Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovari?Ppisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štey. SO.
V Ljubljani, v petek 17. aprila 1885.
Letiiil* XIII.
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Belec.
(Dalje.)
Ktere stroške imajo kmetje?
Dote in obresti od dolgov.
To dvoje je v sedanjem času skoro vedno v zvezi. Kdor d;l doto, mora navadno na posodo vzeti, s tem napravi dolg in od dolga je treba plačevati obresti. Po sedanjih postavah se mora premoženje, ako oče brez oporoke ali testamenta umrje, med vse otroke v enakih delih razdeliti. Nasledek tega je, da mora grunt zlesti v dolg, ki se ne da nikoli popraviti. Recimo, da je grunt štiri tisoč vreden in da so štirje otroci. Kako se razdele? Mogoči so trije slučaji. Ako noče nobeden grunta prevzeti, se grunt proda, vsak dobi tisoč goldinarjev ali očetova hiša, kjer so vživali nedolžno mladost, je zdaj za njih tuja in sami se morajo na tuje podati. Ako se pa otroci pogode tako, da si razdelč med seboj travnike, njive, gojzde v enake dele, potem vsakemu nekaj ali pa še veliko manjka. Grunt, ki je prej eni družini zadostoval, ne more zadostovati štirim. Treba je tudi trem družinam napraviti gospodarska poslopja in zato je treba posojila. Zategadel morajo priti v nekaj letih vse družine na boben. Ako pa eden grunt prevzame in trem doto izplača, napravi 3000 gld. dolga. Če je na takem posestvu toliko dolga, kmalo boben zapoje.
Ako pa oče izroči z oporoko enemu otroku svoje premoženje, mora drugim otrokom tako visoke deleže izgovoriti, da je tisti, ki grunt prevzame navadno prisiljen se zadolžiti. Ako pa oče skrbi za grunt, vedoč, kako težko je zadolženemu posestniku dobro gospodariti in kako težko se je izkopati iz dolga in zategadel drugim otrokom majhne deleže izgovori, so samopridni otroci kaj radi pripravljeni očetovo oporoko ovreči.
To je žalostno ali pomagati se ne da, dokler so take postave. Prositi in tirjati se mora, da se te škodljive postave naglo odpravijo.
Pri tej priliki se mora omeniti neka jako škodljiva razvada, ki bi se lahko odpravila. V nekterih
krajih dajo prvi in morebiti tudi še drugi hčeri, ki se omoži, tako veliko doto, da bi vsi drugi otroci skupaj, ko bi se grunt precej prodal, ne mogli toliko dobiti. Pred kacimi tridesetimi leti so dajali trdni gospodarji po 200, 300 ali k večemu po 500 gold. dote, zdaj pa zadolžen kmet kar tisoč „v pismo dene" ali bolj prav obljubi ali če mu hoče kdo upati, na posodo vzame. To je neumna baharija, ki se kmalo nad gospodarjem in njegovo družino maščuje.
Preidimo k obrestim, ki jih morajo zadolženi kmetje plačevati. Pravico dolg delati imajo kmetje že nekaj stoletij sem. A vendar se dolg ni posebno naraščal, ker so bile postave, ki niso puščale, da bi bil kdo dolg delal, kakor bi se mu bilo zljubilo in ki so redko kdaj dovoljevale zadolženemu kmetu grunt po sili prodajati. Od francoskih vojsk sem so se pa polagoma odpravile vse postave, ki so branile kmetu lesti v dolgove.
Ker so bili davki in različni drugi stroški veliko manjši kot zdaj, je bilo previdnemu gospodarju še vedno mogoče sinu izročiti grunt brez dolga. Se ve, če je bil gospodar zapravljiv ali nesrečen, se je pa dolg tako rekoč sam narejal in množil. Leta 1857 so imeli v našem cesarstvu, če ne štejemo tistih dežel, ki so pod ogersko krono, kmetje in grajščaki 1354 milijonov intabuliranega dolga.
To je veliko. Ker vemo, da se dolg veliko raje množi nego manjša in ker nima noben grunt vedno skrbnega in srečnega gospodarja, bi bili vsi naši kmetje počasi zlezli v dolg, ko bi se tudi nove postave ne bile skovale.
Ali kaj se zgodi? Ni bilo dosti, da so se kmetje smeli zadolževati, kolikor seje njim in upnikom ljubilo, ni bilo dosti, da se je povsod videlo, da kmetje vedno bolj v dolg lezejo; tisti poslanci, ki se imenujejo liberalci, so na Dunaji 1. 1868 sklenili postavo, da se kmetje morajo zadolževati, ko bi se tudi sami ne hotli. Sklenili so namreč postavo, da morajo dobiti otroci po starših enake deleže. To je toliko, kakor smo prej videli, kakor bi se v postavi reklo: Vsi kmetje se morajo čez glavo zadolžiti, vsi kmetje morajo priti na kant.
Da je to res, kažejo naslednje številke. V avstrijskih deželah se je na kmetskih posestvih inta-bulirani dolg pomnožil leta 1871 za 22 milijonov goldinarjev, 1. 1872 za 38 mil., 1. 1873 za 78 mil., I. 1874 za 84 mil., 1. 1875 za 71 mil., 1. 1876 za 71 mil., 1. 1877 za 31 mil, 1878 za 31 mil., 1. 1879 za 30 mil., 1. 1880 za 16 mil. Vsega pri kmetih intabuliranega dolga je zdaj blizo dveh milijard 2000 milijonov gld, ali ni to grozno? Tedaj morajo kmetje vsako leto najmanj sto milijonov gld. samih obresti plačati.
Na Kranjskem je 60 milijonov gld. intabuliranega dolga. Recimo, da je polovica tega dolga, ki je v gruntnih bukvah zapisana, že plačana; kajti marsikdo plača dolg, pa ga iz gruntnih bukev ne da izbrisati, ker se stroškov boji. Dalje so tudi starši za vžitek in žene za doto intabulirane in to prav za prav ni dolg. 30 milijonov gld. pravego dolga ostane še gotovo in če se od njega plačuje samo po pet od sto, znašajo obresti poldrugi milijon gld. Davka s prikladami plačajo na Kranjskem gruntni posestniki en milijon in sto tisoč. Ker znaša ves čisti zemljiški dohodek 2 milijona in osemsto tisoč čistega dohodka. Od dvesto tisoč gld, naj se živi 337 tisoč kmetskih ljudi.
Na Kranjskem je 95 tisoč grudnih posestnikov, od teh jih 25 tisoč nima nič intabuliranega dolga, tedaj jih je 70 tisoč tako čez glavo zadolženih, da morajo samih obresti in davkov veliko več plačati, kakor imajo čistega dohodka. Ti so slabeji, kakor ko bi bili najemniki ali posli na „svojih" zemljiščih. Ko bi bili posli, bi vendar lahko svojo letno plačo za-se prihranili, med tem, ko morajo zdaj tudi svojo delavsko plačo upnikom dajati.
Tedaj je pravica dolg delati za kmeta najškod-ljivejša pravica ali bolje rečeno v nebo vpijoča krivica. O tem bomo pozneje še obširneje govorili.
