1931
iij. ko
Sl8l
ileni
The Oldest Slovene Daily In Ohio
Best Advertising Medium
Gi^ —
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
^OLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 7, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 159
ko"
i-A
jet
IACRTI SBC. STARE GARDE " V NEW YORKU
- eu'
^'j'^redlog za sodelovanje z «•*1 Neodvisno delavsko ligo, z^i P^^pira Roosevelta, je če^ bil položen na! stran. Konvencija je razdeljena v tri grupe.
3\[esrece so lani V Jlmeriki zahtevale 100,000
življenj
Nadaljnih 9,340,000 oseb pa je bilo ranjenih in poškodovanih. Nesreče veljajo letno skoro tri milijarde in pol dolarjev.
NEW YORK, 6. julija. — Na-*

NEW YORK, 5. julija — Vče-•J se je otvorila tukaj konven-^ socijalistične "stare garde" New Yorku, ki se je na narod-konvenciji soc. stranke, ki se vršila koncem maja v Cleve-odcepila od redne stran-kateri načel ju je Norman Ottias. Stara garda je po od-Pu ustanovila "Socialno - demokratsko federacijo." Zdaj je jteku akcija da se pridobi za no organizacijo pristaše stare ^rde tudi po drugih državah. • ro stare garde tvorijo bivši w-yorški socijalisti, ki so se ,ei^cepili od stranke. Njih vodja ^ advokat Louis Waldman. leW ^^olucijski odbor, kateremu ^edseduje Waldman, je kon-P^'^Poi"očal, da naj stara a prične z delom za organi-p	samostojne delavske
l^yanke, ki bi se imenovala Party" (Ljudska Mda v ta namen išče acf	unijah, ki so letos
,	Neodvisno delavsko li-
^	izvolitev >predsed-
■, ta Koosevelta
P' i' bilo po debah položeno na stran,
, *	"»"kg'tov je bila
" oJT''j ^	ne
S	'a Roo-
• „	Lehraana, ako-
fvska	novoustanovljena de-
Qrkn	imela v New
•es in	kandidate za kon-* nlokUne urade.
zdlljln^vT- konvencija iml " grupe. Ena je neodvisnega tike-ciii 1 strankini organi-
Poma^?	Norman
U T It, pi^edsedniški in Ha-dat n governerski kanil bi	grupa smatra, da la ®tara garda letos vzdr-k,« ® direktne politične ak-
deln '	grupa pa je za
.Q	z Neodvisno delav-
YwKhampa^oza
.	pri Neodvisni
'ed<i A	John J. Levis,
United Mine Work-Irnai ^ Hillman, predsednik ^«J^mated Clothing Work-
dnik	P^Gd-
nternational Pressmen's
konvenciji ^^garde je navzočih 150 delega-
NEMŠKO PRAVOSODJE NE MORE BITI OBJEKTIVNO,
HEIDELBERG, 5. julija. — Te dni je bilo pri proslavi 300 letnice univerze v Heidelbergu formalno naznanjeno, da mora biti vsa nemška znanost podrejena naukom nacijske stranke in da "resnica radi resnice" nima nobenega mesta v Nemčiji.
tional Safety Council poroča, da je bilo lani v Ameriki na žrtve-nik brezbrižnosti položenih 100,-000 človeških življenj. Poleg tega pa je bilo v raznih nesrečah 9,340,000 oseb ranjenih in poškodovanih. Skupni stroški teh nesreč za ameriško ljudstvo so znašali ogromno svoto $3,-450,000,000, oziroma povprečno okrog $27.05 za vsakega moškega, žensko in otroka, ki živi v j Zed. državah.	j Objektivna znanost je nemogo-
Poročilo kaže, da je bilo v ne-jča. V tej zvezi je šef nacijskega srečah ubitih vsak dan povpreč-1 političnega urada dr. Wilhelm no 274 oseb in da je povprečen j Coblitz objavil na pisatelje o strošek nesreč v obliki izgublje-1pravosodju sledeče svarilo:
nega zaslužka, bolniških in' "Nacijska država zahteva v zdravniških računov znašal 9: literaturi, ki obravnava pravo-milijonov in pol dolarjev na'sod je in zakone, da pisatelji
brez vsakega pridržka priznavajo in izpovedo vero v njene temeljne politične ideje. Pravosodje, ki je brez tendence, je postalo nemogoče. Nova država bo preprečila vsako oslabljenje, ali nepravo tolmačenje nacijskih idej glede pravice in države."
100-letnica vladnega patentnega urada
v tej dobi je bilo v Ameriki patentiranih nad dva milijona mehaničnih iznajdb.
Nad ji bodo "večno" vladali Nemčiji, pravi Hitler
new-yorške sta-

p Smrtna kosa
^^-^ridnevni bolezni je pre a„;v ^ Luke's bolnišnici
fcadal • ' sinček Anton.. U d».i ^ mladinskemu oddel-^losDZin oW -Jožefa št. 146 KSKJ ratov •	zapušča sedem
o Vršil'" sestro. Pogreb &(3 " St	žalosti na 3542 E.
v	zjutraj ob 8. u-
o^stvnl T Lovrenca, pod Louis L. Perfolia.
V	seja
zvečer, 9. julija se
dan. Največ ljudi je bilo ubitih in poškodovanih v avtomobilskih nesrečah. Avtomobil je lani ubil 37,000 ljudi, oziroma več kot kdaj prej. V avtnih nesrečah je bilo 105,000 oseb trajno pohabljenih 1,180,000 pa začasno.
Poročilo izkazuje tudi izredno veliko malomarnost na domu. V nesrečah na domu je bilo ubitih 31,500 oseb, 140,000 oseb je bilo trajno pohabljenih, 4,360,000 na začasno.
Na tretjem mestu stoje nesreče, ki so se pripetile izven doma. 18,000 oseb je izven doma zgubilo življenje v
Čitalnica na Holmes Ave. se zahvaljuje
Prav lepo se zahvaljujemo za darove, kateri so bili oddani za v korist Narodne Čitalnice na Holmes Ave., sledečim rojakom;
__Joseph Grdina za sliko, katere
vodi,'sedanji lastnik je Mr. Drenšek,
ognju, pri padcih, radi vročine, S. Z. Z. št. 10 za lepi set prtičev; mraza, na železnicah, v nesre-j sedanja lastnica Mrs. Pucelj čah s strelnim orodjem, z za-
strupljenjem itd. V nesrečah te vrste, v katerih niso vključene nesreče pri delu, je bilo trajno pohabljenih 60,000 oseb,
začasno pa 2,100,000.
Primeroma malo smrtnih nesreče se pripeti pri delu. V takih nesrečah je umrlo 16,500 oseb, oziroma 500 več kot v letu 1934, trajno je bilo pohabljenih 63,000, začasno pa 1,340,000 o-seb.
Od skupnega števila ubitih je bilo 47,800 oseb med 25. in 64.
letom starosti. Manj kot 5 let starih je bilo 6,600; med 5. in 14. letom 7,600; med 15. in 24.
letom 13,400, nad 65. letom pa 24,600.
Ogenj, ki zahteva letno povprečno 8,000 življenj, je povzročil $250,000,000 materijal-ne škode. Poglavitni vzroki požarov so: malomarna raba vžigalic, cigare, pipe in cigarete,
defektivni dimniki, malomarnost pri rabi petroleja ter de-fektivne peči in kotli.
Skoro neverjetno se sliši, vendar številke kažejo, da je pri delu na farmah izgubilo življe-lter nima tukaj nobenih sorodni-nje lani primeroma več ljudi koti kov. V Ameriki se je nahajal 24 pri katerekoli vrste drugem de- let. Bil je član društva "Kras"
Mrs. Kobal-Martinjak za par krasnih vzglaVhih blazin, lastnik Mr. Šepec, in tiskarni "Enakopravnost" za brezplačno tiskanje listkov. Vsem prav iskrena hvala in se priporočamo za še nadaljno naklonjenost. — Odbor.
Na obisku
Mrs. Zdešar, E. 200 St., se je nahajala na obisku v Indianapo-lisu in Beach Grove, Ind. Obiskala je tam živeče Clevelandča-ne, ki so zaposljeni v New York Central delavnicah, Kuharjeve, Perkove, Sedejeve in Golobovi-čeve. Vsem se toži po Clevelan-du in Mrs. Kuhar je dejala, da, je najbolj vesela prijatelja iz Clevelanda, ki jo obišče vsak dan — list Enakopravnost. V Indiani vlada huda vročina in suša. .
Nov grob
Danes zjutraj je po šestteden-ski bolezni umrl v Women's bolnišnici rojak Frant Valič, stanujoč na 792 E. l^St., star 48 let in doma iz vasi Plače W, Primorskem. Pokojni je bil s^ec.
WASHINGTON, 6. julija. — V soboto 4. julija, je minulo sto let, odkar je tedanji predsednik Andrew Jackson podpisal zakon, s katerim je bil ustanovljen zvezni patentni urad. V tej dobi je vlada dala patente tisočerim možem in ženskam iz te dežele in iz inozemstva za njihove iznajdbe. Toda Zed. države so celo pred ustanovitvijo patentnega urada dale iznajditeljem 9,657 patentov. Zakon za paten-ni urad je sestavil senator John Ruggles iz Maine, ki je bil sam iznajditelj ter je dobil prvi patent pod zakonom. Iznašel je posebno lokomotivsko kolo, ki je omogočalo vlakom vožnjo na klancih.
Med 2,046,309 patenti, ki jih je izdal urad v teku sto let, je cela vrsta patentov za iznajdbe, ki so revolucijonirale svet. Važnejše iznajdbe so: električni telegraf, proces za vulkanizacijo gumija, Howe-ov šivalni stroj, Howe-ov tiskarski stroj. Otis-ov elevator, Gatlingova strojna puška, Bullock-ov "web" tiskarski stroj, Sholes-ov pisalni stroj, Westinghouse-ove zračne zavore, Hayatt-ov celuloid, Bell-ov telefon, Edisonov gramofon in električna žarnica, avtomobil, črkostavski stroj, premikajoče slike, aeroplan, radio, televizija in na tisoče drugih iznajdb.
Silen korak napredka na polju novih iznajdb v novejši dobi je razviden iz tega, da je minulo 75 let, predno se je odobrila prvi milijon patentov, medtem ko se drugi milijon patentov izdalo v teku 24 let.
Norman Thomas bo otvoril kampanjo v petek
f o vršila
št. 281, v Slo-P^lavskem Domu na
aterloo	seja društva
GOskeiti
RterI
00 Rd.
lu, namreč 4,400. Pri delu v tr govinah in sličnih lokalih je bi lo ubitih 4,000 oseb, pri gradnji 2,500 oseb, v rudnikih in kamnolomih pa 1,600 oseb. V transportnih in javno-napravnih industrijah je izgubilo življenje 2,100 oseb, v tovarnah pa samo 1,900 oseb.
