se smejo baviti samo s temi posli: 1. sprejemanje hranilnih vlog in njih obrestovanje; 2. vodstvo tekočih računov;
3.	dovoljevanje posojil proti hipotečnemu kritju, nalaganje denarja v pupilarno varne delnice in hranilne knjižice ter podeljevanje kreditov po tekočem računu; 4. diskon-tiranje menic in drugih listin z najmanj 2 porokoma; 5. inkaso menic; 6. nakup in prodaja določenih delnic ter vrednostnih papirjev; 7. shranjevanje papirjev in vrednosti v safih; 8. rceskontiranje lastnih menic ter poslov, ki bi jih finančni minister za vsako hranilnico posebej dovolil.
Glede dajanja posojil in najvišje dopustne obrestne mere izda finančni minister posebne predpise.
Samoupravno telo se pri lastni hranilnici ne sme zadolžiti za več ko 20% vseh hranilnih vlog zavoda. Hranilnica ne sme prvi dve leti po ustanovitvi dovoljevati posojil ustanovitelju.
Po novem zakonskem načrtu bi bile hranilnice deležne tudi velikih davčnih olajšav. Tako bi bile oproščene:
1. državnega davka na dohodke in darove ter od pridobnine;
2. občinskih doklad na te davke;
zahtevo davčnega oblastva dati tam navedene podatke (n. pr. o izvršenih delih in pravnih poslih, sklenjenih z davčnim zavezancem, o prometu itd.). Če bi se namreč smatralo, da sme davčno oblastvo gornje podatke zahtevati od vsake priče, ki jo zaslišuje, bi določilo čl. 108, odst. 2. bilo odveč. Zato sme oseba, ki se zaslišuje kot priča in ki ni navedena v eni taksativnih naštetih točk čl. 108 odst. 2., odkloniti odgovor na splošno vprašanje, s katerim bi hotelo davčno oblastvo zvedeti podatek, ki ga mora dati le oseba (inštitucija) iz drugega odstavka čl. 108.
V predmetnem, primeru pa ni ustreženo nobenemu izmed zgoraj navedenih pogojev. Tožeča stranka ni bila obveščena, da bo zaslišana kot priča; nadalje se ni povabila, da pride k ustnemu zaslišanju pred davčno oblastvo, vsled česar se seveda tudi ni sestavil potrebni zapisnik; in končno se je od nje zahteval podatek, čigar pribavo je mogla upravičeno odkloniti, ker ne spada med osebe, taksativno naštete v čl. 108, odst. 2.
Poziva davčne uprave v Radovljici in potrjujoča ju odločba finančne direkcije v Ljubljani potem takem niso utemeljeni v zakonu.
Glede ugovora, da je davčna uprava v Radovljici poslala tožeči stranki že drugi poziv, preden je potekel rok, ki je bil stavljen v prvem pozivu, se pripominja, da je ta ugovor osnovan. Finančna direkcija v Ljubljani pa je na to nepravilnost opozorila davčno upravo v spremnem dopisu.
Tožba je torej osnovana.
3. kolkovanja: prošenj, ki jih vlagajo kof hranilnice in kot lombardni zavodi;
4. od davka na kapital in rento denarnih zavpdov in hranilnih dohodkov, ki so naloženi v drugih denarnih zavodih; dohodki od vlog na hranilne knjižice so oproščeni davka na kapital in rente do višine, ki jo določi finančni minister.
Od kolkovanja so oproščeni: vpisi v hranilnih knjižicah in vsakovrstna potrdila o nalaganju in dviganju vlog.
Dolžna pisma o posojilih, ki jih je dovolila hranilnica, se kolkujejo s 0'3% od dolžne vsote.
Denarne terjatve hranilnici v višini do 1000 zlotov se morejo vterjati upravnim potom. Pravico do izvršbe dajo izkazi iz trgovskih knjig, ki jih je izdala hranilnica.
Za ohranitev varnosti in likvidnosti hranilnic se ustanavlja jamstveni fond, ki se ustvari z obveznim vplačevanjem vseh hranilnic v višini 5% njih čistega dobička, ko pa je fond dovolj velik tudi z vplačevanjem niže določenih odstotkov.
Kot obvezna združenja hranilnic se smatrajo samo one zveze, ki imajo nalogo, da vodijo poslovno politiko hranilnic, da iz^ vršujejo revizijo, da zastopajo interese hranilnic in da dajejo hranilnicam informacije in nasvete.
Izvoz svinjskih kož v Ameriko
Novo ustanovljena družba »American-Yougoslav Trading Company« iz Newyorka je dobila naročila za dobavo 5000 svinjskih kož iz Hrvatske in 10.000 svinjskih kož iz Kranjske. Po našem konzulatu v Pittsburgu se obrača družba na naše izvozne tvrdke, ki bi bile pripravljene dobavljati te kože. Zahtevane svinjske kože morajo biti brez vsakih poškodb, tehtati od 4 do 7 kg, večinoma pa po 5 in pol do 6 kg. Izvozniki naj pošljejo vzorce z navedbo najnižjih cen, in sicer cif Reka, Sušak ali Split. Naše kože so dosedaj na ameriškem trgu zelo malo znane. Da si vsaj deloma osvojimo ameriški trg, je potrebno, da je blago dobre kakovosti in čim bolj nizkih cen. Izvozniki naj nadalje sporoče. če so pripravljeni, da se podvržejo razsodbi razsodišča v primeru, da kože ne bi odgovarjale poslanim vzorcem.
Kdo je dolžan pričati, podajati pojasnila in izjave v
davčnih zadevah
VM{ski nakan	o. 6&UhUcanfifricaU
Se£» uft&cu/c liuMfaMkega
icgwuv
Bocmto- predsednika ICada Sassa
V soboto je bila seja uprave Združenja trgovcev v Ljubljani. Sejo je otvoril predsednik Karl Soss, ki je pozdravil vse polnoštevilno došle odbornike, imenoval za zapisnikarja seje gg. Šobra in Kamenška ter nato podal obširno predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Zadnja redna seja uprave je bila dne 28. septembra, skoraj pred tremi meseci. Med tem so se odigrali žalostni marsejski dogodki. V posebni svečani komemorativ-ni seji je ljubljansko trgovstvo počastilo spomin velikega blagopokojnega kralja ter slovesno izjavilo, da bo vedno zvesto izpolnjevalo njegovo zadnje sporočilo: Čuvajmo Jugoslavijo! Zaradi globoke žalosti so odpadle tudi vse seje in sestanki in tudi svečana proslava stoletnice prve stanovske organizacije in prve trgovske šole v Ljubljani je odpadla.
V tem času so prišle v javnost prve vesti o novi odmeri pridobnine. Niso se pa niti nehale številne eksekucije in dražbe, kar gotovo ni dobro vplivalo na javnost. Intervencija združenja, da se vsaj v času globoke žalosti s takšnim postopanjem neha, je imela uspeh.
