х<ј Л- У/.
*€т&4$ч^'
Naročnina list«: Celo leto K 120'- --, pol leta Д 50’—, četrt leta K 30'*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150 Inserati aii oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inserlrsnju primeren popust. Upravnišlvo sprejema naročnino, imemie in reklamacije. — Telefon št 220.
Neodvisen političen tisi za slovensko ljudstva
Ро»атекпа «tevtika stane l «urana.
«Strain* izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravnišlvo je v Mariboru, Korcr cesta št. 5. — Z uredništvom se more govo. vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne viačajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine-proste.---~ Telefon Št, 220.
S£6* fet^vETlitea.	Mapibor, đne 4. mave« 1981..	Letnik XIII.
tSr. Leopold Lenardn
„Vire la France immortelle”!
jk,živela nesmrtna Francija!“)
Nek&i mescev pred izbruhom svetovne vojne sem napisal obširno razpravo, v kateri sem s Statističnimi podatki skušal predstaviti v pravi luči sodobno Francijo, Rokopis je obležal bo vem kje in ni mogel zagledati be -tega dne, ker se po vsebini ni strin -jal s predsodki, ki so pri nas običajni o iraneoskem narodu. Izbruhnila je vojna, takratni predsednik iranooske republike je sklenil svoj prekrasni go-vor, s katerim je narod obvestil, da se je pričela vojna, z vzvišenimi besedami: „Vive la France immortelle“ — živela nesmrtna Francija! Spominjam se, kako globoko nam je segel ta vs-klik v srce: Nesmrtna Francija ne more propasti. Iz vojne izide zmago -vifa, njena zmaga pomeni pa tudi nago zmago. Gospod Poincare je zakli -cal svoj. vsklik iz srca slehernega Francoza. Francija je v resnici ne smrtna in francoski narod se tega zaveda, Francoski narod bo stal na višini narodov Še jako dolgo in marši-kateri drugi mlajši narod bo preje zatonil na obzorju človeštva, kakor on,
V vojni so bili mnogi presenečeni, da se je ta po mnenju »plašnosti tako degeneriran in izčrpan narod drži tako krepko in večkrat so je slišala o -pazka: „Francozov nismo poznali in smo jih podcenjevali*“ Da, poznali jih nismo, tor jih nismo hoteli poznati^ kar dokazuj moj gori navedeni slu -čaj,.. v—jv-
Francoski narod je nekaj čisto posebnega, v sebi ima neko čudovito ži-vljeneko moč, kakor da bi se eliksir življenja pretakal po njegovem orga -nizmu. Narodi nastajajo, rastejo, se starajo, upadajo in izginjajo kakor po--edinoi. Samo pri francoskem narodu ве opažamo tega razvoja. Ko prvič mastopi, je poln življenja in moči, pa tudi sedaj, po tisočletnem obstoju, .ne <opažamo na njem nobene ostarelosti. Bil je vedno „la grande nation“ (veliki narod) od prvih početkov do današnjega dna, stal je vedno na Čelu narodov. Bajka o njegovem propadanju in degenaraoiji ima svoj izvor v predsodkih in v nepoznavanju.
Tudi francoski narod ima svoje slabosti in senčne strani, visoka kultura nosi v sebi kulturne bolezni in bacile razkroja, slabosti in bolezni i-ma vsak organizem, to leži v njego -vem bistvu, torej tudi vsak narod, A francoski narod ima v sebi čudovito življenjsko moč, ki sama premaguje bolezni narodnega organizma in ga zdravi. Vsako, tudi fiajbolj zdravo telo, ima v sebi različne bacile in kali bolezni, toda če je organizem zdrav in močan, se sam neprestano bojuje žnji-mi, jih premaguje in se leči. Tako i-ma tudi kultura v sebi kali gotovih kulturnih bolezni, ako je narod slab , fim podleže, francoski narod je pa fa-io močan, da zdeavi sam tudi vedno svoje bolezni in premaguje "bacile, katere nosi v sebi njegova visoka kultura. Napačno je torej, če kažemo vedno na francoske kulturne bolezni, po-vdarjati je treba obenem tudi njegovo življenjsko moč. Ravno francoska visoka kuifara ima v sebi tudi zdravila zoper kulturne bolezni.
Nobeden drugi narod ni človeštvo od svo,ega, začetka toliko dajal in daje neprestano, kakor francoski. Ta narod neprestano daje celemu svetu, a skoraj nič ne sprejema, je kakor veliko ognjišče, ki izžareva neprestano po celem svetu, a se nikdar ne izčrpa. Poglejmo na katerokoli kulturno pridobitev, ozrimo se na vse faze raz voja človeštva, skoraj vedno je prvi vir v Franciji. — Politika! — .Vsi politični sistemi so se najpoprej razvili v Franciji:; fevdalizem sred-
M pričakovanju ustave.
Belgrad, 2. marca 1921.
Včeraj popoldne, ko sem kot običajno obiskal neprijazno in zaspano zbornično poslopje — bivšo vojašnico, v kateri ima človek še. vedno občutek naredniškega korobača nad seboj — je prav malo manjkalo, Jda se nisem v mračnih hodnikih zaletel v mesarja Puclja, ob katerem sta visela „dekon-centrist“ dr. Sagadin in — seveda — tudi dr. Žerjav. Dr, Vošnjak — katerega belgrajsko zemljoradniško glasilo v svoji sobotni številki poziva, naj izvaja posledice, ker je v svojem in v imenu svojih slovenskih tovarišev glasoval za centralistično vladno ustavo proti kmetom — se sedaj požvižga na л se tiste zapeljance, ki so glasovali zanj, in na zemljoradnike. On je dosegel svoj namen — poslaniško ’mesto v Varšavi. Mar so njenra kmetje, ko -likor mesarju Puclju in nemškutarju Drofeniku! Toda Pucelj in drugi sa-mostojneži so sedaj ostali na — hodniku. Tu jih tolaži jo in jim delajo druščino. slovenski liberalci, M upajo, da se bo še našel kakšen ponižen kotiček-v demokratskem klubu, kumor že zdavnaj spadajo vsi takozvani samostojni poslanci. Pucelj je kar rdeč od jeze , kakor kuhan rak, ker je tako žalost -no pogorel kot kandidat za ministra . Najbolj ga pa še jezi, kor ga je dr. Vošnjak tako potegnil za nos.
V ustavnem odboru se še vedno razpravlja, Dozdaj so končali komaj dobro četrtino paragrafov. Prihodnji teden bi se morala sestati zopet zbor-
nüh vekov, prosvetljeni, absolutizem , parlamentarizem, drugi narodi so k-večjemu sodelovali, vodila je Franci -ja. Skoraj vsak -izom izvira iz Francije: soeljalizem, anarhizem, klerikalizem, liberalizem, romantizem, realizem, naturalizem, dekadentizem, im-presijanizem itd. na kateremkoli polju.
—	Cerkev! — Ako pogledamo na cerkveno polje, vidimo, da je cela vrsta pobožnosti ali cerkvenih ureditev izšlo iz Francije. V primeri ž njo so dajali drugi narodi silno malo. Od pobožnosti križevega tedna in prazni .a sv. Rešnjega telesa, pa do Lurda koliko smo dobili iz Francije. Ce bi prečrtali vse, kar je na tem polju dala Francija, bi nastala velika praznota.
—	Slovstvo! — Moderno slovstvo se je najprej pričelo razvijati v Franciji („in den Tälern der Provens, wo
der erste Sang erklang“, pravi nea ški pesnik), a od tam se je pričelo ši- j riti po celi Evropi in probujati slovstva drugih narodov. Do današn ega Časa je vsaka nova struja v slovstvu in v umetnosti imela svoje prve vire v Franciji in so je potem širila po drugod.