CHICAGO, 6. julija. — Soci-jalistični predsedniški kandidat Norman Thomas bo v petek 10. julija zvečer otvoril kampanjo s 15-minutnim govorom, ki bo oddajan potom NBC radio omrežja. V govoru bo apeliral na člane in simpatičarje stranke, da prispevajo v stranke v pričakovanju, da se zbere svoto $100,000.
"Za nas je to velika svota, kajti zbrati se mora v nikljih in dajmih, akoravno se republikancem in demokratom zdi majhna," je izjavil tajnik stranke Clarence Senior. "Denar, ki ga bomo zbrali, se bo porabilo za radio govore, organizatorje, govornike, literaturo in kampanj-(Dalje na 2. str.)
WEIMAR, Nemčija, 5. julija. — Kancelar Adolph Hitler je i-mel včeraj pred zborom nacijskih funkcijonarjev iz vseh delov rajha govor, v katerem jih je zagotovil, da bo nacijska stranka "za vse čase" obdržala oblast v Nemčiji. Hitler je v e-no uro trajajočem govoru smešil demokracijo in njene ustanove ter napadal načelo svobodnega govora, tiska in zborovanja. '
"Mi vemo, da mora imeti vsak princip organizirano podporo," je rekel Hitler. "V vojaškem smislu prihaja ta podpora od armade, v političnem smislu pa od stranke. Stranka bo za vse čase sposobna preskrbeti oblike, pristaše in voditelje za vsa narodna podvzetja. Samo na ta način je pristno, odločno in sposobno vodstvo nacijonalnega so-cijalizma mogoče.
"Možje, ki vodijo narod, bodo prevzemali polno odgovornost. Narod ne sme imeti moči, da bi' jim to odgovornost vsiljeval. Jaz ne bom nikoli rekel: Rad bi napravil ta korak, toda najprej si moram zasigurati podporo; treba je, da se narod izreče za ta korak potom glasovnice. Nikoli. Vodstva nacijonalnega so-cijalizma ne bo nikoli zavzelo takega stahšča. Ono bo najprej napravilo svoj sklep, potem pa bo reklo narodu: To smo naredili; sedaj pa sodite. Mi vemo, kako nas bo narod sodil. Mi smo že večkrat pozvali narod, da zavzame stališče glede vprašanj, ki ga najglobokeje prešinjajo, in čim bolj se narod zaveda, da ima odločno vodstvo, tem bolj popolno bo podpiral svoje voditelje."
Hitler je opozarjal, da se zborovanje vrši v dvorani, kjer je bila sprejeta republikanska u-stava Nemčije, rekoč:
"Poseben triumf je, da proslavljamo vstanjenje našega gibanja v tej dvorani, kjer so nekoč zborovali oni nagnjusni, strahopetni in koruptni strankarski sluge."
SOVJETSKI ŽELEZNIČARJI OBTOŽENI
MOSKVA, 6. julija. — Tu so bili včeraj aretirani trije želez-"iSki sprevodniki, ki so obtcdk:-ni, da so potnikom proti plačilu dajali v najem umazane rjuhe. Neki nižji železniški uradnik je bil radi "špekulacije z rjuhami" odslovljen, neki drugi pa je bil postavljen na nižje službeno mesto. Rjuhe se je dajalo v najem potnikom, ki niso bili upravičeni do postelj, potem se jih je rabilo v spalnih vagonih. Sprevodniki so tudi obtoženi pijančevanja.
Pomemben radio govor
John L. Lewisa
Predsednik kampanje za unioniziranje jeklene industrije je javno posvaril industrijske magnate proti rabi sile.
- ■ /
"Mi bomo neizprosno, toda mirno in legalno delovali za dosego našega cilja."
WASHINGTON, 6. julija. — John L. Lewis, predsednik pre-mogarske unije in vodja kampanje za unijoniziranje jeklarskih delavcev, je imel nocoj pomemben '.radio govor, v katerem je prerokoval, da bodo jeklarski magnati premišljeno poskušali izzvati boje in krvolitje v kampanji za organiziranje jeklarskih delavcev, ki se je začela baš te dni.
Da se kralji jeklene industrije pripravljajo na odprto vojno proti delavcem, je razvidno iz celo-stranskih oglasov, katere je "American Iron and Steel Institute" pretekli teden priobčil v časopisih širom dežele, je izjavil Lewis. To je bila odprta grožnja da se bo jeklarska oligarhija- vrgla v boj proti organizatorjem z vso brutalnostjo in brezobzirnostjo. (Sličen oglas je bil po-nuden tudi "Enakopravnosti", ki ga je odklonila. Op. ured.)
"Iz trpkih skušenj v preteklosti vemo, kaj to pomeni," je nadaljeval Lewis. "To pomeni da. bodo barabe in nižinski značaji v službi jeklarskih magnatov razbijali shode jeklarskih delavcev; da se bo organizatorje napadalo in brutalno pretepalo: d i se bo policijo in sodno oblast v jeklarskih okrožjih, katere izbirajo in dominirajo jeklarske
vsled našega prizadevanja za. organiziranje jeklarskih delavcev, se to ne bo zgodilo po volji naših organizatorjev in njihovih aktivnosti.
"Mi se bomo borili za uresničenje našega cilja neizprosno, toda mirno in legalno.
"Želim tudi slovesno posvariti one, ki zastopajo industrijo jekla, da naš odbor ne bo trpel njihove nezakonite, brutalne taktike iz prejšnjih let. Mi bomo tudi poskrbeli, da ne uide roki pravice nihče, ki bo kriv proti-postavnosti.
"S tem niso mišljeni le podrejeni uradniki jeklarskih korpo-racij, njih oboroženi puškarji a-li drugi najeti plačanci. To pomeni, da bomo držali odgovornim one, ki so v resnici odgovorni — bankirje, direktorje in u-radnike jeklarskih korporacij — one, ki v resnici formulirajo načrte in metode — od J. P. Morgan and Co., ki kontrolira U. S. Steel Co., pa do vseh ostalih bankirjev, direktorjev in uradnikov manj mogočnih jeklenih korporacij, tja do najnižjega člana jeklarske hierarhije."
PITTSBURGH, 6. julija. — Vincent Sweeney, zastopnik or-ganizatorskega odbora jeklarskih delavcev, je nocoj naznanil,
kompanije, rabilo za aretacijo | da se je doseglo "pogojen spora-unijskih organizatorjev, da se'zum" za končanje stavke, kate-jih bo pod izmišljenimi obtožba-! rega je 22. maja oklicala Amal-mi metalo v ječe, pretepalo v zr - j gamated unija v tovarni Wheei-poru in da se jih bo v mnogih'ing Steel Co. Na stavki je 5,500 slučajih s silo izgnalo iz jeklar-1 delavcev. Pogoji' tega sporazu-skih okrožij.	ma niso bili objavljeni, predlo-
"V tej zvezi želim izjaviti z [ženi pa bodo članom unije na največjo resnostjo, da ako pri-! zborovanju, ki se bo vršilo jutri de do stavk, nasilja in krvolitja 1 zvečer.
Prestala operacijo
V Glenville bolnici je srečno prestala težko operacijo Mrs. Emily Corsaro, ki se je prej pisala Presterl. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo. Na haja se v novem poslopju, tretje nadstropje, soba 301. Obiski so dovoljeni od 10:30 zjutraj do 9. ure zvečer.
št. 8 SDZ in društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ ter delničar Slovenskega Doma na Ave. Pogreb se bo vršil vzpete"; zjutraj pod oskrbo Zeletovega pogrebnega zavoda. Bodi mu o-hranjen blag spomin!
Izredna delniška seja
Delničarje Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights se opozarja na izredno delniško sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 12. julija na 15321 Broadway Ave. Razmotrivalo se bo o poslopju, katerega se misli kupiti za Dom.
Pozdravi iz Michigana
Pozdrave iz severnega Michigana pošiljajo družine Durn in Skočaj.
žalostna vest
Brata John in Leopold Ladi-sta dobila iz stare domovine žalostno vest, da je v spodnji Nemški vasi pri Trebnjem preminul njun oče John Ladiha v starosti 81 let. V stari domovini zapušča sina in dve hčeri tu pa dva sina. Naše sožalje!
Kultura
ZDRUŽENI MI.AD. ZBORI
Jutri 8. julija se bo vršila seja Združenih Mladinskih Zborov v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pričetek bo ob 8. uri zvečer. Vsi zastopniki so prošeni, da se gotovo vdeleže.
NEMČIJA JE DOVOLILA BLUMOV LIST
BERLIN, 5. julija. — Nemčija je danes dvignila triletno prepoved proti časopisu "Popu-laire,". ki je vodilni francoski marksistični list in osebni organ premierja Leona Bluma. Smatra se, da je nemška vlada to storila, ker j^' Blum v svojem govoru pred parlamentom 23. junija Hitlerja imenoval "frontnega bojevnika." "Popn-laire" s tem postane edini inozemski list, čigar uvoz v Nemčijo je dovoljen.
BADOGLIO JE DOBIL NOVO PRIZNANJE
RIM, 6. julija. — Kabinet je danes odločil, da bo maršal Pie-tro Badoglio, ki je vodil zmagovito kampanjo v Abesiniji, do smrti deležen plače kot kraljevski namestnik. Badoglijo je bil imenovan kraljevskim namestnikom v Abesiniji po okupaciji Addis Ababa, potem pa je bil poklican domov kot načelnik ar-madnega generalnega štaba, njegovo mesto v Abesiniji pa je zavzel maršal Graziani.
Nesreča v tovarni
Albert Zalar, 15218 Saranac Rd., se je pretekli teden težko ponesrečil v tovarni in se sedaj nahaja v Polyclinic bolnici na Carnegie. Obiski niso dovoljeni.
Barva za hišo
Za barvanje vaše hiše, odzu-naj ali znotraj, priporoča Smre-kar Hardware, 6112-14 St. Clair Ave., dobro poznano SWP barvo, ki je pripoznana kot ena najboljših.
Na Močilnikarjevi farmi
Piknik Slovenske Zadružne Zveze se bo vršil v nedeljo, 12. julija na Močilnikarjevi farmi in ne na Pintarjevih kot je bilo pomotoma poročano včeraj.
STAVKA MEHANIKOV V SEATTLU KONČANA
SEATTLE, Wash., 6. julija. — Stavka 800 avtomobilskih mehanikov, ki je trajala pet tednov ter je ustavila delo v 29 delavnicah, je bila včeraj končana. Pogoji sporazuma niso znani. Unijski delavci so zahtevali zaprto delavnico in $25 minimalne tedenske plače.