Ko so bili pozneje razgrnjeni davčni seznami in se je polastilo javnosti zaradi čezmerno visoke pridobnine največje razburjenje, je uprava intervenirala najprej na davčni upravi in pri pomočniku fi-nančnega direktorja, nato pa sklicala sestanek vseh gospodarskih organizacij, na katerem je bil izvoljen posebni akcijski odbor, ki je vodil vse delo za pravično odmero pridobnine. Predsednik Soss je podrobno poročal o ukrepih akcijskega odbora, zlasti o učinkovitem nastopu dne 23. novembra, ko se je jasno pokazalo, da Ljubljana brez trgovine in obrta nima življenja in obstanka. Nad vse disciplinirani nastop vseh gospodarskih ljudi je napravil na vso javnost mogočen vtis. V toplih besedah se je zahvalil predsedniku Zbornice Jelačinu za njegov energični nastop v obrambo našega gospodarstva, prav tako pa tudi predsedniku Zveze g. Kavčiču za njegovo intervencijo pri finančnem ministru. Enako pa se zahvaljuje tudi vsem trgovcem in obrtnikom za njih solidaren nastop v obrambo stanovskih pravic. Samo tej solidarnosti se je zahvaliti, če so se dosegi vsaj nekateri uspehi.
Ker se bliža svojemu koncu zasedanje davčnega odbora, pa se mora zahvaliti tudi vsem članom davčnega odbora za njih v resnici požrtvovalno delo.
Ponovno pa mora tudi po doseženih uspehih poudariti, da je davčna obremenitev še presegla vse meje znosljivosti, kar najbolj jasno dokazuje 5200 odjav trgovskih in 6600 odjav obrtniških podjetij. Ni pa le davčna odmera previsoka, temveč tudi izterjevanje davkov je preostro. Zaradi pomanjkanja gotovine bi se moralo prenehati z neprestanimi dražbami, ker se prodaja na dražbah blago skoraj redoma v brezcenje.
Reforma davčne zakonodaje mora biti še nadalje eden glavnih ciljev združenja in predsednik izraža upanje, da se bo posrečila zbornicam izprememba oz. odprava člena 7. o določanju minimalne
Izvenstečajna likvidacija.
Določila glede izvenstečajne likvidacije so ostala skoraj čisto neizpremenjena. Odpadel je 2. odstavek starega člena 38. in
2.	odstavek čl. 42. Popolnoma nova sta čl. 44. in 46., ki se glasita:
Čl. 44. — Glede zaveze zadružnikov ob izvenstečajni likvidaciji zadruge velja nastopno:
a) če je zadružnik članstvo odpovedal in je prestalo njegovo članstvo po predpisih zakona ali pravil pred uveljavitvijo te uredbe, traja njegova zaveza toliko, kolikor odrejajo zakon, odnosno pravila zadruge.
b) Če je odpovedal zadružnik članstvo pred uveljavitvijo te uredbe, toda mu po predpisih zakona ali pravil članstvo ni prestalo pred uveljavitvijo te uredbe, traja njegova zaveza do završetka izvenstečajne likvidacije.
c) Od dne, ko zaprosi zadruga za izven-
davčne osnove. Nadalje mora trgovstvo zahtevati, da se izpremeni sestava davčnih odborov in da se poveča število zastopnikov davkoplačevalcev v davčnem odboru. Pa tudi reforma samoupravnih doklad, ki dosegajo v Dravski banovini že 145% vseh državnih davkov, je nujno potrebna. Nadaljnja naloga gospodarskih organizacij je, da pravočasno poskrbe, da bodo v bodočem ljubljanskem občinskem svetu primerno zastopane.
Na zadnji letošnji seji uprave pa je potrebno, da se ozremo malo tudi na minulo poslovno leto. Bilanca našega dela ni baš razveseljiva in gospodarsko življenje sc ni zboljšalo, temveč še poslabšalo. Kljub številnim uredbam se zastoj v denarnem trgu ni premaknil z mrtve točke. Prav tako je ostalo nerešeno vprašanje brezposelnosti in tudi odprto je ostalo tudi vprašanje javnih del. Ne vidimo pa tudi ne v državni ne v samoupravni upravi jasnih pogledov, ki bi upravičevali do bolj veselih pogledov v bodočnost.
Znova je treba naglasiti, da je popolnoma nemogoče doseči zboljšanje gospodarskih razmer, če se uvajajo vedno nove davščine. Redukcije so v takšnem primeru neizogibne. Zboljšanje je mogoče doseči edino z načrtnim gospodarstvom, da se zboljša agrarna proizvodnja, da se začno izkoriščati vsa velika naravna bogastva naše države, in sicer v lastni režiji, ne pa da jih izkoriščajo le tujci.
Z obžalovanjem moramo konstatirati, da so ostale vse naše zahteve po ustanovitvi gospodarskega sveta zaman, pa čeprav zahteva to tudi zakon.
V svojem nadaljnjem govoru je zato predsednik Soss zahteval, da se dejansko in ne le z uredbami pomaga denarnim zavodom, da se oživi gradbena delavnost in da se v ta namen dovolijo tudi davčne olajšave. Zlasti pa je potrebno, da se že enkrat začno velika javna dela, od katerih je zlasti nujna železniška zveza z morjem, zgraditev velike ceste k morju na S.jrak, zgraditev zasavske ceste in izpopolnitev železniškega in cestnega omrežja. Ves tujski promet bi se dvignil z zboljšanjem prometnih zvez.
Intenzivno in živahno je bilo notranje delo združenja. Vsem važnejšim gospodarskim in stanovskim vprašanjem je posvečala uprava združenja vso pozornost in z zadovoljstvom more ugotoviti, da je bil vsak apel uprave na članstvo uspešen. Delo združenja se je v letošnjem letu znatno povečalo in članstvo je bilo vedno pravočasno in natančno obveščeno o vseh novih uredbah, naredbah in zakouih, dobilo pa je tudi vse potrebne informacije v davčnih vprašanjih. V novem letu bo uprava svoje delo še izpopolnila.
Končno je sporočil predsednik Soss, da je v imenu ljubljanskega trgovstva čestital banu dr. Dragu Marušiču k njegovi petdesetletnici in da je ljubljansko trgovstvo aktivno sodelovalo pri obrtniškem tednu.
Z odobravanjem je bilo sprejeto predsednikovo poročilo, na kar je prešla uprava na ostale točke dnevnega reda. O tem pa bomo poročali prihodnjič.
stečajno likvidacijo ali se ji tž odredi, zadružnik članstva ne more odpovedati.
č) Pri zadrugi z neomejeno zavezo se pretvori neomejena zaveza od dneva zaprošene ali odrejene izvenstečajne likvidacije v omejeno, in to v višini desetkratnega zneska podpisanih deležev; skupni znesek iz zaveze v tem primeru ne sme biti manjši od 1000 dinarjev.
Dokler zaveza traja, ne more zahtevati bivši zadružnik izplačilo svojega članskega deleža niti izplačilo obresti zanj in tudi ne tistega dela letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu sicer po pravilih pripadel.
Zastaranje zaveze zadružnikov zadruge z omejeno ali neomejeno zavezo se ne prekine s tem, da se koristi zadruga z odložitvijo plačil ali s sanacijo.
Pri zadrugah, ki zaprosijo za odložitev plačil ali za sanacijo, traja zaveza zadružnika, čigar članstvo je prestalo izza dne zaprošene, odložitve plačil ali sanacije,
ves čas, dokler traja sanacija, neglede na drugačne določbe zakona ali pravil; vendar se pri zadrugah z neomejeno zavezo ik pretvori v omejeno po odst 1., točki č).