Francoski narod je najbogatejši narod na svetu. Njegovo bogastvo je samo plod njegovega dela. Nima zlatih rudnikov, nima mnogoštevilnih sužnjev, ki bi mu množili bogastva, ~ Francija je lepa dežela, toda šama na, sebi nima nobenih posebnih bogastev, njeno bogastvo tvori samo delavnost in talentiranost prebivalstva. Nobeden narod ni tako delaven, kakor francos ki. Njegovo delo ima pa Še to prednost, da je najbolj plodovito, kar iz vira iz ženijalnosti francoskega duha.
Z istim delom, s katerim pridela naš Dolenjec navadnega cvička, katerega popijejo v domačem kraju, pridela pa Francoz šampanjca, ki se prodaja daleč po svetu. Z istim trudom, s katerim redi naš deček navadnega hlev-nega zajčka, izredi francoski čistokrvnega srebrea ali drago angoro. Z istim naporom, s katerim naredi naša šivilja navadno obleko, izdela francoska kostum za bogato Amerikanko. — Narod, ki je tako delaven in ženija -len, ne more biti degeneriran. Imeti mora pred sabo še mnogo bodočnosti.
Nemec je nrslil in mislil ter iznašel nož, na katerem je 17 predmetov:
nioa; pa kakor kaže ne bo nič pred Veliko nočjo. Sicer pa, ko bi vsaj bilo količkaj vpoštevanja in dobre volje za pametne razloge opozicije, bi kmalu imeli primerno kompromisno ustavo pod streho. Toda s ciniki in nasn-neži je pač križ. Kaj pa naj rečemo na to, če minister ustavodajne skupščine na seji ustavnega odbora izja vi, „da so se Srbi v prvi vrsti borni za pravoslavje in Še le v drugi vrsti za narodno svobodo“; ali pa. če za -stopnik ministra vere govori v Srem. Karlovcih „o posebnem stališču pravoslavne vere med verami v državi“? Slična stvar je tudi s soeijaluimi m gospodarskimi vprašanji. Kot zastopniki bankokratije in velekapitala niso in ne bodo nikdar pristopni nikakrš -nim argumentom, dokler imajo moč v rokah. Ljudje, ki so s stokom okolno-sti v vladi, ne smatrajo sebe za dr -iavnike, temveč za upravne svetnike delniške družbe za izkoriščanje ljudstva. To jim je država in s to državo identificirajo sebe:
Teda srbski narod je v tem stnis-.u že vzgojen, težje pa je vcepljava« tako „državno“ idejo v ljudstvo, ki i-ma svojo politično šolo za obrambo svojih pravic že za seboj, V tem poli-Ično izšolanem ljudsfvu se sedaj začenjajo upeljavati že stare metoda nasilja. Vladno belgrajsko časopisje že pripravlja teren za nov političen kurs v Hrvatski in. — drugod, Poleg tega pa „Pijemont“ pledira za akcijo proti Rusiji, čemur nasprotujejo le „Repub-
za snažiti ušesa, vleči zamaške itd, ■Francoz je približno z istim naporom duha. iznašel veloeiped. Nemec je zopet mislil in iznašel drugi podoben no-žiček, Francoz je medtem iznašel avtomobil. Nemec je zopet mislil in iznašel tretji nožiček, Francoz te ir ašel zrakoplov itd* Francoska iznajdba je \edno ženijalna, plodonosna za man -coski narod in kulturna pridobitev za človeštvo.
Ni ga naroda, ki bi bil imel v rokah tako veliko politično moč, kakor nemški. A kljub svoji veliki moči in svojim znatnim organizatoričnim sposobnostim je dal človeštvu zelo malo. Ustanavljal je države, ‘dajal vladarje, bojeval bitke, koloniziral zemlje itd -toda kulturne brazde je oral predvsem francoski narod, od tam so prihajale ženijalne iznajdbe, ideje, struje. -• Francija je bila vedno veliko kulturno žarišče za celi svet, a nobeden narod hi tako malo sprejemal od tujcev, kakor francoski. Skoraj pri vsaki stvari lahko najdemo izvor in rečemo: to je prišlo od todi, ali od todi, večinoma pa iz Francije. Vsi narodi so sprejemali od drugih, samo francoski zelo malo ali skoraj nič. To je narod, ki te vedno dajal, a zelo malo sprejemal. Težko je reči, kaj bi bilo človeštvo — brez Francije, a Franciji je dalo človeštvo zelo malo.
Tak je bil francoski narod od začetka do danes, vedno svež in vedno mlad, vedno delaven in produk .rren pri njem ne najdemo ostarelosti, kvečjemu se pokažejo simptomi kulturnih bolezni, katere pa vedno zopet premaguje s pomočjo svoje visoko razvite kulture. Ta narod je za sedaj in za vso dogledno bodočnost človeštvu ne obhodno potreben in bo živel brez kakega dvoma Še jako dolgo, medtem ko bodo mnogi drugi narodi, mlajši od njega, legli v grob.
Po svetovni vojni, ki je temeljito pomedla s starimi političnimi razme rami, moramo izvršiti tudi popolno revolucijo naše ideologije. Sele ta duševna revolucija bo položila trden teme'-naše politike. K tej notranji revoluciji spada tudi, da izpremenimo svo1 e na-ziranje o Franciji, ki je temeljilo na predsodkih, vcepljenih nam od Nem-nev.
lika“ in „Selo“, dobim se drugi listi o-mejujejo le na „brzojavne vesti“, ki i-majo namen delati „štimungo“ za volni pohod. No, v tem oziru ne verjamemo na uspeh teh časnikarskih priprav.
V takih okolnostiK se čuti vladar, vedno „močno“, računajoč na opravičilo v ljudstvu, češ, razmere zunaj ia znotraj države so take, da je treba privleči s podstrešja kakšen paragraf« ki bo podoben bivšemu avstrijskemu § 14. Zato tudi ni prav pri volji рориб* dati muslimanom, katerih glasove bi« normalnih razmerah zelo potrebovala^ V ustavnem odboru, dokler ima РабШ slovenske samostojneže na švoji strani, že Še gre; potem bomo pa videli sr kaj in kako.
Dohodki duhovnikov ali
miseria dericalis.
Nedavno 'e potožil v „Straži“ profesor, da mu slaba prede, ker zaslu -ži mesečno samo 2000 K. Б to Vače; ni mogoče izhajati v mestu. Pczr.eje sem slišal od drugega profesorja, ki ima že precej službenih let, da zasluži tudi samo do 3000 kron mesečno» Vendar primerjajoč to, kar sem slišat o plačah naših učiteljev na kmetih, sem videl, da so ti slednji daleč pred profesorji. Mlad učitelj, ki je komaj r astopil službo, zasluži mesečno že nad 2000 kron. Oženjenim z več služil enimi leti se dohodki zelo zvišujejo da pridejo na 5000 do 6000 kron na mesec in še višje»
Upoštevati pa še moramo, da s« je šolala večina naših učiteljev le v -ljudski šoli in štirih letnikih uč telji-šča in je lahko stopila že z 21 letom v službo, kar pa profesor ne nune.
Kaj pa duhovniki? Poleg gimnazije morajo dovršiti še štiriletni bogo-siovski študij Pred 28, letom ncVeden ne more stopiti v pastirstvo. N a-ado© »'e le s 24. ali 25. letom. Ko je torej učitelj že 4 do 6 let služboval, si šele more duhovnik sam začeti služiti svoj}
kruh.. Kakšni so dohodki duhov,Titov F Zelo različni. So še danes žup ,ije % lepim gospodarstvom aii dobrimi vinskimi goricami. So tudi kaplani j:, Ver gospodje kaplani dobijo zbirke v fetiš ali vinu, in torej tudi ne čutijo današnjih dragih časov. Za te duhovnike je plača postranski dohodek. Navadno je itak ne dobe, ker jim je donos gospodarstva, oziroma zbirca zaračunjen v plačo. Ali takih župnij in kaplani] je zelo malo. V lavantinski škofi,;! pov -piečno nit! ena petina ni. Velika ve -čina duhovnikov je navezana na me sečno plačo. Kakšna pa je ta?