Otroški dan
Včeraj že bil "otroški dan" na Great Lakes razstavi v Cle-velandu. S starši je razstavo obiskalo devet tisoč otrok, za katere je bila vstopnina samo 5c. Z otroci vred je včeraj razstavo obiskalo 23,126 oseb.
Balincarski klub
Rojakom v Euclidu in okolici se naznanja, da se je ustanovil Balincarski Klub Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. Prihodnja seja se bo vršila v petek. 10. julija ob 7. uri zvečer v Domu. Odbor vabi vse, katere veseli balincanje, da se pridružijo, da se bo lahko tekmovalo z drugimi klubi.
Prestavljena seja SDD
Direktoriju Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. se naznanja, da je redna mesečna seja prestavljena iz srede R. julija na četrtek 9. julija. Prow se direktorije in gospodinjski od sek, da se polnoštevilno udjlež j. Na seji bo podan šest-mesečni račun. — Odbor.
STRAN 3.1
enakopravnost
7. julija, 19:
s
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI'
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST, CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
ga 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države In Kanado za celo leto ......$4.50
ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
-
Moj obisk V s+aro domovino
ZADRUGARSTVO IN KRIZA
Poljedelski tajnik Wallace je napisal knjigo, V kateri se bavi z vprašanjem, kaj je mogoče in kaj ni mogoče napraviti pod obstoječo ustavo Zed. držav, o čemur se zadnji čas v Ameriki mnogo govori in piše. Wallace je mnenja, da ameriška ustava ni nobena zavira socialnemu napredku, ako se jo pravilno tolmači. V tem oziru se strinja s predsednikom Rooseveltom, ki je v svojem sprejemnem govoiu v Philadelphiji citiral beseda Charles Evans Hughesa, predsednika zveznega vrhovnega sodišča, ki se je nekoč pred leti izrazil: "Ustava pomeni to, kar sodniki mislijo." Z drugimi besedami povedano: treba je le spremeniti osobje vrhovnega tribunala dežele, pa bo tudi tolmačenje ustave spremenjeno.
Vzporedno s tem je Wallace v svoji knjigi povdaril važnost zadružnega gibanja. On pravi, da moderni način produkcije neizogibno tira narode v diktaturo, bodisi komunistično ali fašistično, in da je samo ena varna pot, ako se A merika hoče tej dilemi izogniti, to je, da se ljudstvo organizira v mogočne zadruge, ki bodo odpravile dobičkarstvo med produkcijo in konzumom ter nudile enako protekcijo tako producentu kot kon-zumentu, farmerju in delavcu. In kar je pri tem najboljše, je to, da se v zadru-garstvu ni treba baviti s politiko v strogem pomenu besede, kajti zadrugarstvo je izključno gospodarska akcija, ki se lahko brez vsake zavire izvaja v okviru obstoječih zakonov, pravi Wallace.
V očigled gospodarske krize in političnih krčev, v katerih se danes zvija ves kapitalistični svet, se zadnji čas mnogo opozarja na skandinavske dežele, ki so izredno dobro prebolele polom svetovnega kapitalizma. In splošno se priznava,
gre zasluga za to v prvi vrsti mogočno razvitemu zadrugarstvu, ki ga imajo omenjene dežele. Pravkar objavljeno poročilo o zadrugarstvu na Švedskem podaja naslednje izpozantne številke:
Preteklo leto je članstvo Švedske ko-npeiativne zveze narastlo iz 550,000 družin na 568,000 družin, njen denarni promet se je zvišal iz 165 milijonov na 178 milijonov kron, skupni promet konzum-nih društev pa je napredoval iz 376 mi lijonov kron na 414 milijonov kron. Švedska ko-operativna zveza je članica Škandinavske ko-opeiativne zveze za nakupovanje na debelo, v kateri so včlanjene zadruge švedske, Norveške, Danske in Finske. V ])reteklem letu je imela ta oiganizacija za 41,238,000 danskih kron prometa, od katerega je odpadlo na Švedsko ko-operativno unijo 23,238,-000 kron.
Ni dvoma, da bomo tudi v Ameiiki v bližnji bodočnosti več slišali o zadrugarstvo kot kdaj prej. Te dni smo čitali, da se je predsednik Roosevelt začel živo zanimati za zadrugarstvo- in da je poslal več opazovalcev v škandinavske dežele, da j)i'()UČijo uspešno delovanje on-dotnih za'I'ng i-i	podrobnejr
poročajo.
^ bridka je bila ločitev od mojih cesti v Koper je treba izravnati ; dragih iz stare domovine, za po- zlasti ovinke med Škofijami in jvratek v Ameriko. Moj brat je Rižanom, kar bo stalo okoli 2 i prišel ravno isti čas na obisk do- j in pol milijona lir. Kar se tiče Cleveland O. iz Belgije kot jaz iz Ameri- zveze med Trstom in Postojno, ke. Mati nam je napravila za od-' se dovršujejo znižave in okraj-Po šestnajstih letih sem ime- hodnico krasno slavnost, in sko- j šave zlasti pri Hrastju, Prevala zopet priliko obiskati svoje štiri dni in štiri noči je bila hi- Ijah in na tako imenovani "Rau-drage v rojstni domovini. Težko polna prijateljev in žlahtni-' berkomandi," kar bo stalo vse sem zapustila svojo družino tu- jjoy ko so vedeli, da se bržkone' okoli 7 milijonov lir. Seveda kaj v Ameriki, preje sem bila zadnjič vidimo. Kako vesela in bosta obe ti važni prometni žili vsa vesela ko sem si samo misli-1 obenem kako žalostna slavnost! vseskozi asfaltirani in pravi la, da bom zopet videla staro j^^j ne mislim na ločitev od mo- mojstrovini, ki sta seveda tudi domovino, toda ko je prišel čas jg matere, oh, kako težko sem strategičnega pomena. Najlep-za odpotovati sem imela težko od njih. Moji štirji bratje so'ša izmed vseh primorskih cest srce. Z velikimi skrbmi in solzni-, ^e spremili na kolodvor v Trst | je pa ona, ki veže Trst z Reko, mi očmi sem odpotovala, misli- ^ je dospel vlak so bile zopet. ki je že zgrajena, jo pa nepre-la sem si, da ne bodem vesela goize, jaz sem žalostna vstopila' stano izboljšujejo in dopolnjuje-
ŠKRAT
IH I
toliko časa, da se zopet vrnem. vlak in bratje so se težkih Toda moje misli so me varale, j korakov vračali domov, ko je Prav prijetno vožnjo smo imeli, ^^peljal vlak.
postrežbo prvovrstno in ljudje j in tako se mi zdi kot, da so so bili zelo prijazni tako, da sem to le sanje in da kaj takega hitro malo pozabila velike skrbi ^ ^resnici ne bi bilo mogoče, toda za svojo družino in se veselila z prepričana sem da nobena ^tvar ostalimi. Zahvaliti se želim tvrd- svetu me ne bi mogla bolj za- lesom in ogljem, ki ga prebival ki August Kollander Co., ki so (Jovoljiti in umiriti srca kot ta stvo vozi v Trst, se asfaltni tlak
jo ter seveda takoj vsako malenkost popravljajo, da je gladka kakor miza. Vojska v Afriki teh del niti malo ni prekinila. Odstranili so zdaj vse ovinke in vzpone. Ker na gotovih mestih cesto zelo uporabljajo vozovi z
mi uredili tako ugodno vožnjo in obisk v preljubljeni domovini, toplo priporočam rojakom, ki ^ Končno pa izrekam vsem Slo-nameravajo potovati v staro do- vencem in Slovenkam sirom A-movino, da potujejo potom Au- merike iskrene pozdrave.
gust Kollanderja
Ko sem dospela v staro domovino, sem se seveda prvo ustavila v Trstu in potem hitela na Kras v Kozja nje k svojim stari-šem. Nepopisno je veselje, katerega sem doživela, ko sem zopet ogledovala svoj rojstni kraj. Za tem sem obiskala starše mojega
Mrs. Josephine Hrvatin
V nedeljo bo pa spet vse veselo
Lorain, Ohio
Društvo "Ameriški Slovenci moža na Borovnici na Notranj- št. 21 S. D. Zveze, priredi svoj skem in dalje sem obiskala. Ta- običajni piknik, kakor navadno tre, Slivje, Markovšnjo, Orehki, vsako leto v nedeljo dne 12. ju-Mrtviže, Vostrovco, Vato vi je, lija na znanih in lepih senčnih Misleče, Oreje, Podgrad, Odvači,' prostorih na Anton Kosovi far-Lokva, Matavun, Vremah in Su- mi. Senika Road, v Lorain, O. borjah.	| Po vsej priliki bo društvo skr-
Človek se počuti kot v kakem belo, da bo ta piknik presegel kraljestvu ko obiskuje ljudi in vse dosedanje, tako da posetni-oni vam strežejo z vsem kar i- kom ne bo žal za poset piknika, majo in na vse načine skušajo, ] Zatorej se prosi vse člane in čla-da bi bolj postregli. Celo preveč nice, da se udeležijo tega pikm-postrežljivi so ti naši ljudje. — ka.
Vsak pa seveda takoj vpraša po | uijujno se vabi naše znance svojih v Ameriki, kako in kaj prijatelje iz okolice, kakor tu-se jim godi. Sporočila in izročila j-	uradnike SDZ in dru-
sem jim kar sem imela m vede- prijatelje in znance iz Cleve-la. Rojaki tukaj, ki so iz zgoraj i^nda. Žogometna igra se vrši omenjenih krajev naj pa sprej. '^^^	^
mejo prisrčne pozdrave, katere ^ p^^j^e pogledat, kateri bodo
vam pošiljajo vaš; dragi iz on-'
Na svidenje.
kraj morja.
Težko je opisati kako srčno in. iskreno vsak želi pozdraviti svo-! je ljube v Ameriki. In kjer mi je nemogoče obiskati vsakega posameznika, za katere imam pozdrave, naj cenjeni tem potom
John Ko/jiin, tajnik.
IZ PRIMORJA
zelo kvari od konjskih kopit. Sedaj študirajo,- kako bi se to dalo paralizirati, in prevladuje mnenje, naj bi se ti transporti napravljali po stari cesti, ki teče več ali manj vzporedno z no-I vo. Konjska kopita so tam, kjer na dan pasira 200 vozov in več, sploh največji sovražnik asfaltiranih prometnih žil.