Čl. 46. — Denarnemu zavodu, ki je v izvenstečajni likvidaciji, sme dovoliti na njegovo prošnjo in po zaslišanju nadzornega in upniškega odbora minister za trgovino in industrijo prisilno poravnavo, za kateri postopek veljajo sicer predpisi stečajnega zakona o prisilni poravnavi v stečaju. Z istimi pogoji sme dovoliti minister za trgovino in industrijo, naj zavod, ki je v stečaju, preide v izvenstečajno likvidacijo.
Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
je imela v soboto svoj X. redni občni zbor, na katerem so bili zastopani skoraj vsi delničarji. Občni zbor je soglasno sklenil, da začne banka zopet z rednim poslovanjem. Nato je bila izvoljena nova uprava, ki jo tvorijo gg.: Dragotin Hribar, velein-dustrijec, Ljubljana, Avgust Tosti, bančni ravnatelj, Ljubljana; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in senator, Ljubljana; dr. Ferdinand Majaron, odvetnik, Ljubljana; Ernest Hieng, industrijec in častni konzul, Ljubljana; Oton Detela, graščak, grad Thurn; Fran Košak, posestnik in lesni trgovec, Grosuplje; Oskar Kosler, graščak in lesni trgovec, Ortnek; Fran Pretnar, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljana; Rado Hribar, industrijec, Ljubljana; dr. Janko Berce, bančni ravnatelj, Ljubljana ter kot zastopnika finančnega ministrstva:	Martin Špindler, pomočnik
finančnega direktorja v p., Ljubljana in Ivan Dietz, višji finančni svetnik, Ljubljana.
Jubilej tvrdke Franc Oset
G. Fran Oset, solastnik bifeja »Daj-dam«, praznuje te dni tri pomembne jubileje:	751etnico, ko je bila ustanovljena
tvrdka Franc Oset v Št. Petru v Savinjski dolini, 651etnico svojega rojstva in 351etni-co, ko je prevzel po svojem pokojnem stricu samostojno vodstvo trgovine v Vranskem. Franc Oset je eden tistih naših žilavih in podjetnih trgovcev, ki v vsaki priliki postavijo celega moža in ki zato tudi v najtežjih časih dosežejo uspehe. To je dokazal Franc Oset tako kot veliki izvoznik savinjskega hmelja, kakor pozneje kot lesni podjetnik in izvoznik sadja ter jajc in kakor na vse zadnje kot vodja največjega avtomatičnega bifeja v Ljubljani. S ponosom more zato jubilant praznovati svoj jubilej, h kateremu mu iskreno čestitajo ne samo njegovi ožji prijatelji, temveč vsa naša gospodarska javnost. Na mnoga leta!
Novi zvezek »Trgovsko-gospodar-skega leksikona«
Izšel je 10. zvezek »Trgovsko-gospo-darskega leksikona«, ki ga izdaja Umetniška propaganda. Novi zvezek nadaljuje z razlago raznih geselc iz denarstva. Zlasti bo ustregla vsem poslovnim ljudem primerjalna tabela o denarju raznih držav, ki je tako obsežna in izčrpna, kakor se dobi le redko. Tudi statistika o denarnih zavodih Slovenije bo dobrodošla. Nato sledi cela vrsta geselc iz poslovnega življenja, kakor deport, depot, depotna menica, depotni posel, depozicijska zaznamba, bančni depoziti, depoziti v knjigovodstve-nem oziru, depoziti sodnijski, depozitne banke itd. Po obravnavi še nekaterih geselc je nato obširno obdelano geslo >de-viza«. Posebno podrobno je obdelan tudi naš dinar. Zvezek se zaključuje z dobro podanimi pojasnili o diskontu in diskontni politiki asignacijskih držav.
Vsak novi zvezek Trgovsko-gospodarske-ga leksikona vedno bolj dokazuje, da dobimo z njim Slovenci veliko leksikalno delo, kakor ga nimajo tudi večji narodi. Posebno evidentna pa je njegova vrednost za poslovnega človeka in zato tudi upamo, da ni poslovnega človeka, ki ne bi bil naročnik na to izredno delo, zlasti še, ker je njegova naročnina nizka, le 25 Din na mesec.
Popust švicarskih prevoznih podjetij za zimsko sezono 1934/1935
Švicarska prevozna podjetja dovoljujejo svojim potnikom, ki ostajajo v Švici najmanj 7 dni, v času od 15. decembra 1934 do 13. aprila 1935, 30—45°/o popusta na voznih cenah. Vozne karte po znižani ceni se dobijo pri vseh potniških uradih društva .>Putnik« in >Wagons Lits«,
‘Politične vcsAi
Madjarski opozicionalni tisk zahteva, da madjarska vlada natančno izpolni vse obveznosti, ki jih je prevzela v Ženevi in da začno s strogo preiskavo proti vsem, ki so sokrivi marsejskega zločina. Nekateri opozicionalni listi pa zahtevajo odstop Gembe-ševe vlade, ker je kompromitirala Mad-jarsko.
Tudi voditelji madjarskih legitimistov
so nastopili proti madjarski vladi in njenemu stališču v ženevski razpravi. Tako je izjavil mejni grof Pallavicini, da izključuje, da bi imel madjarski narod kakšno zvezo z marsejskim atentatom. Vlada in narod vendar nista identična. Odstop madjarske vlado bi pomenil silno olajšanje mednarodnih odnošajev.
Vodja madjarske ženevske delegacije Eckhardt je bil odlikovan od državnega upravitelja Horthija z zaslužnim križcem 1. razreda, ki mu daje pravico do naslova ^ekscelenca«. Odlikovanje naj zakrije neuspeh madjarske delegacije.
Senator Berenger je po svojem povratku iz Rima izjavil, da so pogajanja z Italijo napredovala že v tej meri, da bo naj-brže v kratkem času dosežen sporazum, ki se ne bo nanašal le na afriške kolonije, temveč tudi na Podonavje in na odnošaje Italije z državami Male antante.
Agenzia Stefani demantira vest, da je Mussolini predložil razširitev pakta četvorke s pritegnitvijo Poljske in Rusije v pakt šestorice.
Ker je italijanska vlada odklonila razsodišče je zaprosila abesinska vlada za intervencijo Društvo narodov. V svoji noti pravi abesinska vlada, da so napadle italijanske čete abesinske čete 100 km v notranjosti Abesinije. Italijanska vlada pa sedaj trdi, da je to ozemlje njeno, da so bile italijanske čete napadene in da mora dati zato Abesinija Italiji polno zadoščenje.
Hitlerjev zaupnik v. Ribbentrop obišče koncem tega meseca Varšavo, kjer bo imel politične razgovore s poljskim zunanjim ministrom Beckom.
Papen bo kot dunajski poslanik odpo klican, ker se je njegova misija ponesrečila in ni mogel doseči nobenega zbližan,ja z avstrijskimi vladnimi krogi. Popolnoma nemogoč pa je postal njegov položaj, ko je izjavil, da je bil Dollfussovega umora kriv Habicht. Papen je sicer te svoje besede demantiral, toda demanti ni dosegel nameravanega učinka.
Na avstrijsko-nemški meji sta bila ubita dva avstrijska policijska uradnika, zadeta od strelov vojakov iz avstrijske legije.