Kaplan ima mesečne plače 100 K. draginjske doklade pa 500 K, točaj skupaj 600 K. Župnik ima mesečne plače 166.66 K in na župnijah brez gospodarstva (ekonomije) tudi dragiaj-ske doklade 500 K. Vrhutega imajo iu hovniki starostno doklado, na tri leta po 200 K celoletno»
Pisec teh vrst, ki ima 15 polnih službenih let, zasluži mesečno 166.6(1 ki on, draginjske doklade 500 K in sta lostne doklade mesečno 83.34 K j,oe-loietno 1000 K), torej skupaj 750 K, „ V nekterih župnijah so vpeljane tako-zvane letne prošnje, Te do.iašajp po 200 do 500 K na leto, kaka je pač župnija, manjša aM večja. Nekaj zasluži duhovnik tudi od pogrebov in porok» V malih župnij ali so vsi ti Stolni dohodki neznatni.
Iz tega je razvidno, da so dohodki duhovnikov zelo različni. Kjer je lepa nadarbina (gospodarstvo), da se redi veliko živine in gozd, da so dr va in los na razpolago, kjer je število župljanov precej veliko in torej tudi več funkcij, tam Še gre. Kjer pa je le malo nadarbine, morda kaka njivica, kjer ni gozda, kjer je majhna župnija, tam je dandanes duhovnik na -ravnost revež* Takih župnij je veliko
v moji bližnji okolici bi Jih lahko naštel kar zaporedoma. Za vzgled iml bo naslednje: Piseo teh vrst je žup _ nik na mali hribovski župniji, ki šteje pa zadnjem štetju 422 duš. Ker je od sosednih zelo odddaljena na vse strani, mora biti stalno zasedena- Dohodki te župnije so naslednji: Plaha s starostim in draglnjsko doklado na leto 8000 K, za sv. maše 2700 K, za letne ргббпје 150 od pogrebov (letno 12 -15) B00—400 K, od porok (lani 2 80 kron. Žilne zbirce (prostovoljne) jo do bil pisec 200 kg, torej po odbitih stroških v vrednosti 1500 K, ovsa 60 kg, = 180 K. Gozda ni nič, pa dobi di’v par sežnjev v vrednosti 2000 K. Za ■verski pouk v šoli enorazrednici 140 kron. Torej vsega skupaj na leto 16.150 K, ako natančno in nadrobno izračunam vsak dohodek. Pri župnišču je še tudi njiva blizu eden oral {pomni v hribih t), da se lahko redi par prascev, okrog njive je malo travnika, da bi mogel prerediti eno kozo. To je oela ekonomija. Ako torej pri „gospodarstvu“ ni nesreče, je še tudi sukaj pri skrbnem in pridnem dein majhen dohodek. Ge vračunimo ta morebitni dohodek letno s približno 900 kronami, dobimo na leto dohodkov
17.000	K. To da mesečno 1416 K do -hodka»
Po 16 letih Študija gimnazije in bo gosto vj a zasluži - lav. župnik mesečno dobrih 1400 K. In sioer s skoro 16, službenimi leti, potem ko sem še le z dopolnjenim 24, lotom mogel nastopiti službo. Vodja hribovske enorazredni.ee pa, ki ima samo 4 leta učiteljišča, pa sprejema mesečno nad 5000 K, posoh-mal bo menda pa še več.
Kje jo tu pravica? Ali naj pri prihodnjih občinskih volitvah prevzame župnik patronstvo nad komunisti, čno škatljo?
Politični pregled.
KRALJEVINA' SHS,
.Ustavni odbor se je pečal že na dveh sejah z volilno pravico državnega uredništva* Po vsestranski debati o tem vprašanju je ostalo pri starem, namreč; Aktivni-dn bivši mi. nistri n. r., državni svetniki in vse-učiliščni profesorji obdržijo kot i/.vo. Ijeni kandidati svoj položaj. Drugi izvoljeni uradniki se stavijo na ra spe lago pristojnim ministrstvom; ne morejo pa kandidirati v svojem prisioj -nem okraju. Finančni, gozdarski in agrarno reformni uradniki pa ne' morejo nastopiti kot kandidati, ako niso podali eno leto pred kandidaturo uradniške ostavko.
ITALIJA)
Z e 1 o i j u t i nemiri in dejanski spopadi so so izvršili zadnje dni v Florenci ter okolici, kjer jo bilo pri -tej priliki: 360 ranjencev, nad 20 mr-tvlh in 700 aretiranih- V Florencu jo sedaj mir, a krvavi incidenti se vršijo po drugih mestih srednje Italije , katera zaseda sedaj vojaštvo,
„J utr o“ javlja iz Trsta, da so zapretili tržaški fašisti pogibel tiskar ш „Edinosti“, slovenski šoli pri Sv , Jakobu in Narodnem domu pri Sv. L* vaim. -Ta poslopja čaka danes ali ju -tri usoda Italijansko kulturnega pepe la.
NEMČIJA,
Kakor smo že poročali se Nem Čija protivi po svojem zastopniku na londonski konferenci dr. Simonsu Sprejeti pariški diktat. Vslod ta odtto-nilno nemške akcije namerava entou-ta nastopiti z vojaškimi operacijami napram Nemčiji in so že tozadevno iz delani načrti. Kakor lahko danes be ležimo se Nemčija boji vojaškega na stopa od strani zaveznikov in bo pred ložila danes londonski konferenci nove spravne predloge.
RUSIJA.
Obstoj boljšoviških sovjetov zelo ogroža uporno gibanje ruske mornarice v Kronstadt» Pobunjena mor narioa ima v oblasti Kronstadt in baltiško brodovje, Revolueijonarnim mor narjem se pridružujejo protiboljševtg-ke čete iz Petrograda in ti združeni prosovjetski vstaši zahtevajo dovoljenje meščanskih pravic in sklic koasti-tuftnte.
Politična poročila.
p NESOGLASJE med demokrati in 'radikali. Odbor, kateremu je poverjena redakcija ekonomskega dela ustave, je trčil na ovire, ker so se pojavila nasprotstva med omenjenima dvema strankama glede agrarnega vprašanja. Radikali' zastopajo stališče, da naj se izplača veleposestnikom neka odškodnina, demokrati pa nočejo o tem ničesar slišati. Radi tega še no bodo v kratkem rešili to vprašanje.
p DA SE PODPRE labilnost Pa-šičevega kabineta ne zahtevajo muslimani nič manj nego 4,60 milijonov dinarjev, Ta svata se naj izplača- kol odškodnina za fevdalna imetja in po -sest ago v, potem so Še le ti možakar F voljni vstopiti v vlado. Muslimanski podpornik Pašičevemu kabinetu ni ma lonbost!
p ZAHTEVE MUSLIMANOVI (izvirno poročilo „Nar. Politike). Muslimanski klub je predal Pašiču svbto pogoje, pod katerimi bi bil priprav -ljen, stopiti v vlado. Predloženi pogb. ji se v ostalem odnašajo na že spre jete člene ustave o šolstvu, cerkvenih odnošajih itd. Muslimani zahtevajo av tonomijo Bosne, definitivno ureditev agrarnega vpra&nja v Bosni in uki -njenje dobrovoljskih organizacij. Nadalje zahtevajo nekake garancije za izpremembo režima v Bosni in Mače-doniji. Pašič je sprejel zahteve z izjavo, da jih predloži ministrskemu svetu v proučitev.
