Posamezna številka Din l. St. 206. V Ljubljani, v soboto 13. septembra 1924. PoStnina v gotovini« Leto L 1 Izhaja vsak dan popoldne. | ? Mesečna naročnina: | I V Ljubljani in po pošti Din 10, inozemstvo Din 25 | Neodvisen p -n- UrodniStvo In upravulStvo: VVoIfova ulic« št.1/1. Telefon 213» n. OH ! Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ! | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | Verjeten vstop radMevcev v vlado. Dobe tri ministrstva. Plenarna sela Narodne obrane. Naš cilj. Morda še ni bilo v Sloveniji političnega lista, o katerem bi razširjali njegovi nasprotniki tako lažnive in izmišljene vesti, kakor je to občutil »Narodni Dnevnik« takoj ob svojem nastanku. Vsaka naša misel se je tolmačila zavedno napačno in če je le bilo mogoče, se te razširjalo o »Narodnem Dnevniku* tadi najbolj neverjetne vesti. čeprav počasi, vendar prodira resnica sigurno in danes ve slovenska javnost, da je »Narodni Dnevnik« v resnici neodvisen list, ki brani vedno samo to, kar je v skladu z resnico in pravico. Vse polno pa vlada še nejasnosti o našem cilju in zato nam bodi dovoljeno, da izpregovorimo tudi o tej stvari svo-io besedo. Smatramo, da je za napredek naroda največje važnosti, če ima na njegovo življenje vpliv in moč res napredna struja. Zgodovina našega naroda potrjuje to v polnem obsegu. Vselej, kadar je nastopila v našem narodu struja, ki je hotela obogatiti narod s pridobitvami naprednejših narodov, vselej ie zabeležen v zgodovini našega naroda napredek. Naj si je to zgodilo za Trubarjevih časov ali pa kasneje v dobi Vodnikove Ilirije, naj so bili nosilci novega gibanja mladoslovenci ali pa dijaki, pripadniki čistega realizma, vse-J>je niihovo delo pomenilo silno pridobitev za narodno kulturo. Dati moč tej idealni napredni misli ie zato naš glavni cilj. Iz znanih vzrokov je danes v Sloveniji napredna misel skoraj brez moči, napredna javnost pa popolnoma razbita. Toda sloga ni samo rešitev naroda, temveč sloga je potrebna pri vsakem delu, zlasti pa pri uveljavljenju napredne misli, ki je nujno vselej konstruktivna. Zato smo se od vsega početka zavzemali za koncentracijo naprednih struj in strank in da je bila naša namera resna, je dokazal najlepše že postanek našega lista. Zakaj s svojo ustanovitvijo smo dosegli združitev štirih naprednih struj za misel pravega svobodoljubja, ki res paktira vsako mnenje in ki je vrglo vsak apriorizem. In posrečilo se nam je tudi to, da je zavladal med štirimi naprednimi strujami tako znosljiv duh, da je bil skupen nastop vedno bolj mogoč in da se je dejansko pričenjala nelahna koncentracija naprednega življa. ! Hočemo zmago napredne misli in to ' je naš cilj. Zavedamo pa se, da zmaga samo tista misel, ki jo propagirajo najboljši ljudje. Zato nismo mogli biti prijatelji one stranke in onih ljudi, ki so zavrgli čisto geslo demokracije in postavili mesto njega na tron klikarstvo. Zato nismo mogli korakati z ljudmi, ki niso niti enega vprašanja presojali s stvarnega stališča in katerim je bilo partizanstvo važnejše od narodnega in državnega edinstva. Zavedali smo se, da bi kompromitirali napredno misel in sebe, če bi korakali z ljudmi, ki so kompromitirali napredno misel. Vedeli smo, da bo vsled tega naše stališče težje, vedeli smo, da bo tudi naša armada manjša, toda vse to je bilo potrebno in je še danes potrebno, če hočemo, da doživimo zmago napredne misli. V interesu napredne misli smo cenili tudi nasprotnika objektivno in docela prelomili z onim smešnim stališčem, da je vse slabo, kar dela nasprot-n>k in da je treba nasprotnika vedno Pobijati. Nasprotno smo mi prepričanja, 3e objektivnost najlepša čednost naprednjaka in zato tudi nimamo volje igrati proti sedanji vladi vlogo krivih prorokov in to samo zato, ker je prisegel zvestobo kralju dr. Korošec kot minister. Nam ni napredna misel fraza, temveč bogata vsebina, ki mora življenje oplemeniti in ga dvigniti. Zmaga vsake misli