"čiščenje" krajevnih imen hočejo izvršiti v Primor-ju, kjer so že itak večini krajevnih imen dali italijansko obliko. Pravijo pa, da je treba še ostala imena romanizirati in popraviti še mnogotera druga, ki niso bila pravilno prevedena. V to svrho so ustanovljene posebne komisije. Šempolaj je spremenjen v San Pelagio, Berkac pri Motovunu v San Pancrazio, vsi Šmiheli v San Michele itd. Toda sedaj hočejo tudi Ustje spremeniti v San Giusto, češ da je Ustje nastalo iz San Giusto, to je Sv. Just. Kraj Erzelj na Vipavskem hočejo odslej imenovati San Arcangelo, češ da je Erzelj pokvarjeni nemški Er-zengel, to je Sv. Nadangel (San Arcangelo)! Tudi vipavsko Šturje se bo odslej imenovalo Borgo San Giorgo, ker je Štur-' je nastalo baje iz Sv. Jurij. Jur-šiči bodo postali San Giorgio in znane Šembije na Krasu San Vito, to je Sv. Vid. Sv. Duh pri Materijah postane Spirito Santo, Sv. Trojica in Sv. Margareta v postojnskem okraju Santa Tirinita in Santa Marg-herita. Istotako bodo postale Šmarje Santa Maria itd.
"Kako si vendar upaš naročiti pijačo, ko vendar nimaš centa v žepu?" je pobaral krčmar znanega pijančka.
"Saj to je ravno tisto," je odgovoril pijanček. "Potrebujem tolažbo."
"Čemu?"
"Zato, ker nimam denarja . " • • •
"Zakaj niste briljantnega prstana, ki ste ga našli, oddali na najbližnji policijski postaji?"
"Zdelo se mi je nepotrebno."
"Kako to?"
"Na prstanu je bil napis: Tvoj
za večno;
t"
Filmske slike
Jutri med 8. in 10. uro se bo vršilo na javnem igrišču na E. 62 St. prvo kazanje filmov, ki ga prireja tvrdka Grdina in Sinovi. Kazalo se bo sledeče slike: parada Memorial day, po-' grebi Rev. Viranta in deklic Pate in Baznik, Mihelich in Ca-; rich. Osem porok v naselbini, , ki so se vršile zadnji čas, ki so posnete v barvah. Lanski nastop mladinskih zborov v SND in mestnem avditoriju, festival v "Ljubljani," in še več drugih zanimivosti. Za slučaj dežja se bo predstava vršila v četrtek ob istem času.
E iiaindvn jsctletnica
sprejmejo te iskrene pozdrave' je bila 9. junija tega leta, ko je in to od Jadranskega morja pa 2. italijanski pešpolk iz Vidma gor do Štajerske.	^ imel prvo bitko z Avstrijci v ^
In potem sem odpotovala v ^,etov»i vojni, insicernavrhuU^^^^^^ SRECNE MLADOSTI Jugoslavijo m obiskala Ljubija- Podgore. Ta spomin so tega
no, Grosuplje in Čušperg na Do-' dne slovesno proslavili s tem, da) V Moskvi dobe otroci deset Icnjskem, Celje in Ponikve na' se je ta polk podal zjutraj na velikih mestnih vrtov izključno
Štajerskem in Bled in Brezje na'vrh, kjer je položil lavorjev ve-
Gorenjskem. Seveda ustavila uec na grob padlih. Nato je ^o-
sem se tudi na Večjih postajah' veljnik polka pokli'cal imena
toda mi je nemogoče vse opisati, j vseh, ki so tistega dne padli za
Največji čas za me in z zani-: domovino.
maniem sem si ogledala spomin-	„ . ,
, ... ,,, , ... I	Tri okostja
sko plosco blomseka pod lipo v
Ponikvi na Štajerskem, Cerkev so našli kmetje, ki so kopali na
ka Izmajlova, ki je namenjmi
na Otoku in Kraljevi dvor na'polju blizu Kanala. Brez dvo-'otrokom, so oblasti dale 200,0(^
za svojo rabo. Te vrtove, ki so jim dali ime "vrtovi srečnega detinstva," urejajo sedaj pod vodstvom prominenlnih inžen-jerjev, umetnikov in znanstvenikov. Za ureditev enega največjih moskovskih parkov, par-
NOKMAN THOMAS liO OTVO-KIL KAMPANJO V PETEK
(Dalje iz 1. str.)
ski list. Nujno rabimo denar, da sjJravimo naš tiket na glasovnice v Floridi, Louisiani, Nebraski Nevadi, North Carolini, Orego-nu, South Dakoti in Illioisu. Dis-kriminacijske postave v teh dr-! žavah so vzrok, da moramo v prihodnjih tednih s polno paro , na delo, da dobimo zadostno število podpisov. Denar za te stroške se rabi takoj.
Člani in simpatičarji stranke širom dežele organizujejo grupe, ki bodo skupaj poslušale , Thomasov govor ter prispevale , v kampanjski fond. Nekaj vete-j ranov je pisalo na glavni stan , stranke, da bodo prispevali del svojega bonusa v kampanjski • fond.
Thomasov govor bo oddajan ' v New Yorku opolnoči po vzhod-' nem "daylight saving" času. Čas za ostale dele dežele je sledeči; Vzhodni standard čas (t. j. Cleveland) ob IL uri; central-! ni daylight čas, ob 11. uri in centralni standard čas ob 10. u-: ri zvečer.
Bledu, ter Poalonjsko jamo v ma gre za vojake, padle v sve-Postojni.	jtovni vojni. Spravili so jih v
V Ljubljani sem bila zelo pri- krste ter jih začasno pokopali
rubljev. Na ribnikih .otroških parkov bodo zgradili miniaturna pristanišča za velike modele
jazno sprejeta pri Slapšakovih, na pokopališču v Solkanu, na-j rečnih in morskih parnikov. y to so sta riši našega duhovnika kar bodo z drugimi trupli iz'mestu bodo zaprli nekoliko cest, Rev. Julius glapšaka. Obiskala svetovne vojne vred ob svojem j ki vodijo do otroških parkov, sem jih dvakrat in vselej sem' času prenesena v veliko grob-j za ves ostali promet. Na teh ^ bila jako prijazno sprejeta. Za ' nieo, ki se gradi na Oslaviji. i cestah bodo imeli otroci svoja: odhodnieo mi je nabral Slapša-1	.	j igrišča in vozišča za otroška
kov oče krasen š'ipek vrtnic, le |	^	itmoiju	.kolesa in avtomobile, Ureje-
škoda da jih nisem mogla pri-j Ceste se v Primorju z ne-, vanjo "prometa" na teh cestah nesti z seboj v Ameriko.	zmanjšane energijo in naglico zi; bodo oskrbovali otroci sami ...
Omeniti ne smem pozabiti dajo dalje. Med njimi je omc-|--'
moj obisk na Žalostno goro in niti cesto v Pontalel, ki bo stala j MRZLOTNI POL — PALEC skozi Prevlje, kjer so bili ljudje nad 1 milijon lir, potem cesto iz I NA ČLOVEŠKI NOGI tudi strašno postrežljivi. do- Goriee v Kanal, dolgo 21 km, ki| V Sibiriji je kraj, ki ga ime-vek ne najde besed, da bi mogel bo stala 3 milijone lir, okrajša- "ujejo za najbolj mrzlega na opisati kako krasno je vso po vo na cesti Trst-Videm, ki bo ^ svetu. Tudi naše telo ima svoj stari domovini. Lepi gozdovi, tudi vsa asfaltirana, (i km dolga mrzlotni pol in ta je — palec cvetlice, planine in doline so sli-'sijajna cesta iz Opatije v Lo-1 "a nogi. Točneje bi to pove-: kovito krasne.	j vran, ki je stala 1 milijon lir, ^ dali, da je ta palec tisti telesni .
V začetku sem omenila kako okrajšavo na cesti Post^)jna-j ud, na katerem je mogoče ugo-težko sem odpotovala in zapu- Reka, ki bodo stale okoli X00,- toviti naj\'ečje temperaturne stila svojo družino v Ameriki in 000 lir, pa dovrtiii'-v velike ce- razlike. To je dognal neki A-seduj ob z.ililjui'kci mi awl.., . .	Ti.ita v Postojno na	dr. \V. Bicrman, z -me ^
si jo oči ko se domislim kako in v Koper na drugi strani. Na ritvami. Pri teh meritvah jC;
KOKOŠ ZNESLA JAJCE V JAJCU
DUNSFORD, Ontario, 6. julija. — Neka kokoš na farmi Johna Hobertsona je te dni presenetila lastnika, ko je znesla ' jajce, v katerem se je nahajalo še eno jajce, kompletno z lupino vred.
odkril, kar je bilo sicer že prej znano, da so nos, ušesa, prsti na rokah in nogah vedno bolj hladni nego drugi telesni deli. Manj pa je bilo znano, da je koža nad mišicami toplejša nego nad kostmi in da imajo debeli ljudje večinoma hladnejšo kožo nogo susci. Končno jo ugotovil, da prenese koža na čelu, nogah in rokah mraz bolje nego koža po vsem ostalem telesu. Tudi v vročini ostaja koža na teh mestih hladnejša nego drugod.
Dobava sorodnikov v Ameri|
Pi'i.seljCiiec se loči od svoje družite Vsaj zarasno, kadar zapusti .svojo doino' no, da si poišče srečo v Ameriko. .\kof poročen, se le rediconia dodaja, da ^redo na in otroci ž njim. On sam ne ve, da-li bo všeč v Združenih državah in kako dolj ostane tukaj. Navadno niti nima zadosti' narja za voznino v.se družine. Svoje nade| svoj trud pa osredotoea na oni blaženi 1(0 se zopet siiide s svojci.
Ijeta ])a minejo in priseljenec stoji 1" usodnim prolilemoni: ali naj se povrm'jj. stari kraj k ženi in otrokom ali pa najk potiudi spraviti jih sem, da ž njimi us novi tukaj svoj ameriški dom.
Ako se odloči povi-niti se, ne le k sV ^ družini, marveč prevzeti tudi zopet dolž ^ sti državljana rojstne domovine, tedaj prihaja nikak korak napiam naluraliza* ' v poštev. Povratek pa ni vedno lahka stV niti ni vedno po godu ])riseljeuea. ^ odloči poklicati v Ameriko svojo ženo, ol ke ali starše, tedaj postane vprašanje ii8' ralizacije odločilne važnosti.
