Spedtetone In sbbonsnfinto postalo « FAdtt Leto XXII., st» 277 Upravništvo: Liubliana. Puccmijeva ulica 5. Telefon it. 51-22. 31-23. 31-24 fnsenuni oddelek: Liubliana. Puccmijeva nH- ca 5 — Telefon fc. 31-25. 31-26 Podruimca Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Bačuni: za Ljubljansko pokrajino pn pokno-čekovnem zavodu $t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblictta Italiana S. A. MIIANO Bombardiranje sovražnih kolon In zbirališč Uspešno delovanje letalstva Osi — V Cirenajki aktivnost prednjih čet — Devet sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 1. decembra naslednje 920. vojno poročilo: Na front, v Cirenajki de'avnost prednjih čet. Naša letala so bombardirala v pred-puščavskem pasu zbiranje sovražn.b avtomobilih sredstev. Nemški love; so na tleh razbili dve sovražni letali. Osne oklopne enote so ob podpori letalstva delovale proti premikajočem se angloameri.škim silam v področju Tunisa. Nekoliko ujetnikov jo črtalo v naših rokah. Italijanski in nemški lovci so v boju zbili 5 britanskih letal. Poleti nad Paermo, Gelo in Vito (Trajanj) so povzroč.Ii samo lahko škodo. Pro- letalske baterije s;) zadele dve letali, od katerih se je en0 zrušilo v morje, drugo pa v ribnik pri Bivieri. Ujetih je bilo pet mož posadke. Prj zadnjem bombardiranju Torina in okolice znašajo žrtve 14 mrtvih in 8 ranjenih. S svojega pota se ni vrnil na oporišče en pomožni hidroplan. Ljubljana, sreda t. decembra i94*XXI Cena cent« _ Ishaja vitk dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.-^ aa inozemstvo vključno s »Pooedeljskim J«-tromc Lir 56.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccmijeva ulica štev. 5, teleion Štev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- blierta di provenieoza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Imena voditeljev posadk torpednih letal, o katerih je bilo gov.-ra pri napadu na konvoj v alžirskih vodah v poročilu št. 918, so naslednja: kapitan Giuglio Marini, poročnik Vezio Terzi, poročnik Francsco Di Belki, poročnik Ferruzzio Lo Prieno, poročnik Giuseppe Torretta, podporočnik Car-Io Pfister, podporočnik Antonio Virdis, podporočnik .Martino Eicher in podporočnik Mario Panagini. 'Vladarica na obisku pri hrabrih ranjencih Rim, 30. nov. s. Tudi danes dopoldne je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica napravila dolg obisk v bolnišnici Italijanskega Rdečega križa, ki nosi njeno vzvišeno ime. Po pokloni tvi vodilnega in pomožnega osebja se je Kraljica in Cesarica podala v oddelke, kjer so oficirji in kjer je z vsakim posebej v svoji materinski skrbi spregovorila nekaj besed tolažbe. Vzvišena vladarica je nato obiskala še nekatere izmed dvoran, kjer leže vojaki in kjer se je prav tako prisrčno zadržala v razgovoru s hrabrimi bolniki. Ko se je še poučila o poslovanju raznih služb, je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica zapustila bolnišnico ob udanih izrazili spoštovanja. Nova viteza Savojskega reda Rim, 30. nov. s. Nj. Vel. Kralj in Česa-je na Ducejev predlog imenoval za viteza savojskega roda letalskega brigadnega generala Enrica Pczzia in polkovnika pilota Ran'eria Cupiria, to pa za izredne zasluge, ki sta si jih oba pridobila v sedanji vqjni. franke v Tnrinii PolOonil se je žrtvam barbarskega angleškega napada ter izročil Ducejeve pozdrave ranjencem Turin, 30. nov. s Tajnik Narodne fašistične stranke je v noči na 30. novembra prispel v Turin v spremstvu podtajnika GUF-a nac onalnega svetnika D' Este. Sprejel ga je zvezni tajn:k, ki mu je takoj poročal vse podrobnosti o delu turinskega Fašija na korist ponesrečencev zaradi sovražnih letalskih napadov Tajnik Stranke Eksc. Vidusson; je izrazil željo, da b družinam žrtev izročil Ducejevo sožalje. ranjencem pa njegov pozdrav in vzpodbudne besede. Z zadovoljstvom je vzel na znanje vedro odločnost, s katero je turinsko prebivalstvo odgovorilo na divje angleške napade, in je podal nekaj navodil glede pog'obi"tve obsežnega podpornega dela. Med sovražnm letalskim napadom se je tajnik Stranke podal na prefekturo, kjer je ugotovil redno poslovanje organov za obrambo mesta in pomoč poškodovancem. Po končanem alarmu se je Vidussoni z -.veznim tajnikom in člani obeh drekto-rjjev podal na prizadete kraje, kjer^se je osebno zanimal za prvo nujno pomoč. Danes dopoldne je tajnik Stranke v spremstvu podtajnika GUF-a, prefekta in zveznega tajnika ter drugih zveznih oblasti in hierarhov izvršil podroben obisk po mestu ter se prepričal o obsežnosti škode, povzročene zaradi sovražnih letalskih napadov. Predvsem se je globoko pokloni padlim, nakar je v mestnih bolnišnicah izrekel tople Ducejeve pozdrave ranjencem. ki so se tja zatekli. Ogledujoč s; rajonske skupine Stranke na področjih, ki «so bila posebno prizadeta, je ugotovil to-variško vzajemnost, s katero Stranka po svoji razsežni organizaciji nudi takojšnjo pomoč ponesrečencem. V teku raznih obiskov se je Aldo Vidussoni še prav posebno zadržal v druž:nah ponesrečencev, za katere je imel polno izrazov simpat j in tolažbe. Kasneje je tajnik Stranke dospel v mestni okraj Nchelino, kjer si je ogledal ostanke sovražnega štirimotornega letala, ki je bilo ponoči sestreljeno. Popoldne je imel Eksc. Vidussoni v Lik-torskem domu poročilo članom zveznega direktorija m turinskega Fašija ter je pohvalil zveznega tajnika in njegove sodelavce za njihoro takojšnjo akcijo o korist ponesrečencem Vidussoni je še posebej poudaril, da je treba v težkh časih delati z vso odločnostjo in bii na višini postavljenih nalog. To je lahko izvršiti narodu, kakršen je italijanski, ki ima na čelu svojega Benita Mussolinija, ki je bil n je tipičn,- primer italijanskega herojstva. Tajnik Stranke je zaključil svoje poročilo s-pozdravom Duceju, ki so se mu navdušeno odzval; vsi navzoči hierarhi. Poročilo političnim hierarhom v Tripolitaniji Trjpoljs, 1. dec. V atmosfer največjega navdušenja je zvezn; tajnik v Tripolisu podal poročilo političnim hierarhom pokrajine v navzočnosti inšpektorja Stranke za Libjo ,;n tripolitanskega prefekta. Porcči'o je na zgovoren način potrdilo neizčrpno vero Italijanov Četrte obale v končno zmago ter njih trdno voljo, da vztrajajo do zmage. Poročilo se je zaključilo s pozdravom Duceju in s spominsko mislijo na Oborožene sile. Uspehi nemških pomorskih in letalskih sil v novembru 166 sovražnih ladij z 1,035.200 tonami Najvišji mesečni rezultat v tej vojni - Največ]! uspeh so dosegle tudi podmornice — Izgube sovjetskega brodovja niso vštete Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo: Nemške letalske in mornariške cdinice so v novembru potopile skupno 166 sovražnih ladij s skupno 1035.200 br. tonami. Uspeh meseca septembra 1942 je bil s tem za 23.500 ton prekošen, S tem je dosežen doslej največji rezultat v tej vojni. Podmornice so uničile cd tega v severnem in južnem Atlantiku, v Severnem morju, v obrobju Indijskega oceana in preti obalami severne Francoske Afrike 149 sovražnih trgovskih in transportnih ladij s skupno 955.200 tonami. Nemški brzi čolni eo v Severnem morju in v Rokavskem prelivu potopili 8 ladij z 20.000 br. tonami. Oddelki bojnega letalstva so potopili 9 trgovskih ladij s 60.000 br. tonami. Težko poškodovanih, in sicer tako, da je večje število izmed njih mogoče smatrati kot popolnoma izgubljene, je bilo od podmornic nadaljnjih SO ladij, od letalstva pa 72 ladij. Pod najtežjimi vremenskimi in bojnimi pogoji so nemške podmornice potop"le v novembru največjo mesečno množino sovražnega ladjevja v tej vojni, ki uspeh, dosežen v septembru, prekaša za okoli 200.000 br. ton. Izmed sovražnih vojnih ladij so nemške podmornice v novembru potopile 3 križarke, 6 rušileev, 2 korveti in 1 podmornico. Poškodovale so s torpedi 1 nosilko letal, 2 križarki, 3 rušilce in več stražnlh ladij. Letalstvo je potopilo 1 sovražna podmornico in 1 manjšo enoto. Poleg tega so bile poškodovane 1 oklopnica ali težka kri žarka, 4 nosilke letal in 28 križark, rušileev in manjših ladij, deloma s ponovnimi zadetku V teh številkah težke izgube sovjetskega trgovskega in transportnega brodovja niso vpoštevane. Letalstvo je v novembru v črnem morju, Kaspiškem morju, na dolnji Volgi in na Ladoškem jezeru potopilo 19 sovjetskih transportnih ladij, vlačilcev in drugih ladij razne velikosti, med njimi 2 petrolejski ladji. 26 sovjetskih preskrbo-valnih ladij je bilo poškodovanih. V letalskih operacijah velikega obsega je bila potopljena 1 sovjetska topničarka, 2 top-ničarki, 1 protiletalska ladja in 2 brza čolna pa so bili poškodovani ii nemški protinapadi Vse sovjeti&e icapadatae akcije zavrnjene z velikimi so-vf alnimi- Izgubami — V 10 dneh uničenih 1172 sovjetskih oklopnih vozil Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo drnes naslednje peročllo: Sovjetski napadi v prostoru sevemo-vzhoJno od Tuapseja so se z velikimi izgubami za sovražni!ca zru?,ili. Tudi v e:!seku ob Tereku so bili sovražni napadi deloma s protinapadi odbiti. Včeraj so se nadaljnji sovražni poskusi napadov med Vclgo in Donom ponesrečili z nenavadno visokimi izgubami za sovražnika. Nemški protinapadi so vrgli sovražnika preko izhodiščnih postojank nazaj. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in plena. Krajevni sovražni napadi v velikem Done vem loku so se pene. rečili. Bojna, str-mcglavna in rušilna letala so ur.pojno podpirala ope:Be;je kopne vojeke. Lovska letala so sestrelila 43 sovražrih letal, protiletalsko topništvo pa 8. Tri lastna letala so bila izgubljena. Po tojanke sovražne vojske in žolezniške naprave ob srečnjem Dcnu so bile bombardirane podnevi in ponoči. Južnozapadno od Kalinina in v prostoru okoli Toropeca se nadaljujejo ogorčeni boji. Struioglavna in bojna letala so deloma v nizkih poletih izve.'