pa je mog0ča ie p0 težkem delu in veliki požrtvovalnosti. Te pa najdemo le pri^ dobrih ljudeh in zato je naš cilj postati glasilo ljudi, ki so dobre volje in ki so voljni biti pionirji misli, ne ■>a izkoriščevalci njene zmage. Ta svoj cilj dosegamo in vstajenje prave napredne misli se bliža. Beograd, 12. septembra. Predsednik vlade Davidovič je bil včeraj popoldne v avdijenci pri kralju in mu poročal o situaciji. Zlasti mnogo pa sta govorila o vstopu Radiča v vlado. Davidovič je izjavil, da so radičevci že pristali na to, da vstopijo v vlado z delegiranjem nekoliko svojih članov in da sprejmejo resorna ministrstva. Kakor sodijo, bodo radičevci prevzeli portfelje ministrstva šum in rud, soci-jalne politike in poljedelsko ministrstvo. Beograd, 11. septembra. Danes dopoldne ob pol 12. uri je bil Ljuba Davidovič v avdijenci pri kralju. Davidovič je poročal kralju o zadnjih dogodkih v notranji in zunanji politiki. Po avdijenci je bil predsednik vlade zelo dobro razpoložen. Pred avdijenco pri kralju je Davidovič konieriral z ministrom Hrasnico, Nastasom Petrovičem in Perom Markovičem. Popoldne so bili pri Davidoviču dr. Korošec in dr. SKUPŠČINA SE SESTANE ŠE TA MESEC. Beograd, 12. septembra. Iz dobro obveščenih krogov doznavajo, da se bo skupščina gotovo sestala pred koncem tega meseca, morda še 25. t. m. Kakor se trdi, se je Davidovič včeraj v avdijenci s kraljem o tem razgo-varjal. Vladi blizu stoječi krogi izjavljajo. da je položaj vsekakor ugoden za vlado in more vlada nadaljevati svoje delo brez kakih težkoč. Nestrpno pa pričakujejo tudi vladni krogi zborovanja HRSS, ki se bo vršilo 14. t. m. v Zagrebu. FINANČNI ODBOR SE SESTANE DNE 22. SEPTEMBRA. Beograd, 12. septembra. Na sestanku med Spahom in predsednikom fin. odbora Stevanom Nešičem je prišlo do sporazuma, da se prično seje fin. odbora 22. t. m. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja: 1. Doklade upokojencem. 2. Obveznosti države iz prejšnjih let. 3. Odobrenje kreditov iz investicijskega posojila. 4. Razne prošnje in pritožbe. NA DELU ZA NOVI PRORAČUN. Beograd, 12. septembra Pod predsedstvom Spahe se je včeraj sestala komisija za pregled budžeta. Redigl-rah je budžet vojnega ministrstva, ki znaša 4 milijarde 100 milijonov Din. Do-sedai je komisija zmanjšala proračun za več nego 700 milijonov Din. Kakor trdijo, namerava Spaho proračun zmanjšati na 1 milijardo 960 milijonov Din. Na sejo komisije je bil pozvan tudi vojni minister, ki pa trdovratno vztraja pri svoji prvotni zahtevi. POTOVANJA MINISTROV. Beograd, 12. septembra. Danes dopoldne je odpotoval v Sarajevo fin. minister Spaho. Zvečer potuje v Ljubljano dr. Korošec, Minister za socijalno politiko dr. Behmen potuje jutri zjutraj v Zagreb, Ljubljano, Sušak in Cirkve-nico. Minister gradjevin pa bo v nedeljo odpotoval v Novi Sad, kjer se bo posvetoval s tamošnjimi pridobitvenimi krogi, osobito radi takojšnje zgradbe mostu pri Novem Sadu. ODKRITJE SPOMENIKA ČEHOSLO-VAŠKIM VOJAKOM V KRAGUJEVCU. Beograd, 12. septembra. Danes je posctila trgovskega ministra, predsednika skupščine, Davidoviča in čehoslo-vaškega poslanika v Beogradu posebna deputacija iz Kragujevca in jih vse skupaj povabila na odkritje spomenika padlim čehoslovaškim vojakom, ki so bili ustreljeni po avstrijskem prekem vojnem sodu leta 1918. Odkritje spomenika se vrši 28. t. m. Deputacija je posetila tudi kralja in ga povabila h odkritju. i Naprednjaki, zavihajte rokave in na delo, da bo zmaga napredne misli dosežena čim preje in. v čim popolnejši meri. Medtem pa HRSS še ni izdala nobenega uradnega poročila o vstopu v vlado. DEMOKRATI ZA VSTOP RADIČEV-CEV V VLADO. Beograd, 12, septembra. Danes se je vršla seja demokratskega kluba. Seji je prisostvoval tudi Davidovič. Na seji so razpravljali o zahtevi radičevcev za postavitev ministra na Hrvatskem. Večina v klubu je proti tej zahtevi in želi, da vstopi HRSS v vlado, kakor vse ostale stranke. Spaho, ki so s predsednikom vlade dalj časa konferirali. Po tej konferenci je odšel Davidovič v avdijenco, kjer se je zamudil od pol šestih do šestih. Na povratku iz dvora je bil Davidovič zelo dobro razpoložen in je izjavil novinarjem: »Vse je dobro, nič se ni izpreme-nilo!