Asekuranca (zavarovanje).
Dandanašnji se vsak previdni kmet zavaruje ali asekurira proti ognju, marsikteri tudi proti toči ali proti nesreči pri živini. Poglejmo, bi se li ne dalo napraviti, da bi kmet manj zavarovaline plačeval in bi vendar v nesreči vse dobil, za kar je bil zavarovan.
LISTEK.
„Dvanajsterim večerom" drugi dodatek.
(Dalje.)
Vzgled.
Bogat gospod ima navado večkrat med uboge dehti miloščino, denar. Med onimi, ki se te dobrote vdeležujejo, je tudi pijanec, ki komaj dobivši miloščino, se opijani, potem se prepira, pretepa, preklinja. Tega dobrotni gospod ne ve. Ko ima tedaj z nova deliti miloščino, pride nekdo, ki mu je pijanec dobro znan, ter začne gospodu tako govoriti: Vem, da delite večkrat denar in tako ga mislite tudi zdaj. Prav, vaš je, vi sami ste gospodar deliti ga, kolikor in komur hočete. A vendar vas eno prositi smem. Dajte, ako hočete Petru in Pavlu, in onemu in vsakemu drugemu, kterikoli je, kdor bi pa kakor ta Gašpar, ta pijanec, imel popivati, preklinjati, takemu nikdar no dajte. Tako govori. Kdor ne vidi, da je v tej prošnji ob enem izražen tudi svet, opomin Gašparju in komurkoli drugemu, ki bi enako njemu znal zapravljati, ne dati miloščine?
Tako govori ali ob enem ne prizna zmotljivosti dobrotnega gospoda? Da, saj se je že zmotil v tem, da je že tolikokrat podaril miloščino pijancu, meneč, da si ubog revež kupuje kruha in drugih potrebščin. In ravno zato, ker ga skrbi, da bi se gospod v prihodnje spet ne zmotil, ga tako prosi mož iz vasi. Ako bo toraj dobrotni gospod vse eno Gašparju ali kteremu drugemu pijancu denar dajal, bo li prav ravnal? Nikakor ne. Posluževal se bo sicer svoje pravice, svoje imetje deliti, kakor in komur hoče, a pravo ne bo tako ravnanje, in oni, ki gaje „prosil", no bo le videl v tem neuslišane svoje prošnje, ampak preziran dober svet ali nauk; zatoraj bo dejanje obsodil.
Zdaj pa prenesimo ta izgled na besedo pesnikove, ter sodimo iz tega, ali ne izraža pesnikova „prošnja" ob enem tudi sveta ali nauka, Bogu danega? Reč je prejasna, nego da bi posamne točke med sabo primerjali. A s takim svetovanjem je pesnik priznal, da Bog zamore tudi neprav ravnati, da je celo že neprav ravnal s tem, da je pesnika stvaril, česar bi ne bil smel, ker ravno samega sebe stavi pesnik Bogu v svarilen izgled, ne stvariti več človeka njemu enakega. Priznati pa zmožnost,
da Bog zamore neprav delati, da je celo že neprav delal, je toliko, kakor tajiti pravega Boga. Ta sklep naravno sledi iz pesnikovih besed; gotovo, pesnik si te posledice ni bil svest, se je ni zavedal, tudi ni namena imel jo izreči, ker je res strašna, toda kaj nam zato, ako je vkljubu temu v pesni skrita in se da iz nje izvajati?
Vendar pa, dragi Mirko, da ne boš morda mislil, da te hočem le z izgledi kratkočasiti, obha-jaje okoli pesni, kakor mačka okoli vrele kaše, nekako boječ se zgrabiti pesnika pri lastnem mesu ali duši, ti hočem svojo trditev neposredno iz pesni same razjasniti. Oglejmo si še enkrat besede pesnikove in sicer prvič „prošnje" same na sebi, drugič pa hočemo preiskovati, v kakem stiku je „prošnja", kakor s celo pesnijo, tako tudi z neposredno prejšnjimi verzi.
Prvo.
Iz praha vzgoji ti cvetico, Podari logu pevko -ptico, Katerokoli vstvari stvar ....
Kdo bo mogel li reči, da je pesnikova želja, naj Bog vstvari iz njegovega pralni cvetico, pevko-ptico itd. ? Kaj mu pa mar za to, ali se sploh po
Pri nas imamo zavarovalna društva (asekurance) dvojne vrste: na delnice in vzajemna ali medsobojna. Zakaj se jim tako pravi in kakšna so?
a) O zavarovalnih društvih na delnice, kako so nastala? Učeni možje, človekoljubi in bogatini so se zbrali ter si rekli: „Spričano je, da je bilo počez v deželi toliko požarov in nesreč pri živini v zadnjih desetih letih, kolikor v prejšnjih desetih letih. Spričano je, da pogori v enem kraji od dvanajststo bolj trdno narejenih kmetskih hiš v dvajsetih letih le dvajset hiš. Zahtevajmo tedaj od posestnikov mali zuesek, ki mora biti pa vendar nekoliko večji od počezne nevarnosti in odškodovali bomo ob nesreči za vso zgubo in še sami bomo lep dobiček imeli. Ako se hišni posestnik zavaruje za tisoč gld. in nam plača le en goldinar, bomo že dobiček imeli, ker sicer bi bilo dosti, ko bi od dvanajstih sto plačal goldinar in ker se vedno nekaj reši. Zložimo mi skupaj toliko deležev po sto gld., da bo en milijon; kolikor deležev kdo vplača, toliko pisem, ki se imenujejo delnice, bo dobil. Ko spravimo milijon skupaj, bomo pa začeli zavarovanje; kdor bo več delnic imel ta bo pa tudi več obresti in dobička vlekel. Stopili bomo pred ljudi in rekli: „Kdor plača en goldinar, dali mu bomo tisoč goldinarjev, če mu po nesreči hiša zgori. (Je mu tudi precej prvi dan pogori, izplačali mu bomo lahko, ker imamo cel milijon."
Taka so zavarovalna društva na delnice. Zameriti jim ne smemo, če hočejo imeti dobiček, pobirati morajo posamezne zneske, dosti pisariti in veliko denarja vedno pripravljenega imeti, ker se lahko primeri. da semtrtje kako leto več pogori, kakor se je posameznih zneskov ali zavarovalnine dobilo. Kdor pa da svoj denar ali kapital, hoče tudi obresti in dobiček imeti; če je več, toliko bolje zanj.