Predsednik šlezije Bruckner, eden prvih voditeljev nemških narodnih socialistov, je bil odstavljen, postavljen pred sodišče in baje tudi že ustreljen. Vzrok: njegov upor proti sedanji politiki stranke.
V Kaunasu na Latiškem se je začela sodna razprava proti 129 nemškim narodnim socialistom, ki so obtoženi, da so hoteli Memel z oboroženim uporom priključiti Nemčiji.
Na novo izvoljenega sovjetskega predsednika Kara v odeškem okraju je bil izvršen atentat. Policija je nato aretirala celo vrsto oseb.
28 ukrajinskih intelektualcev je bilo ustreljenih v Kijevu, ker da so delali za odcepitev Ukrajine od sovjetske Rusije.
Akulov, ki ga jc imenoval Stalin za najvišjega policijskega uradnika Rusije, je izjavil, da je pripravljen začeti tudi e tako krutim terorjem, da bo ostal december 1934 vsej opoziciji za večno v spominu.
Kalinu' je izjavil, da bodo morali sovjetski državljani še bolj stisniti pasove, ker potrebuje Rusija silno veliko denarja za okrepitev svoje vojske.
Na Bolgarskem je bila odkrita nova in zelo razširjena komunistična organizacija, kateri je pripadalo tudi ved aktivnih oficirjev.
Venizelos je po poročilih francoskih listov predlagal, da naj postane grški kralj angleški princ Jurij, ki se je pred kratkim poročil z grško princezinjo Marino. Angleški listi smatrajo to vest za neverjetno.
Španska vlada je sklenila, da zapleni v korist državne blagajne vse premoženje socialističnih in komunističnih delavskih
sindikatov.
Vel. britanska vlada je protestirala v Tokiu proti uvedbi petrolejskega monopola v Mandžuriji.
»Daily Herold« piše, da bi bili danes na pragu vojne, če ne bi bilo Društva narodov. To je dejstvo, ki ne more ostati, brez učinka na mišljenje Evrope.
Uccd&& & zaščiti ^LeftamiU zovadat/
PMaic4 Un/&z*te lesne tegamte
Poročilo zborničnega svetnika dr. Ernesta Rekarja na zadnji plenarni seji Zbornice
Razmeroma velike količine lesa, ki so ee izvozile letos kljub težki krizi in kljub stalno labilnim cenam iz Slovenije, kažejo, da predelavo in izvoz lesa ne uravnavajo več normalne gospodarske predpostavke, ampak da se vse lesno gospodarstvo razvija pod težkim pritiskom neke višje sile, ki sili gozdnega posestnika, da seka svoj gozd brez izgleda na najmanjšo rentabilnost ter s tem uničuje polagoma, a sigurno podlago našega solidnega gozdarskega gospodarstva. Način proizvodnje in izvoza lesa iz Slovenije je katastrofalen ter bo imel ne samo za trgovino in industrijo, ampak predvsem za kmetsko gozdno posest najtežje posledice, ker se uničujejo za dolga desetletja temelji vsakega donosa. Les ni kakor pšenica, ki zraste vsako leto, ampak potrebuje za polno zoritev najmanj 80 let. Malokdo se tega zaveda.
Res je, da je kriza v lesnem gospodarstvu na vsem svetu velika, ker je ponudba občutno večja, kakor proizvodnja. Ta okoliščina ustvarja stalno depresijo, ki jo ne more ozdraviti nobena mednarodna konferenca. Res je tudi, da bi se ne sekalo polovico tega, kar se še danes seče, če bi bilo več gotovine razpoložljive in če ne bi bil primoran naš gozdni posestnik sekati gozd, mesto da dobi izplačano v bankah in hranilnicah svoje dobroimetje v kritje najnujnejših potrebščin in obveznosti. Uvideti mora vsakdo, da tudi država, ki je največji gozdni posestnik, pri veliki potrebi po denarju in tudi z obzirom na socialne prilike ne more ustaviti sečnje in prodaje lesa iz svojih gozdov. Vendar pa je treba preprečiti razmetavanje narodnega premoženja in v ta namen uvesti kontrolo v proizvodnji ilesa.
Nastajata
dva problema,
ln sicer: problem cen in problem racionalne produkcije, da se producira le to, kar trg zahteva.
V pogledu problema cen se je temeljito razpravljalo na mednarodni konferenci meseca februarja v Trstu. Sklenjeni so bili tudi protokoli, ki so obvezali razna produkcijska področja na minimalne cene. — Kakor se je ugotovilo na seji Centralnega odbora meseca julija v Beogradu, so imeli dogovori, sklenjpni v Trstu, dober vpliv na razmere bosanskega področja, ki je moglo ne le cene stabilizirati, ampak jih tudi nekoliko dvigniti. Ravno nasprotno pa je bilo v območju slovenske in sušaške lesne produkcije. Že na imenovani konferenci v Trstu so celo rumunski, torej nam zelo oddaljeni interesenti, ostro grajali način trgovanja skozi Sušak, kjer se danes steka tudi veliki del slovenske lesne industrije. Bil je podpisan tudi protokol posebej za to območje, vendar se niso po njem ravnali ne producenti Dravske banovine, ne producenti iz območja Sušaka. Neglede na 'o-govor se je nadaljevala licitacija navzdol. Na področju bosanske produkcije disciplina, na področju slovensko-sušaške produkcije nedisciplina, tam izvoz nekaterih velikih resnih podjetij, tukaj divje trgovanje nešteto malih in najmanjših izvoznikov, ki so na milost in nemilost izročeni tujim agentom. Da je to vplivalo katastrofalno na cene, je naravno.
Kako je inozemstvo izrabilo to propadanje cen, nam kaže posebno statistika o izvozu našega lesa v Italijo. Kljub temu, da je Italija letos povišala uvozno carino na mehak rezani les od prejšnjih Lit. 7'— na Lit. 45'— za m3, da je za bukovino upe-ljala prohibitivno carino Lit. 100’— za m*, smo letos v razdobju januar—avgust izvozili v Italijo 352.021 ton, lansko leto pa samo 322.204 tone, medtem ko je Avstrija kljub visokim carinskim in tarifnim preferencam izvozila letos v istem razdobju le 225.621 ton, lani pa 226.299 ton. Naš dumping je torej onemc^cčil Avstriji, da bi dosegla lansko množino, akoravno se ji kompenzira na carini pri mehkem lesu Lit. 20‘— na3 in na železniški tarifi povprečno Lit. 12‘— na m8.
To da misliti! Kar se tiče Avstrije, je nazadovanje njenega uvoza v Italijo razumljivo, kajti stroga kontrola izvoza one-mogočuje razmetavanje lesa za vsako ceno. Avstrija se ravna po načelu, da dovoli le rentabilne posle, ker nerentabilni posli nosijo kapital iz dežele. Sistemiziranje izvoza se v italijanski siatistiki jasno izraža. Zadnje konference na Dunaju in v Gradcu pa nam kažejo, da avstrijska lesna industrija že zopet kaže na nas ter nas označuje za tiste, ki motijo »njene kroge«, in ki ne dopuste, da bi se italijansko tržišče umirilo. Italijani sami pa, ki so mislili z uvedbo uvozne carine pomagati svoji lastni industriji in dati primerno veljavo svoji gozdni posesti, ugotavljajo, da vse njihove odredbe niso pomagale, ker je jugoslovanski izvoz onemogočil efekt novih uvoznih carin in prav za prav postavil njih gozdno posest in industrijo na isto mesto, kjer je bila pred povišanjem carine.