« Nato so posetili Davidoviča ministri Nastas Petrovič* Dragotin Pečič in Pera Markovič, ENERGIČNE VARNOSTNE ODREDBE OB PRILIKI SKUPŠČINE HRSS. Beograd, 12. septembra. Ker so radičevci zagrozili, da bodo napravili v Zagrebu velike demonstracije, je vojni minister osebno dal povelje, da sta morali včeraj ponoči odpotovati v Zagreb garniziji iz Subotice in Srema. Garnizija tvori del šumadijske divizije in je v službi armijskega komandanta v Zagrebu v slučaju eventuelnih potreb. Vojaki te garnizije so sami Srbi. BLAIROVO POSOJILO. Beograd, 12. septembra. V finančnem ministrstvu je bil včeraj sklenjen aranžma za posojilo z Blairovo skupino. Obstojata dve pogodbi: Po prvi pogodbi bo dala Blairova skupina naši državi na državne bone po čl. 28 fin. zakona 2 do 3 milijone dolarjev posojila. Po drugi pogodbi pa ima omenjena skupina pravico opcije na drugi obrok posojila do 100 milijonov dolarjev in sicer do 31. marca 1925. »POLITIKA« O RADIČU. Beograd 12. septembra. Današnja »Politika« v uvodnem članku »Opasnost« napada Radiča radi njegovega vedenja in radi njegovih govorov. Dalje piše omenjeni list, naj Radič ne bo tako naiven in naj ne misli, da je mogoče sedanjo državo razbiti. Neumno bi bilo tudi, ako bi se vzpostavile predvojne ali pa zgodovinske meje. Potem bodo Srbi pač najmanj izgubili. »Politika« zahteva tudi čim prejšnjo iz-premembo volilnega zakona, da ne bodo v pni vrsti odločevale v državi narodne manjšine, ampak Srbi, Hrvati in Slovenci kot glavni sestavni del naše kraljevine. Radi tega je sprememba volilnega zakona nujno potrebna in pred to spremembo bi bilo nespametno iti na volitve. Radič naj si to dobro zapomni in naj vstopi v vlado kakor vsaka druga stranka. Nikakor pa ni sprejemljivo, da bi se imenovalo posebnega ministra za Hrvatsko. Zato tudi Davidovič ne sme ugoditi tej Radičevi zahtevi in prav tako tudi ne sme dopustiti volitev pred spremenitvijo volilnega zakona. NOVA AFERA SE NAPOVEDUJE. Beograd, 12. septembra. Današnja »Smotra« poroča o novi, nedavno odkriti aferi. Neka organizirana tolpa pod vodstvom dr. Aleksandra Šnajder-ja je sleparila pri dobavah materijala za promet. V to afero je baje zapleten tudi bivši minister Joca Jovanovič. Tolpa je oškodovala državo za 400 milijonov Din. Uvedena je stroga preiskava, ki bo baje Prinesla še senzacionalna odkritja. RAKIČ V BEOGRADU. Beograd, 12. septembra. Danes je prispel v Beograd naš polnomočni minister v Sofiji Milan Rakič, da bo poročal vladi o položaju na Bolgarskem, zlast' o akeiii makedonskega komiteta. Beograd, 12. septembra. Danes dopoldne se je vršila plenarna seja narodne obrane pod predsedstvom vojvode Stepe Stepanoviča. Na seji je bila soglasno sprejeta resolucija, ki je izzvala v beograjskih političnih krogih veliko pozornost. V resoluciji poziva središni odbor narodne obrane svoje podrejene organizacije v celi kraljevini in vse narodno čuteče občinstvo naj Rim, 12. septembra. Sinoči je odpotoval iz Rima profesor Mitschel, ki je ravnatelj amerikanske nacijonalne Citty Bane of Nev/ York. Poleg tega je še ravnatelj drugih velikih bank in podjetij. Profesor Mitschel potuje v Ženevo in odtod v Berlin, da pripravi teren za 800 milijonsko posojilo Nemčiji, ki ga predvideva Davvesov načrt. Profesor Mitschel je optimist in je dejal, da bo Videm, 12. septembra. Včeraj dopoldne se je otvoril tečaj za drugorod-ne učitelje (Slovence). Tečaj je otvoril profesor Morpurgo, ki je prečital pozdrave Mussolinija, €penottija, in prosvetnega ministra Cassatija. Za Mor-purgom je povzel besedo znani ultra fašisti in bivši videmski prefekt poslanec Pisenti, ki je govoril o odnosih med vlado in narodnimi