Zavarovalna društva za delnice ravnajo tako kakor vsak kupec ali barantač. Ni jim treba skrbeti za srečo tistih, ki so zavarovani, ampak le za lastno, da bi se kolikor mogoče veliko zaslužilo. Od nekterih tacili društev vemo, da se jim tako dobro godi, da dajo po 30 do 40 odstotkov dobička (dividende), to se pravi, kdor je kupil delnico za sto gld., dobiva zdaj po 30 do 40 goldinarjev na leto. Na Francoskem plačujejo nektera društva celo po 200 do 300 odstotkov dividende. Ker društva na delnice skrbe le za svoj dobiček, zato so dobri ljudje napravili
b) V z a j e m n o ali medsebojno zavarovanje. Eekli so: „Najbolj napačno je, da se mora denar ali kapital, s kterim se za vsako še tako veliko nevarnost dobro stoji ali garantira, da se mora ta kapital skupaj spraviti od tujih bogatinov, ki hočejo zato imeti obresti in dobičke. Zakaj bi tega kapitala ne spravili skupaj zavarovanci sami, to je tisti, ki si zavarujejo hišo ali živino. Saj ni treba tega kapitala naenkrat izplačati in kolikor več bo zavarovanih, toliko manj bo enega zadelo. Sčasoma se bo po varčnem go-spodarenji že toliko nabralo, da zavarovancem ne bo treba druzega plačevati kot navadno zavarovalino. To se pravi, ko se počasi nabere potrebni kapital, bodo zavarovanci od dvanajstih sto plačevali le en goldinar in nekaj malega za naš trud in pisarenje. Po tem takem naše društvo ne bo gledalo na do-
biček, ampak le skrbelo, da se loči» zavar&Tanei najemno ali med seboj podpirali.
Ta misel je jako lepa in v resnici krščanska. Eden druzega moramo podpirati brez ozira na dobiček.
Ali en zadržek je le. S poeetka manjka kapitala, da bi se dobro stalo ali garantiralo. Ta kapital se dobiva na tri načine. Od zavarovancev se tirjajo visoke vstopnine in visoki zneski in kar ostane se jim potem kot dobiček povrne ali pa morajo zavarovanci doplačevati ali pa se škoda povrača v razmeri z denarjem v kasi, to se pravi, če je več denarja v kasi se pogorelcu več splača, če ga je pa manj, pa manj. Tedaj zavarovanec nikoli za gotovo ne ve, koliko bo moral plačati in koliko se mu bo povrnilo.
Zategadel so nova vzajemna zavarovanja večji-del dražja kot ona na delnice. Stara vzajemna društva, ki so si potrebni kapital nabrala, so dobra in poceni. Ali ta društva, če hočejo obstati, smejo sprejemati v zavarovanje le take hiše, ki niso v posebni nevarnosti, da bi pogorele.
Dobiti moramo tako zavarovanje, ki nebo imelo naštetih pomankljivosti. To se bo pa zgodilo, ako zavarovanje v roko vzame cesarstvo, dežela ali okraj. Recimo da kranjska dežela prevzame zavarovanje. Kapitala bi jej ne bilo treba iskati, ker bi sama dobra stala ali garantirala z vsem svojim premoženjem. Tedaj bi zavarovancem ne bilo treba obresti plačevati. Zavarovalnina bi bila nizka, ker bi dežela ne iskala dobička, njen dobiček je, če se prebivalcem dobro godi, če prebivalci nimajo prevelikih stroškov.
Nekaj novih uradnikov bi se po uradnijah nastavilo, ki bi sprejemali zavarovalnino in to bi veliko ne veljalo. Primorana bi bila dežela, da bi potem za brizgalnice, živinske zdravnike itd. še bolj skrbela, kot dozdaj. Zategadel bi bilo pozneje veliko manj nesreč in zavarovalnina bi bila veliko manjša. Ko bi bilo zastran zavarovanja v kacem kraji kaj pomanjkljivega, bi se poslanci v deželnem zboru pritožili in odpravilo bi se.
V nemškem cesarstvu so zadnja leta napravili nekaj tacih zavarovalnic, ki prav dobro in po ceni delujejo. Koliko imajo naše sedanje zavarovalnice agentov, ki se eden pred drugim ljudem vsiljuje in ti agentje morajo biti plačani, plačujejo jih pa zavarovanci z veliko zavarovalnino. Potem bi ne bilo treba agentov, ker bi bila zavarovalnina nizka. Najvišji gospodje (osrednja uprava) pri bavarski deželni zavarovalnici staneje (imajo) po dva krajcarja od tisoč gold., pri naših sedanjih zavarovalnicah stanejo pa po pet krajcarjev ali pa še več.
Pri deželni banki „Messine" se plača zavarovalnine od 1000 gold. le 1 gold. 50 kr. za 20 let, pri Draždanski zavarovalnici za živino se plača po 30 kr. od glave. Koliko se pa pri nas plačuje! Naj pogleda vsak v svojo zavarovalno knjižico in potem naj računi. Zakaj se pri nas še ni napravila deželna zavarovalnica. Se bolje bi pa bilo, ko bi se kmetje enega okraja združili v zadrugo. K zadrugi bi morali pristopiti vsi kmetje. Zadruga bi imela
razen drugih opravil tudi zavarovanje v rokah. Kmetje vedo sami najbolj, kje jih ževelj žali in zavarovanje bi si gotovo oskrbeli tak»., kakor bi bilo njim prav.
(Dalj» prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. aprila.
Uiotranje dežele.
Lepo spričevalo nemške strpljivosti pokazali so v Gabloncu na severnem Češkem ondašnji Nemci. Kar je pa še najlepše, so ga menda pro-vzročili pritepeni Prusjani, ki v Gabloncu nimajo ne posestva, ne domovinske pravice. Izdali so namreč tiskane okrožnice z naslednjo vsebino : „Ljubi someščani! Dobri prijatelji Nemcev, kteri že več časa češko politikovanje v Gablonci opazujejo, prepričali so se na jako žalosten način, da je prihod čeških delavcev in rokodelcev v Gablonc vedno veči. Ta proletarijat ne prihaja semkaj le zarad zaslužka, temveč zato, da bi se s časoma naši kraji počehili; kajti vsi pritepenci imajo po jako veliko otrok in bodo za tiste svojo češko šolo zahtevali, ktero jim bote morali vstanoviti ter jo vzdržavati. Kakor ste sedaj morda lakomni po tistih goldinarjih, ki jih za stanarino od čehov dobivate, tako se vam bode ta denar pozneje vtepal, ker ga bote morali za vzdrža-vanje češke šole šteti. Ne sprejemajte toraj Cehov pod svojo streho in ne dovoljujte jim ostanka v mestu. Le na ta način, ako jih ne bote pod streho in v delo jemali, prisilili jih bote, da bodo našemu kraju zopet hrbet obrnili. Ne pomagajte sami k zidanju češke šole v Gablonci! Nemški posestniki hiš, čuvajte vaše domovje, vašo šolo in vaše mesto pred Čehi!" Tako govore in pišejo „nepokvarjeni" Nemci o svojih sorojakih. Kako je bilo pa pri nas? Neka vrsta politikarjev bila bi tiste slovenske liste najraje kar križala, ki so pisali proti napravi nemške šole v Ljubljani, ktere faktično pri nas še ni potreba, in so svojo trditev tudi z izgledi podprli. Pač dobro vemo in smo takrat vedeli, da bode nemška šola pri nas vzrastla, ker postava je postava, a trdili smo le, da je v resnici treba ni, ker se temu številu nemških otrok lahko drugače pomaga, kakor s tako velikanskimi stroški. Sicer pa Nemcem gotovo nismo nevošljivi za nemško odgojo njih otrok: Kar za-se zahtevamo, moramo tudi drugim priznati, le teh misel smo še vedno, da bi se to lahko doseglo po drugem načinu, naj bilo bi pravo krščansko po-razumljenje med obema narodnostima.