Kaj čuda, če se že danes pojavljajo glasovi od strani italijanskih industrijcev in uvoznikov, da se mora napraviti konec temu nevzdržnemu stanju. Govori se že o uvedbi kontingentov, ki naj omeje uvoz jugoslovanskega lesa. Kako upravičena je ta zahteva s stališča njihovega lesnega gospodarstva naj pokaže majhen primer. Tesani trami jugoslovanske produkcije so imeli pred uvedbo nove carine ceno Lit. 50-— za m3, franko Postojna. Nova carina obremenjuje uvoz z lirami 30-— za m3. Nacionalna produkcija v Italiji pa prodaja iste tesane trame danes že po Lit. 55'— pa tudi po Lit. 50'—!!! franko Postojna. Ta primer jasno kaže, da so italijanske carinske in gospodarske odredbe, v kolikor se tiče uvoza lesa, brez vsakega efekta. Gotovo je, da se bo skušala Italija proti tako nevarnemu uvozu zavarovati.
V pravilnem razumevanju stvari je gospod minister Ulmanski po konferenci C.
I.	B. (mednarodnega odbora za les) v Gradcu predlagal ministrskemu svetu kontrolo izvoza lesa. Predlog pa je bil odklonjen. Mogoče, da je bila stvar prenagljena in mogoče ne dosti utemeljena in razložena. Vendar ni izključeno, da so nekatere industrije nastopile proti kontroli in odločujoče faktorje informirale v svojem smislu ter tako onemogočile kontrolo izvoza. Ce pa gre stvar tako naprej, kakor sem jo razložil zgoraj, se bo morala kontrola ipak uvesti.
Ce upoštevamo razmere, pridemo do zaključka, da je treba nastaviti nož pač tam, kjer je rana. Rana pa je, kakor smo videli zgoraj, v Dravski banovini in v sušaškem produkcijskem območju. Če ni mogoče izvesti kontrole nad vsem izvozom mehkega lesa, kar tudi ni potrebno, ker so se druga področja disciplinirala, naj se izvede kontrola izvoza za izdelke iz Dravske banovine, ki tranzitirajo čez suhozemske prehode in skozi Sušak, Šibenik in Split ter za hdelke iz sušaško-senjskega produkcijskega območja, ki gravitirajo na suhozem-ni tranzit Sušak—Reka ter luko Sušak in vse luke od Sušaka do vključno Karlo-baga. Ce bi se ta kontrola omejila na izvoz v Italijo, bi pri tem ne bile niti najmanj prizadete tiste velike firme, ki se danes nočejo vzporedit z malimi producenti in ki imajo po večini povsem druga prodajna območja, kakor mala industrija Slov snije in ona iz sušaško-senjskega produkcijskega območja. Le na ta način se da rešiti ta problem Ce so sankcije primerno visoke, in to je glavno, potem si bo marsikdo premislil grešiti. —
Kako potrebna je kontrola izvoza, naj pokažejo številke. Tesani trami so monopolni izdelek Slovenije, kajti Italija more kriti le majhen del lastne potrebe. To je izdelek, ki je dostopen vsakemu prekupčevalcu. To je vzrok, da je slovenska lesna produkcija v sedmih mesecih paralizirala celo italijansko uvozno carino za tesane trame. Ceno tramov sc kvarijo torej od slovenskih izvoznikov in tujih agentov, ki izrabljajo malega producenta. Cene rezanega lesa pa se kvarijo deloma od sloven-
skih malih producentov in takozvanih izvoznikov, deloma pa od malih producentov sušaško-senjskega produkcijskega okoliša. Ti poslednji dobivajo les iz državnih šum ter razlaščenih veleposestev po neverjetno nizkih cenah, da morejo izvajati dumping, kateremu se mora prilagoditi tudi vsa slovenska lesna industrija, ki izvaža rezani les skozi Sušak.
Na letošnjem izvozu lesa v Italijo bosta po moji cenitvi udeležena slovenska lesna industrija in ona iz sušaško-senjskega območja z najmanj 400.000 m3. Pri najmanjši disciplini in kontroli bi se cena na m3 zvišala povprečno za najmanj Lir 15 na m3. Ta diferenca sama, ki jo danes poklanjamo Italijanom, bi znašala torej 6 milijonov lir ali okroglo 22 milijonov Din.
Je še druga okoliščina, katero je treba pri tej priliki omeniti. V območju Sušaka in Senja so veliki državni gozdovi ter razlaščena veleposestva. Večje število takozvanih »malopilanarov« dobiva les iz teh gozdov. Licitacijski sistem omogočuje, da reflektanti med seboj fiksirajo cene lesa na panju ter pri dražbi ne gredo čez te maksimalne cene, ki so pa smešno nizke. Tako dobivajo v roke zelo ceno blago, katero potem primerno prodajajo. Cene lesa na panju so za ta les, ki je odaljen od morja komaj 40 do 60 km, neprimerno nižje, kakor za les v slovenskih gozdovih, ki je oddaljen od železnice 30 km, od morja pa 300 do 400 km. Ta industrija rezanega lesa je prava nesreča za razvoj cen in bi bila tudi tu potrebna temeljita remedura. Na podlagi tržnih cen in posameznih gravitacijskih razmer bi se morala določiti vsako leto minimalna cena, izpod katere se les iz teh gozdov ne bi smel oddajati. Le tako bi se onemogočila prodaja po nemogoče nizkih in naravnost sramotnih cenah v primeri s tržnimi cenami discipliniranih področij- pri tem pa bi ostal denar, ki ga danes zaslužijo preko normalnega dobička tuji kupci, doma, onemogočen bi bil ta dumping.
Problem cen se more vsaj deloma rešiti s konti olo izvoza. Njegova rešitev je nujna ne samo zaradi direktne škode, ki nastaja, ampak tudi zaradi protiukrepov, ki jih bo sicer storila Italija.
Problem racionalizacije pa je tehničnega značaja. Tudi njegova rešitev je nujna, če upoštevamo velike količine blaga, ki se proizvajajo čez potrebe trga. Novi sistemi v gradbi in industriji zahtevajo izpremem-bo dimenzij in kvalitet in prilagoditev faktični potrebi trga. Naloga novo se snujočega Centralnega odbora bo, da daje direktive v tem pogledu.
Razen teh glavnih problemov imamo še vse polno drugih težav administrativnega in finančnega značaja, ki težko obremenjujejo že itak pasivno lesno gospodarstvo. Odveč bi bilo govoriti tu o davščinah, socialnih prispevkih, ker tvorijo te dajatve itak poglavje zase.
Sem spadajo tudi železniške tarife in postranske pristojbine pri železniških transportih. Tarife za izvoz celuloznega le-la so n. pr. nujno potrebne redukcije. Zadnja redukcija ne more ustvariti konkurenčne možnosti na zunanjih tržiščih. Tudi S' potrebne revizije tarife za razne luške relacije in za razne vrste lesa, ki jih je treba diferencirati z ozirom na njih zelo različno vrednost. Tehtarina, ki je določena z Din 30’— na vagon neglede na vrednost blaga, naj se zniža za tesane trame na Din 20’—, za drva in celulozni les na Din 10-— in naj ne presega v nobenem primeru pol odstotka vrednosti 10 tonskega vagona.