p PASIVNA VOLILNA PRAVICA URADNISTVA, Da ne bo naše uredništvo, ki danes politizira na strani demokratov in cielbambuli so-cijev so preveč zanašalo na mandate pri prihodnjih volitvah, beležimo, da jo gleclo pasivno volilne pravice uredništvo ostalo pri starem. Mlajše u -radništvo lahko sprejme mandat, a izgubi uradniško plačo in poelansna leta še mu ne štejejo glede napredka v uradniški službi. Le univerzitetni profesorji, bivši ministri in državni svetniki morejo poleg mandata obdr • žati tudi svoje mesto, Pobtični, finančni, sodni in uradnika agrarne reforme pa sploh ne morejo kandidirati, ako niso podali ostavke eno loto pred razpustom parlamenta*
p ZOPET NOVA SELJACKA STRANKA ZA DALMACIJO, Poslanec dr. M. Drinkovič (Narodni klub) postane ustanovitelj nove „Hrvatske seljačke stranke“, ki bo zvezi s hr -vatsko zajednieo v banovini: Ta no-' va stranka dobi tudi svoje glasilo, ki t o osrečevalo stranko po dvakrat na teden. Dalmacija je portala nekaka arena za ustanovitev vedno novih strank med seljaki. Ubogi dalmatinski kmetje bodo pri preobiioi političnih struj postali čisto zmešani glede po i , 15 tike,
p MAKEDONCI SE GIBLJEJO, Dne 23, februarja se je vršilo v Sofiji zborovanje makedonskih revoluci-jonarjev. Arhitekt Jurikov te dokazoval potrebo avtonomije za Makedonijo. V istem smislu je govoril v an; ant • skem jeziku Arnaut Iskander, Predsednik Alkačev je prečit d resolucijo, v kateri zahtevajo zborovalci samoupravo Makedonije pod nadzorstvom velikih držav. Resolucijo so poslali londonski konferenci,
p PLEBISCIT v gornji Sleziji bo 20. marca. Da se izvrši, to glasovanje kolikor, toliko mirno ter nepristransko, bo proglasila medzavezniška komisi -ja, ki bo nadzirala plebiscit, čez celo glasovalno cono obsedno stanje.
Protest zoper kulturni bol
Zoper kulturnobojne, kat, cerkvi Sovražne načrte Iramasonov, demo -kratov, samosfojnežov in socijalistov so naše slovensko katoliško ljudstvo dviga z ogorčenostjo in ostro obsodbo. Temu svojemu mišljenju' dajo glasen izraz na zborovanjih, ki se vršijo med njim.
Včerajšnjo nedeljo predpoldne je bilo zborovanje Slov. kmetske zveze v Laškem, kjer je govoril poslanec dr. H o h n j e e. V prav velikem^ številu zbrani kmetje so z vso odločno -Stjo obsodili namero vladnih in vlado podpirajočih strank, ki hočejo s kan -celparagrafi zasužnjiti katoliško cerkev, šolsko mladino oropati versko -rravne vzgoje ter jo pod krinko sokolstva zastrupiti s svobodomiselstvom
in proticerkvenimi idejami. Kmetje izjavljajo, da takšne nasilnosti nikdar ne morejo postati zakon.
Popoldne jo bil shod slovenskega krščanskega ženstva pri Sv. Juri-j u ob južni žel. Dvorana Kat. doma je bila tako polna, da vsi niso našli prostora v njej. Govpril je poslanec dr, H o h n j e c. Soglasno je bil sprejet najostrejši protest zoper ukinjenje ženske volilne pravice, izjavo naših laži-demokratov in hinavskih samo-stojnhžev. Obenem so krščanske žene in mladenke-najodločnejše obsodile napad vlade in njenih strank na, svobodo in pravice katoliške cerkve in na versko vzgojo mladine.
Pri S v. Jakob u v Slov. gor . še je dno 6. marca po rani službi božji vršil sijajen shod naše' stranke . Ljudstvo je v glasnem protestu dalo duška proti framasonskim nakanam Ugovarjalo je proti kulturnemu boju , ki ga hočejo izvajati v naši državi. Govorila sta poslanec Ivan Roškar in profesor Vesenjak. Shodu je predsedoval kmet Platajs,
Pnevne vesti.
d DEMOKRATSKA KORUPGI -JA, Kam nas tirajo demokratski kr -marji naše države, je razvidno iz obtožbe, ki jo je dvignil beograjski publicist Krsta tjicvarič proti ministru za notranja dela, Miloradu Draškovi-ču. G. Cicvarič očita Draškoviču, da je kot minister deloval za brezplačno prepustitev donavskega plovnega ma -terijala brodarskemu sindikatu beo grajskih bank. Celotni materija! je danes vreden 3 milijarde. Banke, ki so prišle po zaslugah g, Draškoviča na ta način do donavskega brodovja, pa navijajo cene tako neusmiljeno, da je prevoz po vodi dražji nego po že -leznioi. Ker demokrati na to obtožbo vendar niso hotel molčati so izbrali „odbor“ v stranki, ki naj zadevo pro-išče tor v javnosti protestira proti Gie varičevmi napadom. Na ta način so hoteli laži demokratje izbrisati iz Dra-škovičevih rok umazane korupcijske pege, javnosti pa nasuti peska v oči, DraškovIČ spada pred sodišče, to je ugotovila ljubljanska „Jugoslavija-, mi pa so ji pridružujemo v polnem ob segul! Narod, sodi in presodi sam I
d PONOS SAMOSTOJNEZEV NA KANCELPARAGRAF. „Kmetijski list“ naznanja v svoji Št, 9, da je stavil zemljoradniški posianec Avra -movič predlog za „kanoelparagraf“ v ustavnem odboru z ozirom na podivjane razmero v Sloveniji. V notici „Krna tijskega lista“ v isti številki pa pravi to glasilo: Ponašamo se s tem, da so pokazali ravno naši poslanci pravi verski zmisel in največ pripomogli, da postane „kancelparagrai“ zakon l t„Kaneelparagraf“ še ni zakon in tudi ne bo, kakor jo razvidno iz vedno la-bilnejšega stališča Pašičevega kabineta. v lepo luč spravljajo Slovence Sa moslojneži v ustavnem odboru, ako sli kaj o slovenske razmere kot „podivjane“, Podivjane — pa ne od duhovšči -ne, ampak od nemškutarskih samo -stojnih agitatorjev od žganjarja Drofenika do pobesnelega harmouikafa-brikanta pri. Sv. Urbanu, Na zlagano sliko o podivjanih slovenskih razmerah so samostojneži še ponosni — prekleti Judežev ponos, ako se bahajo da bi porinili še celo v naše cerkve bajonete. S-amostojni slepi rogoviieži se niti ne zavedajo ne, s čim se ponašajo v govoru in celo v tiskani besedi. S samostojnimi zavezniki kultur nobojnih demokratov , bo obračunale ljudstvo, ki pozna in se zavzema za doslej neomejno svobodo v cerkvi,
d PODIVJANOST očita domokr. časopisje „Straži“, ker je'pokazala v pravi avstrijski luči portret dr. Tavčarja, ki nas je opsoval s „cucki“, — poroamadanovci in smrdokavro in ker smo razkrinkali Koroščevega klevet -nika Jurja Džamonjo. Kot protidokaz proti našim trditvam napram Tavčarju in Džamoniji služi demokratom Ina-zerski apel na podivjanost naših lis -tov. Za klerikalce so dobra pasja imena, klerikalizem in katoličanstvo mo -rata na vrbe, ako so branimo proti takemu psovanju, potem smo seve div -jaki in protidržavni rovarji. Mi se ne zmenimo za očitek izvozničarskega časopisja, zadela bo demokrate obsodba ljudstva, ki jih že pozna kot pobelje-
ne grobove, državne ter ljudske krvo* sese.
d HIJENE? „Tabor“ z Ш 3* marca nam pod tem' naslovom očita „ da se nismo držali dogovora med u -redništvi, da se člani uredništev na ernejo v nobenem Slučaju medsebojno napadati. Mi smo Se tega dogovore lojalno držali. Prelomili so ga prvi demokratski listi, n. pr. „Slov, Narod“, ko je/imenoval v Tavčarjeve» članku člana našega uredništva ,feu -cek“, Mi bi naj bili tihi, če nas vi sramotite?