Dandanes se priseljenci pripuščajo i Združene države Ijodisi kol k vot ni ])risclj ei ali pa kot ])riseljenei izven kvote. Šte \ kvotnih priseljencev, ki morejo hiti v.sako j to pripušeeni v Ameriko iz te ali one de? je strogo omejeno ])o kvoti, določeni za l ko deželo. Šte\ilo izvenkvotnih pri sel j o'' i ki morejo hiti pripnščeni, ni tako omej< ker so ])i'ipušeeni izven omejitev kvot?- ! splošnem morejo le hližnji sorodniki i® i riških državljanov dohiti izvenkvotno oziroma morejo biti pi-ipuščeni kot p''',' Ijenci izven kvote. Ti so žena ameiišk državljana in neporočeni mladoletni ameriškega državljana. Ako .se je žensk# je ameriška državljanka, poročila z ino® cem, sme ta tudi priti kot priseljenec i*' kvote, toda le ako se je ])oroka izvršila P ^ dnem 1. .julija 19.32.
Tudi, kar se tiče kvotnih priseljci^ najdemo, da se tudi v tem pogledu jeml posehno v [»oštev hližnji sorodniki al" škili drža\'ljano\'. J^oloviea kvote vsake,j o žele je rezervirana za starše ameriški)) žavljanov in soproge državljank, ako • poroka izvršila po 1. juliju 1!):Jl'.
Res je sicer, da je di uga polovica '' prepuščena ženam ali neporočenim oH'" pod 21. letom onih inozemcev, ki so hi It koiiito pri|)ušeeni v Združene države za ^ no hivanje. Kjer pa je kvota majhna i* hitro izčrpa, so žene in otroei inozemca'' go na slabšem kol žene in ot roei prišel j' ki je poslal državljan. Ta razlika postal'' hujša, ako se uresničijo neka sedanja zade\ anja v kongresu, da se kvote še znižajo. Kar se tiče očeta in matere in"' ea, t i nimajo nikake predno.sli ali pred vi(!e po priseljeniškem zakonu.
t
L
1) [
K'o Je indiistrijaliia ki'i/.a in oliširii:' za.poslciiosl udarila Airicrikd, Je hilo {|1 IJcvaiijc še hol j oiiicJciH) vsicd iiavodi riškim konzulom, naj iic izdajo vizc oiii' nozcmccm, ki, ako l i l)ili pripušeeni, ^ iiejo pasli na breme javnega dohrodd^ I <' pomen ja, da, ako iuozemee nima sli si'edstev, da hi se preživljal tudi In i la oziroma ne prihaja k sorodniku, ki dt'% ima si'edst\ a za njegoNo \ zdrže\ anjc konzul ne daje priseljeniške \ ize. \'slctl ga se je šte\ilo kvotniii viz, dejanski i* nili, skreilo za X() do <)() odst.
Tako se Je zgodilo, da le ena ali d\'i' želi s'/i izčrpali svojo kvoto \ zadnjih
I. 1!'.").) le 'Pureija, Španija in Kilipiiisk' toki.
Dokler traja la situacija, Je državU in inozemee enakem položaju, kar sc ' kvolnili omejitev in prihoda sorodnike^' \'saj \' onih deželah, kjer kvota ni hila '' |)ana. Xil\do pa ne more \-edefi, kako <1^ ■^e ho ta situacija nadaljevala. Spremeni" more \ sak cas. .Vadalje utegne hiti a"'' ski konzul, ko sodi, da li utegne kak i"' itu'c pasti na hreme Javnega dohrodel^' holjše naklonjen napram somduikom ail' skega drža\ IJana in nekoliko olajšati uj \'o dobivanje vize.
Iz vsega lega Je lahko raz\ idiio, kaj
10	pomenja za priseljenca, ki želi, da 1'' nJego\-a <lružina v Združene države. On'' •h"' da mu di ža\ IJans|\ o poituiga odi'' vrata, ki so hila takorekoe zaprta pril'^ \'ecinc inozemceN"; njegova žena in neitoi'" ni ndadolcliii otloci postanejo takoj kvolui. \Ji'go\'i slarši pa ilolii jo )ira\ ii''' prednost i v k\'ot i. To so |iredpra\ iee, ki Jih \ sak inozeiiu-c. vpošteva, ko se odloča,
11	SI' pol I udi ali ue za ameriško di žavU^ stvo. FLiS.
17. julija, 1936.
ENAKOPRAVNOST ^
STRAN 8.
Videnje
^ "Vstopile, gospoda, na polet •i. ^^i^&kija v Kalkuto," je de-jpal mali Indijec z zoženimi naočniki in je v povabilo iztegnil žS^oko.
[lil! Ko raztopljen svinec je ležalo |
st<
migotanju prostrano It-
0	ališče in dopoldansko sonce je
1	a vso moč pripekalo.
lo Le kaj ima? si je mislil po-i očnik Leslie O'Brien, ko se .1« ' sklonil pod nizkimi vrati le-d ila "Cityja of Birmingham.'
' ® kakšno pravico me sme ta 'perni fan talin s prodirajočim ogledom pozvati, da naj pole-iz Karakija v Kalkuto? Saj im vem, da se menim peljati i stene kalkuto. Ali pa mogoče ne ni tega? Mahoma se je nje-sV ^vo čelo pokrilo z znojnimi jli ipljami. Dotaknil se je ko-ij nastega dela v kabini, ki je bil z4^beljen ko tekoča lava in se kar spekel v prste. Nenado-^ je sedel v usnjatem nasla-ol ne da bi se zavedal, ka-iiaf j® prav za prav prišel na 0] prostor.
)	sta sedela kolonel
'•^citt in mala miss Craig. Ali 5te ^ogoče poznal? Pa seve-
Hvron,«., človek bi bil kar
Poročnik O'Brien je izmučen zaprl oči. Kaj se je tako treslo in bobnelo? Ah seveda, saj je sedel na "Cityju of Birming-hamu" in je letel iz Karakija v Kalkuto! To je bilo popolnoma naravno. Toda ne, naravno že ni bilo! Kako je spolH prišel semkaj? Le kako, za božjo voljo, je prišel semkaj?
Zlomek vendar, ta stra-l(^ ^''očina!
, P^tnet v tej soparici. Glej
eiK f	Indijec na
ij' ' ozki hodnik kabine je )te. I "^jinia. Kako neprijet-
»ien^ Po«iislil poročnik O -'
P'	začel brneti levi mo-
išlfi . %ja of Birminghama" oti '^J'^?ovo ropotanje je razse-sk8 ° sleherno misel na same i(tj ] koščke. Bel oblak pra-jj planil kvišku. Polno ne-a 1' ^ izmetih se je dvignilo o nad letališčem. Sunek... • m	luknje!... še eden...
rri ^^timo," je dejal mi-fe tik 0'Brienovega uše-Obrnil
Poročnik O'Brien je na široko odprl oči in zdelo se mu je, da gleda v lesketajoče se naočnike Indijca. A ta je mirno sedel na svojem mestu in je bil zamaknjen v gube svoje bele o-bleke. Krog in krog so drhtele in trije propelerji "Cityja of Birminghama" so hrumeče cefrali vlažno-vroče ozračje, koder so plavali ko po sluzasti, o-studni gošči.
gali cigareto in bencinski plini, ki so se tvorili radi napake v gorilni napravi, se bodo vneli in bo eksplozija!"
Poročnik O'Brien jo vzdrhtel v prisiljenem nasmešku.
varnem. To bi bila nespametna potrata, če bi pustili denar, da zgori. Zakaj ga rajši ne bi imel jaz, živ človek."
Poročnik O'Brien je začutil, kako ga je Indijec zgrabil za na-
"Saj se vam meša!" je jezno; prsni žep. O'Brien je pobesnel, siknil.	j Hotel je planiti na ta stvor, da
Obraz Indijca se ni sprcme-1 zadavi tega zločinca, — a neka nil.	j nadčloveška moč je ko s klešča
"Videl sem ta dogodek v ob- i mi silila njegovo roko, da vza liki videnja. In moja videnja | me prižigalnik. Nato je švignil se vedno strahotno točno izpol-1 plamenček kvišku, zdaj se je
Jacques Delmais:
Neprijeten doživljaj
nijo."
"Azijska čenčarija! Če so se res, kakor pravite, nabrali plini v kabini, pa pač ne bom prižgal
strahotno povečal in napolnil vso kabino. Poročnik O'Brien je občutil silno, pekočo vročino. Skozi okno je še videl, kako sta
cigarete in tako tudi eksplozije! nebo in zemlja zaplesala krog
I letala in nato se mu je mahoma
A kako za vraga je sploh prišel semkaj? Nič, nič, nič — ničesar se ni spominjal! Kar luknja je bila med Karakijem in hotelom Esplanadom v Brightonu, kjer so bili sedeli s Fawcittom in malo Craigovo. — Tu nekje ni bilo zveze. Kakor led se mu je iznenada za pičil strah v grlo. Kje pa je sploh bil? Tako nebogljen je bil ko dete. Da bi slišal vsaj kak glas! Vsaj kak človeški glas, ki bi mu s svojim zvokom potrdil, da je bilo to vse res! Premagal se je in vprašal Indijca:
"Oprostite, mogoče se vam bo čudno zdelo, da vas vprašam: Kam pa prav za prav letimo?"
"Kar nekam, poročnik O'Brien! Mogoče v nič! Mogoče v neki svet, ki ga nihče ne pozna. Greh bi bilo, da bi izrekli kako ime."
Poročnik O'Brien je brezumno bolščal v moža in prsti so se mu krčevito stisnili. Indijec je bil videti bled in izmučen. Nje-
ne bo!"
Indijec je vljudno skomizgnil z rameni.