manjšinami. V kratkih besedah je Pisenti očrtal vso politiko Rimljanov do onih narodov, ki so jih podjarmili. Sedanja Italija bo sledila vzgledu Rimljanov. Dalje je Pisenti dejal, da slovensik tisk iz Trsta in Gorice očita Italiji, da tlači drugorodno prebivalstvo. To ni res, kajti nobene druge države, ki so sprejele tujerodne manjšine, niso nikoli tako velikodušno postopale s svojimi uovlni državljani. Seveda je nemogoče, da bi pustila Italija narodnim manjšinam toliko pravic, da bi te tvorile državo v državi. Italijanska vlada gleda zlasti na to, da se polagoma izvrši fuzija novega in itali- radiceveTbatiniczadovoljen. Beograd, 12. septembra. Iz Dubrovnika je . danes prispel poslanec HRSS Batinič, ki je izjavil, da mu je agitacijsko zborovanje zelo dobro uspelo. Batinič je prišel v Beograd radi intervencij pri posameznih ministrih. Zvečer pa potuje skupno z ostalimi radi-čevskimi poslanci v Zagreb, kjer se bo v nedeljo udeležil zborovanja HRSS. KONVENCIJA O OPCIJI Z AVSTRIJO PODPISANA. Beograd, 12. septembra. Zjutraj je bila podpisana konvencija z Avstrijo o opciji. Konvencijo sta podpisala za našo kraljevino dr. O. Rybaf, za Avstrijo pa dr. Gruber. MUSSOLINI PRAVI, DA JE ZADOVOLJEN. Rim, 12. septembra. Vse kaže, da bo poslanska zbornica sklicana tekom novembra. Včeraj je posetil Mussolinija predsednik zbornice Rocco. Pozneje se je s predsednikom zbornice razgovar-jal tudi državni podtajnik Suardo. Mussolini je postal v zadnjem času velik optimist. Tako piše njegovo glasilo »Po-polo d’ Italia«, da je v pogovoru z nekim svojim prijateljem dejal, da je bitka dobljena. Sedaj je treba le, da se fašisti nekoliko moderirajo in pokažejo z delom, kaj hočejo. ^ ^ STAVKA KOVINARJEV NA DUNAJU. Dunaj, 12. septembra. Stavkovno gibanje narašča. Danes stavka že 120 tisoč kovinarjev. Po vseh obratih in tovarnah je delo ustavljeno. Pogajanja med zastopniki delavcev in delodajalci so bila brezuspešna. Mnogi tujci so zapustili Dunaj, ker so se razširili sluhi, da nameravajo pričeti stavkati tudi železničarji. Dunajski sejm je vsled tega zelo prizadet. Stavka kovinarjev se širi na vse avstrijske pokrajine. Nevarnost splošne stavke je stalno večia. stoje na braniku državnega in narod*' nega edinstva. Glavni odbor narodne obrane smatra za dolžnost, da povzdig-: ne svoj glas v obrambo važnih 2iv-ljenskih vprašanj našega naroda in da z združenimi močmi ovrže narodu škodljivo in neresnično teorijo o treh narodih. Narodna stvar mora biti nad strankarstvom! posojilo krito že v nekaj dneh potem, ko bo Izdano. Na vprašanje nekega novinarja, ali bo Dav/esov načrt vplival na medzavezniške dolgove, je Mitschel odgovoril, da se bodo dolgovi na vsak način morali znižati, kot so se znižali dolgovi Nemčije napram Zaveznikom, Zalibog, da je predsednik Združenih držav Coolidge čisto drugačnega mnenja. lanskega prebivalstva. Končno se je Pisenti o kulturnih društvih Izjavil, da to niso kulturna društva* ampak prava politična društva, ki so jih ustanovili politiki še pod bivšo Avstrijo. To pa radi tega, da so »kulturna« društva ušla strogemu nadzorstvu političnih organov. (Bilo li smešno, če ne bi bilo. tako tragično, da se hočejo Italijani primerjati z Rimljani. Kar pa se tiče pravic, ki jih daje Italija našim bratenj v Primorju, pa govori najlepše prepoved slovenskega petja pri maši na Kolku in pa prepoved pevske prireditve v Rihenbergu. Gospoda, kaj lažete?, -m Op. ured.) Borzna poročila. Ljubljanska borza, dne 12. septembra. Vrednote: Srečke: 2 in pol % drž. renta tt voj. škodo denar 118, blago 124. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 240, Merkantilna banka denar 118, blago 122, I. Hrvatska štedioniOR denar 918, blago 923, Slav. bauka denar 103, blago 107. b) Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 105, blago 155, zaključeno, Trboveljska premogokopna družba denar 475, Združene papirnice denar 123, blago 130. •> Produkti: Trami merk. od 4 do 13 m dolž. 8$, 8/11, 11/11, 11/13. 