Poglavje zase tvori tudi devizna politika in kar je z njo v zvezi. Kurzi in premija l)i se morali prilagoditi točno faktični borzni vrednosti. Provizije v klirinškem prometu so pretirane in tako pasivno gospodarsko panogo, kakor je lesna, težko obremenjujejo. Ceniki za izslavo uvercnj so v mnogih postavkah pretirani. Treba jih je prilagoditi finančnemu položaju. Današnja praksa pa kaže, da so ceniki napravljeni od ljtn” ki niso sploh, ali pa so napačno informirani.
Gospodarstvo razlaščenih gozdov naj se ne birokratizira. Ce uprava teh gozdov dela v lastni režiji, naj dela to le po komercialnih vidikih. V kolikor tega sama ni
zmožna, naj si pusti svetovati od strokovnih organizacij in naj ne izdeluje po vidikih teoretikov, ki so brez vsakega stika z realnimi razmerami.
Končno še par številk o desolatnih razmerah v lesni trgovini v Sloveniji. Specifično slovenski izdelek, to so tesani trami, so izgubili v letu 1934. na ceni zopet 10 do 15 odstotkov, in to celo v dimenzijah, ki jih italijanska produkcija ne izdeluje. — Srečno smo prišli tako daleč, da dobi producent za tesane trame samo še okroglo 26 odstotkov predvojne zlate paritete.
Okrogli les se je ustavil na ceni Din 110 za m3 franko žaga, kar bi odgovarjalo približno 33 odstotkom predvojne zlate paritete. Pri tej ceni pa rentabilnost gozda ni mogoča, če je les le količkaj oddaljen. Istotako pri tej ceni surovine za industrij-ca in izvoznika ne ostane kruha.
Medsebojna neumljiva konkurenca med našimi industrialci in izvozniki ustvarja prave pradokse, ki kažejo, kako malo trgovskih ozirov in koliko več zavisti vodi naše lesne gospodarstvenike v njihovem udejstvovanju. Tako je bil n. pr. versko zakladni les v Bohinjsko-Blejskem kotu plačan do Din 150’— za m3, akoravno je za ta les le nekaj interesentov. Navajam ta primer tudi vsled tega, ker taki iz same zavisti porojeni nakupi ustvarjajo čisto napačno mnenje v gozdarskem ministrstvu, da v slovenskem lesnem gospodarstvu sploh ni krize, kajti državna uprava ne dobi v svojih šumah v sušaško-senjskem produkcijskem območju, ki so takorekoč tik ob morju, za les niti četrtino tega, kar dobi v od morja tako oddaljeni Sloveniji.
Vsi ti navedeni argumenti kažejo, da more kontrola izvoza lesnemu gospodarstvu Slovenije le koristiti. Tudi štiriletna kriza ni dovedla slovenskih lesnih izvoznikov do najmanjše solidarnosti, nasprotno, vsak dan se kaže večja zavist in medsebojno ugonabljanje. Žalostni efekt se kaže v preje navedenih številkah. Zato morajo samo brezobzirno avtoritativni ukrepi rešiti, kar se rešiti more.
| Zunanja ------------------------------
8 = fegevina
Jugoslovansko-avstrijska trgovinska zbornica na Dunaju je imela dne 14. t. m. svojo redno letno skupščino, katere se je med drugimi udeležil tudi jugoslovanski poslanik Nastasijevič. Seja se je začela s kratko komemoracijo blagopokojnega kralja Aleksandra. Za Častna predsednika zbornice sta bila izvoljena predsednik dunajske trgovinske zbornice dr. Streeruvvitz in trgovinski minister Demetrovič, za namestnika častnega predsednika pa dr. Stra-fella. Kot nova člana zbornice sta bila izvoljena ravnatelj Fischmeister in dr. VVes-sely, direktor zavoda za pospeševanje zu nanje trgovine na Dunaju.
Jugoslavija je dovolila tarifne olajšave za bolgarske vagonske pošiljke jajc, ki se pošiljajo skozi Jugoslavijo v druge države.
Dolg Nemčije v jugoslovansko-nemškem kliringu se je dvignil že na 192 milijonov mark.
Prevoznina za zelje in belo repo, svežo in okisano, iz vseh in do vseh postaj v Jugoslaviji je znižana za približno 30%.
V Pariz je dospela trgovinska delegacija sovjetske Rusije, da sklene s Francijo trgovinsko pogodbo, ki je bila načelno dogovorjena že za časa nedavnega obiska francoskega trgovinskega ministra v Moskvi.
Italijanski trgovinski minister Asquini
je prišel v Budapešto, kjer se je pogajal zaradi povečanja gospodarskih stikov med Madjarsko in Italijo.
Rumunija dobi v poljskem pristanišču G dinji svoje svobodno pristanišče.
Češkoslovaške terjatve so v klirinškem prometu z Nemčijo narasle že na 210 milijonov dinarjev.
V Nemčiji zamrzle terjatve poljskih lesnih izvoznikov so narasle na 4 milijone mark. izvozniki predlagajo, da bi poljska vlada s kompenzacijo teh terjatev plačala izdatke za svojo diplomatično in konzularno službo v Nemčiji, ki znašajo letno približno 3 in pol milijonov mark.
Dp. JpIPČevci sladtia kava
lEill ji pr^en,	izdclcfe,	s	Laierim	pripravile	zdravo,	iidaba,	redilno	in	ceneno	pijačo za Vas in Vaše otroke.
IH lir. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oltrna in io pijo odrasli kot otroci z užitkom. ?■■■.■	  ■■	■■	.
Jz irgovinslcega reg/sira =_=
Vpisali sta sc nastopni firmi: Tovarna kos in srpov Henrik Kieffer,
družba z o. z., Sv. Lovrenc na Pohorju. — Obratni predmet: Izdelovanje in trgovanje s kosami, srpi, železjein in jeklenim blagom vsake vrste, ustanavljanje, pridobivanje ali zakupovanje podobnih podjetij in udeležba pri njih. Osnovna glavnica v višini 250.000 Din je vplačana v gotovini. Poslovodje: ing. dr. Fric Mahr, dr. Rudolf Beri in Anton Morocutti, vsi industrialci v Mariboru. Tvrdko zastopata dva poslovodji kolektivno.
Koža, trgovina usnjarskih izdelkov in čevljarskih potrebščin, družba z o. z., Tržič. Obratni predmet: Družba kupuje in prodaja vse vrste usnja in podplatov ter vse druge čevljarske potrebščine. Osnovna glavnica v višini 210.000 Din jo vplačana v gotovini. Poslovodje:	Janez Majeršič,
usnjar, Janko Rozman, zasebni uradnik, Franc Kogoj, usnjar, slednji kot upravičeni namestnik, vsi v Tržiču.
Vpisale so se izprcmcinbc in dodatki pri nastopnih tvrdkah:
»Tekstilana«, tovarna sukna, d. d. v Kočevju. Izbrišejo so člani upravnega sveta Viljem Cavallar, Hinko Engelsberger in Romeo Itouf. Vpišeta pa se člana upravnega sveta Franc Vogl, ravnatelj tovarne »Štora«, d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano in Robert Otta, ravnatelj »Tekstilana«, d. d. v Kočevju.