"To je usoda in ne morete je spremeniti."
zmedlo in je zaprl oči
Ko čez več minut ni bilo nobenega sunka, je spet odprl oči. "Razočarani boste — gospodiSedel je v sobi hotela Esplana-— gospod . . ." Indijec se je I da v Brightonu. Tuji, mali smehljal.	| hipnotizer, ki je bil Fawcittu,
"Zakaj pa ne posvarite dru-} Craigovi in njemu obljubil, gih potnikov? Po vaše bi vsak-i da jih bo spravil do tam, da bo-Ido — ko zdvajate o resničnosti M« skupno v hipnotičnem spa-mojega videnja, kjer boste vi j doživeli letalsko nesrečo, vse zakrivili — mogel povzroči-; J® izginil. Z njim so izginiti eksplozijo, ko bi si mahoma |tudi denarnice vseh treh . . . prižgal cigareto, saj na teh le-'
talih kaja ni prepovedana!" j CIVILIZIRAN JE POLARNIH
Poročnik O'Brien je hotel pla-'	OZEMELJ
niti kvišku, a ni mogel. Biloj gg mnogi raziskovalci so po-mu je , ko da ga je prešinila j vedali, da polarna ozemlja, ki neka tuja oblast, ki mu je na-|si jih laik predstavlja kot eno rekovala misli. Čutil je, kako g^mo ledno in snežno puščavo, je navzlic svoji volji potegnil po velikem delu niso takšna, da
tobačnico iz žepa. Prsti so se mu, ko navadno, zamišljeno poigravali s cigareto in občutil je
so velikanski predeli, ki bi se dali dobro kultivirati. Ruska vlada je iz teh dognanj izvajala
v T	zapičil po- gove oči so zrle naravnost v po-
Z Skln n	preko hod
'	njamu in gaiu;-
pomenljivo pogledal.
jG?8i jc s t mi-O'Brien. Strahot-h^l^d^aoiiindijcL Skomin
4.,,	m se nalašč za-
1 1» skozi okno.
ko s šesti, "jive, ki so ko pre-
•'"i e	zemlji. Rokav
D7cn	ko črn trak
' Inrl '^'^^jiiio — brez dvo-""u vriH	Kako da se
'' 3il ni	zgane? Kakor
.jg ^ '"^^ten, je bil zleknjen v
WjaiTbrt
olll I
lcW risalo
I
tri' (kil i.it' ,1(M
k-nr	j(! plavalo, ko
'i%i biZ	beli, razbe-
jc bilo srebrno na
! '■'"ilo letala
iJl-n ^^^'^i^o-Meprodirnem si-
; "ebu; oblike
so se skoraj
vročine.
roenikove, a zdelo se je, ko da ničesar ne gledajo, ko da so vase pogreznjene.
"Idijotsko! Saj ste pred vzletom sami povedali, da se peljemo iz Karakija v Kalkuto."
Indijec je" za spoznannje še bolj pobledel in je bil kar siv v obraz.
"Tisto je bilo prej res; zdaj je pa resničnost spet druga."
"No, to se mi zdi precej skrivnostno povedano," je pripomnil O'Brien posmehljivo. A niti malo mu ni bilo lahko pri srcu.
Naporni izraz je izginil z lica Indijca in mahoma je bil ves evropski.
"Oprostite, če sem se nekoliko nerazumljivo izrazil," je prav vljudno odvrnil. "Takšen { sem, če se pogrezncm sam vase.' Pomen mojih besed vam bo ta-j ko j razumljiv, če vam povem, da si boste čez pet minut priž-
že vnaprej užitek nikotina —j posledice. Tako je dala v ozem-kakor je bila njegova navada. jju Murmansk a saditi krompir
in peso, zelje in druge rastline. Šlo je za vrste, ki so jih bili napravili neobčutljive za polarno podnebje. In te rastline so pokazale, da lahko dobro uspevajo. Sedaj namerava ruska vlada započeti obsežne eksperimente, da bi se v polarnih o-zemljih pridelovalo tudi žito. Strokovnjaki so mnenja, da bo treba poskusov in dela kakšnih osemdeset let, poteih bodo tudi subarktična ozemlja pripravna za naselitev kakor katera koli druga ozemlja na svetu.
"To je strašno!" je slišal za-eno spregovoriti svojo drugo o-sebo. "Tak storite vendar kaj, slišite? Storite kaj! Vi ste hudič, vi ste . . ."
Desnica mu je kar sama od sebe vtaknila cigareto med zobe in nič več ni mogel govoriti. Levica mu je iskala prižigalnik.
Indijec ga je gledal z vljudno ravnodušnostjo o r ientalskega človeka.
"Moje videnje mi je kazalo, da bom edino jaz preživel to nesrečo," je dejal mirnim, svilenim glasom. "Vem tudi, da imate v denarnici nekaj tisočakov funtov. Dajte mi jih! Za vas je denar brez pomena, ker že čez nekaj minut ne boste več živi in bi bankovci z vami vred zgoreli. Pri meni je denar na
"Pravkar ste čuli tu strašne doživljale," je začel moj prijatelj pripovedovati gostom. "Tudi to, kar boste zdaj čuli, je, čeprav nekaj majhnega in o-tročjega, vendar zelo neprijeten dogodek. Vsi veste, da sem bil dolga leta oficir. Tri leta sem preživel z neko ekspedicijo v Srednji Afriki. Bil sem na Marni in večkrat doživel kaj takega, o čemer lahko trdimo, da ni bilo prav prijetno. Toda najneprijetnejši dogodek, ki mi je šel najbolj na živce, se je dogodil pred dvema letoma proti koncu avgusta tu v tej hiši."
Pavlina je vsa razburjena prebledela in rekla:
"Kar povejte, Gaston. Sicer bi bili to lahko že davno odkrili."
"Sram me je bilo doslej, res sram," je odvrnil Gaston in nervozno sukal svoje brčice. Po kratkem molku pa je začel:
"Tistega dne, osemindvajsetega avgusta, sem šel k vam na obisk. Solnce je prav tedaj zahajalo za Seino in v veži je bilo mračno. Ko sem bil nekako na deseti stopnici, sem začul, da so se tiho odprla hišna vrata in — nič več. To se mi je zdelo čudno. Šel sem dalje — luči še niso bile prižgane — in čutil sem, da nekdo za menoj globoko diha. Potem je zakašljal. Toda nobenega koraka nisem čul. Kašljanje in dihanje sta prihajali čedalje bliže. Tema pa je bila čedalje hujša. Nekaj časa sem čakal, potem pa sem šel naprej z razburjenjem v srcu. Pod menoj je nekdo globoko dihal. Še zmeraj nobenega koraka — nič. ' Takrat me je obšla groza. Skočil sem po stopnicah, čez tri naenkrat. Trkal, zvonil, skočil v vaše stanovanje z občutkom; rešen!"
"No, in?"
Pavlinine plašne oči so bile še plašnejše. Oprijela se je svojega moža.
"Francois, niti koraka ne na-
Oglaiaj+e v —
"Enakopravnosti"
LIFE'S BYWAYS
KLJUČ 00 BOLJŠEGA ŽIVLJENJA. KUPITE SEDAJ!
Clairja, X »ob, koiiitlnlca. ;{<)rkotu; iii/.kl Uavki; K"ra&a;	takoj,
uAlalv bančna finam-a
$3500
sobno stanovanjo; parna K^rkoin. roKojj : fliKM) takoj, odplačilu $41 na njuscc z davki___
$3900
%a ono liru/lno, 7 sob In kopalni-
davki, malo phuHiu takoj; bančna fin;
$3950
guji: Bančna flmiuca— $4000
14315 Darley Avo^ ori E. 140, za 2 družini, D sob in kop&hilca za vsako; ena soba na 3. nadstropju;
446 E. 156 St.. hWm Wiitcrloo Kd. %a 2 (ini/.iiii, 4 .soho In kopalnica v vsakem stanovanju; posestvo v tio-binni prostoru. Jtančna llnunca_________________
$3700
51 Barber Ave.. Willoughby; Iiisu za ono (Ini^.ino; <1 sob in kopijlnl-(•« : t'M uoz ; uuražn :
$4(Hi takoj, ostalo bančna tlnanoa___________
$3900
THE CITY & SUBURBAN CO.
VOGAL E. 9th IN IIUIION	PRospect 7666


mvm
■ IHC.
Of4-V£ATZ : OH P£A1^1 A>^-P->^CU W W
HAiK Wo*/T sre	rs'oMTwr Sc-o-T/^
fURXoTf —TSIC/4Akn-Mrs: HcuK
' ^ •
OLD PEOPLE find mqf to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listtirine, safe antiseptic and deodorant
Kithrr Itccsusg of stomach dUturbanees, food fermentation, or tho wearing of false teeth, old people frequently have halitoeis (bad breath). No wonder others consider them a nuisanoo.
But now Science has found that the regular use of Listorinc will often overcome offensivo mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, tooth, and <fam surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and thea counteracts the odors themselves.
Try using Listorinc every two or three days. See how much moro wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert rharmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with LiSTERiNE
pravim več sama!"
"Čakajte, madame!" Gaston je prenehal. "Tri dni pozneje. Ali se spominjate? Bilo je tisti dan, ko je vaš nečak iz Saint-Cyra prišel na dopust. Imenitno smo se zabavali. Enajst je bila že ura. Tedaj sem se poslovil od vas. Oni dogodek na stopnicah sem že davno pozabil. Šel sem torej v temi, ker se mi ni zdelo vredno buditi vratarja, da bi mi prižgal luč. Tudi žepne svetilke nisem imel pri sebi. Komaj sem bil na deveti stop niči, že sem začul, da je nekdo v četrtem nadstropju previdno zaprl vrata in — nič več. Ne duha, ne sluha, nič. In vendar — uho mi je pravilo, da nekdo hodi po stopnicah in se opira ob ograjo, ki se je tresla. Obsta-nem. Nič! Grem spet dalje — on tudi. Le to sem čul, da tip-Ije po zidu. Strah me je prevzel in zdelo se mi je, da me že nekdo drži za vrat. Srce mi je divje utripalo. Zdaj pride za menoj, na hrbet mi skoči in me zadavi neslično in nevidno.
Zdrvel sem po stopnicah, da bi čim prej prišel do hišnih vrat. Skril sem se zanje in se stisnil k zidu, pripravljen naj obrambo. Nič. Vratar, ki je' čul moje korake, je prišel in j prižgal 'luč. Pogledal sem okoli sebe. Skriti se je moral. Hotel sem ga na vsak način počakati. Vse tiho.
Stopil sem ven. Vratar je za menoj zaklenil hišna vrata. Postavil sem se prednje in čakal. Mora priti ven, ta fantom, strašilo . . . Mora priti ven to grozno bitje.
Deset minut nato je nekdo
skoro neslišno odklenil hišna vrata in mlad, eleganten mož je stopil previdno iz veže.
Zadri sem se: "Povejte, ali ste me vi zasledovali. Kako to, da ste neslišni in nevidni?" Začudeno me je pogledal in mi rekel šepetaje: "Neviden? Možje smo! Zaupati vam hočem. Neki gospod me ne sme videti v tej hiši, saj me razumete. In kar se tiče neslišnosti, vedite, da nosim angleške gumijaste podplate."
Gaston se je zasmejal.
Tedaj pa je skočil pokoncu debel gospod in zaklical:
"Zato nisem mogel nikdar zasačiti tega prekletega Trouvilla pri svoji ženi . . ."
Bil je gospod Duval iz četrtega nadstropja, ki se je pred petimi meseci ločil od žene.

DON'T NEGLECT A COLD
k
Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zdravnikov In strežnic. V vseh lekarnah.
"O, Gee/— Grandmo^s Walking Downatairs-
Sold by
Druggists fV'i 0«9	•
weldona
Tablets
Write for FREE, fully illustrated 24-paKa book, "History of RHEUMATISM," with obaptcr discussing germs of rheumatism, tg a WELDONA COBTORATION . Dealt 7. Atlaolio City, N, J,
Kraft
PIMENTO
The 7 Kraft Cheese Spreads
now in new-design Swankyswig glasses!