. d LJUBLJANSKA VLADA za slovenske trpine v Korotanu. Deželno vlada za Slovenijo je sklenila predlagati, da se zapre nemška gimnazija v Ljubljani, nemško paralelke na državni realki in gimnaziji v Mariboru in sploh vse manjšinske šole v Ljubljani in v Mariboru. Nemškim učiteljom. bodo ukinjene vse ugodnosti, da se pri-uče slovenskemu jeziku in napravijo izpit mesca novembra. Nemške akademike, ki žive v naših krajih, bodo oblasti zasledovale vsled proUdržavne -ga rovarenja. To so seve samo predlogi liberalne vlade, da se natrosi javnosti v oči nekaj peska vladne energije — ost'alo bo pa gotovo samo pri grožnja brez faktov!
d DEMOKRATSKI SOLSKI NADZORNIK - AVSTR!JAKANTh Nedavno smo poročali, da je narodni socialist Brandtner interveniral pri prosvetnem ministru radi imenovanja bivših avstrijakantov v višji šolski svet. Ker se liberalno učiteljstvo, organizirano v Udruženju, cedi centralističnega patrijotizma, hočemo javnost opozoriti na preteklost enega njegovih glavnih stebrov v Sloveniji. Razmišljali smo: proti komu neki je naperjena, intervencija g. Brandnerja? Toda v tem hipu smo se spomnili knjigea „Avstrijska slava“, katero je spisal sedanji šolski nadzornik Pavao Flere i». ki je izšla leta 1916 v c. kr. zalogi šolskih knjig. V syrho ilustracije pisateljevega avstrijakantstva citiramo samo par stavkov. G, Flere so pisali:/ „Vojna s Srbijo je že napovedana. In kakor bi kdo zapovedal, zaori vsa množioa: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo t, Vse je stalo odkrito, vse je pelo s svetim navdušenjem:1 Živi cesar, domovina, večna bode Avstrija! Na 41. strani pa uči: „Oj Avstrija, ti dom si moj, nam je poživilo vse naše misli, vsa naša čustva. Vsi smo z vsem njeni in samo njeni . . . Zvestoba, ki je bila prej v srcu, je zdaj v dejanju . . . Znašli smo se val narodi Avstrije v zavesti:	Avstrijec
sem!“ — Gospodin dvorni savjetnik „in spe“! Kako ste zamogli napisati za časa Avstrije 103 strani obsegajočo knjigo, polno av stri j akan Iškega, peto-hzenja, ko se danes izigravate kakor vnet pristaš tiste stranke, ki poziva na svojih shodih na boj proti „avstnija-k antskemu klerikalizmu!“ Kje je tukaj uoslednost? V tistem času torej, koso naši voditelji delovali na podlagi — „proslule“ deklaracije za ujeđinjenje, je pisal današnji veledemokrat Flere brošuro, ki ni bila vredna, da se jo o-pljuva. Tega seveda, kar je ta gospod uganjal za časa Avstrije, danes m vidi nihče. Dovolj je, ako pripadaš „državotvorni“ stranki in vsa pota do potnih jasli so ti prosta. Taki ljudje, podobni kameleonu, se danes potegujejo za sokolizaeijo šolstva in govoričijo Q „jugoslovanstvu.“ Nekdaj avstrijaka» ti, danes demokratski petolizci, le da se vzdržujejo na površju ! Upam p da se je g. Brandnerju posrečila tozadevna misija, Skandal brez primero bi bil, ako bi se v višjošolskem sveta šopirili avstrijakanti, ogrnjeni s pbvš čem iaži-demokratstva.
d RAZMERE NA NAŠIH ŽELEZNICAH so tako žalostno, da se mo -ra razjokati nad ono mizerijo,, ki vlada danes v upravi naših prog i« mentaliteti uslužbencev ... Tako jadikuje „Jugoslovanski železničar.“ No, poprej, dokler je ministroval pri naših železnicah dr. Korošce, je bil vsake ga najmanjšega nedostatka na progah kriv dr. Korošec, ker ni strokovnjak. Sedaj je železniški minister strokov -njak, železničarji imajo v vseh železniških strokah ministrsko izobraženega g. Deržiča v konstituanti, pa kljub vsemu temu strokovnjaškemu zastopstvu v Beogradu konštatira glasilo slovenskih železničarjev, da ga šilijo se* dajne razmere pri naši železnici na.
fair. Za easa mmistrovanja dr, Koro-Mm:, „Jugoslovanski železničar“ vsaj ni ' lokal, sedaj se pa potaplja v bridkih rtelaah,1 her ministruje železničarjem strokovnjak in se poteguje za red pri Šeleznieah v konstituanti od železničarjev samih izvoljeni g. Deržič.
d „JUGOSLAVIJA“ in angleška verska politika v, kolonijah. Petkova •», Jugoslavija“ je prinesla pod zgor -njim. zaglavjem zanimiv članek, v katerem opisuje versko strpnost Angm • že v, versko svobodo v angleških ko -tenijah in državno podpiranje giede izvrševanja verskih dolžnosti, V vseh teh čednostih so Angleži vzor kolonija! cera. Ta ravnokar omenjeni članek bi naj prinesli tudi demokratski listi, da роиб.јо kuliurnobojne rovarje iz miadoliberalcih vrst: Kako postopajo napram verskemu vprašanju Angleži, ‘ki imajo nekoliko več svetovne soli kol g. Pri biče vič, Kukovec, Žerjav m •Baltiö,
d PESNIKU JOSIPU STRITARJU je poklonila ljubljanska vlada ob priliki njegove Soletniee 10.000 kron . tVIada bo predložila prosvetnemu mi -ni s trs tv u prošnjo, da to nakloni pes -niku stalno častno pokojnino.
d OTOK KRK prideljen Hrvafskl. »V ministrski seji dne 2. t. m. -se je razoravljalo o administrativni pripadnosti otoka Krka, Ministrski svet je zaključi!; da se ima otok Krk prideliti v upravnih zadevah moclruško-riječki . županiji.
d PRITISK NA NEMČIJO. Po poročilu francoskih listov bo ©ntenta naložila Nemčiji, ako ne sprejme pred logov, sledeče kazni: Naložili bodo na blago, ki se izvaža iz Nemčije, 50 odstotno naklado« Dotočili bodo carfin -tiko mejo, ki bo levi breg Rena odrejala od Nemčije. Ententa bo zasedla vse nemške rudnike na desnem bregu Rena in .ђо tudi zaplenjena vsa nemška carina.
d NOVE IZKOP1NE V ATENAH Učenjak profesor Studniczka, ki se sedaj mudi v Atenah, je našel pri izkopavanju starin iz marmorja izklesano glavo mladeniča izvanredne lepo -fč. Glava je bila svoj čas pri prenosu topa Parthenon a odbita. Truplo brez glave se nahaja v londonskem muzeju, a sedaj so še tudi našli odbito glave. Izkopina je za starinoslbvoe in zgodovinarje zelo zanimiva.