Franc Vogel, trgovina s steklenim in porcelanskim blagom in kamenino v Ptuju. Izbriše se dosedanji imetnik Franc Vogel, zaradi smrti, vpiše pa sedanji imetnik Julij Tognio, trgovec v Ptuju. Besedilo tvrdke odslej: Franc Vogel, zaloga stekla in porcelana, imetnik Julij Tognio, l»tuj.
Briider Obcnvalder, Domžale. Po sklepu stola sedmorice se vpiše, da sta likvidatorja oba družabnika Josip Obervvalder in Marija Krocksamer s pravico skupnega izvrševanja k likvidaciji spadajočih dejanj, ne pa vsak s pravico samostojnega zastopstva in podpisovanja, kakor je bilo vpisano preje.
Harlcy-Davidson-Motor-Import, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Bruno Klemenčič.
Strojna delavnica in oblastveno koncc-sionirano podjetje za popravilo parnih kotlov ing. Unger & Sirak, Maribor. Izstopil je družabnik Ivan Sirak. Odslej enoimet-nik dosedanji družabnik ing. Karol Unger, ki podpisuje za družbo samostojno.
Izbrisale so se te tvrdke:
Franc Berger in sin, trgovina z vinom na debelo, Celje.
Franjo Pajman, lesna trgovina, Celje, po predlogu zaradi opusta obrta.
Ervin Petriček, trgovina z naravnim vinom in sadjevcem, Celje — zaradi opustitve obrta.
Vilko Ozmec, trgovina z vinom na debelo v Koračicah pri Sv. Tomažu — zaradi prestanka obrta.
Izbrisala sc je tvrdka Josip Šerec, trgovina z mešanim blagom v Mariboru — zaradi prestanka obrta.
Iz zadružnega registra
Izbrisala se je zadruga Dom rudarskih upokojencev, obče koristna stavbena in kreditna zadruga v Hrastniku — zaradi razdružitve.
Kmetijsko društvo v Tržišču, r. z. 7. o. z. se je razdružilo in prešlo v likvidacijo. Likvidatorja sta župnik Karol Supin in posestnik Ivan Stušek.
Izbrisala se je Pašniška zadruga v Prevaljah — zaradi končane likvidacije.
Mednarodni borzni indeks
Na velikih svetovnih borzah so v preteklem tednu večinoma tečaji nazadovali in se je zato znižal mednarodni borzni indeks od 45’5 na 45-0%. Gibanje tečajev je razvidno iz te tabele:
Koncem 1927 = 100%
	10.11.	17.11. 24.11.		1.12.	8.12.
			1934		
London	77-3	78-5	78-4	78‘3	77-8
Pariz	46-2	45-2	42-8	45-6	45-0
Berlin	31-3	30-9	30-6	31-5	30-6
Praga	57-9	58-0	60-2	61-3	60-4
Milan	88-8	88-7	88-3	87-1	85-2
Bruselj	21-2	21-0	20-7	21-8	21-8
Amsterdam	30-5	30-4	30-7	31-0	30-2
Stockholm	13.4	13-3	13-6	13-5	13-3
Curih	36-4	36-5	36-9	37-5	38-3
Tu na j	35-0	35-5	34-4	33-7	33-3
Newy»rk	56-3	56-1	57-5	58-7	586
IKonbiirzi in -------------------
== prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Hermana Goldnerkretiza, industrije strojil na Bledu. Konkurzni sodnik dr. Štular, upravnik mase odvetnik Krištof. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Radovljici dne 15. decembra. Oglasitveni rok do 2. januarja, ugotovitveni narok dne 5. januarja ob 9. uri.
Odpravljen je konkurz, ki je bil razglašen o premoženju Kotorne, družbe z o. z. v Ljubljani, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Narok za prisilno poravnavo trgovca z vinom Lovra Šibenika v Ljubljani se določa na dan 21. decembra ob pol desetih pri sodišču v Ljubljani. Prezadolženec ponuja 20odstotno kvoto, plačljivo v treh šestmesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 6 mesecev po pravomočnosti poravnave.
Odobrena je prisilna poravnava, sklenjena med trgovcem Viktorjem Ličenom v Sodražici in njegovimi upniki. Upniki dobe 40odstotno kvoto.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnice in trgovke Marije Mihelič v Ljubljani, reg. pod firmo M. Mihelič, trgovina z galanterijskim blagom. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik zasebni uradnik Ivo Trebar. Narok za sklepanje poravnave dne 11. januarja ob 11., rok za oglasitev do 6. januarja. Poravnalna ponudba 50 odstotkov.
Velelv&evijna
A.SARABON
v Ejublfam
priporoča
blagre
več vrst žganja, moko 4er deželne pridelke 0	— kakor tud« razno-
vrstno
\W/ fMsS^insko 'vodlo
Lasina prdžama za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telelon H. 26-66 Ceniki na razpolago 1	|
Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprej ma do 21. decembra ponudbe o dobavi 300 kg azbestnih grafitnih vrvic.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 900 kg železne žice, 4000 kg tračnikov, 500 kg karbida ter o napravi za analizo jamskega zraka; do 27. decembra pa glede dobave 1000 kg karbida, 50 manesmanovih cevi in 3 Panama-klozeiov.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 27. decembra ponudbe o dobavi 30.000 metrov lesa.
Dne 22. decembra bo pri ekonomskem oddelku Gen. dir. drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 28.000 sirkovih in 47 000 brezovih metel; dne 15. januarja pa za dobavo 6890 steklenih obločnic. — (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddel-' ku Direkcije drž. železnic v Ljubljani, »Ljubljanski dvor«, soba 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.)
Dravska radionica v Ljubljani sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 2300 vijakov, 2400 matic, 8700 podložnih plašč, 5000 vijakov za les, 1960 kg raznega železa, 200 kg karbida, 100 ins kisika, 100 kg le-žiščnega olja, 40 kg usnja, 10 čopičev, 15 kg žebljev, 6 ducatov tesarskih evinčrikov, 1 steklenega platna in 1 kg pisalne krede.
(Pogoji so na vpogled pri delavnici vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure.)
Zakup restavracije na postaji Zidani most se odda na licitaciji dne 31. decembra pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 10 kg bakrene dinamo žice.
Minerska Komanda, Kumbor, sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 2 zračnih sesailk.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 15.600 kg železne pocinkane pločevine, godbenih instrumentov in drugega godbenega materiala; do 29. decembra o dobavi 316 impregniranih pragov; do 30. decembra pa o dobavi 500 kg smole za kalfatiranje, 800 kg katrana, 1120 kg poltrde smole, 1400 kg kolofonije, 30 kg parafina, 460 kg stearinske kisline, 3 kg če-belnega voska in 2000 metrov lanenega motvoza.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 28. decembra ponudbe o dobavi 3 kg dinamo žice; do 30. decembra o dobavi hrastovega in borovega lesa; do
2. januarja 1935 o dobavi 123 kg svinčenega belila, 94 kg svinčenega minija, 48 kg gorske krede, 16 kg železnega minija, 24 kg barve, 10 kg lanenega firneža, 20 kg patine, 23 kg špirita, 94 kg kolofonije ter raznih drugih kemikalij, nadalje o dobavi 4000 igel za krojače, 575 čepov za steklenico, 25 krogličnih ventilov, 10 kg bombaževe vrvice ter o dobavi raznega lesa; do
3. januarja pa o dobavi elektrotehničnega materiala.