• Sparkling glasses strewn with bright stars... the fiew Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you.'re doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches,salads and appetizers.
TOOK OFF 17 LBS. OF UOLY FAT
HEEDED DOCTOR'S ADVICE
Mrs. Robert Hiclsey, Rosovillo. Calif., Tvritcs: "My doctor proscribed Kruschen Salts for me—ho said tiioy wouldn't hurt mo in tlio icasit. I'vo lOHt 17 lbs. in 6 w«eka. Kruschen ia worth its weight in gold."
Mrs. Hiclcey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't TOU?
Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists.

BAKING POWDER I
So/nt P. xe Tod a If-as 45 years Aqo
25 ounces25<f
MILLIONS OF POUNDS HAVE KtKW USED
Kadar se hočete poživeti z mehkimi pijačami, ne pozabite
Double Eagle Bottling Co.
ki .je slovensko podjetje, ki skozi 27 let izdeluje najboljše mehke pijače.
Imamo tudi izvrstno pivo:
Buckeye Beer ~ Union Beer and Aie Clold Bmnd Beer
Double Eagk Bottbs
John Potokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVENUE
HEnderson 4629
#T#*
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
'' 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811



7. jlUl
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Danes pa, danes storila izjemo.
Ta čast je doletela Potemki-na, — Potemkin bo prvi, — on bo edini, ki se bo lahko pohvalil, da je plesal s carico.
Skozi vrste dvorjanikov je kakor lahen dih, preletel šepet, da bo danes carica plesala. In res, Katarina je že vstala s svojega stola.
Svilena obleka, pretkana s srebrom, je ovijala njeno prekrasno telo.
Carica stopi k Potemkinu in položi svojo roko v njegovo.
Godba je zaigrala, pari so se postavili v vrsto, njim na čelu pa sta bila Katarina in Potemkin.
V tem trenutku je bilo težko izreči sodbo, kdo izmed njiju je bil lepši — Katarina v svoji ponosni, ženski lepoti ali pa Potemkin, ki je bil v svoji modri konjeniški uniformi izredno lep.
Kako samozavestno je nastopal caričin miljenec, ki je bil še pred kratkim časom navaden poročnik! Kako ponosno je držal svojo glavo, kako ravnodušno je gledal dvorjanike, visoke častnike, diplomate! Da, ta mladenič se je zavedal, da stoji visoko nad vsemi temi ljudmi in da mu je treba reči samo besedo in carica se odloči v njegov prid.
Potemkin in carica sta se postavila na čelo plesne povorke. V dvorani se je pomikala sijajna povorka, v kateri so se bleščale prekrasne obleke, uniforme, bela ženska ramena in lepe roke, nebroj briljantov in drugih kamnov — mešanica bogastva in moči — ples je pričel. , .
Ko je ples končal, zapove carica Potemkinu, da jo popelje v takozvano "školjko", v veliko dvorano, kjer se bo zbrala o krog carice vsa družba.
V dvorani je Katarina sedla na vzvišeni stol. Dvorni urednik pa ji je' po vrsti pripeljal vse o-ne člane družbe, s katerimi je hotela govoriti in jih videti.
Potemkin je stal medtem za njeni stolom. Katarina si je vedno prizadevala, da bi ga pritegnila v vsak pogovor. Ko pa je po nekaj minut ostala zopet sama z njim, mu je šepetala najslajše besede. Sedaj se carica ni več trudila, da bi skrila svojo ljubezen pred dvorno družbo.
Ne, Katarina je hotela, da bi vsakdo vedel, da ljubi Potemki-na in da je ljubljena.
Končno se približa carici neki mladi častnik, ki ga je tudi pripeljal neki dvorni uradnik.
—	Veličanstvo, — reče uradnik, zapovedali ste mi, naj vam pripeljem gospoda majorja Su-bova. — Tukaj je! Približuje se Vašemu Veličanstvu.
Katarinina lica zalije temna rdečica.
Ce bi bil Potemkin to spremembo na caričinem obrazu o-pazil, bi se bil brez dvoma zamislil. Caričin miljenec pa je stal za njenim stolom in s hre-penečimi pogledi motril gibanje v plesni dvorani.
Koga je Potemkin s pogledi iskal med množico plesalcev?
Nikogar drugega, kakor ono lepo, rdečelaso ženo, ki je ni mogel pozabiti. — Oh zakaj se njena lepa glava ni hotela prikazati med množico? Zakaj mu ni bilo dano, da bi med vsemi navzočimi lepoticami odkril pravo carico večera, lepo Ely?
—	Ah, to je naš preživeli iz Orenburga! — je zaslišal Potemkin pred seboj caričin glas. Ko pa se je zdramil iz sna, je zagledal pred seboj častnika, ki je bil zares lep mladenič.
Bil pa je še preveč nežen in premlad. Njegova postava še ni
je carica imela na sebi ničesar moškega, obraz pa je imel zelo lep.
—	Ah, dragi moj Potemkin! — se obrne Katarina sedaj k svojemu miljencu. — Ne vem, poznate-li Platona Subova? Toda spomnili se boste nanj, če si prikličete v spomin svoj odhod iz Petrograda. — Se-li spominjate še na ono uro, ko ste se postavili na čelo vojske in odšli nad sovražnika?
—	Platon Subov nam je prinesel tedaj vesti iz Orenburga. Subov je bil edini vojak, ki se je rešil in ušel strašnemu prelivanju krvi! —
—	Veseli me —, odgovori Potemkin, — da morem spoznati pogumnega častnika in drago mi je, da vas po oni težki in in mučni oreburški noči obseva: solnce caričine milosti!
—	Jaz pa sem srečen —, od govori Subov in se gracijozno pokloni, — da imam čast spoznati narodovega ljubljenca, v katerega je moja carica stavila svoje poslednje upanje in zelo ponosen bom, kadar bom mogel knezu Potemkinu stisniti roko!
Potemkin je s prisiljeno prijaznostjo ponudil mlademu častniku svojo roko, katero je mladenič krepko stisnil.
—	Izvrstno! — zakliče Katarina, ko je gledala oba lepa mladeniča. — Gospoda moja, vidva si morata biti prijatelja. Da pa se bo to čimprej izpolnilo, bom takoj podpisala dekret, s katerim imenujem Platona Subova za adjutanta knezu Potemkinu.
—	Gospoda, upam, da sta zadovoljna! —
—	Zadovoljen sem. Veličanstvo! — zakliče Potemkin.
—	Jaz pa. Veličanstvo —, reče Subov, — se vam zahvaljujem za nov dokaz vaše milosti! — Visokost, od jutri zjutraj sem vam na razpolago! — se o-brne Subov k Potemkinu.
Katarina ponudi mlademu Su-bovu roko, ki jo je to s spoštovanjem poljubil, potem pa odšel. V tem javi trobenta, da pričenja pogostitev. Gosti pa so odšli v veliko obednico, kjer jih je pričakovala pogrnjena miza v obliki podkve.
Miza je bila razkošno pogrnjena. V luči je bleščalo mnogo srebra, najlepših kristalov, francoskega porcelana in prekrasni šopki cvetja.
Tisoči in tisoči sveč so razli-vaU svojo svetlobo po velikanski dvorani.
Carica ni nikdar sedela za isto mizo s svojimi gosti.
Sredi podkve je bila postavljena majhna mizica, za katero je sedela Katarina.
Danes je bila majhna mizica pogrnjena za dve osebi.
Potemkin je spremil Katarino do vrat obednice, tu pa se je hotel posloviti. Toda Katarina mu reče z odločnim glasom;
—	Ostani, prijatelj! — Za nocoj sem te izbrala za svojega kavalirja. Stol pri moji majhni mizici je namenjen za vas!
—	Veličanstvo! — vzklikne Potemkin, — kakšna milost! — Spravljate me v zadrego! —
Katarina ga pogleda in ta pogled je nadomestil besede, ki bi se morale glasiti približno takole:
— V zadrego te spravi jem? — Mar ni moj namen, odlikovati te pred vsemi? — Ah, kako rada bi se pri vila k tebi, kako srečna bi bila, če bi mogla nasloniti svojo glavo na tvoja prsa! Toda jaz sem tvoja carica in preveč pogledov je uprtih v naju! — Preko ogromne mize je bilo
la svojo čašo z vinom je pogledala Potemkina, kakor da bi mu hotela reči:
— To pijem na tvoje zdravje!
Potemkinove misli pa so bile daleč. Pogled mu je vedno uhajal po vrstah gostov.
Toda nje ni našel, ki jo je iskal.
Mar sploh ni prišla k svečanosti? Kaj se je zgodilo, da je spremenila svojo namero?
Toda videl je Orlova, ki je sedel na čelu mize in ga neprestano motril s svojimi predrznimi in izzivalnimi očmi. Potemkin se je komaj premagal, da ni planil k črnemu grofu in zahteval zadoščenja, ker ga je Orlov neprestano tako porogljivo motril.
Prvi del gostije je bil končan. Mnogoštevilni krožniki so izginili, služabniki so prinašali sladoled.
Na dvoru carice Katarine je bil običaj, da so s sladoledom označili pomen slavnostnega dne. Carica je radi tega poklicala slaščičarja iz Pariza, ki je vedno znova presenečal s svojimi deli.
Takrat je bilo narejeno iz sladoleda bojno polje. Junak Potemkin je stal sredi tega polja in držal v eni roki meč, v drugi pa zastavo.
Med gosti se je razvilo živahno šepetanje in oči vseh so bile uprte v Potemkina, ki je bil zares junak večera.
Katarina ni veliko jedla, — v tem pogledu je bila sploh zelo zmerna. Ni se hotela zdebeliti, zato pa je strogo izpolnjevala zdravniške predpise.
Sedaj pa je zapovedala, da so najprej ponudili sladoled njej Katarina je smehljaje se odrezala Potemkinov meč in si ga položila na svoj krožnik.
—	Tako, dragi moj —, zaše-peče carica Potemkinu, — sedaj sem ti vzela meč iz rok. Odslej se ne boš več izpostavljal nevarnosti, temveč boš živel samo za najino ljubezen.
S sladoledom so služabniki servirali neko izredno pecivo, po svoji navadi prelomi. Toda
Katarina vzame peciva in naenkrat presenečeno vzklikne. Iz prelomljenega kosa se je svetil neki papir.