Komtur Bazzoni si bo v Trstu prislužil neven-ljive lavorike — za irredento, kajti Tržaški magistrat si vestno prizadeva irredento po svoji moči podpirati, Slovanstvo pa zatirati. Tako delovanje, ki se h krati po obeh straneh vrši na korist irredente, po svoji posredni, namreč in neposredni podpori domovinskih izdajalcev, po drugi strani pa z večnim odbijanjem pravic, ki jih Slovenci za-se zahtevajo. Zopet so imeli Tržaški Tebanci sejo, v kteri so dovolili sinu nekega magistratnega uradnika, Zenattija po imenu, letno štipendijo s 500 gld. za štiri leta. Proti temu nimamo prav nič, pač pak proti okoliščinam, s kterimi se je ta štipendija podelila. Ze-nattijev sin študira v Rimu in se mu je štipendija tudi pod tem pogojem dovolila, da se ondi izšola, t. j., da dovršen irredentovec postane. On je v Trstu že sedaj na glasu dobrega irredentovca, ko se iz Rima izšolan povrne, za kar bo Trst plačal 2000
smrti iz njegovega prahu rodi cvetica ali ptica ali karkoli druzega, ali pa nič? Čemu bi tega prosil, čemu želel? On sam je o tem, da bi Bog nekaj vstvaril, že prepričan, kaj bo pa stvaril, on ne ve in neče vedeti, to popolnoma Bogu pripušča, ker:
Ti sam si gospodar!
Naštevaje toraj v „prošnji" reči, ktere naj bi Bog vstvaril, pesnik ne želi, da bi jih resnično vstvaril, ampak mu le bolj nekako razlaga, kaj vse lahko zamore vstvariti iz njegovega prahu, ako hoče. Tako nekako sam pesnik razlaga te besede v svoji „Obrambi" 1. 1882, ktero je spisal o priložnosti, ko je bil zarad svojih poezij napaden.
Ti, komur lioces, daj življenje.
„Komur hočeš", t. j., ako že kaj vstvariš in oživiš, o čemur ne dvomim, vstvari to in ono in karkoli hočeš, le človeka ne, kakor mene. To: stvari to in ono, gotovo nima pomena želje ali prošnje, da naj stvari, temveč pravega sveta ali vodilnega nauka pri stvarjenji, recimo postave.
A prav zarad tega no moremo besed: „Človeka stvariti nikar!" smatrati za golo prošnjo ali željo, ampak kakor prejšnje, imajo tudi te ob enem pomen odsvetovanja, ker so z onimi vezane z ad-verzativnim „pa".
Drugič poglejmo stik prošnje in sicer najpred
daljni. Koj v prvem verzu svoje pesni postavil se je pesnik v duhu v delavnico božjega stvarjenja:
V delavnico sem tvojo zrl, ter tu ogleduje skrivnostno snovanje in prerojevanje stvari. Tudi svoj lastni počclek in konec, kakor mu ga je Bog namenil, premotruje. Vse prav, pesnik se molče podvrže v vsem, kar mu je usojeno od Boga, ki je sam gospodar. Le ena reč ga skrbi, kar „prosi", naj bi v prihodnje zabranil, naj bi namreč iz njegovega prahu ne vstvaril več človeka nesrečnega kakor je on sam. Povdarjati moramo tu in nikako ne zabiti, da pesnik spremlja v duhu Boga stvarj aj očega in k njemu kot takemu „prosi" vse stvariti, le človeka ne. V tem stiku toraj kakov pomen ima tak govor? Ali res le pomen čiste gole prošnje ali želje? Tako govorjenje v delavnici božjega stvarjonja? Ni li ta „prošnja" ob enem svet ali recimo opomin Bogu Stvarniku, ne stvariti več človeka, ki bi imel enako pesniku nesrečen biti? In ako ga bo Bog vkljub prošnji pesnikovi stvaril, kaj bo rekel pesnik? da ni njegova prošnja uslišana bila? In nič druzega? Še nekaj druzega bo Bogu očital. Ne da ni bila uslišana prošnja, ampak da se ni ravnal po svetu ali nauku, po zapovedi njegovi, toraj da ni prav ravnal. In res stvariti nesrečnega, ni li to krivično, ni li tiransko? Toda takega nesrečneža je Bog že stvaril.
Kdo je ta? Pesnik sam. Ni li tudi on stvarjen od Boga? Toda počasi, reklo se mi bo, počasi s takimi sklepi: mar li pesnik svojo nesrečo pripisuje Bogu kot učinitelju? Ni lahko več drugih vzrokov njegove nesreče? Odgovarjam: Nesreče pesnikove kriv je ali pesnik sam s tem, da je zlorabil prosto voljo, ali pa Bog, Stvarnik njegov, kteri ga je tako vstvaril in na takem svetu, da mu ni mogoče sreče doseči in da vsled tega obupuje ter želi rajše ne biti, kakor biti. Da bi pesnik sebe dolžil krivega lastne nesreče, nam niti z eno besedico v celi pesni ne pokaže, kjer bi trkaje na prsa pripoznal: mea culpa! Pač pa v celi pesni ne govori o drugem, kakor le o Bogu Stvarniku in njegovem stvarjenji.
Zdaj pa poglejmo še stik, v kterem stoji „prošnja" pesnikova z neposredno prejšnjim verzom: Ti sam si gospodar! A eno to prositi smo m: Iz praha vzgoji itd.
Povem ti, ljubi Mirko, da ta stik se mi je že prvikrat čuden zdel, moj čut se je proti njemu vprl. Spodtikal sem se pri njem nad onim „a", ki moč stika bistveno naznači in določi. Od začetka ni mi bilo prav jasno, zakaj; zatoraj sem začel, motriti in misliti, da bi si reč razjasnil. Poslušaj, kako razlagam ta stik. Veznik „a" ima adverzativno (naspro-tivno) moč ter naslednjo resnico ali misel nasproti
goldinarjev, prevzel bo čez nekaj časa vodstvo Tržaških neodrešencev. Brat njegov živi tudi v Rimu, kamor je pobegnil, da mu ni treba v Avstriji puške nositi. Oba menda že sedaj strupene članke pišeta proti Avstriji v laške časnike, Avstrija ju pa po Tržaškem mestnem magistratu podpira. Nerazumljiv nam je res položaj v Trstu. Ali slavna vlada res ne vidi, ter videti ne more, na kar že cel svet s prstom kaže, ali pa videti noče, to nam je neuraljivo. Nič bi se za Trst in Istro ne bali, če bi živel in pre-šinjeval srca vseh prebivalcev ondi avstrijski duh, nižjih in višjih, a pri takem ravnanji gosposke se za Trst in Istro v resnici bojimo in mislimo, da ne brez vzroka.
Vnanje države.