L
Društvo industrij cev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konluirzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 30. novembra 1934.
A. OTVORJRNI KONKURZI:*
Savska banovina: Breber Stjepan, lastnik Societas, nmet. mizarstva, pohištva itd., Zagreb.
Primorska banovina; Ribarska zadruga reg. s. o. j., Komiža.
Drinska banovina: Jančikič Veljko pok. Aleksandra, trg., Brčko; Mahmutbegovič Osman umrlog Gjaferbega, trg. z manufakturnim in meš. blagom, Tuzla.
Vardarska banovina: Vukovič Metodij, Skoplje (konkurz se ne otvori vsled pomanjkanja imovine).
B. RAZGLAŠENE PRISILNE
PORAVNAVE:
Savska banovina: Teodorovič Branko, trg., Dvor na Uni; Vilman dr. Matija, odvetnik, Odžaci.
Primorska banovina:	Prolič Najla žena
SaMlagina, Ljubuški.
Donavska banovina; Flavšič Kosta i drug, Sonvbor.
Vardarska banovina: Mijakovič Vand jel, trg. čevljev, Bitolj.
C. KONČANA KONKURZNA
POSTOPANJA:
Primorska banovina; Anweiler Aleksander pok. Nikole, trg. čevljev, Šibenik; Milosavljevič Aleksa, Kom orani; Ostojič Stjepan Matin, posestnik, Polje na Braču.
Drinska banovina:	Dragič Ljujič, trg.,
Čaeak; Matič Dušan, krojač, Šabac.
Donavska banovina; Grinfeld Annin, trg., Vel. BeSkerek.
Moravska banovina:	Kokotovič Ljubo-
mir, Zaječar.
Vardarska banovina: Ilič Rusomir, krojač, Bitolj.
C. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Vukovaj Milan, brivec, Brinje.
Primorska banovina: Bebek N. Ilija, trg. z mešanim blagom, Hankumpanija Vitez, Kadragič Ahmet umrl. Mujage, trg., Ljubuški; Ribarska zadruga reg. 6. o. j., Komiža.
Beogrrd, Zemun, Pančevo: Dumič Ljubomir, zdravnik, Beograd; Petrovič Luibi-ca, Beograd; Po^o'-’’ Zika, trg., Beograd.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o narokih, kvotah itd. so v tajništvu Društva.
| S>©22=_= linpcsvehi
Novi veliki zemunski most je bil v nedeljo slovesno izročen prometu. Slovesne otvoritve se je udeležil princ-regent Pavle, vsa vlada in ves občinski svet.
Šel jugoslovanskega generalnega štaba gen. Nedič je te dni obiskal razne tvoril ice orožja, avtomobilov in letal na Češkoslovaškem.
Uprava državnih monopolov je povišala sadilcem tobaka število dovoljenih tobačnih sadik od 676 na 1.387 milijonov sadlik. Najbolj je povišan kontingent tobačnih sadik v Vardarski banovini.
Proti uvedbi novega socialnega davka v Zagrebu, s katerim naj bi se financirala javna dela, se je odločno izjavila zagrebška zbornica, ker so javna bremena že tako velika, da se morajo ta znižati, ne pa še povišati z uvedbo novih davščin.
Proračun zagrebške zbornicc za trgovino in industrijo znaša 3,347.000 Din. Zbornična doklada za prihodnje leto je znižana od 8 na 7%.
Zaradi poneverb raznih nameščencev je bila zagrebška občina v zadnjih letih oškodovana za več ko 4 milijone Din.
Proračun ljubljansko Delavske zbornice, ki je bil določen na 1,700.000 Din, je bil po ministrovi odredbi znižan za 105.000 Din.
Stalna hotelska razstava bo te dni otvor-jena V Banji Luki.
Razstavo jugoslovanske ■•"trodne umetnosti v Varšavi je otvorila soproga predsednika poljske republike.
Večina držav ni plačala dne 15. decembra zapadlega obroka vojnih dolgov Združenim državam Sev. Amerike.
Češkoslovaški Sokol ima po zadnjih podatkih 704.000 članov.
Nemški finančni krogi pričakujejo, da bo nemška vlada v kratkem razpisala obvezno notranje posojilo.
Vseli telefonskih naročnikov je bilo na svetu v začetku t. 1. 35 milijonov.
Veliko radijsko postajo zgrade na Slovaškem zaradi pobijanja madjarske radijske propagande. Tudi v Domžalah bi bilo potrebno okrepiti radijsko postajo, da bi se preprečila nam sovražna tuja propaganda.
Prebivalstvo Rumunije je znaišalo koncem leta 1933. 18,642.740 duš. Kmečkega prebivalstva je bilo nad 15 milijonov.
Posebni vlak, s katerim sc je peljal Hitler iz Bremena v Berlin, je zavozil v avtobus, v katerem je bilo 20 potnikov, 14 jih je bilo na mestu mrtvih, eden pa je kmalu po nesreči podlegel ranam. Ne-suečo je zakrivil šofer avtobusa, ki jo v megli spregledal, da so zatvornice zaprte.
Nov velik finančni škandal je prišel na dan v Parizu. Danski bankir Moller je s pomočjo nekega uglednega advokata in bivšega ministra oškodoval vlagatelje svoje banke za več ko 200 milijonov frankov.
Silna epidemija malarije je izbruhnila na Cejlonu. Dosedaj je zbolelo za malarijo pol milijona ljudi.
Vdova slavnega operetnega komponista Lea Falla je izvršila na Dunaju samomor ker se je nahajala v obupni bedi.
Že v 24 urah 52ti* ££
klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pero, suši, monga in lika dotnafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Šelenlmrgova ul. 3. Telefon št. 22-72.
~ žafatlblfamea. ________
Sreda, dne 19. decembra: 12.15: Operne uverture na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 18.50: Plošče po željah — 19 00: 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek — 19.30: Nac. ura: Mis Adelina Irbi (Ivo Andrič), prenos iz Beograda — 20.00: Vokalni solistični koncert Julija Betetta — 20.40: Cello solo, gospod Zlatko Najžer — 21.20: Slovenski vokalni kvintet: Slovenske narodne — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Radijski orkester — 23.00: Esperanto: Nekaj besedi o slovenski književnosti (doktor Anton Ocvirk).
Četrtek, dne 20. decembra: 12.15: Ru-munska glasba na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, koračnice velikih mojstrov na ploščah — 18.00: Angleške vojaške popevke na ploščah — 18.20: Smuška ura ljub. zimskosport. podsaveza — 18.50 Kvartet Lisinski na ploščah — 19.00: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.30: Nac. ura: Vojska in religija (vojno ministrstvo) prenos iz Beograda — 20.00: Čas, jedilni list, program za petek — 20.10 Romantična glasba, izvaja radijski orkester, Schubertove pesmi poje ga. Josipina Sivec — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Radijski orkester — 22.20: Smetana: Iz ciklusa: Moja domovina (plošče).
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.