! x uničujoče napade na zbirališča sovražnih oklopnih sil, čete na pohodu in prciozne kolone. V času od 20. do 30. novembra so oddelki vojake na vzhodni fronti uničili 1034 sovražnih oklopnih vozil, lrtalstvo in protiletalsko topništvo pa nadadjnih 148 oklopnih vozil. Na fronti v Cirenalki samo krajevni boji. Britanske kolone in neko letališče so bili napadeni z bombami in letalskim orožjem. .. --------- „.- Nemško-italijanske oklopne edinice so ob močni podpori letalstva napadle prodirajoče sovražne motorizirane kolone v Tunisu in zajele ujetnike. Bojna letala, so podnevi in ponoči bombardirala pristaniške naprave v Boni in Alžiru, pri čemer je bila med drugim zadeta neka velika transportna ladja, V južni Angliji so lovska letala podnevi obstreljevala razne vojaške naprave in sestrelila nad morjem 2 sovražni letali. Dve lastni letali pogrešamo. ms&ilh oklopnih oddelkov na odseku KalMn—1Toropec Sovražne izgube znašajo tu že 509 tankov — Svoje poraze skušajo Sovjeti prikriti z Izmišljenimi poročili Berlin, 30. r.ov. s. V vojaških kregih Junaški podvigi italijanskega letalstva v Rusiji in Alžiru Bombniki neprestano napadajo sovražne postojanke v Alžiru S fronte ob Donu, 1. dec. a Eden posebnih dopisnikov agencije Štefani poroča- Občuten mraz ki je nenadoma nastal na vzhodni fronti in ki ga je še poostrili veter, brijoč preko obširnih ukrajinskih ravnin ni v ničemeT zmanjšal učinkovite delavnosti na?ih letalskih oddelkov Ukrepi zoper ne-prijetnosti nizkih temperatur so biili izvršeni že pred časom. Vsaka eskadTiila je brnela pripravljene svoje peči za gretje olia in vode, ki ju potrebujejo letala Takisto ie preskrbljeno za grelce, ki dajejo vroč zrak, da se razgreje motor. Ko je nekega jutra padllo živo srebro na 20 pod ničlo, so letala kljub temu odletela na s\"Gtj posel. Pn tem je treba premagati razne težave. Zdaj motorji ne delujeio zaradi hudega mraza zdaj zopet grelci ne morejo iz svojih shramb, ker so sami zamrzni®. zdaj so zopet težave s fotografskimi aparati ki so med izvidniškim poletom neogibno potrebni. Tako ie nešteto nevšečnosti, kajti celo priprave na krovu zaradi hudega mraza ne kažeio vedno prav. Poštna letala, ki tvorijo zvezo mor1 posameznimi odseki fronte ter prevažajo ogromnih razdalj ljudi in materiali, poslujejo redno. Lovci, ki jim je poverjena zaščita fronte, morajo biti pripravljeni za poilet v na i krajšem času. Izvidniki, ki dan za dntm nadzorujejo razne odseke fronte, vrrše svoje delo brez prekinitve in opazujejo in fotografirajo bodisi sovražne položaje alh pa dovozne zveze v ozadju. To delo zahteva mnogo fcnuda, osobiito v tem hudem mrazu. Iznajdljivi in priL-godljivi duh italijanskih letalcev premaguje vst t* težave in delovanje Italijanskih letalskih oddelkov je vedno brezhibno. V zadnjih dneh so oddelki lovcev začeli svojo napadalno dejavnost tudi na tej fronti. Metali so rušilne bombe na sovražne cilje 'z zdlo majhne višine. Razne sovražne utrdbe na Donu so bile napadene v strmoglavnem poletu od lovskih izvidnic. Naši opazovaiici na kopnim na desnem bregu reke so ugotovila razrušitev treh boiljševiških utrdb. Operacijsko področje, 30. nov. s. Preteklo noč so težk! bombniki dolgega akcijskega radia v zaporednih valovih napadli številna letališča r Alžiru. Zadeli so letalska poularjajo, da je področje Toropec-Kalin n zlasti ugodno za akcije oklepnih sil. Pri sovjetski ofenzivi preteklega poletja, ki se je "vlekla 6 tednov brez kakršnega koli uspeha in katere cilj je bi Ržev, je sovražnik operiral na tem odseku z velikimi silami tankov. V ofenzivi sevemozapadno od Moskve se Sovjeti tudi sedaj v veliki meri poslužujejo tankov in njihove dosedanje izgube znašajo 500 oklopnih sredstev, po ) večini sovjetske proizvodnje. Zanimivo je, i da je samo neznaten odstotek ol Sovjetov j uporabljenega gradiva v ofenzivi severo-j zapadno od Moskve ameriške proizvodnje. Iz istega vojaškega vira se doznava, da : je brez sleherne podlage moskovska vest, j do kateri naj bi se Sovjetom posrečilo zopet zasesti industrijsko področje Stalingrada. Prav tako je neosnovana vest sovjetskega izrednega vojnega poročila, da se je namreč boljševikom med Donom in Volgo posrečilo na neki točki prebiti nemške bojne črte. Glede sovražnih podvigov v začetku sovjetske ofenzive na področju pri Stalingradu pripominjajo v teh krogih, da niso doslej potrjene z nobene strani, kakor niso potrjene vesti, češ da so sovjetske sile. prihajajoč od zunaj, združile s sovjetsko posadko v Petrogradu. Berlin, 1. dec. s. Kakor se je izvedelo danes iz pooblaščenega vira, se je na operativnem odseku med Kaiininom in Torop-cem mraz že ojačiL Steze in maloštevil- oporišča pri Mason Banche pri Alžiru, pri Phirpvjlleu, pri mestu Bougie in Boni. Visoki in gosti stebri dma ter številni požari so dovolj jasno označevali uspešnost teh akcij, ki so bile izvršene z izredno agresivnostjo naših bombnikov navzlic zelo neugodnim vremenskim razmeram, ki so zelo ovirale izvedbo akcije, zlasti iskanje ciljev jn neposredni udar. Čeprav je bila reakc ja protiletalskih postojank izredno žilava, nj mogla preprečiti našim bombnikom, da ne bi dosegli in zadel,- določen h ciljev Na letališju v Bo-n„ ki ga je napadlo več skupen v zaporednih napadih, so bili gotovo uničeni štirje sovražni aparati, med tem ko so bila druga letala zadeta. Vsi bombn:kj so se v redu vračal; na svoja izhod ščna oporišča na našem otoškem bazenu, potem ko so izvršili polet več sto kilometrov v popolni noči in na odprtem morju ter so preleteli tudi viharna področja in so se ponekod morali prebijat; skozi prave nevihte. ne zveze, ki so prošli teden bile še podobne blatnim hudournikom, so sedaj zamrznile. Gost sneg pada že nekoliko dni. Kljub temu boljševiki nadaljujejo svoje silovite napade, podprte z jakimi oklepnimi enotami. Osne čete so v hudih bojih odbile vse te napade, kar kaže da je obrambna fronta čvrsto v njihovih rokah. Razen tega snežni meteži tudi niso ovirali nemških oddelkov, da ne bi šli v protinapad na sovražnika. Pri tem so bili boljševiki vrženi z nekaterih utrjenih položajev. Te akcije so učinkovito podpirale letalske eskadrile, dodeljene vojski. V odseku Toropec in na jugozapadu Kalinina je sovražnik pretrpel v zadnjih dneh spet osobito težke izgube. Po zadnjih vesteh, ki so prišle nocoj, so boljševiki pustili na bojišču razen množice mrtvih tudi 105 udarnih voz. Nadaljnjih 30 oklopnih voz je poškodovanih in izločenih iz boja. ki se je vršil na jugovzhodu Ilmenskega jezera, kjer so boljševiki opetovano hoteli prodreti ter uporabili v ta namen ogromne sile. V tem odseku je letalstvo uničilo skladišče mu-nicije in pogonskega goriva. Odlikovanje generala Ramckeja Iz Hitlerjeveoa giavne.ga stana, 1. dt c. s. Hitler je včeraj sprejel v svojem glavnem stanu poveljnika padalske brigade generalnega majorja Bernharda Ramckeja in mu izročil odlikovanje hrastovega lista na viteškem železnem križcu. Ramcke je podal Hitlerju poročilo o drznem podjetju, o katerem je nemško vrhovno poveljstvo poročalo v svojem poročUu z dne 9. novembra t. 1., ko so oddelki nemškega ekspedicij-skega zbora v Afriki pod poveljstvom generala Ramckeja bili odtrgani od zvez s svojimi četami zaradi akcije neke angleške motoriz;rane kolon-e. Stalno boreč se dolge dneve preko puščave, so se formacije generala Ramckeja prebile in dosegle za-.ščtnice maršala Rommela, medtem ko so na svojem pohodu osvobodile tudi italijanske formacije, ki so bile prav tako osamljene. Hitler je nadalje sprejel poveljmka neke skupine napadalnih letal kapitana Hein-richa Schweinckarta, kateremu je izročil odlikovanja hrastovega lista na viteškem 1 železnem križcu, s katerim ga je odl-koval 30. oktobra t. 1. zaradi njegove velike po-žrtvovalno-ti in prav posebne hrabrosti. Finski odsek Helsinki, 30. nov. s. Finsko vrhovno povelj tvo poroča: Po 24 urah popolnega miru se je danes obnovilo delovanje patrulj na obeh straneh na bojišču ob Karelski ožinL Na srednjem odseku bojišča ob ožini Aunus je finska pehota v krepkem proti-; napadu pognala nazaj sovjetski oddelek, ki je vdrl v finske postojanke. Na bojišču Vzhodre Karelije na južnem odseku, živahen ogenj pehote z obrh strani. Na severnem odoeku istega bojišča pa je fin ka pehota zavrnila tri zaporedne napade, ki so jih Sovjeti izvršili preko zamrznjenega jezera. • • * Ves madžarski narod v borbi proti boljševizmu Budimpešta, 1. dec. s. Propagandni mt-n:~ter Antal se je udeležil pokrajinskega sestanka bivšh bojevnikov v Jassyju. Ob navdušenih manifestacijah navzočh je propagandni minister v svojem govoru pohvalil patriotsko zadržanje bivših madžarskih bojevnikov in nato poudari, da se vojne, proti boljševizmu udeležuje ves madžarski narod. Dejstvo je, da se te vojne, kj se vodi za obrambo madžarskega narodnega obstoja udeležujejo ne le vojaki, temveč tudi vse ostalo prebivalstvo, ki s ponosom in discipl nirano prenaša vse potrebne žrtve. S pogumom in cepc-rušno vero v zmago, je zaključil Antal med navdušenim odobravanjem navzočih, se bo madžarski narod še nadalje boril na strani zaveznikov do popolnega uničenja boljševizma. Nemški in zavezniški protiukrepi so vedno bolj učinkoviti Silovite sovjetske izgube na ljudeh in materialu Berlin, 30. nov. s. Obrambni ukrepi nemških in zavezniških čet postajajo tako na srednjem kakor na južnem odseku vedno učinkovitejši. Sovražnik še vedno besno napada, toda vsi njegovi napadi so sistematično odbiti, številka uničenih tankov v srednjem odseku je zelo značilna. Ofenziva med Toropcem in Kaiininom je boljševike stala kakih 500 oklopnih vozil. Ako k tem dodamo še one tanke, ki so bili onesposobljeni za boj v področju Ilmenskega jezera, v odseku ob Donu in Volgi ter na Kavkazu, se dvigne število uničenih sovražnih oklopnih voz na 1000. Ta številka zgovorno podaja silovite izgube na vojnem materialu, ki so jih Stalinove vojske utrpele v kratkem