—	Potemkin! — zašepeče carica svojemu miljencu. — Poglej, kaj sem našla! — V mojem komadu se nahaja papir! —
—	V imenu Božjem, Veličanstvo! — vzklikne Potemkin. — Prosim vas, — rotim vas, ne jej-te tega peciva! Bog ve, če ne vsebuje kakšnega strupa! —
Katarina ,pa se samo nasmehne in odvrne:
—	Dragi, to ni nič hudega! Prepričana sem, da se je nekdo hotel na ta način malo pošaliti z menoj. Morda mi hoče kdo izročiti kako prošnjo. — Naj vidim! —
In carica potegne iz peciva papir in ga razgrne.
Potemkin se je primaknil bliže, da bi tudi on videl vsebino pisma.
V pismu je bil6 samo nekoliko stavkov, ki so se glasili takole:
Veličanstvo!
— Orenburg je padel radi stra-hopetnosti in nesposobnosti kne za Daškova. Vaše Veličanstvo se je medtem gotovo prepričalo, da ta strahopetnež ni nikdar zaslužil Vaše milosti.
Toda nočem govoriti o njem. Njega je že sodil pravični sodnik.
Živi pa nesrečno bitje, čigar usoda je bila tesno zvezana s knezom Daškovim. Ta oseba je bila z Vašo vsemogočno besedo priklenjena k strahopetnemu knezu, edino Vaše Veličanstvo ji zamore zopet povrniti svobodo.
Gre za nesrečno kneginjo Olgo, ki je po vaši zapovedi postala kmetica svojega moža.
Veličanstvo! Nesrečnica se
daj ljubilo to mlado ženo, — lju-1 d je pravijo, da Vam je bila Olga, zelo draga, — tedaj se je usmilite! Usmilite se nesrečnice, ki je strašno trpela!
Prijatelj nesrečnice.
Ko je carica prečitala pismo, se je zatopila v svoje mish in dolgo molčala.
Potemkin, ki je opazoval caričin obraz, je videl, da so carico besede, ki so bile v pismu, v živo zadele.
—	Kaj misUš, dragi moj ? se i | obrne carica naposled k svojemu miljencu. — Ah ne govori to pismo resnice?
Takrat sem se prehitro odločila in obsodila kneginjo Qlgo. Bojim se, da jo je stari Daškov | mučil! —	I
—	Veličanstvo —, odvrne Po-1 temkin, ki je imel vedno odprto j srce za sočutje in plemenita de-1 janja, — če vam smem v tej za-1 devi svetovati, vas prosim s, tem neznatnim piscem, da jo po-1 milostite. Osvobodite jo suženjstva in ji vrnite imetje, ki ste ji ga vzeli! —
—	Imetje kneza Daškova sem zaklenila — reče zamišljeno Katarina. — Vse sem razdelila med svoje privržence.
—	Tebi, Aleksander Potemkin, sem namenila dvoje najlep- i ših posestev. — Zelo težko mi bo \ torej vrniti ji njena posestva in i jih urediti tako, kakor so bila, poprej. —
—	Veličanstvo, tedaj vas pro-
sim, — reče Potemkin in se glo- j boko priklone, — da ji vrnete ^ vsaj ona posestva, ki ste jih na-, menili meni. —	i
—	Dragi," dobri človek! — re-i če Katarina in ponudi Potemki-' nu roko v poljub. — Ne vem," kaj naj bi bolj ljubila: Tvoj ra-' zum, ali pa tvoje dobro srce! —
Katarina spravi pismo v žep in reče:	j
—	Jutri bo objavljeno v služ-| benih novinah, da je kneginjaij Olga Daškova pomiloščena. — j
Katarina vstane in da z roko znamenje, da je pogostitev kon- j čana.	j
Pari so odhiteli na galerijo, i kjer so se sprehajali in se zaba- j vali na najrazličnejše načine.! Tedaj pa je zaigrala godba, go-1 sli so privabile mnogoštevilne plesalce v dvorano, kjer so se vrteli ob prijetnih zvokih.
—	Čas je, da odidem k počitku — zašepeče Katarina Potemkinu. — Ljubljeni, nocoj se bova še videla! — Kako pozno je že? —
—	Polnoč je minila. Veličanstvo! —
—	Dobro torej. Ostani še eno uro v plesni dvorani, da ne bo kdo kaj sumil, potem pa pojdi v svoje sobe. — Ko bo odbila ena ura, ali pa morda nekaj minut pozheje bom pri tebi. —
(Dalje prihoiinjič)
Prav poceni
Proda se ledenica pripravna za gostilno ali restavracijo; — vprašajte pri Mandel's 15702 Waterloo Rd.
General Auto Repair
Popravljamo generators, starters, ignition, strehe na avto in tapeciran je.
6601 St. Clair Ave.
(V zadaj)
Slovensko podjetje, se priporoča slovenskim avtomobilistom za dobro in pošteno postrežbo.
JOS. GASSER in FRANK HOČEVAR, lastnika
naloženo cvetje, da so rože tvo-, nahaja v Vaši bližini. Ona samo i rile napis "Katarina", nad ime- čaka na znamenje, ko bo po- j nom pa je bila carska krona; vi- jkleknila pred Vami in iz Vaših jolice pa so tvorile ime "Potem-.rok prejela milost in odpušča-j kin".	'nje.	j
Vedno, kadar je carica dvigni-' Ce je vaše Veličanstvo res ke-
frseataeaEataearitatssa!^^
East 76 Street, severno od St. Clairja
hiš# 1« *mo d rutino z 8 tobami; hot> mir forkota; far»i> " dva avta; nliU davki: $350 takol. oitalo mestino. Go-vorM« z ali poklft* Mr. Hill v irtdo.
The City and Suburban Co:
Emit I In Huron Rd.—Pr. 7608
Naznanilo in Zahvala
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest o veliki izgubi ljubljenega očeta
Joijn^romarja
Dne 7. junija 1936 je za vedno zatisnil svoje trudne oči v starosti 65 let. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici.
K večnemu počitku smo ga položili na Calvary pokopališče dne 11. junija, 1936. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so ranjkemu izkazali zadnjo čast ter ga prišli pokropit, vsem ki so čuli in molili ob krsti ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Iskrena hvala članom društva Sv. Vida št. 25, K. S. K. J. društvu "Cleveland" št. 126 S. N. P. J., za udeležbo pri pogrebu, posebno pa članom samostojnega društva "Doslužencev" za udeležbo pri pogrebu in za tako-časten sprevod.
Prisrčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto dragega ranjkega in sicer: Joan Kroniar, Mr, in Mrs. Matt Petrovcich, Mr, in Mrs. John Rolich. Mr, in Mrs. John Zlatore-pec Jr,, Mr, in Mrs. S. Lizdowski, Mr. in Mrs. Joe Terbovec, Robert Blatnik in Harold Lausche, John Potokar (Double Eagle Bottling Co,) Sunrise Brewing Co., International Savings and Loan Co., Samostojno društvo "Dosluženci", društvo "Cleveland" št. 126 S.N. P. J,, društvo Sv. Vida št, 25, K, S, K, J,, Mrs, Frances Bacar in družina, Mr, in Mrs, Kiko Spreitz in družina, Mr, in Mrs, L, Gustinčič in družina, Mr, in Mrs, F, Mramor in druž, Mr, in Mrs, M, Piks in druž, Mrs, M, Pristov in družina Mr, in Mrs, Charles Zobec in družina, Mr. in Mrs, A, Vidervol in družina, Mr. Frank Turk In družina, Mr, in Mrs, F, Strah in družina, Mr. in Mrs. J. Klaus in družina, Mr, in Mrs, Kaplan in družina, Mr. in Mrs. Leopold in družina, Mr. in Mrs. Frank Vesel in družina, Mr, in Mrs, Frank Mrhar in družina, Mr. Merzlikar in družina, Mrs, Agnes Smole in družina, Mrs, Zla-torepec in družina, Mr. John Stare in družina, Mr. in Mrs, Koprivec in družina, Mrs, Theresa Verbič in družina, Mr, Joe Pečjak in družina, Mr, in Mrs, Frank Zobec in družina, Mr, in Mrs. John Di Bello in družina, Mrs, Allison in družina, Mr. in Mrs, Ignatz Slapnik Sr, in družina, Mr, in Mrs, Joe Modic in družina.
Iskreno se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega očeta; Mrs, Caroline Modic in družina, Mr, in Mrs, Gerlicka in družina, Mr. in Mrs. John Simon in družina, Mr, in Mrs, F, Kaplan, Jr., Mrs. Champa in družina, Mr. in Mrs, Charles Griner in družina, Mr. in Mrs. Pieman in družina, Mr. in Mrs, Anthony Pečjak, Mrs. Frances l^vstik in družina, Mrs. M. Makovec in družina, Mr, in Mrs. John Rolich, Mr. in Mrs. F. Modic, Miss Josephine l.aurich, Mr, Matt Modic, Mr. in Mrs, Roitz, Mr, J, Zurga, Mr, in Mrs, Jack Gerbeck, Mr, Urban Zakraj-šok, Mr, in Mrs. A, Kramer, Mr, in Mrs, Misich in družina, Mr in Mrs. F. Mramor in družina, Mr. in Mrs. L, S tavanja in družina, Mr, in Mrs, John Merhar in družina, Mr. in Mrs. Riko Spreitz in družina, Mr, in Mrs, John Prince in družina, Mr. in Mrs, John Kromar in družina, Mr. in Mrs. IL Križnik, in družina, Mr. in Mrs. Joe Moze in družina, John in Rose Kromar in družina, Mr. in Mrs. Joe Mramor in družina, Mr. in Mrs. Kuzicnik in družina, Mr, in Mrs, John Gnidica in družina, Mr, in Mrs, J, Lusin in družina, Mr, in Mrs, Ursula I.ovsin in družina, Mr, in Mrs. Frank Bojc in družina, Mr. in Mrs. J. Klaus in družina, Mrs. Mary Pristov in družina, Mr. in Mrs. Piks in družina, Mr. in Mrs. Joseph Pajk Jr. in družina.
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Frank Vesel, Mr, in Mrs, J, Cvetic, Mr, Harold I.ausche, Mr, Tony Sedmak, Mr, Anton Grdina and Sons, Mr, Rudy Ka-lister, Mr, R, McClelland, Mr, E, F. Posch in vsem drugim, ki nam imena niso znana.
Prisrčna hvala Rev. Max Sodji za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
liCpa hvala pogrebniku Frank Zakrajšku za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Vam, preljubi jeni in nepozabljeni oče, pa želimo, da počivate mirno v zasluženem pokoju. Nebeška luč naj Vam sveti in naj Vam bo lahka ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
john, anthony, stanley, edward, sinovi; jennie McClelland, mary di bello, hčeri,
V stari domovini zapušča žalujočo sestro, poročeno Kaplan. Cleveland, Ohio, 6, julija, 1936.