V Rimu bode imel sveti kolegij 21. t. m. veliko sejo, v kteri se bodo poslednjekrat temeljito bavili z najnovejšimi čudeži, ki so se godili na grobu meniha Egidija Marije izv kongregacije sv. Petra Alcantarskega v Lecce. Čudeža sta dvoje ozdravljenj, koji ste se tako hitro, da v trenutku, izvršili in o kterih so se Rimski zdravniki izrekli, da je tako ozdravljenle edino le po čudežu mogoče. Velikanske čednosti fratra Egidija (Tilna) potrjene so v papeževem dekretu od meseca marca 1868, vsled kterih so bile že vdotične seje leta 1876 in meseca januvarja 1881. čas je toraj že prav blizo, v kterem se bode brat Egidij razglasil za ¡zveličanega, ako bode odlok sv. očeta omenjene čudeže potrdil. Leta 1887 praznovali bodo namreč sv. oče svojo petdesetletnico in ob tisti priložnosti se bo menda izveličanje meniha Egidija Marije razglasilo.
„Sveti imam zadosti, le vode, vode, te mi je treba!" rekel je že Peter Veliki in tega načela se Rusija še dandanes zvesto drži. Vse njeno prodiranje proti iztoku je tako vrejeno, da mora danes ali jutri do morja priti. Po osrednji Aziji razprostrli so se že do najskrajnega iztoka do japonskega morja, kjer imajo v luki Petra Velikega primorsko mesto Vladivostok. Res je, da po srednji Aziji niso, kdo zna, kako na široko razprostrti, temveč se njihovo naselbino vlečejo v ozkih potezah od zapada proti iztoku ob reki Amur in severu ob reki Lena, toda kolikor jih imajo, drže se trdno in skupaj in so v nepretrgani zvezi. To jo toraj zveza pri iztoku. Sedaj so pa obrnili svoje oči tudi proti jugu v indiški ocean in „vode, vode" jim je geslo, s kterim korak za korakom prodirajo že leta in leta od kaspiškega morja proti jugoiztoku, proti iudiškemu oceanu. Prvi sosedje ob iztočni strani kaspiškega morja so jim Turkmeni in ti so sami prišli Ruse prosit, da naj jih vzamejo pod svoje zaščitstvo. Sosedje Turkmencev so Afganci. Pri teh bo pa menda tako, kakor poje nemški pesnik o ribarju: „Halb zog es ihn, halb sank er hin, und ward nicht mehr gesehen". Pri vsem tem se pa nikakor ne bodo prenaglili, kajti dobro vedo, da se jim prav nič ne mudi, ker Angleži jih nikakor ne bodo prehiteli ; kako le tudi, ker so se v lastne zanjke tako zamotali, da ravno komaj še dihajo. Na štirih krajih jih ali sovražniki ali uporniki stiskajo, da ne vedo, kako bi se rešili. V Kanadi jih napadajo mestici (na pol Indijani) in jim jako srdito za petami pritiskajo; v južni Afriki imajo ravno toliko mož, da s tistimi Bojerce še brzdajo. Le eno kompanijo naj odmaknejo od ondot in vstaja bo takoj zopet po celem Kapu v najhujem ognji. Pod vročim Su-danskim solncem cepajo jim zopet vojaki, kakor muhe, ter pokoro delajo za brezmiselnost angleških politikov in vojnega ministerstva. Edino v Indiji izračunih so menda 52.000 mož na razpolaganje, ktere lahko pred Afganistan postavijo, kedar jim bo ljubo. Toda tudi s temi ne pojde znabiti tako gladko, kakor bi človek na prvi pogled mislil, če bodo iz Indije evropejske vojake pobrali ter jih proti
postavlja prejšnji, kakor tako, ki jej nasprotuje ali se sploh ne zlaga s prejšnjo. In to nasprotnost izraža „a" krepkeje in samostalniše nego n. pr. pa, ali kak drug enak veznik, ter podeli tako naslednji misli samostalno enakopravnost s prejšnjo. V prejšnjem verzu toraj: Ti sam si gospodar! izrazil je pesnik misel absolutno pravice, ktero ima Bog pri stvarjenji, v naslednjem pa: Enote prositi smem, izraža pesnik svojo prošnjo k Bogu, to in ono stva-riti, le človeka ne, ki bi itd. Ker pa pesnik naslednji verz s prejšnjim veže z veznikom „a", daje ta stik besedam prav za prav ta-le pomen : Kakor imaš ti, o Bog, ki si sam gospodar, absolutno pravico, stvariti, karkoli hočeš, ravno tako imam tudi jaz enako pravico pri tem stvarjenji eno te prositi; „enako pravico" imam (pravico izraža beseda „smem", kar gotovo druzega ne pomeni, kakor: imam pravico, isto tako, kar znači večkrat nemški: ich darf, es ist mir erlaubt = ich habe dasRecht; se ve da ko povdarjamo svojo pravico nasproti višim, s kterimi nam je spoštljivo govoriti, rabimo, da jih ne žalimo, vedno raji „darf" „smem", kar pa ni drugo, kakor evfemistično za: ich habe das Recht; enakost pravice pa izraža veznik „a"). V prvem verzu imamo Boga absolutnega gospodarja pri stvarjenji, v drugem pesnika s prošnjo, ktere predmet
Rusom poslali, kdo ve, kaj bodo pa domačini Angležem za hrbtom počeli, ktere imajo le za svoje zatiralce, kar so tudi res. V očigled tega se lahko reče, da so Rusi glede bodoče vojske mnogo na boljem, kakor pa Angleži.
Večkrat smo v najnovejšem času na tem mestu omenjali že nekega junaka jako dvomljive vrednosti, afganskega emirja namreč, kteremu Angleži od leta 1878 leto na leto plačujejo zdatne in lepe svote, da je njihov prijatelj. Minuli teden je bil ta emir v Indiji ter je Angleže obiskal v Pendšabu, kjer so ga prav slovesno sprejeli, in so iz bližnje in daljne okolice vse vojake skupaj zbobnali, da so mu jako velikansko parado napravili. Abdurrahman je po paradi tudi rekel, da je to najlepše bilo, kar je pri Angležih lepega videl. Dalje so mu Angleži podarili dragocen orijentalski meč, mnogo pušek in pa letno podporo so mu povikšali; vse to le za to, da bi emir tudi na dalje njihov prijatelj ostal. Prav na srce so mu govorili ter rekli, naj jih emir na pomoč proti Rusom pokliče, kar pa Abdurrahman ni hotel nič kaj dobro slišati. Gluhega se je naredil in jim je še enkrat parado pohvalil, potem je pa domu odšel. Afganci se Angležev boje. Rusi so jim kljubu temu, da so jih nedavno pri Kušku do dobrega našeškali, vendar-le še ljubši, kakor pa nikdar siti Angleži. Prav nič čudnega bi ne bilo, ko bi danes ali jutri afganskega emirja v ruskem generalnem štabu, afganske vojake pa med ruskimi bata-lijoni pomešane proti Angležem videli se vojskovati. Afganci pač dobro vedo, da pri Rusih nič ne zgubč, pač pa se jim zna še nekaj dobička pokazati v severni Indiji v Pendšabu, Angleže pa že od 1. 1878 dobro poznajo, da se jih bodo izogibali, kolikor bo mogoče. Sploh je ruski car po osrednji Aziji v veliki časti. Spoštujejo ga ravno v tisti meri, kakor Angleže sovražijo.