razdobju nekoliko dni. še težje morajo biti izgube na ljudeh, zlasti na srednjem odseku, kjer so boljševiške množice od prvega trenutka dalje naletele na silovit odpor. Moskva priznava v svojih vojnih poročilih zadnjih 24 ur, da so Nemci podvzeli mnogo protinapadov v Donovem kolenu, na jugozapadu Stalingrada in v področju Rževa. Pri tem seveda zagotavlja, da so bili vsi ti nemški napadi brezuspešni in da Nemcem baje ni uspelo ustaviti ofenzive rdeče vojske. Berlinski merodajni krogi se vprašujejo, zakaj je sovjetsko vrhovno poveljstvo ravno od včeraj naprej nekoliko previdnejše v poročanju o poteku raznih ofenziv. Tudi številka ujetnikov in ostalega vojnega plena je postala razmeroma zelo skromna in sama »Pravda« je opustila rožnate napovedi o bodočem poteku bojev. V Moskvi so očividno razumeli, da nemške in zavezniške čete nimajo namena postopati po načrtih, o katerih je včeraj govoril Churchill, ter tako opravičiti prezgodnje čestitke, ki sta si jih izmenjala Stalin in predsednik britanske vlade. Brzojavke o »odločilnih zmagah« v Afriki in v Rusiji so prišle v London, odnosno v Moskvo šele včeraj in njihovo besedilo še ni bilo objavljeno. Reuter zagotavlja, da je na naslov rdečega diktatorja prišla zelo topla poslanica, dočim nevtralni opazovalci v Londonu pravijo, da je Stalin sicer izrazil svoje čestitke in zahvalo Churchillu zaradi otvoritve bojev v Afriki in zaradi doseženih »uspehov«, pri tem pa je naglasil, da še vedno obstoji pereča in stvarna potreba otvoritve druge fronte na evropski celini. Takisto je silno potrebno, da se z vojnim materialom Anglije in Amerike zamaše zijajoče vrzeli, ki so jih napravili v sovjetskih vrstah nemški in zavezniški protiukrepi. (»Piccolo«) Parlamentarne volitve v Turčiji Ankara, 29. nov. s. Sedanji turški zbornici bo potekla doba v prihodnjem jun ju. Ker pa b' morali v tistem mesecu predložiti nove državne proračune, trdijo v nekaterih političnih krogih da se bo zbornica razpust;la že v decembru ?n bo tako dežela imela priliko izvol t; takoj nove poslance, ki jim bo na ta način mogoče predebatirati ororačun prihodnjega leta. V Dol't^^:h krogih pa trdijo, da bi se hotela turška vlada spričo razvoja mednarodnega položaja izogniti temu. da bj se splošne volitve izvršile v poletju. Dve pomembni znanstveni manifestaciji v Nemčiji Berlin, 30. nov. s. V Lipsikeni se je te dni zaključili Goethejev teden s prireditvami, ki so obsegale razna predavanja o delih velikega nemškega pesnika s posebnim oziram na njegoive znanstvene teorije na raznih znanstvenih področjih, kakor na primer na področju vremenoslovja, anatomije, umetnosti itd. Predavanja anatoma profe- * sorja Clara o Goethejevih teorijah v zgodovini sodobnega razvoja je vzbudilo posebno pozornost, ker je prikazalo Goetheja kot začetnika teorije oblike in znanosti zakonov, izražene po obliki in razvoju živih bitij, teorije, ki ji je Goethe sam vzdel znanstveni naziv morfologija Tako se nam tudi na tem področju odkriva vsa velika Goethejeva osebnost kodmornišika nevarnost za anglosaško plovbo. Letalski alarm v San Franciscu Buenos Aires. 30. nov s. Iz San Francisca poročajo, da je tam bil prejšnjo nce letalski alarm. t Vedno večja strnjenost Azijcev žangliaj, 29. rov. s. General Ivane Ma-cui, podpredsednik lige za razvoj Azije, je članom lige za neodvisnost Indije in združenja Filipincev v nekem govoru rekel, da Japonska z velikim zanimanjem zasleduje borbo indijskega naroda za dosego lastne neodvisnosti. Nato je govoril tajnik Indijske lige, ki je retfal, da je problem Indije med najvažnejšimi svetovnimi problemi. Predsednik združenja Fdipincev ja nato iz<-javil, da je njegova dežela solidarna z ostalimi azij* kimi narodi. Končno je šef afganske zojednice zatrdil, da se bo vsa Azija strnjeno borda za osvoboditev azijskih ras. Egiptski nacionalisti na čelu arabskega odpora proti Anglosasom Rini, 30. nov. s. Dr. E1 Taimbi Nasser, generalni predsednik egiptovske nacionalistične organizacije »Misr« v Evropi, je podal naslednje izjave zastopniku agencije Štefani: V trenutkih hude nevarnosti za narodno stvar so egiptske politične stranke znale vedno poti; niti v ozadje medsebojne spore in se združiti v blok, da branijo interese države. Prav nič se zato ne čudim, da jih vidim tudi danes, kakor že v preteklosti. združene v naporih, da se upro židovskim in anglosaškim naklepom nadaljevanja protektorata nad Egiptom in teptanjem osvobodilne borbe, ki se je začela že pred desetletji in je bila tik na tem, da se uresniči. Ta enotna fronta opozicije, ki šteje v svoj:h vrstah po svojem čustvu globoke vdano:ti nacionalni stvari znane ljudi, potrjuje, da se egiptski narod v polni meri zaveda zahrbtnega angleškega postopanja, ki ga hujska židovska klika. Z izgovorom, da branijo interese dežele, izgovorom, ki je bil vedno pretveza za britansko trdovratnost v odbijanju pravičnih zahtev tlačenega naroda, se ta spletka začenja prav v trenutku, ko skušajo Anglosasi iztrgati francosko Severno Afriko in usužnjiti vse arabske narode svoji politiki izkoriščanja in zatiranja. Toda ta igra zvijače in varanja ne more dolgo trajati, kajti čas pritiska s svojimi vojnimi potrebami in maska je dvignjena. Znamenita »atlantska karta« je klavrno pokopana, medtem ko vstaja iz valov pravi obraz Anglije: krvoločni obraz, ki išče novega plena. Barbarski anglosaški poskus obvladanja arabskega vzhoda pa mora nujno vzbuditi ogorčenje v dušah Egipčanov in ponosnih arabskih narodov, ki jim je sveta beseda našega preroka vlila spoštovanje do pravic drugh in ljubezni do samega sebe. že opažamo, kako se naša velika verska univerza Azhar ki ^e na čelu vseh muslimanskih ustanov te vrste in ki jo obiskuje več sto dijakov iz Marcka, vznemirja in razburja spričo nesreč, ki so zadele Arabce. Upor vstaja v srcih mu limanov, ki se bodo prav gotovo upirali poskusu zatiranja g strani mask;ranih roparjev. Naša domovina, ki je že doživela trenutke tesnobe im ponižanja, čuti dolžnost, da kot prva opozori na veliko nevarnost, ki preti vsemu arabskemu svatu in ki mu grozi s eu~ žcnjstvom anglosaških oholosti in nevarnemu vplivu Židov, ki j h Američani smatrajo za bolj razvite od muslimanov. Velika zmota bi bila, ako bi mislili, da bo bodočnost sama poplačala vse te krivice. Nastopil je bolj ko kdaj prej čas, da viso- ko dvignemo prapor našega ljubljenega preroka in da skočimo na noge, pripravljeni k tesnemu sodelovanju s fašistično Italijo, narodno-socialistično Nemčijo, Japonsko ter njihovimi zavezniki, trdno odločeni, da z naše zemlje poženemo zasovražena Anglosase ter njih židovske in boljševiške zaveznike, ki so najostrejši sovražniki muslimanske civilizacije. Kulturno delo v španskem Maroku Tetuan, 30. nov. s. Otvoritev tečajev na maroški politehniki, ki je b'la pred krat kim ustanovljena v Tetuanu, je dala priliko za slovesno prireditev, k,j so se je udeležili tudi kalif, špansk-. visoki komisar, zastopniki inozemskih držav, člani vlade, ter predstavnik; španskega in arabskega kulturnega življenja. Izmed govorov je vzbudil posebno pozornost govor šefa nacionalistične stranke Abdela Kalika Torre-sa o bodočnosti Maroka. Generalni visoki komisar Orguz pa je v svojem govoru poudaril stalno nadaljevanje uspešnega dela Španije na področju tega njenega protektorata. Ameriški zamorski vojaki v Egiptu Ankara, 30. nov. s Kak(.-r javljajo iz Kaira, so tja prispele prve čete ameriške vojske, sestavljene iz zamorcev. Poja\a teh črnih »braniteljev« egiptske svobode je na ulicah nekaterih mest izzvala hudo naje-voljo prebivalstva. Visok vojni davek v Siriji Ankara, 20. nov. s. V Libanonu so za kritje stroškov zasedbenih čet naložili vojno takso na dohodke, ki znaša do 30 odstotkov. Poškodovan angleški rušilec La Linea, i. dec. s. En britanski rušilee z vidnimi hudimi poškodbami na krmi, na poveljniškem mostu in na dimniku, je bil prepeljan danes v ladjedelnico v Gibraltarju v popravilo. Rešeni brodolcmci Buenos Aire», 1. dec. s. Državno pod-tajništvo za mornarico Zedinjenih držav sporoča, da so fe brodolomci iz neke ameriške ladje, ki jo je torpedirala podmornica Osi v severnem Atlantiku, meseca oktobra izkrcali v nekem pristanišču Zedinjenih držav. Nagrada ob priliki rojstva dvojčkov Visoki komisar Je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Grkšič Jožefu in Mariji iz Bušinje vasi 45. občina Metlika -okolica ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku L 600. Izmena nadzorovalca železni carski h združb Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino upoštevaje, da fašist Cezar Guglielmotti ne biva stalno v Ljubljani in zato ne more opravljati poslov odposlanca Visokega komisarja glede nadzorovanja žclezničarskih združb, ki niso spojene v Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, odloča: Namesto fašista Cezarja Gugliolmottija se imenuje za odposlanca Vis Icega komisarja za nadzorovanje naslednjih združb: 1. Cooperativa economica generale tra fe-rovieri della provincia di Lubiana — Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.; 2. Cooperativa per Ia costruzione di čase e per il credito tra ftrrovieri della provincia di Lubiana c. r. a g. 1 — Stavbna in kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajino, zadruga z o. j.; 3. Cocperaitiva di credito fra ferrovieri della provincia di Lubiana c. r a g. 1. — Kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.; 4. Cooperativa di consumo fra ferrovieri della provincia di Lubiana c. r. a g. I. —-Nabavi jalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.; 5. Cooperativa per 1'ApicoItura fra ferrovieri della provincia di Lubiana c. r a g. L — Čebelarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine z o. j.; 6. «Doimus» Associazione fra ferrovieri della provincia di Lubiana — «Dom». društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine; 7. Associazione di sussidio tra ferrovieri in servizio ed in pensione della provincia di Lubiana — Podporno društvo službujočih in upokojenih železničarjev Ljubljanske pokrajine; 8. Biblioteca ferroviaria di Novo mesto — ZelezničaTSika knjižnica v Novem mestu, fašist Septimij B on e 11 i s področjem po členih 3. in 4. naredbe z dne 18. novembra 1941-XX, št. 157. Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem lietu za Ljubljansko pokrajino. L'j u b 1 j a n a. dne 26. novembra 1942-XXI. Visoki komisar: Emilio Grazioli Izmena izrednega komisarja pri Rdečem križu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. in glede na dejstvo, da je izredni komisar pri Rdečem križu v Ljubljani major Anton De Naikich, ki je bil imenovan z odločbo z dne 6. februarja 1942-XX, št. 12. že dai!j časa bolan in se mora nadomestiti, odloča: Na mesto zaradi bolezni odsotnega majorja De Nakicha se imenuje za komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani prvi kapetan zdravnik Italijanskega Rdečega križa dr. Franc B u c c e r i. Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko ino. Gospodarstvo L'j u b 1 j a n a, dne 26. novembra 1942-XXI. Visoki komisar: Emilio Grazioli Delitev marmelade V mesecu decembru bo dobila marmelado v mestu Ljubljani samo mladina do 18. leta in sicer po 1 kg na osebo na odrezek »S« dodatne živilske nakaznice »GMabc«. Delitev fižola za mesec december V mesecu decembru bodo dobili ljubljanski potrošniki pri svojih trgovcih po» 1 kg fižola na odrezek »H« decembrske živilske nakaznice. Delitev jajc Te dni bodo razdeljene prebivalstvu mesta Ljubljane naslednje količine jajc; 1. otrokom do 3. leta po 3 jajca, 2. mladini od 3. do 18. leta po 2 jajci in 3. vsem ostalim osebam po 1 jajce. Jajca bodo dobili potrošniki: a) proti predložitvi nabavne knjižice za meso po 1 jajce na vsako osebo; b) na odrezek »R« nove dodatne decembrske živilske nakaznice »GM«, ki jo ima mladina do 18. leta po 1 jajce in c) na odrezek »K« iste nakaznice, katerega pa imajo samo otroci do 3. leta, po 1 jajce. Potrošniki bodo dobili jajca po naslednjem razporedu: pri tvrdki Pogačnik Franc: Bleiweisova 33: 2. in 3. decembra potrošniki z začetno črko A—D 4. in 5. decembra s črko E—G 7. in 9. decembra s črko H—J 10. in 11. decembra s črko K—L 12. decembra pa s črko M—O pri trdki F. Nikelsbacher. Pražakova ulica: 2. in 3. dec. potrošniki z začetno črko P 4. in 5 decembra s črko R 7. decembra s črko S in š 9. decembra s črko T in U 10. in 11. decembra s črko V—ž. Omejitev proizvodnje ln prodaje steklenega in keramičnega blaga j Smatrajoč za potrebno, da se onrejita proizvodnja in prodaja steklenega in keramičnega blaga, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo s predpisi za proizvodnjo in prodajo steklenega in keramičnega blaga, ki je bila objavljena v >SIužbenem listu« 28. novembra in je stopila v veljavo na dan po objavi. Prepovedujeta se proizvodnja in prodaja občinstvu steklenega in keramičnega blaga, ki ni obseženo v naslednjem seznamu: 1. injekcijske fiole; 2. f'ole in cevke za tablete; 3. termometri, retorte, stekleni in keramični predmeti za znanstvene laboratorije; 4. steklene tkanine; 5. opletenke in steklenice; 6. steklo za svetilnike; 7. valj-ci za svetila in za oljenke in petrolejke; 8. buče, nastavki in opore za električne fVetilke m radio cevke: 9. fotografske plošče; 10. buče za ribiške svetdke; 11. plošče iz stekla za razprševanje pri signalizaciji; 12. optična in poloptična stekla; 13. stekla za ure; 14. stekleni in porcelanski 'zolatorji; 15. steatit (izolacijska tva-rina); 16. zdravstveni in higienski predmeti iz stekla in keramike, ki posamični n!so nad 50 kg težki; 17. kemični peščenjak; 18. peščenjak za odtočne naprave in vode; 19. brusilni prah; 20. tipizirani stekleni in keramični proiz.vodi; 21. cevke iz stekla in kristala in palič!ce za izde^va-nje električnih svetilk in termoionskih cevk; 22. buče za izolacijske posode; 23. cevi za izdelavo 'njekcijskih fiol: 24. dvojni porcelan za rabo v bolnišnicah; 25. na-gorljive tvarine za industrijsko porabo (blago, ki ni navedeno v tem seznamu, se torej ne sme proizvajati in tudi ne prodajati občinstvu). Od proizvajalne in prodajne prepovedi se izvzemajo stekleni in keramični predmeti, namenjeni za državna oblastva na podlagi rednih nabav. Do 31. decembra 1942,'XXI je dovoljeno prodajati občinstvu steklene in keramične predmete, ki niso obseženi v gornjem seznamu in so bili proizvedeni do uveljavljenja te naredbe. Dovoljuje se dovršitev del. ki so se že pričela na dan uveljavljenja te naredbe do roka, ki ga določi na prošnjo prizadetih Pokrajinski korparacijski svet. Dovoljena sta proizvodnja in prodaja predmetov iz žgane gline preprostih vrst, namenjenih za kmetijstvo in hišno rabo. Proizvajalne tvrdke morajo vložiti pri Pokrajinskem korporacijskem svetu prošnjo za pooblastitev, da nadaljujejo proizvodnjo in prodajo. Prošnji mora biti priložen seznam predmetov, ki so že izdelam in ki naj bi se ša izdelovali, pri čemer je za vsak predmet navesti proizvajalno zmogljivost, ime izdelka in njegovo sedanjo ceno. Pokrajin ki korporacijski svet objavi seznam lončarskih predmetov, katerih proizvodnja in prodaja je še nadalje dovoljena. Dokler ne ta seznam ne objavi, se lončarski predmeti za kmetijsko in hišno rabo ne smejo izdelovati. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dna 26. januarja 1942/XX- št. 8. v denarju do 5000 lir ali za zaporom do 2 mesecev. Zaplembe blaga ob oskrbovalnih prestopkih Smatrajoč za potrebno, da se enotno uredi postopek pri zaplembi blaga ob kršitvah prepisov o proJzvodnji, oskrbi, potrošnji in cenah kakor tudi o namembi vsot, dobljenih iz prodaje tega blaga, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji odločbi z dne 8. oktobra in 13. novembra 1941 izdal naslednjo naredbo s predp'si glede zaplembe blaga ob oskrbovalnih postopkih, ki je bila objavljena v »Službenem listu« od 28. novembra in je na ta dan stopila v veljavo, ko so biile razveljavljene vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe. V vseh primerih kršitve predpisov o ure-dHvi proizvodnje, oskrbe, potrošnje in cen se mora vselej odrediti zaplemba zadevnega blaga, tudi če je ne odrejajo izrečno posebne določbe za Posamezni predmet. Zaplembo lahko odredi občeupravno obla-stvo prve stopnje tudi ob kršitvah, ki so taka kazniva dejanja, da so zanje pristojna sodna oblastva. V primeru oprostitve pri teh sme obdolženec zahtevati izkupiček od prodaje. Izkupiček prodaje zaplenjenega blaga (e steka v »Bednostni sklad« proračuna Visokega komisariata. V smislu prednjih, določb se zaplenjeno blago, če gre za živila in podobno blago in spada pod poslovanje Prevoda, odkaže temu zavodu, ki pa mora vplačati profvred-nost v prej navedeni »Bednostni sklad« po vsakokratni za uvoznika ali proizvajalca določeni prodajni ceni, s pridržkom odobritve ravnateljstva računovodstva Visokega kom!sariata. Vse drugo blago pa se mora prodati po predpi ih, veljavnih za prodajo stvari, ki se tičejo kaznivih dejanj (corpora delieti). Vsote iz denarnih kazni, ki jih izrekajo sodna in upravna oblastva za v uvodu omenjene kršitve in za kršitve oskrbovalnih predpisov vobče, se odvajajo nadalje za sklad »denarne kazni in globe« Visokega komisariata. Gospodarske vesti = Ureditev proizvodnje in prodaje celulozne volne. Dne 1. decembra je stopila v veljavo naredba korporacijskega ministra o novi ureditvi proizvodnje in prodaje celulozne volne. Odslej se omejijo razne vrste celulozne volne na 6 tipov, od katerih so posamezni tipi še razdeljeni v razrede. Prva tipa obsega celulozno volno, ki je podobna bombažu in se prodaja po 11.50 do 12.30 lire. Druga tipa obsega celiilozzio volno, podobno naravni volni, in se prodaja po 12.90 do 14.50 ire. Za odpadke umetne svile je določena cena 8.40 do 11.70 lire in za odpadke celulozne volne 7.65 lire. Nove cene so nekoliko povišane zaradi večjih proizvajalnih stroškov. Odslej je brez posebnega dovoljenja prepovedano dati v promet drugačne vrste celulozne volne, kakor so predpisane. Na ovojih moreta biti označeno ime in številka tipa. Za kritje domače potrošnje je določeno razmerje med celulozno volno in umetno svilo 61 : 39%. Tudi za posamezne tipe celulozne volne je določeno razmerje v produkciji. Korporacijsko ministrstvo je skupaj s finančnim in kmetijskim ministrstvom določilo tudi odkupne cene za svilene kokone. Določene cene veljajo za kokone srednje kakovosti, ki dajejo pri 10 kg vsaj 1 kg surove svile. = Pridelovanje koruze v Nemčiji. Kakor je znano, uspeva koruza le v južnem delu Evrope, medtem ko v srednjem in severnem delu ne more dozoreti. Ker pa je koruza kot krma za živino izdatnejša kakor sta ječmen in oves, je bila v Nemčiji že pred desetimi leti ustanovljena družba »Maisanbau«, k; s, je nadela nalogo, pospeševati pridelovanje koruze in vzgojiti primerne nove vrste koruze, ki se dajo pridelovati tudi v hladnejšem podnebju. Po dolgotrajnih poizkusih je družbi uspelo vzgojni več novih vrst koruze, kj so se dobro obnesle. S koruzo posejana površina se je povečala od 4000 ha v letu 1933. na 60.000 ha v letu 1938. Družba je lam' lahko že v znatni količini dajala kmetom na razpolago novo vzgojeno semensko koruzo, ki nudi znaten pridelek na hektar in navzlic minimalnemu riziku v primeru slabega vremena. Strokovnjaki računajo, da bo zlasti na področju avstrijskega Podunav-ja in v južnem delu Nemčije mogoče uvesti stalno pridelovanje koruze z razmeroma stabilnim pridelkom, k; bo celo večji kakor v južnoevropskb državah. Pridelovanje koruze bodo pospeševali namesto pridelovanja krmilnega ječmena in ovsa, kajti koruza jma pri enaki vsebini beljakovin 81.5% škroba, medtem ko znaša škrobova vrednost pri krmilnem ječmenu 67.9%, pri ovsu pa 59.7%. = Likvidacija novosadske blagovne borze. Iz Budimpešte poročajo, da je Madžarska vlada odredila končni razpust novo-sadske blagovne in efektne borze in likvidacijo njenega premoženja ter premoženja Pokojninskega fonda nameščencev. Po zasedbi Bačke borza ni več poslovala. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 2. decembra: ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red Sreda četrtek, 3. decembra: ob 16.: Hamlet. Red A Petek, 4. decembra: zaprto (generalka) Sobota. 5. decembra: ob 14.: Princeska in pastirček. Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven Henrik Ib«en: »Gradbenik Solne««. Drama v treh dejanjih. Osebe: gradbenik Solnes — Levar, Alina, njegova žena — Marija Vera, dr. Herdal — Raztresen, Knut Brovik — J. Kovič, Ragnar Brovik, njegov sin — Verdonik, Kaja Foslijeva, njegova nečakinja — Simčičeva, Hilda Wangiova—■ Ukmar-Boltarjeva. Režija: Marija Vera, scena in prevod: ing. arh. B. Stupica. Mikiavže-v nastop. K mladinski igri P. Golie, »Princeska in pastirček«, ki se bo vršila v soboto ob 14. uri bo prišel Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov. Obdaroval bo otroke, za katere bodo prispela darila. OPERA Sreda. 2. decembra: ob 16.: Traviata. L»- ven Četrtek, 3. decembra: ob 16.: Slep« aH, Red Četrtek Petek, 4. decembra: ob 15.: Slepa miš. Izven Sobota, 5. decembra: ob 16.: Thsto. Premiera. Red Premierski Kolektivna pogodba med trgovci in nameščenci 477 smrtnih žrtev požara v bostonskem gledališču Buenos Aires 30. nov. s. Znane so nekatere nadaljnje podrobnosti o tragičnem požaru. ki je nastal v gledališču »Cocoanut Grme« v Bostonu. Po ugotovitvah preiskave se zdi ugotovljeno, da ie požar povzročila neka plesalka, ki je v svoji nepazljivosti vrgla ogorek cigarete na »tare kulise na odru. Nadaljujejo se očiščevalna dela v ruševinah, pri čemer so zaposl leni ognje-gasci in delavci. Ugotavljanje žrtev se zelo težko razvija, kajti mnoga trupla so v obupnem stanju, nekatera pa popolnoma zoglenela. Pri vratih, ki o z odra vodila v dvorano, so našli trupla kakih 15 oseb, ki so se tam zbrale v upanju, da se bodo rešile. Število mrtvih se je dvignilo na 477. Mnogi izmed ranjenih in opečenih se bore s smrtjo. Zaradi pravilnega tomačenja pogodbe nam je Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poslalo naslednje pojasnilo: Kolektivna pogodba velja od 1. decembra t. 1. Nameščenci, ki prejemajo plače za nazaj, dobe plače po novi pogodbi 31. decembra t. 1., za tiste pa, ki prejemajo plače za naprej, je srtopila ugodnost pogodbe v veljavo že 1. decembra t.1. Povišek plač se računa na osnovne plače, ki so bile v veljavi dne 1. avgusta 1941. Če jc torej nameščenec prejemal 1. avgusta 1941 700 lir osnovne mesečne plače, mu gre torej 30% povišek, kakor je predviden v kolektivni pogodbi. V primeru, da je bila plača nameščencu zvišana med 1. avgustom 1941 in 30. novembrom 1942 od minimalne plače 524 !ir na 700 lir mesečno, ne gre nameščencu nikak povišek. Drugi primer: Nameščenec je imel 1. avgusta 1941 osnovne plače 1000 liir, do 30. novembra 1942 je prejel od šefa mesečni povišek 200 lir, da je znašala mesečna plača 1200 Lir. Po novi pogodbi tak nameščenec nima pravice do poviška, ker mu je bil ta povišek (10%) že priznan s to pogodbo. Vsak povišek plače po novi kolektivni pogodbi gre torej vedno od osnovne pfače, ki jo je nameščenec dejansko prejemali 1. avgusta 1941, in ne od morebitne povišane plače, katere je bil nameščenec deležen po 1. avgustu do 30. novembra 1.1. Nameščencem, k,i so prejemali osnovno plačo dne 1. avgusta 1941 v znesku 700 lir do 900 lir (člen 2., točka 1 a in 1 b pogodbe) in ki nimajo po dovršeni učni dobi že dveletne zaposlitve, pripada po novi po>-godbi le 20% povišek. Vsi delodajalci morajo dne 15. decembra izplačati osebju božičnico v višini petmesečne plače. Tistim, ki prejemajo tedensko aili štiri-najsitdnevno plačo in ne spadajo pod § 324 zakona o obrtih. se zviša minimalna mezda 2.16 lire za 30% in prejmejo dne 15. decembra 1.1. 6dnevno božičnico. Osebje, ki že prejema doslej višje prejemke, obdrži svoje prejemke neokrnjene, kar velja tudi za običajno 13. plačo, ki so jo doslej prejemali. Koolektivna pogodba ne posega v delovni čas, ki je predpisan za trgovske obratovalnice, in delovni čas pomožnega osebja z dne z dne 16. aprila 1929. Kolektivna pogodba je v celoti objavljena v Trgovskem listu št. 94 z dne 27. no>-vembra 1942. KULTURNI PREGLED Nova mladinska knjiga Po lepem uspehu, ki g a je doživela »Princeska Zvezdana« v okusni izdaji Knjigarne Tiskovne zadruge, dobiva naša mladina za Miklavža in božič v enakem formatu in opremi »Kralja Debeluha in sinka Debellnka«. Zgodbe, ki obsega 120 ilustracij z lepim, zanimivim in napetim besedilom, ni treba čitateljem »Jutra« posebej hvaliti in priporočati. Prevevata jc velika kcrajža — vsemu navkljub — in zdrav humor, ki bo mladega čitatelja zabaval in bodril. Kadar se ljudem obrne kolo sreče, pravi izdajatelj v uvodu, so navadno žalostni, jokajo, namesto da bi hitro poiskali rešilno pot, in obupujejo, namesto da bi zaupali. Pa nimajo prav ... Samo kdor neha upati, je res izgubljen, za figarčke, cmer-de in malodušneže svet namreč ni ustvarjen, nesreča jih tepe kar naprej, in kako jih ne bi tepla, saj niso za drugo rabo. Slikanica »Kralj Debeluh in sinko Det>&-linko« ima tedaj ob vsej svoji pisani pustolovski zgodbi še neko. dobro skrito in vendar jasno moralo, ki vzpodbuja mladega čitatelja k veri, da po vseh težavah in preizkušnjah vendarle zmaguje dobro in da se pogumnemu prej ali pozneje nasmehne sreča. To je tisto, zaradi česar ima ta slikanica poleg zabavnega tudi etični pomen za našo mladino. Pisec uvoda dobro pristavlja še tole: »In kadar bo zgodba prečitana in vse podobice v nji tepo poslikane (a nikar, za Boga, ne barvajte nosov z rdečo, neba z zeleno, trave z rožnato in vode z vijoli-asto barvo, zakaj potem bi kdo utegnil i; isliti, da ste veliki umetniki, in ni prav. če se človek dela nekaj, kar ni!) — tedaj zaprite knjigo, krepko, krepko stisnite pesti, pomislite na usodo kralja Debeluha in sinka Debelinka in glasno recite trikrat zaporedoma : »Nikoli, nikoli ne bom obupal! Nikoli ne, pa naj pride kar hoče!« Da, taka je morala te knjige, ki jo prinaša Miklavžev knjižni trg slovenski mladini. In z druge strani je treba tudi ob tej knjigi spomniti starše in mladino, da se lahko te podobice poslikajo z barvami in da ima tako delo za naše dečke in deklice koristen in prikupen pomen, ker razvija v njih oblikovalni smisel in čut za barve. Tako prinaša knjiga dvojno korist. In če je tako, tedaj ni treba na dolgo in Široko opisovati ljubko opremljeno knjižico, ki bo zatrdno razveselila svoj čita-teljski krog in rešila sv. Miklavža skrbi, katere knjige naj izbere za svoje darove, da bodo res koiistile 7—lOletnim čitateljem; »Kralja Debeluha in sinka Debelinka« bo vsekako izbral za svoj čudoviti koš! roitika ZAPISKI Popravi! V včerajšnjem članku »Golarjeva nova burka« je tiskarski škrat zagrešil več napak, med katerimi je najbolj dabeia tale: V prvem odstavku čitaj se nasmehnili ob spominu na nokdanje (ne vsakdanje) veselice v vrtovih trnovskih gostiln. Crocejevi eseji iz zgodovine estetik®. Barijska založba Laterza je izdala nov zvezek zbranih spisov Benedetta Croceja »Sto-ria dell'Estetica per saggi«. že v svojem znamenitem spisu »Estetica«, čigar nova Izdaja je izšla lansko leto. je Croce v drugem delu podrobneje obdelal zgodovino estetskih teorij. K tem vprašanjem se je plodovitni filozof, kritik in zgodovinar vračal vedno znova in sedanja knjiga prinaša večje število esejev, ki obravnavajo med drugim estete 18. stoletja, teorijo estetske sodbe, Schleiermacherjevo estetiko, dalje estetiko »vživetja«, Vischerjevo promatra-nje narave, teorijo umetnosti kot čistega doživljanja, Deweyevo estetiko, problem narodnosti v sodobni umetnosti i. t. d. Radio Ljubljana TOKI-K. 1. DF.CEMBRA 1942-XXI 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa. poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Plošče. 13.35: Operno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Morelli sodeluje s>cpra-nistka Marija Rertozzini. 14.00- Poročila v italijanščini. 14 15: Koncert radiisikega orkestra. vedi dirigent D. M Šijanec. Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Poročila v italijanščini. 17 10. Pc-t minut gospoda X. 17.15. Koncert flautista Arriga Tassinarija. 17.40: Koncert sopranistke Marije Urban. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščina. 20.30: Vojaške pesmi. 20 45: Tipična glasba. 21.00: Koncert soprani&tke Pavle Lovšetove. 21.30 Pisana glasba. 22.00: A. Nicotera: Pogovor * Smrt na fronti. Na vzhodni fronti je padel narednik Helmuth Volkel, četovodja v planinskem polku, šele nedavno je bil odLkovan z viteškim križcem reda ža-lez-nega križa, ker se je izkazal pri borbah na Kavkaškem pogorju. Smrtnonevarno ranjen je bil, ko se je na čalu svojega oddelka bori] za važno postojanko. Kmalu nato je izdihnil. — Nadalje je padel na vzhodni fronti dr. Erich Tanzer, vodja de-, želnega sodišča v Linzu. * Novo predsedstvo Hlinkove stranke. Državni predsednik dr. Tiso je imenoval ministra za gospo larstvo dr. Medrickega za prvega poslevodečega predsednika, prometnega ministra Stana pa za drugega poslevodečega predsednika stranke. * 115 čestitkarjev na biserni poroki. V Aurichu v hanoverski pokrajini v Nemčiji sta dva častitljiva zakonca praznovala te i dni biserno poroko. K redki slovesnosti se | je poleg drugih sorodnikov zbralo 71 vnu-| kov in 34 pravnukov Vsega skupaj je bilo 115 potomcev. Zakoncema se je ro.lilo 10 j otrok, ki so vsi ostali živi. * Francoski delavci v Nemčiji, število francoskih strokovnih delavcev, ki so prostovoljno odšli na delo v Nemčijo, se bliža prvemu stotisoču. Skupno število francoskih delovnih moči v Nemčiji pa je že daleč preseglo 200.000. * Potresni sunki se javljajo zalnje čase zdaj v tej, zdaj v oni pokrajini na različnih celinah, šele nedavno smo poročali o potresu v Turčiji, ki je povzročil prav občutno škodo. 