d NOVA RUSKA OFENZIVA’ -proti Poljakom, „Victoire“ javlja iz Carigrada: Sovjetska vlada se pripravlja mrzlično na novo ofenzivo proti Poljski. Dosedaj so mobilizirali 85 pehotnih divizij, 21 meščanskih brigad, konjeniških divizij in 8 meščans -kih brigad (?), Čete so popolnoma o-premljene in pripravljene za udar.
d KOLIKO STANE ZVEZA NARODOV? Pariški -listi poročajo* da stane vzdrževanje pisarn, osobja itd. Zveze narodov na leto 550 milijonov jugoslovanskih kron, vzdrževanje pisarno mednarodne Zveze delavstva pa 18? milijonov jugoslovanskih kron. Ü-gronme številke, zlasti ako se pomisli đa dosedaj še nismo slišali o kakih uspehih teh naprav.
d RAZMERE V RUSIJI. Listi ,
Moj stric m moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
„Zakaj niste več prišli v Buisson? sem ga vprašala.,
„Nisem bil gospodar svojega ča -sa, draga sestrična!“
„Ali vam je Mio vsaj žal?“
„Zelo žal! Prav gotovo da!“ „Zakaj pa mi niste podali roke , ko ste prišli?“
„Ampak gospodična, olika predpisuje, da mora dama prva podati roko!"
„Ah, olika in njeni predpisi! Tam v Buissonu niste mislii na to!“
„Tistikrat smo bili v nenavadnih okoliščinah in daleč od sveta!“ se je smehljal.
„AH svet prepoveduje, da ne smemo biti prijazni?“
*Ne ravno. Toda družabne navade pogosto udušijo izraz prijateljske ga čustvovanja.“
„To je zelo bedasto!“
Vendar so me njegovi razlogi zadovoljili iu vrnila se mi je živahnost. iVsekako pa sem tekom razgovora spoznala, da ne polaga na besede, ki jih
poročajo, da se je boljševikom posrečilo zatreti protirevolucijo s silo in ua je samo 28. februarja padlo v pouličnih bojih 1500 oseb. Delavska predmestja Moskve, kjer je izbruhnila vstaja, so obstreljevale rdeče čete s topovi. Sovjetska vlada je dirigirala na nevarne točke svoje najzvestejše čete in sicer proti Moskvi in Petro. gradu. Boljševiki so vršili po delavskih predmestjih hišne preiskave in odvedli mnogo stotin osumljencev v zapore.
d TEROR BOLJSEV1KOV. Boljše viška „Izvestija“ poroča, da so odkrili v Rusiji v zadnjih šestih letih zavsem 289 revolucionarnih zarot, u-dušenih je bilo 114 revolt; pri tem je bilo aretiranih 281.045 oseb in na smrt obsojenih 4205 oseb. Zadnje število je prenizko, ker je samo zloglasna Cezvičajka usmrtila okrog 100.000 oseb. Žalostna statistika!
' d MILIJONSKA PONEVERBA , iz Moskve jo pobegnil nek Geršonev s 140 milijoni državnega denarja. Na meji so ga zasačili in ga ustrelili, njegove pomočnike so pa obsodili v večletni zapor.
d V STAROSTI 82 LET se je te dni pri Beroiinu poročil grof Kwilecki lastnik velikih posestev 'z vdovo Vin-eencijo Kukowsko,
Iz Maribora.
d SHOD Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor se vrši danes , pondeljek 7. marca ob !48, uri zvečer v dvorani v Splavarski ulici 4, Govo-. ri narodni poslanec dr. Holm j ec. Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da se udeleži zborovanja. •
d G. DŽAMONJA predlaga* da naj o njegovi zadevi razsodi častni sod, Mi pa pravimo, da je to popolnoma nepotrebno. G. Džamonja naj gre lepo domov in se naj sam postavi pred tisto domače, državno sodišče, ki je lansko leto zahtevalo od parlamenta izročitev g. Džamonje, To sodišče je kompetentno in pozna „telesna dobra dela“ g. Džamonje, И jih je opravljal med izstradanim ljudstvom v Hercegovini in izstradano ljudstvo bo imelo priložnost, da nastopi kot raz -bremenjevalna priča proti Džamonji?! G. Džamonja, pojdite torej domov la izročite se sami pristojnemu sodišču v Hercegovini, ki bi Vas svojčas bilo rado „žehtalo“, pa mu niste dali pri • ložnosti
d OSEBNA CAST G. DZAMON-JE. Ko je svojčas mostarska sodnija zahtevala od parlamenta izročite’,’ takratnega g. poslanca Džamonje radi umazanih zadev, bi bil moral g. Džamonja tudi sam zahtevati od раЛа -menta, da ga izroči sodišču ter mu da, stem priložnost, da se opere m pred svetom pokaže svojo nedolžnost. Tako so dozdaj delali še vsa poslanci, M so hoteli braniti svojo osebno čast, G. Džamonja pa lega ni storil, dasirov-no se mu je to naravnost nasvetovalo, temveč so je skril za imunitetni odsek M je po „salomonsko“ razsodil, da sq g. Džamonja ne more preganjati radi dejanj, ki jih je storil še pod Avstr no-
S tem je imunitetni odsek pravzaprav
sam priznal, da so dejanja g. Džamonje, ki so bila pod obtožbo, sicer resnična, samo preganjati bi se „odličnega“ gospoda ne smelo In sicer radi tega ne, ker so se dejanja izvršila še pod Avstrijo, Po mnenju imunitetnega odseka je torej preobrat leta 1918 opral vse hudodelnike in razni ^lopovi“ iz avstrijske dobe so naenkrat postali poštenjaki! Mi pa smo mnenja , da kdor je bil lopov pod avstrijsko upravo, ostane lopov tucli v Jugosla-
viji
Ml
’. d G. JUR DŽAMONJA ponuja 4 tisoč K za Jugoslovensko Matico, ako mu dokažemo njegovo umazano perilo. No, novih dokazov ne bo treba, saj govori o njegovi „blagi“ duši in debelih palcih dovolj petkova „Straža“, srbski „Balkan“ in „Riječ.“ Pa kaj bo ponujal g. Džamonja, 4000 K, naj rajši plača poprej svoj,, dolg pri trgovcu Francu Černiču v Bački. Dobro, da smo zvedeli Džamonjevo dolžno sorodstvo s Černičem, bomo sporočili temu trgovcu v Brčko, da g. Džamonja baranta z vrfnarijami, ki so vredne- kar
800.000	K, O „neomadeževanem“ de -mokrafštvu g. Džamonje dobivamo od vseh strani vedno več zanimivih podatkov, ki bodo g. Jurju onemogočili vsak javen nastop prod dr. Korošcu.
d ČLANOM SLOVENSKE MATI CE v Mariboru, poročam, da sem predlansko teto nabrano članarino a 8 K poslal Slovenski Matici v Lju -bljano, a odbor je pozneje sklenil,; da za 19. in 20 leto ne izda nobene knjige, pač pa pričakuje, da člani vpla -čarrn olanarino prepuste Matici, Ob -enem sem tedaj poročal odboru, tla odlagam zaradi preobilih poslov poverjeništvo za Maribor. Vzlic temu pa mi je nanovo vposlal nabiralno -polo; ker mi tudi letos ni mogoče pra vzeti . poverjeništva, naj se kclp din g žrtvuje za to delo in naj se blagovoli javiti pri meni. M. Pirc, Wildenrai-nerjeva ulica 16.
Orlovski vestnik.