Izvirni dopisi.
Iz Tržaške okolice, 15. apr. Dragi „Slovenec"! Veselje mi srce navdaja, ko pišem te vrstice in jih pošiljam med svet. Vprašam, kdo ne bi bil vesel, ko vidi v naši okolici toliko premembe v kratkem času. Kdor se zanima za nas okoličane, pritrdil mi bode, da smo v zadnjem času Slovani v okolici Tržaški mnogo, da prav mnogo napredovali. Ne bodem opisoval vseh društev, ki so se za izobraže-nje našega naroda vstanovila, ali omeniti moram, da je njihovo delovanje jako koristno in trdno. S takimi društvi si postavljajo vstanovitelji trajen spomenik v narodu. Koliko zlatih besedi se v navdušenje našega naroda spregovori v teh društvih, in koliko teh zlatih besed rodilo je že svoj sad! Da so te društva vez, ki nas veže vse okoličane v eno društvo, je sijajen dokaz, ki se je pokazal pri vseh sejah političnega društva „Edinost". Naj napravi to obče priljubljeno društvo kamorkoli izlet, pridružijo se mu navadno vsa društva v okolici. Vsako društvo postavi najmanj 40 svojih krepkih vojakov na noge in hajd tja na določeni kraj. Ko so bile seje, kakor na Greti, v Bazovici in na Občini, je bilo toliko naroda, da ni bilo nikjer dovolj prostora, kjer bi se bilo ljudstvo moglo skupno veseliti iu pogovoriti. V Bazovico prihitele so tudi navdušene pevke društva „Zora". Narod jih je za njihovo petje jako pohvalil in želi, da bi se one zopet pokazale pri takih priložnostih. Ako se pa obrnemo
zadeva to isto stvarjenje, pri kterem je sam Bog gospodar; z „a" pa si pesnik prisoja enako pravico (smem) prositi, kakor jo Bog ima vstvariti. Kar tukaj pred vsem drugim ne vgaja in značaju prave prošnje nasprotuje, je ono smelo enakopravno stališče z Bogom, na ktero se pesnik z „a" povzdigne. Prošnja je namreč klic podložnika k višemu, in to podložnost proseč v svoji prošnji vedno pokaže, to podložnost pa v naši pesni neguje (taji) veznik „a", kteri tedaj prošnji odvzame pravo bistvo.
Vendar pa vprašam dalje, ima li res pesnik enako pravico ali sploh kako pravico prositi Boga, kaj naj stvari, česa pa no? Jaz menim, da nikakor ne. Ta Bog namreč, do kterega se pesnik proseč obrača, je pravi Bog; o tempa i mi i pesnik vemo, da ni le vsegamogočen, ampak ob enem tudi naj-modrejši in najsvetejši in da, ako kaj stvari ali ne stvari, ali stvari to ali ono, tako ali drugače, je volja njegova vedno najsvetejša, ker je absolutno nemogoče, da bi ne prav hotel; zatoraj pa nimamo ni-česa želeti, ko gre zato ali naj Bog stvari ali ne in kaj naj stvari, česa ne; prositi stvarnika o stvarjenji je toliko, kakor indirektno pripoznati mogočnost, da se Bog zna motiti, je nezaupnica dana ne sicer božji vsegamogočnosti, pač pa njegovi modrosti in svetosti in to je meni isto, kar tajiti Boga. Tii
na zbirališče na Opčinah, se moramo pa le čuditi. Kajti v poštev je treba vzeti, da imajo do tja nekteri po celi dve uri hodi in to pri jako slabem vremenu, moramo toraj biti prešinjeni veselja, da se naš narod toliko zaveda. Pri vsakih takih prilikah se zbere pevcev od 160 do 180. Lep zbor to! čuti jih peti, ko valovje morsko, tako se dviga njihovo petje in zopet pada in zginuje. Lepe in blage spomine pusti petje v vsaki vasi in petje blaži srce ter navdušuje in krepi duha.
Vas tekmuje z vasjo, ali ko se pa pokliče za skupno pesen, tedaj si pa bratski podajo roko in hajd v širno kolo. Ta mila pesen naša nas dviga k našim prvim vzorom in nam podaja priliko, da si zidamo trdne gradove v boljšo bodočnost našo. Naš mili narod tako rad peva in to le poštene domače pesni, ki se dopadajo tudi Bogu večnemu. Pohujš-ljivih besedi ne čuješ tu. In ko se poslavljamo, nam do bratov iz srca prikipi beseda: Z Bogom! Z Bogom ostanite! Ta narod, ki ima še trdno vero v Boga in ki ni propadel ne moralično, ne telesno, tak narod bode živel in ne bode izmrl. Vzor naš je naša bodočnost, v kojo imamo veliko zaupanja.
Naše politično društvo „Edinost" bode imelo še mnogo tacih pogovorov na deželi. Prosimo tudi duhovne gospode, da se vdeleže teh pogovorov, ker naš narod duhovnim gospodom mnogo, res največ zaupa, osobito onim, ki so si za narod pridobili lepih zaslug.
Kakor so že razni listi slovenski prinesli poročila o nekem drugem društvu „Concordia" imenovanem, ki ga pa narod le „Cikorijo" imenuje, hočem tudi jaz malo o tem društvu omeniti. Glava temu društvu je Tržaški župan in za njim stoji pa cela procesija „irredentarjev", ki s Tržaško „Alabardo" iščejo slepcev po naši okolici, da za požirek „grenkega", ki je jako grenek, da jim bodo še usta leta in leta grenka po njem. Mi pa nimamo niti „Ala-barde", niti onih tisočev, kijih moramo najprvo mi vplačevati, da potem z njimi naše brate proti nam poštenim ljudem ščujejo. Brat z bratom bode prišel v prepir na korist in ljubo laškim „irredetarjem". Malo je sicer Slovencev pri tem društvu, ki bi po mojem muenji moralo biti od vlade razpuščeno, ker proklinja Boga, našega stvarnika, proklinja sv. vero in naše obrede zaničujejo, a še preveč jih je; odstopiti bi morali vsi. Ali ni v Avstriji več postav, ki bi takim društvom, ki nemoralnost in nemir se-jejo med ubogim narodom našim, storile konec? Ali smo že res tako daleč prišli, da bode moral biti Slovan v Avstriji večen trpin? Le zlorabite Slovane vi Lahoni kolikor Vam drago, a upamo, da vekomaj to ne bode trajalo, da čas spremina pride in ta čas ni tako daleč, ampak blizo. Ako pa nas ne pusti „Cikorija" pri miru, Vam bom o njej pa še kaj povedal.