26. t. m. je potresna opazovalnica v Jeni zabeležila ob 15 uri 39 minut in 15 sekund zelo močan potres v daljavi 8.500 km. Sodijo, da je bilo žarišče potresa na robu vzhodne Azije, na Kam-čatki ali Kurilih. Potres je trajal celo uro. — Nadalje poročajo iz Mehike, da je potres napravil mnogo škode zlasti v metropoli, pa tudi po drugih mestih so se porušile številne hiše. Prebivalstvo je bilo še posebno zato prestrašeno, ker so zatulile sirene in so domnevali, da je nastal silovit letalski napad. V paniki je bilo pogaženih več žrtev, zlasti še otrok, starčkov in žena. * Novi učni tečaji za posamezne predmete: knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. se prično 5. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno $ pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. * Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično v začetku decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. IZ LJUBLJANE u— Smrt našega slovečega znanstvenika. šele pred nekaj tedni smo v »Jutru« z nekaterimi članki orisali visoko vredno znanstveno delo 90 letnega šolskega svetnika g. Alfonza Paulina. Danes pa leži pred nami njegova osmrtnica. Blagi mož, ki se je do sive starosti ohranil duševno nenavadno čil, je omahnil v večnost. Bil je profesor in ravnatelj vseučil;škega botaničnega vrta, častni član Prirodo- lovnega in Muzejskega društva, dopisni član Akademije znanosti in umetnosti ter meščan ljubljanski. Telesni ostanki blagega pokojnika bodo jutri, v četrtek, poromali iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k večnemu počitku k Sv. Križu. Pokojnikovo delo pa se je že davno uvrstilo v zgodovino našega kulturnega ustvarjanja. V rjaj je ime Alfonza Paulina trajno zap;sano na prav častnem mestu. Žalujoči sestri ge. Heciv ki Martinjakovi in ostalemu sorodstvu naše odkritosrčno sožalje. u— Smrt uglednega gostilničarja. V kratkem času je koščena roka že drugič posegla v družino uglednega in priljubljenega ljubljanskega uglednega Ignacija Banka. Tokrat je bil njena žrtev g. Banko sam. Novica, ki se je v torek dopoldne hitro razširila po mestu, je vsakogar globoko pretresla. Saj so še pred nekaj dnevi videli pred seboj krepkega moža, ki ni prav nič in z ničemer dal slutiti, da se bo tako naglo poslovil od življenja. Useda pa ukrepa po svoje. Kakor vsakdo, se ji je moral ukloniti turi naš Nace in oditi z njo v večnost. Dvojnemu je bilo posvečeno pokojnikovo življenje: skrbi za svojo družino, vodstvu s Slovenci. 22.10: Domovina v vojni. Himne in pesmi izvajata orkester n zboir vodi dirigent Petralia. 22.45: Poročila v italijanščini. svojega obrata in stanovski organizaciji Vzgoja in izobrazba njegovih otrok mu Je bila najljubša skrb. Vse je izšolal in jih usposobil za samostojno življenje. Pa tudi na goste v svoji restavraciji je neprestano mislil. Od jutra do večera jim je stregel in jih zabaval s svojim prijetnim kramljanjem. Mnogi izmed njih ga bodo težko pogrešali. Kadar pa si je g. Banko utrgal nekaj časa, ga je posvetil najrajši delu za napredek gostilničarske stanovske organizacije, v kateri je bil dolga leta delavbn odbornik. Nepričakovana in prezgodnja smrt Ignacija Banka je pretresla vse njegove prijatelje in znance, še bolj pa siromake, ki je imel zanje veJno odprto roko. Družina je izgubila svojega najboljšega soproga in očeta. V žalovanju naj jo tolaži zavest, da se je skrbni rednik preselil v lepše življenje. Neštetim izrazom sožalja se pridružujemo tudi mi z željo, da bodi pokojniku sladek večni sen. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v sredo ob pol 16. iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. u— Vreme. Ko pregledujemo v začetku decembra vremensko bilanco novembra, vidimo, da je bil letošnji november prav suh in hladen, živo srebro je pallo v novembrskih jutrih enajstkrat pod ničlo. Najnižjo temperaturo smo zabeležili 27. novembra zjutraj, ko je bilo —7.2« C. Od 22. novembra dalje je bilo živo srebero vsako jutro pod ničlo in se je čez dan povzpelo le za nekaj stopinj nad njo. še nas je v novembru tu in tam ogrevalo prijazno sonce, zvrstili so se nekateri krasni dnevi, toda zadnji čas je prevladala meglena jesenska sivina. Tudi 1. december, ki je meteorološki začetek zane, je nalaljeval tradicijo zadnjih novembrskih dni. živo srebro je bilo zjutraj pod ničlo, nad mestom je ležala megla, po strehah pa se je srebrnikasto belila slana. u— Na III. letošnjem simfoničnem koncertu je izmed domačih skladateljev prvi na sporedu Anton Lajovic, ki je v resnici tudi prvi naš simfonični skladatelj. Po daljšem presledku bo izvajan njegov An-dante za veliki orkester, ki je doživel svojo prvo izvedbo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske 12. marca 1904. leta v veliki dvorani Narodnega doma. Andante je simfonična skladba mogočnega, globokega čuta in krasne invencije. Njena notranja zgradba je duhovita, instrumenta-cija sijajna in delo sestoji v svoji notranji zgradbi iz treh stavkov: iz glavnega I. stavka, iz srednjega stavka in iz repe-ticije glavnega stavka, ki se proti koncu močno stopnjuje. Poleg Lajovica so na sporedu še Rossini, Grieg in Dvorak. Koncert bo v ponedeljek, dne 7. decembra ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Izvajal ga bo simfonični orkester pod vodstvom D. M. šijanca Na tem kcncertu bo sodeloval pianist prof. Anton Trost ter igral Griegov Koncert za klavir in orkester. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Drž. tehniška srednja šola. Pouk za II. in III. letnike arh. gradbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka prične v četrtek, dne 3. decembra t. 1. ob 8. uri. u— Drž. moška obrtna šola in Pokrajinska šola, za glasbila na Drž. tehniški srednji šoli. Pouk za vse oddelke (kipar-ski-rezbarski, keramiški in graverski) in vse letnike imenovanih dveh šol prične v ponedeljek, dne 7. decembra t. 1. ob 8. uri. Učenci Drž. moške obrtne šole naj se navedenega dne zbero v učilnici št. 10-1. nadstropje in učenci Pokrajinske šole za glasbila v delavnici za glasbila (prižemije, soba št. 21 desno). u— Pravoslavna cerkvena občina javlja: Pravoslavni dijaki vseh šo imajo post v torek, sredo in četrtek dne 1., 2. in 3. decembra. — V petek na praznik Vavedenija, dne 4. decembra imajo vsi dijaki v pravoslavnem hramu ob 9. uri dopoldne spoved in obhajilo. u— Dramatsko-igralslvi tečaj. 2e sedaj, še bolj pa v bodočnosti boste imeli koristi, če se prijavite v igralsko-dramatsko šolo. ki se začne 10. decembra. Dnevno praktičen in teoretičen pouk. Vodijo priznani strokovnjaki. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16., Mestni trg 17-1. u— Konjsko meso naprodaj od 8. do 12. v torek, sredo in četrtek. Marinšek, Prečna 6. u— Italijanščino, nemščino, angleščino in francoščino poučujemo po najmodernejši metodi. Začetni, nadaljevalni in dopolnilni tečaji; dopoldne, popo!dne, zvečer. Novi tečaji prično 7. decembra. Prijavljanje dnevno od 8. do. 12. in od 14. do 16., Korepetitorij, Mestni trg 17-1. u— Starši, izkoristite priliko in vpišite svoje sinove in hčerke v korepetitorij. Dnevno poučujemo vse predmete srednjih, strokovnih, ljudskih in trgovskih šol (razlaga, popravljanje naleg, izpraševanje). Važno za one, ki žele privatno napraviti r-r --'. " "■>» .UMU) USNJENA LISTNICA z notesem najprikladnejše darilo za vsakogar. TIČAR, šelenburgova ul. 1 — Sv. Petra c. 26 u— Za figarčke, cmerde in malodušneže svet ni ustvarjen, nesreča jih tepe kar naprej, in kako jih ne bi tepla, saj niso za drugo rabo. Tega nauka se moramo naučiti že v rani mladosti. Zato naj naši mali čitajo zgodbo o kralju Debeluhu in sinku Debelinku. ki je pravkar Izšla v lični slikanici: Kralj Debeluh in sinko Debe-linko«. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburgova ul. 3. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji prično 5. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje po diktatu, vaje v spisovanju pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje poseben oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Nesreče. Po glavi se je potolkel pri padcu 18 letn; knjigovez Herman Zupan iz Ljubljane. Na slamoreznici si je poressal prste na desnici 32 letni delavec Franc Lanip č iz Gornje Hrušice. Prste levice si je poškodovala 65 letna upokojena učiteljica Emestira Jamškova. Desno nogo si je zlomila pri padcu 64 letna žena zasebnega uradnika Jožefa Creponova iz Ljubljane. Na cesti je padel in se poškodoval po rokah in glavi 60 letni laborant Lovro Marin-ček iz Ljubljane. Ponesrečencem so nudili zdravn!ško pomoč na kirurškem oddelku ijubljan ke splošne bolnišnice. V nekem Italijanskem letalskem oporišča: bombe srednjega kalibra razredni izpit ln one, ki ne obiskujejo redno šole. Vodimo stalno kontrolo na šolah. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Korepetitorij, Mestni trg 17-1. u— Opozarjamo občinstvo, da razstava Kalin-Kregar-Omersa-Putrih traja le še do 3. decembra. Zadnji dan razstave v četrtek 3. t. m. bo imel ob V* 15. uri vodstvo po razstavi g. ak. si. Stane Kregar. Kdor si še ni ogledal razstave, naj pohiti z ogledom, ker ne bo podaljšana. Lepo priliko za nakup daril k Mikavžu nam nudi razstava. Morda si bo ta ali oni izbral kako umetnino, ki ima trajno vrednost. u— Za Miklavža obiščite knjigarno Tiskovne zadruge. Tam najdete najprimernejša darila za male in odrasle. Bogata zaloga mladinskih knj'g in slikanic. Ljubljana, šelenburgova ul. 3. ti— Tečaji strokovnih središču mesta prt Trgovskem vodu, Kongresni trg Z — prično v začetim decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur za» poslitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri Šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. Z Gorenjskega Koroške oddaje v radiu, že nekaj tednov se mudi oddelek dunajske radijske oddajne postaje s svojim vozom na Kon>-škem. kjer sestavlja vrsto oddaj, ki naj prikažejo koroške ljudske šege in navade. V neki kmečki eobi so posneli delo-pust, nekje drugje pa so dekleta pela koroške pesmi. Nadalje snemajo prizore tc narodno-socialnega skrbstva na Korcškem, še zlasti v planinskih vaseh. Oddaje v dunajskem radiu se bodo pričele najbrž 29. decembra. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. y Zagrebu je umrl 33-letnl mariborski rojak Rudolf Fialer, strojni tehnik in mojster. V Sevnici ob Dravi je umrla Marija Pečnikova, žena pekovskega moj-sit. V Studencih pri Poljčanah je umrla 73-letna posestnica in gostilničarka Terezija Virtova, rojena Koropčeva. V Krškem je umrla Marija Bartol. Na Kočevskem je bila dobro znana kot posestnica in dobra gostilničarka. — V Celju je nedavno umrl Maks Godler iz Gradca, ki je bil odličen planinec in plavalec, čeprav je bil invalid brez noge. — Žrtev smrtne nesreče je postal 31-letni delavec Jože Gaber iz Tremerja pri Celju. Vlak ga je povozil v Selztalu in je obležal na mestu mrtev. Na Teharju pri Celju sta umrla Anton Brinovec in Katarina Purgerjeva«. Iz Hrvatske Velikodušno darilo italijanskega generala. Pred dnevi je izročil svoj prispevek 150.000 kun kot pomoč siromašnemu prebivalstvu velike župe Pokupje general Mario vitez Roatta. Koncert v korist nemSke zimske pomoči. Preteklo nedeljo je bil v dvorani Hrvatskega državnega gledališča v Zagrebu koncert nemške vojaške godbe kot druga prireditev zimske pomoči nemških oboroženih sil. Razširjenje telefonske mreže. V kratkem bodo pustili v promet avtomatske telefonske podcentrale v Vrabču, Podsusedu in Remetincih. Podcentrala v Vrabču bo imela 100 številk, ostali dve pa po 50. Prijavlja pa se vedno več naročnikov, tako da bodo morali v kratkem povečati število zvez na dvakratno mero. Bober Miklavžev nasvet! Za Miklavža so najprimernejša praktična darila trajne vrednosti kakor: pisalni stroj, gramofon, dobra nalivna peresa, žepni notesi in mape. Najlepšo izbiro pisalnih strojev, gramofonov ter plošč, nalivnih peres Parker, Montblanc, Aurora, Zemax, Everest itd. ter notese in mape v starinski kožni imitaciji — Vam nudi po najnižji reklamni ceni t, t. EVEREST. Pred nakupom si oglejte razstavljene predmete v izložbah tt. Everest, Prešernova 44. P. G. VPodehouset H 8 PODJETNI SAM Humorističen roma* Zaprla je vrata in stopila v salon. Misel, da živi in diha na svetu, ki je od severa do juga in od vzhoda do zahoda prepoln reči, tičočih se neznosnega Sama Shotterja, ji je bila dokončno pokvarila današnji dan. Vzela je papir, pero in črnilnik ter v naglici napisala nekaj vrstic. »Klara,« je odločno zaklicala. »Halo!« je odgovoril Klarin glas. »Na mizi sem ti pustila pisemce. Bodi tako dobra in ga nesi k sosedu.« »2e tečem!...« je za vpila ustrežljiva gospodična Lippett. XV Obiski v vili »Mon Repos« Sam je bil že napravljen za pot v uredništvo, a v tem je dobil obisk. Ko je odprl vrata, da bi stopil iz hiše, je zagledal pred seboj gospo, ki ga je brez mnogih ovinkov vprašala: »Ste vi gospod Shotta?« »Da, jaz,« je Sam odgovoril, nemalo zavzet nad vnanjostjo gospe Molloyeve. Prav nič se ni nadejal, da bi ga po tako kratkem bivanju v tej hiši že kdo obiskal. Sicer je pa mislil, da gre za predmestno navado, ki terja, da sosedje pozdravijo novega krajana. »Izvolite sesti?« je rekel z nasmeškom. »Hvala. Prisrčna hvala,« je zagostolela gospa Molloy. »V opravništvu za nepremičnine sem zvedela vaše ime.« »Pri Corneliusu?« »Da ... Pri tistem dečku z belimi zalizci... Nič mu ne bi škodilo, če bi se časih ukvarjal z britjem. Žiletka je krasen izum.« Mladi človek je priznal, da utegne biti konec koncev tudi to predmet javnemu zanimanju, hkratu pa je sam pri sebi močno izpremenil svoje mnenje o starem domačem veljaštvu. »Nikar se ne zgražajte, ker je vse v neredu.« se je opravičil, vodeč obiskovalko proti sprejemnici. »Tako malo časa je, kar sem tu.« Gospa Molloy je odgovorila, da ne vidi ničesar, kar bi bilo narobe. »Zdi se mi, da poznam to hišo kakor svoj žep,« je nadaljevala po kratkem molku. »,Paček' mi jo je tolikrat opisoval.« »Ne vem, da bi poznal tega gospoda Pačka...« je rekel Sam. »Očka sem hotela reči,« je pojasnila gospa. »Ta hiša je bila njegov dom, ko je bil še majhen.« »Res? Pa sem vas imel na prvi mah za Američanko.« »Da, Američanka sem, zastran tega vam ni treba biti v dvomih.« »Saj tudi nisem,« je mladi človek vljudno priznal. »In to stoodstotna,« je podčrtala gospa Molloy. Sam je prikimal. »A vendar govorite tukajšnje narečje takisto, ka kor da niste nikoli živeli drugod,« je spoštljivo pripomnil. »Lahko se pohvalim ... Le časih mi uide kakšna beseda. A čujte,« je nadaljevala, »menda ne mislite reči, da ste tudi vi Američan?« »Jaz ne. A moja mati je bila.« »Ta je pa res lepa! Ali bo srečna.« »Po tem takem pride tudi vaš oče semkaj?« »Kakopak! Menite, da bo sama obiskovala mlade gospode?« je malce ofrkljivo vprašala Dolly. »A zdaj poslušajte, kaj vam povem. Če ste res Američan, pojde stvar kakor namazana. Samo Američani smo zmožni resničnih čuvstev. Kaj nimam prav?« »Res ne razumem,« je začudeno odvrnil Sam. »Do česa naj bom zmožen resničnega čuvstva?« »Paček vam bo razložil, ko pride. Čudim se, da še nista trčila vkup. Prav za prav nisem mislila, da bom prva na mestu.« S hinavsko radovednostjo je pogledala okrog sebe. »Kar nemogoče se mi zdi. da bi bil paček kot otrok živel v tej sobi.« »Vaš oče je bil po tem takem Anglež ?« »Da. Rodil se je na Angleškem ... tu... v tej hiši. Če si ga mislim, kako skače po tejle sobi kakor mlado kozle!« Sama je obhajala želja, da bi utihnila. Razgovor je dobival od sile bedast značaj. Zdelo se mu je, da vidi sobo polno obrazov iz davne minulosti in sliši okrog sebe hrumenje tujih, neznanih otrok. In ko ie gospa zdajci poskočila in vzkliknila »Evo mojega pačka!« se je prikazal njegovim duhovnim očem ljubezniv deček, ki je, oblečen kakor »mali lord Fauntleroy«, veselo poskakoval okrog divana. Toda opazil je, da gleda obiskovalka proti oknu, in ko je vrgel oči v tisto stran, je videl, da se gospod veličastne vnanjosti z dolgimi koraki bliža hišnim vratom. »Pojdem in mu odprem,« je rekel Sam in vstal. »Ali stanujete v hiši kar sami?« je vprašala gespa. To vprašanje je Samu nekam preveč dišalo po namenu. »O ne,« je odvrnil. »Imam svojega človeka. Ta mah je v drugem koncu hiše.« »Razumem, razumem,« je malce razočarano rekla gospa. Pogled, ki ga je bil vrgel Sam skozi okno na znamenitega »pačka«, je bil tako rekoč le površen, in šele ko je odprl hišna vrata, si ga je lahko natančneje ogledal. Nemalo se je zavzel. Človek je vselej presenečen, ako najde tam, kjer se je bil pripravil na popolnega neznanca, znan obraz. Pred njim je stal mož, ki ga je bil videl v tistem baru na Fleet Stretu na dan svojega srečanja s Hashem. »Gospod Shotter?« je vprašal novi došlec. »Osebno,« je mladenič odvrnil. Sam je takoj opazil, da se je bil čudni mož v tem kratkem času nad potrebo postaral. Vsekako si je bil gospod Molloy danes pozabil zakriti sivino, ki mu je krasila sence. Vkljub tej priletnosti pa je še vedno ohranjal svoje pošteno, dobrodušno lice. »Moje ime je Gunn, gospod Shotter,« se je novi došlec predstavil. »Tomaž G. Gunn.« Misli Tudi bogataš se naposled uleže na večno ležišče, toda prav v njegovem ležišču najdejo njegovi dediči zlat rudnik. Na svetu so tudi zli ljudje, ki bolj uživajo od nesreče svojih bližnjih, kakor pa od lastne sreče. Dekleta nihče od domačih ne razume. Ženske znižajo glas, če kaj zahtevajo, in ga dvignejo, ako nič ne dobe. Sodobne kopalne obleke so podobne tujskim vodičem, ki puste vse videti. Resnične prijatelje spoznaš v stiski, zato je zveneči drobiž najboljši prijatelj. Dostojna dekleta so nevarno orožje; če se jih dotakneš, že streljajo. V aritmetiki ljubezni se zgodi velika nesreča, če gre ena polovica s tretjim. Kar se morale tiče. je človek podoben lovcu, ki zamiži, da bi bolje zadel cilj. Želodec je nekakšen kompas, ki zmeraj sili proti »magnetičnemu tečaju«.. Če pošlješ naprej ženo. da bi te rešila iz neprilike. pomeni, da si izbral roge za strelovod. Ni nujno, da jc tisti, ki pobere muho iz juhe. ljubitelj snage *"»rda je samo rastlinojedec. »Pes. ki laja. ne grize«, pravi star pregovor. Poznamo duhovite pse, a še nobenega nismo videli, ki bi lajal in grize! obenem. Sramežljivost je obleka najnižje vrste, sicer bi ljudje ne kupovali blaga jn se z nj m obračali. .. r - ■> Pvg!aso\ * zadnjem trenutku To vetja zlasti za male oglase namenjene za ne deljsko številko Prinesite jih po možnosti že v petek, v soboto pa vsekakor pred 11 uro. UPRAVA «JUT R A». Žimo za modroce rseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MILAN JAGER, mehanična predilnica žime. Kupujem vsako količino predivs po naivišji dnevni ceni. Trgovina : Sv. Petra cesta 17, predilnica: Fužine. 16093-6 Libreria italiana Bip;weissova 23. cerca si-gr. orna — conoscenza 1TALIANO e prati ca uf lic o — Parovel & Gre-groretti Lubiana. Italijan, knjigarna Bleiweisova c. 12 išče g -.-podično z znaniem itai Janščine in prakso v pis >rni. — Parovil & Gregoretti Ljubljana. 16761-1 Frizerko dobro moč, sprejme takoj Albin Vreček, Ljubljana 7. Medvedova 30-11. 16757-1 Gospodično s p-imemo izobrazbo, zdravo. vajeno otrok, iščem za dopoldanske ure k dveletni deklici Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dopoldne«. M<53 1 Čevljar, pomočnik išče zaposlitve v LJubljani Ponudbe na ogl. ocid Jut-a pod »čevljarski pomočnik«. 