13/16, 16/19, 16/21, 19/34; 21/27 frko meja denar 445, blago 460, deske 20 mm od 16 cm šir. napr. 4 m dolž. mont* frko meja denar 670, blago 690, remeijn! polov. 35/70, 70/70, 40/80, 80/80 I. II. III. frko meja denar 670, blago 710, hrastovi plohi obrob. 2 do 4 m dolž. 30 do 100 čm deb. frko meja denar 1165, blago 1200, bukovi hlodi I. II. od 2 m napr. od' 30 cm prem. frko naklad, post. denar 240, blago 255, drva suha bukovft 1 m dolž. frko naklad, post. kol. 5 vag. denar 28, blago 29, zaključ. hrastove frise frko Postojna kol. 1 vag,**Mengr 1650, blago 1700, zaključ. oglje I. vllano frko meja denar 123, blago 125, pšenica domača frko Lj. denar 375, pšenica bačka Bačka post. blago 360, pšenica bačka stara par. Lj. blago 430, pšenica slav. 75/76 frko slav. post. blago 355, rž bačka-j?2/73 frko Bačka post. blago 290, koruz* bačka frko Bačka post. blago 290, otrobi pšenični drobni frko štajer. post. denar 220, blago 225. krompirJuzančni frko naklad, post denar 110, blago 120, laneno seme par. Lj. denar 675, suhe gobe po kakov. srednje denar 42 do 50, pšenična moka frko Vrhpolje bas, »0« blago 580, fižol ribničan frko Lj. denar 600, fižol prepel ičar frko Lj. denar 500, fižol mandaloni frko Lj. denar 440, jabolka ob ra-’ na zimska I. frko naklad, post. blago 140, seno I. sladko prešano frko Lj; denar 75, vino belo dolenj. štajer. hrvat. po vz. frk« naklad, post- denar. 710, blago 800. Beograd, 12. septembra. Dupaj 10.65, Rim 330.50—331, London 334.75— 335.75, New York 74.75—75.75, Pariz 402-r* 405, Praga 224.75-225, Curih 14.15—14.17. Zagreb, 12. septembra. Dunaj 10.5750 —10.7750, Praga 224.75—227.75, Italija 329,50 —332.50, London 335.50—338.50, Pariz 400 -404, New York 75-76, Curih 14.15—14.25. Curih, 12. septembra. Beograd 7.05, Rim 23.35, London 23.7150, New York 531.25, Pariz 28.60, Praga 15.95, Dunaj 75.1 Ž. T t s t, 12. septembra, (Predborza,) Beograd 30.10—30.30, Dunaj 320—330, Lon* don 101.50-101.80, New York 22.75—22.85. Pariz 121.50—122. Praga 68-68.60. Curih 428—430, »Vse je dobro, nič se ni (spremenilo." Važna izjava profesorja Mitschela. Posojilo Nemčiji zanlgurano. Medzavezniški dolgovi se bodo morali znižati. Po vzgledu Rimljanov bodo postopali z našimi brati. Strin % »NARODNI DNEVNIK«, 13. sept. 1924. Štev. 'zowr Kaos na naših osnovnih šolah. Novo šolsko leto, ki se je pričelo ta teden na naših osnovnih šolah, se je začelo s takim kaosom, kakor dosedaj še nobeno po prevratu. Ako bi bilo to prvo leto v novo nastali državi, ko so še vladale docela neurejene razmere, bi bilo to razumljivo in opravičljivo. A, da se pripenja šesto šolsko leto na ta način, je sicer pri naših razdrapanih političnih razmerah tudi umljivo, nikakor pa ne opravičljivo. Zakaj pri tem trpita razen učiteljstva predvsem pouk in vzgoja naše mladine in sicer docela po nepotrebnem, kar je najbolj žalostno pri tem. Pa da si ogledamo pobliže ta kaos, ki bognje ne dela časti naši šolski upravi! Te dni, tik pred začetkom šol. leta se je izvršilo okrog 250 imenovanj učiteljstva na razne osnovne šole v Sloveniji. Niti ena desetinka vseh teh novoimenovanih učnih oseb ne ostane na svojem dosedanjem učnem mestu, ampak se bo morala seliti največ na nezasedena, deloma pa le na začasno zasedena mesta, če upoštevamo, da se bo moralo učiteljstvo na začasnih mestih umakniti stalno nameščenim in da bodo morali še nastaviti učiteljske abiturijente in abiturijentinje, potem lahko izračunamo, da se bo premestilo do 500 učnih oseb, to je skoraj ena šestina vsega učiteljstva v Sloveniji. S tem je naša šolska uprava res dosegla enegajzmed najbolj žalostnih rekordov. Usodepolno pa je postalo, ker so se imenovanja izvršila dva dni pred začetkom novega šol. leta in seveda ni bilo še mogoče pri našem upravnem štetemu izgotoviti in dostaviti dekretov. Tako je vse ostalo na svojih starih mestih in je na eni strani vse polno razredov