. ' o ORLOVSKO OKROŽJE Sv. Le nart v Slov. gor. se je ustanovilo na občnem zboru 3. marca. Zastopani so bili vsi odseki. Predsednikom je bil izvoljen br. Božič (Sv, Lenart), tajnikom br, Koz ar j kaplan, Sv. Lenart, načelnikom br. V, Grabošnik, Na občnem zboru je bilo sprejetih več va -žnih sklepov. Novemu bratskemu o -krožju: Obilo uspeha!
o SKUPNA VADITELJSKA SE -JA ORLA v Studencih pri Mariboru se vrši danes ob 7, uri zvečer v do -sedanji telovadnici, Ker je seja zelo važna, naj se je bratje vaditelji in se stre vaditeljice sigurno udeleže. Bog živi! Načelnik.,
O OREL STUDENCI. Dokler ni urejena zadeva glede stalne telovadnice, se vrše telovadne ure našega odseka po sledečem redu: Člani ob torkih in četrtkih od 7, ure -zvečer naprej; članice ob pondeljkih in sredah od 8. ure zvečer naprej; moški naraščaj vselej pred člansko telovadbo, Telovadnica:	Velika dvorana v
je govoril v Buissonu, tolike važnosti kakor jaz. Toda vsa srečna sem bila, ker sem ga gledala in z njim govorila, tako, da je za trenutek to majhno razočaranje šlo mimo mene in me ni preveč vznemirjalo,
Pavel de Conprat nam je povedal da bo v oktobru več plesov v bližini.,
„To mi je zelo po godu!“ je rekla Junona.
„Naučila me boš plesati!“ sem se hitro oglasila in poskočila na stolu.
„Jaz tudi prosim, da vas smem u-Čiti!“ je vzkliknil Pavel.
„Pavel je izboren plesalec! Vse ženske bi rade plesale z njim!“ je dejal poveljnik.
„in-potem, — silno je ljubezniv!“ sem tehtno pripomnila.
Poveljnik in njegov sin sta se nasmejala. Župnik in oba stričeva prijatelja sta me smehljaje gledala' in očetovski pokimavala. Toda stric je nezadovoljno gubal lice in sestrična je prezirno dvignila obrvi. Lotevala se me je mučna zavest, da sem zinila neumnost.
Po obedu smo šli na sprehod po parku. Veselost se mi je vrnila in neprestano sem govorila. Za zabavo
sem posnemala kretnje in govorico e-nega naših gostov, ki je bil posebno smešen,
„Regina, kako si neolikana!“ me je kregala Blanka.
„Takole govori“, sem odvrnila in se prijela za nos, da bi ponaredila glas svoje žrtve.
Pavel se je smejal, Juo.ma pa se je zavila v plašč svoje veličastvene dostojanstvenosti, ki mene ni prav nič motil.
Prilika je nanesla, da sem bila za nekaj časa sama e Paviom. Blanka je malomarno stopala pred nama in opazila sem, da je mnogo gledal za njo.
„Kako je lepa, kaj ne?“ seiu dejala v svoji nedolžnosti.
„Lepa, zelo lepa!“ je odgovoril z glasom, ki je drhtel od premagovanja meni pa pretresel vso dušo.
Slutnja m dvom sta me prešinila, toda pri šestnajstih letih odletijo in izginejo taka čuvstva kakor metuljčki, ki plešejo krog nas, m bila sera polna naravnost vrtoglave veselosti prav do trenutka, ko so se naši gostje poslovili.
Po njihovem odhodu je od.-'el Pinc v svojo sobo in me dal poklicati.
Križevem dvoru, Vaditelji se udeležujejo vaditeljskih vaj redno ob sobotah s članstvom bratskega odseka v Ma -riboru. ^ Bog živi! Načelnik.
o SLOVO. Ker mi je nemogoče* se osebno posloviti od vsakega brata in sestre mariborskega in studenškega Orla, se poslavljam tem potom od vseh ter kličem: „Živite kakor pravi. Orli, držite se načel povsod; ukrepite v ljubezni do Boga, naroda- in domovine in rastite v krščanskih čednostih! Bog živi in na svidenje! Brat Roman Bende.
o ODBOROVA SEJA tel. odseka Orel Maribor bo danes v. pondeljek; 7, marca ob %8, uri zvečer v društve nem prostoru, Lekarniška uiica št. 6. Seja zelo važna. Odborniki sigurno priti! — Predsednik.
o TELOVADNI KROŽEK ORLIC ima v sredo 9, marca ob 7. uri v samostanu čč, šolskih sester svoj red -ni dekliški večer. Sestre pridite!
Narodno gospodarstvo.
g GLAVNI KOLODVOR v Mariboru in predprodaja vozovnic, „Balkan“, d. d,-za mednarodne transporte v Mariboru, je prevzela od ravnateljstva južne železnice preprodajo vozovnic za vse proge južne in državne že leznice. Vozovnice se prodajajo po navadni ceni, Z ozirom na to, da tujski promet v Mariboru dnevno narašča in da vlada pri postajni blagajni vedno \ elika gneča, pozdravljamo ta korak domačega novega podjetja, katero je v narodno-gospodarskem oziru in v pro-speh tujskega prometa velike važnosti.
g NOVA STANOVANJSKA NA-REDBA. Vlada izdeluje novo naredbo glede stanovanj in o najemnini za trgovine in pisarne. Ta nova naredba podaljšuje ves zakup brez vsake razlike do 1. maja 1922, so torej neveljavne vse odpovedi, ki so se izvršile po 1. februarju t. 1.
g SEJMSKO POROČILO, Na svinjski sejem v Mariboru dne 4, mar
ca 1921 se je prignalo 137 ščetlnarjev. Cene za plemenske in polplaue svi nje so se gibale med 24 do 30 K« O-sem do devet tednov stari prasoi m se prodajali od 280 do 350 K za en komad. Razprodalo se je večinoma, vse. Da se odstranijo na dan sejmov nerodnosti ki se večkrat dogajajo, naj služi sledeče pojasnilo: Živinski potni list mora biti za vsako govedo in konja posebej in sicer:	Za žival
nad dve leti, potni list s kolkom Ш) para, pod dve leti s kolkom 12 para, za svinje, ovce, koze s kolkom 4 par. Na potni list s kolkom 4 par se lahko vpiše več glav drobnice (svinj) pač pa se mora za vsako glavo prilepiti še kolek za 2 para.
g VREDNOST DENARJA. Ameriški dolar stane 144.75 do 145.25 naših kron, je torej v vrednosti padel, za 100 nemških mark moraš plačati 228—232 naših kron, 1U0 avstrijskih kron stane 21.25 naših kron in za 1ÜÖ laških lir moraš plačati 527—531 ju -goslovanskih kron, T0Ö češkoslovaških kron pa stane 175 naših kron,
„Regina, osmešili ste se!“
„Zakaj neki, strio?“
„Ne reče se mlademu moškemu v obraz, da je Ijubeznjiv!“
„Če pa vidim, da je resi“
„Tem tehtnejši razlog, du ne rečete!“
„Kako — ?“ sem se zavzela, „Torej mu naj rečem, da je oduren?“ • „Tega predmeta se gptoa ne smete dotakniti! Mislite si, kar hočete, pa obdržite svoje misltezasoi“
„Pa je vendar .čisto naravno, da govorim to, kar mislim!“
„V družbi ne, draga nečakinja! Za več ko polovico slučajev velja pra vilo, da moramo g j-er h, česar ne mislimo, in skrivati, ke- mislimo."
„Kako zoprno pra.ilo!“ sem rekla s studom. „Nikoli se ga ne bom. mogla držati!“
„Navadili se bodete! Med tem pa. se ravnajte po predpisih olike*.“
„Ze zopet ti predpisi!“ sem se jezila in odšla slane volje.