16741 2 Dekle pr;dno in pošteno išče službo kot sobarica. — Opravlja tudi dru?a hišna dela. Ponudbe na oel odd Jutri pod »Po Steno dekle« na ogl. odd Jutra. 167732 Italijanščino zelo uspušno poučujem. Ponudbe na ogi. od. Jutra pod »Pouk in kon verzacija«. 16772-4 vjnrr rm Paketne vrečice in škatlje Zj vojne uje'.a:ke ima *tulno » zalogi Zakraj-šek Miklošičeva cesta 34. 16637 6 Krzneni plašč (konj) m električni radiator prodam. Rožna dolina c. II, št 18. _16758-6 Prodam otroški kmoaparat b večjo množino filmov in 2 para tekaik (Rollschuh) vse skoraj novo. Naslov v vseh posl. Jutra. 16769-6 Prvovrstna vzorčasta preproga aa divan. volneni »Pltisch«, je naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 16768-6 Drva in premog prihranite pri nabavi za Vašo lončeno peč s pred-pečico 50"/« prihranka. Dobavlja za reklamno ceno Merkur Puharjeva ul. 6. 16764 6 Drsalke s čevlji St. 37. mslo rabljene. ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16763 6 Pohištvo Moderne spalnice in kuhinjske eprave prodaja proti večletnemu jamstvu mizarstvo Vidmar Vodnikova 31. 16767-12 Lepa samska soba 12 komadov, v skoro novem stanju za 3500 lir naprodaj. Kauč in fotelj-čki se tudi posebej pro-ctejo. šušteršič, delavnica za tricikije, Tyrše va 13 (Figovec. levo dvorišče). 16765-12 Kmečko opremo novo in lepo in oblogo cele sobe (lambenjo) takoj ugodno prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domač Božič«. 16776-12 Oblačila ! Blago za Športno in boljšo obleko, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 16394-13 Stavbno parcelo kjeijtoii proti severni stiani Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siška — Bežigrad 1942«. 16750-20 Kupim 9 stavbno parcelo kjerkoli v centru ali na periferiji, po želji v okrajih Mir je, iložna IMlrsa, Trnovo, Kolezija. Vič. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parceia kjerkoli«. 16749-20 Kupim eno dve stavbni pur-eeli v centru ali za Be ž gradom od železniškega prelaza do Stadiona. Ponudbe na ogl. od-d Jut-a pod »Plačnm do Lir 1.000.000 ali več«. 16748-20 Novo hišo enon dstropno za Bežigradom. 1 trisobno, 3 "nosobna. 1 dvosobno stanovanje, prudam po ugodni ceni Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hipoteka 100.000 lir«. 16747-20 Več stavbnih parcel v šišk: Bežigrad, Trnovo, Kodeljevo, 300 do 1500 kv m. prodam po •ig';dn ceni Ponudbe na Ogl Odd .Jut':: ood »Di-rektn: kline: 167-16-20 Zemljišče 3000 do 5000 kv. m, kupim kjerkoli v bližini prometne ceste. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Kupim do sobote«. 16745-20 Prodam lepo štlristanovanjsko hišo-vilo v Sp. Šiški za Lir 420.000. Ponudbe na ogl. od-d. Jutra pod »Prodam radi hipoteke« 16744-20 Več stavbnih parcel v centru ali najbližnji per:f®r:Ji pred žičn>m omrežjem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Plačam riobro 1942;. 16743-20 Prodam stavbno parcelo 1000 kv m veliko, na kmsni idealni legi v šteponji va p i Naslov v vseh nos! Jutra. 16774-20 Otroški voziček giobok, svetle barve, dobro ofhranjen, dober materij al. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otročji«. 16763-7 Schaffausen ali Ornega žepno trro kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd Jutra pod »Točna ura« 16759 7 Drsalke za 10-letnega dečka kupim takoj Ponudbe pod »Ilirija 1912« na oglasn odd Jutra. 16756 7 Harmoniko otroftko ln sobno stensko uro kupim. Naslov pustiti v ogl. odd Jutra 16770-7 Pridelki Rumeno korenje repo za ribanje. Krmilno peso in rumeno kolerabo Je čas kupiti samo še nekaj dni. V trdem zim skem vremenu ne bomo mogli več uvoz-ti gornjih vrst blaga, zato opozar-1amo vse reflektante. da jih prodajamo samo še neki J dni v našem skladišču v Maistrovi ul;ci št. 10 in v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Po-°-ačarJevem trgu. Založite se pravočasno! Go soodarska zveza — i,tub-IJana. 16723 33 Glasbila Klav. harmoniko 120 basov, en reester. skoraj novo moderne oblike, ugodno prodam. Tstotam ie naprodaj mala klav harmon;ka nal-bo'j pripravna za začetnike. Foman. Sv. Petra c. št. 81 16775-26 Stroji Pisalni stroj cirllčni kupim. Ponudbe pod »Cirilica« na ogl odd. Jutra. 16738 28 Pisalni stroj prenosni aii pisarniški kup m. Ponudbe pod F.ibljen st oj« n„ ogl. odd. Jutra. 16737 29 Sobe išče Veletrgovec rrlad. simpat.čen, želi poročiti gospodično, do 24 let, z nekaj gotov.ne. Samo resne neanon>mne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd Jutra poi »Diskretnost za lončena«. 16762-25 a Gospodje, pozor! Klobučarna »Pajk« »an nrokovnjaško očisti preoblikuje ln oreharvs klobuke vseb vrst p* nizkih cenah Lastna de lavnlca - Se priporoča Rudolf Pajk Sv Petra »pote Vt l-15R-M-3f fjjzijKiTinrL Sobo v centru oddam takoj. Stancer, Bleiweisova 17-1. 16739 23 Prijazno sobo čisto m zračno, s posebnim vhodom, odda tričlanska d užina odraslih oseb solidnemu in stalnemu gospodu Na slov v vseh pol. Jutra. 16752 23 Eno ali dve sobi opremljeni, s souporabo kuhinje iščem za zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ena 2 sobi«. 16740 23a Opremljeno sobo 4 posebnem vhodom iš.em. Ponudbe na ogl. odd. Jut:a pod »Kol ko stane«. 16751-23a m^Lm Foksterierja kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Božič«. 16742-27 a niormacije Deklico, ki je odnesla majhnega belega psička špiclja« iz Oražnove ul;ce 5. se poziva. da ga takoj vrne, ker je dabro poznana. S cer bomo izvajali posledice. 16755-31 Prazno sobo lepo, sončno, s kupa: ni co in posebnim vhodom oddam Naslov v vseh posl Jutra. 16757 23 - r V« . Po dolgi mučni bolezni nam je umrla naša ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa DOLENC MARIJA roj. Kisovic vdova po višjem sodnem svetniku dne 30. novembra 1942, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 2. decembra 1942 ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, Florida, dne 1. decembra 1942. Žalujoči: ŽENKA, poroč. POVŠIČ, JERICA KINDER, hčerke; prof. POVŠIČ JOŽE, zet; ANA DOLENC, snaha; ANDREJ, vnuk; rodbine: DOLENC, KISOVIC, WABRA — in sorodstvo. Razno V italijanščino in nemščino prevaja vloge, prošnje, listine zapriseženi sodni tolmač Pintar, Cigj-letova l-III. (poleg sodišča). 16501-37 Vloge in prošnje e italnanščim sestavila orepisuie. razmnotuie. izvr tuje nt informacije to razne osebne usluge »SERVIS BIRO« Ljubljana Sv Petra C. 29. F-189-M-37 Del prodigio della Lampada O sram Un filo gia spiralizzato viene ancora riavvolto su it slesso 9 spirale Da questo processo di lavoro, che non puA »sere seguito ad occhio nudo, risultano distribuite, su di una lunghezza di cm. 2'',, circa 3600 spire che sono di nuovo avvolte in piu di 100 altre jpire.senzache esseabbianoa toccarsi (ra di loro. La superficie del fllo che disperde calore diventa cosi la piu piccola possibile e fefflcienza luminose, la piu alta che si possa raggiungere Percid si otliene con le IAMPADE OSRAM-D molta luce e poco conjumo Žica enkrsl oblikovana v obliki vi-jacnice se nevije še enkraf v obliki spirale. S tem poslopkom pri izdelovanju, ki ga ne moremo videli s prostim očesom, dosežemo na razdaljo 2!/, cm. okoli 3600 zavojev, ki so potem na novo naviti v obliki drugih stotih zavojev, ne da bi se v med saboj dotikali. Površina žice, ki izžareva toploto postane tako kar^ najmanjša in svetlobni efekt največji, kar jih je mogoče doseči. Zalo dosežemo z O S RAM-D ŽARNICO mnogo ivetlohe in majhno porabo G 3 t Tužnim in potrtim srcem naznanjamo, da je preminula dne 23. oktobra, previdena s sv. zakramenti naša blaga mama, tašča, nonica, gospa AVGUSTA OKEL nadučiteljeva vdova v visoki starosti 90 let. Pogreb predrage pokojnice se je vršil v Prevacini v nedeljo 25. oktobra ob 4. uri popoldne na domače pokopališče ob ogromni udeležbi. V torek dne 27. oktobra se je v domači farni cerkvi pela maša zaduSnica. £'§§ Priporočamo drago pokojnico v blag spomin. Prevacina, meseca novembra 1942. RIHARD nadučitelj-skladatelj Sinovi: Dr. VLADIMIR odvetnik Slnaha: ALMA, roj. Dugulin Vnuka: MARJAN, DIMITRIJ STAVKO bančni uradnik Sinaha: ZOFKA, roj. Pahor Vnuk: MIRON iv'™-" - V*,. - gostilničar in pasestnik Blagopokojni leži do pogreba na svojem domu, Šmartinska cesta štev. S. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 2. decembra 1942 ob '/H. uri popoldne z Žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 30. novembra 1943, Globoko žalujoči: HELENA, soproga — ing. IGNACIJ, dipl. jur. JANEZ, MARJAN, sinovi — MINKA, VIKA, por. KLEMENC, MILENA, hčerke — vnuka, vnukinje — in ostalo sorodstvo Umrl je v 90. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, moj dobri nepozabni brat, stric in bratranec, gospod rm !/...-.-1 {• "Tri-". V""- »'•••: 5 i '■ '**'■'" - o •>-« Alfonz šolski svetnik, profesor in ravnatelj univ. botaničnega vrta, častni član prirodoslovnega in muzejskega društva, dopisni član akademije znanosti in umetnosti, meščan ljubljanski Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 3. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. decembra 1942. Žalujoča sestra HEDVTKA MARTINAK, vdova sod. svetnika — in sorodstvo m f Akademija znanosti in ometa osti v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je danes umrl dopisni član matematično-prirodoslov-nega razreda, gospod Hlfonz Paulin profesor In direktor univ. botaničnega vrta v pokoju Zaslužnemu članu, vestnemu, neumornemu in odličnemu znanstveniku bo Akademija ohranila časten in hvaležen spomin. V LJUBLJANI, dne 1. decembra 1942. Globoko užaloščena javljam vsem prijateljem in znancem, da je dne 11. novembra v Pragi preminul moj plemeniti soprog .OtakarK.Beneš generalni konzul bivSe čehosfovaške Republike v p. Podlegel je posledicam težke operacije. Vse njegovo vzgledno, delavno življenje je bilo posvečeno službi domovine in ljubezni do bližnjega. Prosim tihega sožalja. PRAHA, LJUBLJANA, v novembru 1942. Žaluj sča žena MIRA in ostalo sorodstvo