brez učitelja, na drugi pa na stotine novega učiteljskega naraščaja brez službe. Prav mnogo šol je pa obenem brez upravitelja, ker so bili starejši spomladi nasilno upokojeni in novoimenovani še niso mogli nastopiti. Več upraviteljskih jnest pa tudi še‘na papirju ni zasedenih, ker se imenovanja iz enostavnih vzrokov niso izvršila, ker ni bilo prosilcev. Vsled tega so morale prevzeti — kler je bilo to sploh možno — začasno upravitelistvo često mlajše in neizkušene moči. Na ta način so nastale takoj ob začetku šol. leta na naših šolah tako kaotične razmere, kakor jih še nismo imeli in ki bodo zapustile brez dvoma zelo slabe posledice. Zakaj lahko si je,misliti, s kako vnemo deluje učiteljstvo, katero se zaveda, da mora danes ali jutri oditi in ga pri tem še mučijo skrbi preselitve. Nehote se pri tem vsiljuje vprašanje krivca teh desolatnih razmer. Nekateri ga iščejo v sedanjem režimu, mnogim se pa odpirajo oči in ga vidijo v prejšnji vladi in v njenih vodilnih politikih in eksponentih. Glavna krivda je brez dvoma pri prejšnji vladi in njenih političnih vodilnih krogih. Izpraznjena mesta se niso razpisavala od časa do časa, ampak so se samo zbirala in razpisala — med njimi celo nepotrebna — vsa naenkrat proti koncu leta. Ako bi bila pustila politika šolski aparat pri miru in bi ne bila vtikala svojega nosu in prstov vmes, potem bi se bila imenovanja še vedno lahko izvršila sredi meseca julija. — Ostali del počitnic bi se mnogo učnih oseb lahko preselilo in uredilo svoje privatne in šolske zadeve. Tedanji politični vodilni krogi bi bili tem lažje prepustili imenovanja samo šolski upravi, ker so bili na vodilnih mestih itak samo njihovi pristaši. A kaj se je zgodilo? Kompetenčni akti so vandrali od Petra do Pavla, vsak je hotel imeti v nje vpogled, pritiskale so se kljuke, partizanstvo se je pojavilo v taki obliki, kakršne še nismo videli pri nas. Cas je potekal, politična in vladna kriza sta dozorevali in čez noč je nastopila nova vlada, akti pa so ležali še nerešeni deloma v Ljubljani, deloma v Beogradu, če ne morda celo pri kakih političnih organizacijah. In tako je prišlo, kar je moralo priti: JDS in Pribičevič sta obljubljala z našim Žerjavom in njegovimi med učiteljstvom dobra mesta, delili so jih pa drugi — drugim. Le del podeželskega učiteljstva ljubljanske oblasti je še prišlo na svoj političen račun, med tem, ko je prišla vsa mariborska oblast z Ljubljano vred v jako mučno zagato. Pri tem seveda ne trpi prav nič dr. Žerjav in tudi vodilni krogi ne pri UJU, ampalf na stotine njihovih pristašev, ki so obsedeli.. Zakaj pri današnjih razmerah je umljivo, da je sedanji režim pri JDS započeto delo nadaljeval, seveda v svojem smislu in nastavil na vodilna mesta svoje pristaše. Take polomije, kakor jo je doživela gotova klika sedaj pri imenovanjih učiteljstva in nadzornikov, je še ni doživela nikoli V takem obsegu. To je bil pravcati udarec s kolom. Ta udarec bo marsikomu odprl oči. Občuti ga seveda najbolj prizadeto učiteljstvo. Morda bo sedaj izpregledalo in ne bo dalo več izrabljati svoje lepe stanovske organizacije po političnih iy>livih in strankah. Ako se to zgodi, bo imela korist le šola in učiteljstvo ter po teh dveh vsa napredna javnost. Zasedami« Zveze narodov. Sanacija Madžarske in pa vojni dogodki v Georgiji sta bili glavni točki dnevnega reda na včerajšnji seji Zveze narodov. O sanaciji Madžarske je poročal italijanski delegat Carazzoni. Njegovo poročilo je bilo zelo madžarofilsko, kar je končno pri ozkih stikih med fašisti in Horthyjevci razumljivo. Carazzoni je dejal, da je dosegla Madžarska to, kar se je smatralo za skoraj neizvr-Šljivo, da je namreč mogla pričeti obenem s sanacijo svojega gospodarstva In izplačevanjem reparacij. Sanacijski plan se bo gotovo posrečil. Za to jamči tudi dobro razmerje med generalnim komisarjem Zveze Smithom in madžarsko vlado. Zato predlaga, da se sprejmejo vsi sklepi, ki so bili