Ko sem zvečer sanjala pri oknu , kar je postala moja vsakdau.a nav a-, da, se mi je vrival med saide mračen remir, ki si ga nisem znala pojasniti«
Dalje prihodnjič.'

7. maim
HALA NAZNANILA
K A KISA:
lira vsoke vrste se sprejemajo lilC v popravilo. Zaloga, Ur, aletnine m srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce «rebrne goldinarje itd. II9
HM IGNACU. HSSiBOR,
Grajski trg v Gradu (Burg). 3-I0
Ceno kupite Ät™
j 20'—, I9O —, 230 —, moške «podnje hlače K 80' — in 88-—, israjce pisana ali bela K 120*.—, H45-—, 17O—, hlačevina 126 cm široka 1 m k 70-— do 148-—, plavotisk, lep, 1 m K 40'—, 45-—, 48 —, oksford, dober 1 m K 40'—, 46-—, rujavo platno 1 ш 34'— do 40'—, šifoni, fini i m K 421— do 50-—, predpasniki za ženske K 58'—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi 4 K 30-—, 36*—, 42'—, konjske štrange 1 par K 24'—, 30-—, 38'—, 44'—, uzde navadne in pletene K 1<>'—, 17'—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni-gumi plašč, angleški kron 1120-—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do 145'—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Alojzij MŠilc, tfortbor,
Glasni trg št 6, Slovenija. 65
Posestvo
z žago ’ ali mli-
dolini se kupi za ceno 120 do 200.000 kron. Kupim tudi ves inventar. Ponudbe pod »Boljša bodočnost* na upravništvo lista. 2—2 127
РМОЗРА SJS:
_U 5 tonski »Raba« 50 auto, 35 HP, po-
Proda
polnoma renoviran in garantirano brezhibnem stanju, t par lahkih konj (vstrajna tekača) s kočijo in opremo vred. Konji se postavijo na željo v Maribor na ogled. Ponudbe na Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni.	136
Pohištvo
I. nadstropje, vrata 3, Maribor. 2—2 133
SIjUZMM'.
iyiiSnSP samec se sprejme za гШПш novp urejeni mlin na vodo z 3 tečaji in strojem za čiščenje grisov. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na Jvan Cer-nogoj, Pregrada, Hrvatsko. 2—2 128
Pcntočnika, banegaj za
sodarsko obrt sprejme v trajno delo pri dobri plači Franjo Repič, sodarski mojster, Ljubljana, K olizejska ul. 18. Nastopiti je takoj.	1—2 r 37

Za Veliko noč!
184 2—4 '
Za pomlad !
Stolna ulica štev. 6. y
reg, zadr. z neom.
Obrestne vloge po 4% in 4J/4%
ti
s
ti
ti
t<
M
v
I
%
u

Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	i
Za vafnost vlog jamči, rezervni sklad, saa« ložen v vinogradnem posestvu, v hiši £m ster-biščih na najlepšem prostoru v Maribora.
I	Ssa	dc&'srels plačuje posojilnica
Oklic.
Nc V 860/20.
Preložitev prostovoljne prodaje posestva.
Na 7. marec 1921 vsled tus. sklepa z dne 15. februarja 1921, Nc V 860/20 določena prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 180 in 185 k. o. Grajski Marof in vi. št. 104, k. o, Krčevina (hiše pop. št. 81 v Mariboru na Aleksandrovi cesti s pekarijo, gospodarskim poslopjem, vrtom in pritiklinami), preloži se na 24. marca 1921 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Mariboru, Aleksandrova cesta hiš. št. 81 s pristavkom tus. že objavljenega oklica.
Okrajno srdite v Mariboru, edd. V*
dne 2. marca 1921.	139
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega m modrega blaga. Čehe zelo znižane! Postrežba točna. i£a | izborno kakovost se jamči
Karel Wersche $ Gosposka ulica 10.
(Morski podr. SPD. občni zbor
se vrši v soboto» dne 12. marca 1921
tk 7 tiri zweier v dieieul gcstilne „Nariber“
s sledečim dnevnim redom: i. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov.
Poročilo markacijskega odseka: 6. Volitev novega odbora. . Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti vrši se glasom pravil eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih. — Ker je dnevni red jako važen, vabi k polnoštevilni udeležbi	ODBOR.
Stavben® podleži®
Franjo Špes in sin
1—2
zidarski fn tesarski mojster	^§з
Marto, Tržaška cesta teasprotl vojaški k telili.
se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoči dete, za izvrševanje načrtov in vseb popravil,
■138

Inserirajte v „Straži
r—«... ..цмшич ■ mul ,1 ||®И®И1Ш,|Ц|||ШЧИМ1Н1Н||И1 U11 mu ih... m siII iiiim uh НП1Цm,mi 11 iiiinmui milni n 1
Čevlje,	9-r® 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbi«®* pot košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kadite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
VABILO NA SUBSKRIPCIIO (1
m
m
m
m
m
m
m
delnic „Splošne stavbene družbe к
D. D. MARIBOR
Z ustanovitvijo naše narodne države je bila naša industrija in obrt odcepljena od velike gospodarske enote in stavljena pred nalogo nove gospodarske orijentacije, da po možnosti osamosvoji našo državo od industrijalnih sosednih držav.
Pri mnogih industrijah se je pokazala potreba znatnih obrat-
nih sprememb in od racijonalne izvršitve teh je odvisna delavna sposobnost dotičnega podjetja.
Zelo občutno se je pogrešala velika, vsem zahtevam modeme tehnike odgovaijajoča stavbena industrija in z interesiranims krogi našega narodnega gospodarstva so se vsled tega odločili z udeležil) domač, kapitala ustanoviti veliko stavbeno podjetje pod tvrdko
„Splošna stavbena družba d. d. Maribor*®
Za vodstvo tega podjetja so se že pridobili prvovrstni tehnični strokovnjaki, ki so zgradili največje tehnične stavbe v Evropi, med drugimi elektrarno v Fali.
Novoustanovljeno stavbeno podjetje razpolaga z delavnicami za zgradbe mostov in železnih konstrukcij, dalje s celo opremo za vodne zgradbe in dobi obratno sileriz Fale.
Ustanovna delniška glavnica znaša
K 20,OC0 000-
razdeljenih v 50.000 delnic po K 400--- glasečih se na ime pri-nositelja, od katerih so prevzele podpisane banke in ustanovitelji 42.500 komadov. Ostalih
7.500 define
se stavlja na javno subskripcijo po nastopnih pogojih:
1. Delnice se nudijo interesentom po K 52f— tel tjlie! s kuponom za leto 1921 in se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
Ljubljana, dne 21. februarja 1921.
2.	Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5 in 25 delnie. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, bi se v približno 6 mesecih zamenjajo za delnice.
3.	Rok za subskripcijo delnic se prične dne dne I, marca in tra a do vštevšeg« 20. npea 1921.
4.	Kot podpisovalnice fungirajo:
Jadranska banka v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Splitu.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani.
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Varaždinu, Karlovcu, Osjeku in Beogradu.
Zemaljska banka v Beogradu.
5.	Upravni svet družbe si pridržuje pravico reparticije delnic v roku do dne 10. aprila 1921. Po tem roku se lahko dvigne vplačana protivrednost za nedodeljene delnice.
Jadranska banka Ljubljanska kreditna banka Zadrežna gospodarska banka
s-8»	Prva hrvatska štedionica Zemaljska banka, Beograd
m

m
m
m
m
m
№
џ
m
iiiiiiiiiiiii вавАввпвдов
izdajatelj in založnikti Konz. „Straže.4
Odgovorni urednik :i Vlado Pušenjak,
(Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,