Naš slavni magistrat je tako popolno lahonski in protiavstrijski, da se vsakemu poštenemu Avstri-jancu res gnjusi ter se ne more načuditi, da vse to dobro vedo gospodje v rumeni hiši v Trstu, a vendar pustijo, da Italijani delajo, kakor njim drago. Naj bi le vlada po taki setvi ne žela viharja! Naj bi ne bili Slovenci prezvesti podložni avstrijski, bi
je n. pr. mojster čevljar, tak, da mu na svetu ni para. Že dvajset let mojstruje in čevlje meri in šiva, a nikdar se ne premeri, nikoli ne prešiva, tako vse zvrši, da sama noga, ko bi imela razum, bi ne mogla poželeti si boljših čevljev. Tudi jaz sem o tej čevljarski nezmotljivosti tako prepričan, da nikdar o njem še dvomil nisem. In vendar, ko mu dam nogo meriti za par novih čevljev, ne jenjam mu vedno na uho šepetati: Vem sicer, da se nisi še nikdar umeril, akoravno si tisoče nog premeril, vendar pa prosim, mojo nogo meri tako in tako, ker drugače bi se ji čevelj ne znal podati in usnje, ko boš stro-jil, vreži tako in tako! Pri takih besedah, kaj ne, da bi te nezmotljiv mojster čudno pogledal? Gotovo razlagal bi take besede za vse kaj druzega, nego za prošnje; rekel bi, ali pa vsaj mislil si: Gospod, kaj ne zaupate toliko mojemu mojsterstvu? Ne potrebujem vaših svetov, ostanite vi pri svojih knjigah, čevljarstvo pa pustite meni, saj nezmotljiv kopitar, kakor sem jaz, ima vendar pravico soditi kopita!
In Boga najmodrejšega, najsvetejšega Boga, na tak način „prositi"! Taka prošnja, ni li ironija?!
(Dalje prih.)
jih toliko ne bolelo, a zdaj svoje bolesti in strahu pred bodočnostjo ne morejo skrivati in menda tudi obojega ne smejo zamolčati. Znabiti nas na mero-dajnem mestu vendar enkrat slišijo ter potrebno na korist ljube Avstrije vkrenejo.
Domače novice.
(Pogreb) stolnega dekana prečast. kanonika Jurija Vole a bil je včeraj popoludne ob 4. uri. Trg pred škofijo je bil od Šenklavškega farovža pa do škofove palače poln ljudi, ki so prišli od blizo in daleč poslednjo čast skazovat ljubljevetnu duhovniku na njegovem poslednjem potu na tem svetu. Sprevod so otvorile dečki in deklice sirote iz obeh zavetišč; za temi gibala se je zastava katoliškega društva, za kterem so se uvrstili dijaki-alojzniki. Za alojzniki prišli so čč. oo. frančiškani s križem in lazaristi, bogoslovci, stolni kapitelj in premili knez in škof dr. Misija, ki je ranjcega pokopaval, v mitri in pluvijalu. Za krsto šli so bližnji in daljni sorodniki, Ljubljansko dostojanstvo, izmed kterega le omenjamo g. deželnega predsednika barona AArinklerja, deželnega glavarja grofa Turna, župana Grassellija, ces. sovetnika Murnika, prošta dr. Jarca; več dekanov iz dežele, kakor tudi druge duhovščine; profesorjev, učiteljev in uradnikov raznih strok vdeležilo se je tudi lepo število pogreba. E. I. P.
(Ljudska kuhinja) in mestna ubožna hiša dobili ste od gostilničarja na južnem kolodvoru gosp. Rudolfa Ko ni ga dva vedra vina za svoje reveže. Za grižljej kruha poleg požirka vina skrbel je pa tukajšnji pek gosp. Jean Schrey v Slonovih ulicah, ki je revežem 9 dolgih štruc in 17 hlebov kruha podaril. Hvala dobrotnikoma.
(Roparja) pri pekovskem znamenji na Dunajski cesti, kakor smo včeraj poročali, že imajo. Po opisovanji osobe zasledili so ga v postopači Mežanu iz Ježice doma. Ko so ga ranjenemu in oropanemu Prosenu predstavili, ga je takoj spoznal. Tudi oropane reči dobili so na njegovem ležišči. Zločinca so izročili deželni sodniji.
(Poštna služba) na Krki v Litijskem okraji je razpisana. Letna plača znaša 150 gld. uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal za pota štirikrat na teden med Višnjo goro in Krško pa 170 gld. toraj skupaj 360 gld. Kavcije je treba 200 gld. Prošnje naj se vlagajo v 14 dneh na c. k. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Krajinsko razstavo) napravili bodo letošnjo jesen meseca septembra v Mariboru. Razstavili bodo razne stroje, orodja, izdelke in pridelke.
(Katoliško društvo v Gorici) izvolilo je četvo-rico mož v odbor, ki bodo imeli nalogo, pečati se z bodočimi državnozborskimi volitvami. Ta odbor sešel se je k svoji prvi seji miuolo sredo. Med drugim se je tudi sklenilo kandidaturo prošta dr. Valussija na vso moč podpirati.
Razne reči.
—	Obiskovanje kr. hrvaškega vseučilišča v zimskem polletu 1884/5. Rednih poslušateljev je bilo: na bogoslovni fakulteti 21, na pravoslovni iSl, na modroslovni 28; izvenrednih poslušalcev na bogoslovni fakulteti 67, na pravoslovni 18, na modroslovni 16; farmacentev 15; vkupno 347. Letno pollato se je pričelo 10. aprila končuje 81. julija.
—	Znamenje kapitelna vrhbosenskega. Njegovo Veličanstvo je dovolilo vrhbosenskemu ka-pitelnu, da njegovi članovi smejo nositi insignia, in to: na zlati verižici zvezdi podobni medaljon s sliko Nj. Veličanstva na eni strani in na drugi strani podobo presv. srca Jezusovega.
—	Novi vodovod. Kakor se čuje, bode se kmalu pričelo delo novega vodovoda v Mostaru. Stroški so preračuneni na 178.000 gld. Podvzenik je K bar. Schwarz.
—	Konjska železnica v Zagrebu. O Tramway (konjski železnici) v Zagrebu prinaša nek tamošnji list to-le: „Pred kratkem še smo se veselili, da se bomo že to leto ceno voziti mogli po konjski železnici od jednega kraja na drugi; in še več. da se bode naše glavno mesto zopet za korak bliže pomaknilo v redu velikih mest. No, zdaj so se vse naše nade izjalovile, ker čujemo, da je g. 0. Pongratz, ki bi imel delati železnico, poslal pismo na mestno poglavarstvo, s kterem odločno izjavlja, da na noben način ne bode delal Tramwaya. In tako moramo reči Tramwayu za dalj časa: „Z Bogom!"
—	Zopet ena žrtev žganja. Kotlar Janoš Smrszso, rodom iz Trenčinske županije, napil se je v Zagrebu 9. aprila popoludne žganja tako hudo, da je domu gredé na Ilici obležal. Stražar, ki je prišel do njega, dal ga je odnesti na dvorišče bližnje hiše, da tam prespi, ali ker mu je zmiraj gorje bilo, odnesli so ga k „rudeči svetilnici". Proti večeru čul je stražar „rudeče svetilnice", da bolnik težko diha ter pokliče zdravnika iz bolnišnice usmiljenih sester. Ko je ta prišel, zaukazal je, da se kotlar prenese v bolnišnico in ondi je nesrečni pijanec že drugo jutro umrl.