tozadevno sklenjeni v drugi komisiji. Nato je imel velik govor madžarski ministrski predsednik grof Bethlen, ki se je zahvaljeval Zvezi narodov za njeno pomoč in povdarjal, da bo ta pomoč znatno pospešila gospodarsko sanacijo srednje Evrope. S tem pa bo pomagano tudi ideji svetovnega miru. Ko je še govoril poljski delegat Strakoš, ki je podal kratek pregled o dosedanjem stanju madžarske sanacije, je bilo poročilo Carazzonija soglasno sprejeto. Nato se je razpravljalo o razmerah v Georgiji. Francoski delegat Paul Bouncourt je poročal o bojih, ki se vrše sedaj v Georgiji. Povdarjal je, da se Zveza narodov ne misli mešati v potek dogodkov in da tudi noče s svojimi predlogi zadeti nobene strani. Zasedanje je bilo nato zaključeno. Vprašanje razsodišča. Na seji prve komisije, ki je razpravljala o razsodišču, je bil dosežen velik uspeh. V važni točki je bil dosežen sporazum med irancoskim in angleškim naziranjem. Angleški delegat Hurst je namreč izjavil, da se Anglija ne protivi obligatornemu razsodišču, da pa se boji, da bo prišlo pri odločilih glede vojne na suhem in na morju do težkih nesoglasij. Imamo dvoje naziranj. Kontinentalno in morsko. Anglija mora vsled svoje lege v slučaju vojne posvetiti vse sile temu, da uniči trgovsko mornarico nasprotnika. Kontinentalne države pa tega nazora ne priznavajo. Francoski delegat Loucher je nato izjavil, da priznava upravičenost angleškega nazora. Loucher je nato stavil več predlogov za izpremembo garancijskega pakta, ker je ta deloma popolnoma nezadosten. O njegovih predlogih se je razvila živahna debata, v katero so posegli zlasti belgijski in holandski zastopniki. Tudi v tej debati so bila dosežena znatna zbližanja v nazorih. Naša delegacija. Dne 10. septembra je odpotoval naš zunanji minister dr. Marinkovič v Beograd. Pred svojim odhodom je izjavil dr. Marinkovič novinarjem, da je vest, da bi naša država izstopila iz Zveze narodov v slučaju, da bi Zveza narodov razsodila v sporu glede državne pripadnosti samostana sv. Navma v naš neprid, popolnoma neresnična. Po odhodu dr. Marinkoviča je prevzel vodstvo naše delegacije poslanec Ku-manudi Italijani o jugoslovenski voiski. (Članek italijanskega generala.) Rimski »Mondo« prinaša sledeči članek iz peresa generala R. Bencivenga: Kakor smo videli v enem izmed prejšnjih člankov, se nahaja naša vojska 9 mesecev v letu v krizi. Kriza Je najostrejša v mesecu fnareli, aprilu In maju, to je, ko Je treba iz bilančnih razlogov, po prihodu novincev stopnjema odpuščati starejše, do-člm novinci še niso dovolj izvežbani v orožju. Ne oziraje se na to, da so vojaške operacije mogoče v vsakem mesecu leta je vendarle nepobiten fakt, da jih je vsi-kdar z največjo verjetnostjo pričakovati v aprilu in maju ter juniju, ko bi pa mi tudi ne mogli še reči, da je kriza efektivno rešena. Nastane torej vprašanje: S kakimi sredstvi meni minister vojne, da more v slučaju nepredvidenih internacijonalnih do-godljajev osigurati obrambo meje? V teh treh mesecih moramo računati, da imamo pod orožjem samo 80 do 90 tisoč izvežbanih mož (izvzemši kolonije), od katerih pripada skoro polovica infanteriji. Ako sedaj opmislimo, da imamo 123 polkov linijske infanteriie, bersaljerjev in alpincev, nam je jasno, da bo imel vsak polk prav smešno majhno povprečno števiio starih iz-vežbanih vojnikov, posebno, ako ne pozabimo, da so starjšl vojaki razpršeni po razpršeni po različnih službah kot pisarji, or-donance itd., in ako se oziramo na potrebe, ki Jih ustvarja uvrščevanje rekrutov v kadre. S kakimi močmi bi se mogli nenrdni opasnosti na meji postaviti v bran? To vprašanje nas spravi še v prav posebno zadrego, ako pomislimo na potrebo, da bi se nam bilo zavarovati na dveh straneh, na vzhodu in na zahodu. Znano je, da ima Francija na svojem teritoriju (brez kolonij) 456 tisoč ljudi pod orožjem, ima pa poleg tega znano institucijo »ščit in kopje«, za katero se mi borimo že od leta 