—	KakorOarigradsko novinarstvo javlja nadaljuje se dogovori med sv. stolico in Cari-gradskem patrijarhom Joakimom IV. Isti je pred svojim nastopom Oarigradske patrijarske stolice obiskal sv. Očeta, in že tudi poprej pretresoval in učil vprašanje o zjedinjenji in verhovni cerkveni oblasti v Ferarskem samostanu sv. Bazilija. Od tega časa bil je patrijarh vedno bolj naklonjen katol. cerkvi. To naklonjenost je na posebni način pokazal pri priliki, ko je v Carigradu obiskal tudi papeževega poslanca gosp. Rottellija. Celo liberalni listi ne morejo dosti prehvaliti v tej zadevi zasluge sv. stolice. Tako piše Parižki „Revue" „Hvala sv. Očetu Leonu XIII., da gré po uspešnem potu k zedinjenju ktero bo jamčilo slogo iztočne in zapadne cerkve". Tudi patrijarh Azarian dela mnogo za zedinjenje obeh cerkev.
Telegrami.
Dunaj, 16. aprila. Gosposka zbornica sprejela je načrt dinamitne postave brez ugovora, ravno tako načrt postave o potepuhih in postopačih, da se bodo lahko v posilnih delavnicah k delu pridržavali. Vlada je posebno povdarjala živo potrebo, da se mora kaj vkre-niti, da se bodo postopači spoti spravljali. Grof Leo Thun želi, da naj se z berači kolikor mogoče človeški postopa; Minister Pra-žak je rekel, da se to samo po sebi razume.
Pariz, 16. aprila. Oourbet naznanja po brzojavnem potu: Preden so se pričeli razgovori o miru, je francoski križar „Estaing" vplenil kitajsko ladijo s 750 možmi in 3 mandarini.
London 17. aprila. „Standard" sodi položaj na podlagi najnovejših Petrograjskih depeš jako ugodno, in misli da nastavljena začasna vlada v Pendjehu razvoja razprav ne bo resnobno ovirala. „Times" pričakuje od ruske strani zadostenja za napad v Pendjehu. Angleška nobene reči srčneje ne želi, kakor častnega miru in ker se ne more dati s sladkimi besedami otrapati, mora priprave na boj nadaljevati.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
17. aprila.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 % davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Od 16. aprila.
Ogerska zlata renta 6%
„ . ■ ■ ■
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avBtr. banke . „ Landerbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-drustva velj. 170 gl, državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864
...... „ 1864 . .
81	gl. 30
81	„ 65
105	„ 15
96	„ 70
858	„ -
285	„ 80
125	„ 10
5 61
87 87 05
gl-
kr.
200 gld.
250 gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
75 10
40
75 25
Kreditne srečke Ljubljanske srečke . Rudolfove srečke Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. .
94 90 99 99 560 302 213 125 „ -138 „ 80 169 „ 75 169 „ 50 177 „ 75 23 „ 50 18 „ 75 113 „ -106 „ -104 „ -
Umrli so:
14.	aprila. Apolonija Gartroža, hišna posestnica, 68 let, Hradeekijeva vas št. 13, prsna vodenica. — Jurij Vole, stolni dekan, 80 let, pred škofijo št. 8, kap. — Jožef Wohlmut, železniški strojni vodnik, 44 let, sv. Petra nasip št. 65, Pyaemie.
15.	aprila. Angela Koinp, stotnikova hči, 11 mes., Stari trg št. 28, božjast.
16.	apriila. Franc Vovk, delavčev sin, 1 leto, Prečne ulice št. 8, Scrophuloze.
V bolnišnici:
12. aprila. Jakob Hafner, gostač, 69 let, Emphysema pul-monum.
14. aprila. Mihael Rape, gestae, 69 let, sušioa.
Tujci.
15. aprila.
Pri Maliii: Moric Baumgarton, knjigovez, z Dunaja. — Bacher, Goslor, Atlas, Reich, llanak, Schwarzer, Jahn, Sehulhof, Steiner, trgovci, z Dunaja. — Jakob Wagner, trgovec, iz Heba.
Pri Slonu: Žiga Bruck, trgovec, z Dunaja. — Dr. Po-gatschnigg, c. k. obrtniški nadzornik, iz Gradca. — Anton Schepitz; zasebnik, iz Trsta. — Kari Stockhammer, železn. uradnik, iz Knitteleflda.
Pri Tavčarji: Josip Doretto, trg. pot., iz Padove. — Hermann Gentlni, trg. pot., iz Trsta. — Arnold Hilberg, časnikar, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: Jakob Susteršič, hišni posestnik, iz Kranja.
Pri Avstrijskemu caru: Josip Nuart, zasebnik, iz Radolice. — Janez Tomažič, Janez Gril, zasebnika, iz Kranja.
Zahvala
za obilne dokaze sočutja med boleznijo, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu našega spre-ljubega, nepozabljencga sorodnika, prečastitega gospoda
JURJA V01CA,
infuliranega stolnega dekana, zlatomašnika itd.,
Posebno presrčno zahvalo izrekajo pa šo premil. g. knezo-škofu, g. deželnemu predsedniku, g. deželnemu glavarju, stolnemu kapitoljnu, mestni duhovščini, kakor tudi duhovnim gospodom z dežele, uradništvu, učiteljem in profesorjem, raznim društvom, bogoslovcem za spodbudno petje, kakor tudi za krasne vence
žalujoči sorodniki.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic veljii 3 gl.
I
sme se pač gospodar in oskrbnik našili življenskih moči imonovati, ker le z njegovo pomočjo se zavžita jedila v tečnost spreminjajo.
Želodec je neutrudljiv in priden delavec, kteri se nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
0e pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegove moči, dobra njegova volja ne pomaga ničesar in ne moro voč svoje službe redno izvrševati in vsled tega trpimo le mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrb vsacega človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!
In kaj je,boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želotlečua esenca!
To esenco izdeluje lekarnar 3?iceoli v Ljubljani „pri angelu". Dobre in koristne lastnosti to esence so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojoga Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dne 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, je jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlato žilo.
Provzročuje hitro izpraznjenje brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst, meseca januvarja "1884.
Dr. Cambon, zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, jo prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanj-šanjl živilih moči, zaradi česar morem podpisani z naj-mirnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacucchi, zdravnik Lloydove družbe.
Veliko let že zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo pa jo Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da povzrocuje mnogo izpraznjenj, ne da bi dražil čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. P ar d o, praktičen zdravnik.
Naročila izvršujejo se s prvo pošio proti povzetju zneska, toda ne razpošilja sc manj kakor 12 siekieuic, ki /. zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 30 kr. Pri večjih naročilih primeren odpust.	(15)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so
zmiraj svežna za dobiti
v lekarni
GL S?ioooX£.Ja
„Pri Aiiffclii«
v Tjubljani,
na Dunajski cesti.