1920, s pomočjo katere razpolaga vsak čas z 12timi divizijami, od katerih ima vsaka skoro polni vojni stalež: Tri divizije imajo pešpolke s po 2200 možmi, ostalih devet ima pa celo po 2500 mož. Ako pomislimo na posebno konfiguracijo Francije, na njeno gosto železniško mrežo, na mnogoštevinost cest na zapadnih obronkih alp v zvezi z ogromnim številom avtomobilskih voz — potem je lahko razumeti, da bi naša vojska ne mogla dovoljno zavarovati naših mej, tako zbog krize efektiva, kakor radi razporedbe čet v zvezi z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi naše države. Napram Jugoslaviji naš položaj ni mnogo boljši. Ta država s samo 13 milijoni prebivalcev je v položaju, da vzame v vojake vsako leto nad 100.000 mož (1. 1922 je vpoklicala 115.563, a 1. 1923 100.401 novinca) in z naknadno dovoljenimi budžetarnimi krediti ji je omogočeno držati ljudi pod orožjem celih 18 mesecev in tako ima sigurno na razpolago moč, več, kakor 150.000 mož, od katerih je vsaj 100.000 izvežbanih. Toda ne samo to: Jugoslavija ne drobi svoje moči v mnogo jedinicah kakor se to pri nas godi. Ona ima samo 48 pešadijskih pukov, med tem ko Jih imamo mi, ki imamo mi, ki imamo itak manj izvežbanih ljudi, kakor Jugoslavija — vsaj 123! Iz tega sledi, da, dočhn ima Jugoslavija polke, ki razpolagajo vsak čas s primerno močjo, ima Italija, posebno nekatere mesece v letu polke, ki ne bi mogli izvršiti pomembnejše defenzivne ali ofenzivne akcije. Posledice tega fakta bi utegnile postati spričo konfiguracije meje jako težke. V slučaju, da bi bila prebita na kaki posebno važni točki, bi nas mogli prisiliti, da se branimo na Soči, mesto na Julijskih alpah. Naša vojska torej radi tega, ker efekti- vi niso dovolj močni, radi svoje široke strukture vsled katere se drobi moč orožja radi dolgosti fronte od Julijskih Alp do Sicilskega morja, radi omejene moči naših prevoznih sredstev, ne more osigurati, posebno v gotovih mesecih ne, nepremagljivosti naše rneJe. Treba je pa še pripomniti, da v te) razpravi ni bilo govora o faktorju avijacije, ki bi utegnil imeti vsekako silno važnost v našo škodo1 Vprašanje ruskih beguncev pred Zvezo narodov Generalni tajnik Zveze narodov Je svo-Ječasno povabil vlade držav, včlanjenih v Zvezi narodov, da referirajo o trenutnem stanju vprašanja ruskih beguncev na njihovem teritoriju ter da poročajo, kako stališče zavzemajo ti begunci glede repatriacije. Odgovorile so vlade sledečih držav: Južna Afrika, Belgija, Brazilija, Bolgarska, Kuba, Danska, Španija, Francija, Guatema-la, Velika Britanija, Haiti, Svobodna Irlan-dija, Italija. Panama, San Salvador, Švedska in Turčija. Podobna anketa je bila adre9irana na organizacije beguncev in delegate visokega komisarijata vseh držav. Po došlih informacijah se nahaja v raznih državah še nad 1,000.000 ruskih beguncev, od katerih je 200.000 delazmožnih brezposelnih. Največ beguncev živi v Nemčiji, namreč 500.00, od teh je 80.000 nezaposlenih. Na drugem mestu figurira Francija s 400.000 begunci (vsi zaposleni). Na tretjem mestu stoji Rumu ni ja z 80.000 (vsi zaposleni), na četrtem Poljska s 70.000 begunci, od katerih je 12.000 delazmožnih nezaposlenih itd. V naši državi Jih je 45.000 (vsi zaposleni). Najmanj Jih Je na Danskem, namreč 1000 (vsi zaposleni), na predzadnjem mestu Je Italija s številom 1500 (vsi zaposleni). Na četrti seji se je na predlog kraljevine Srbov, Hrvatov, in Slovencev sklenilo, da se apelira na vlade držav, kjer se nahaja največ ruskih beguncev in, kjer ima visoki komisarijat delegate, da vzpostavijo narodne odbore, kakor jih je vzpostavila predlagateljica na svojem ozemlju. Belgijska, bolgarska, estonska, grška, poljska, češkoslovaška in turška vlada so odgovorile, da ne morejo izpremeniti ukrepov, ki veljajo dosedaj na njihovem ozemlju. Čeprav vsled tega ni bilo mogoče razbremeniti visokega komisarijata, se je skušalo vstreči želji po štedenju in se Je zato izvršila reorganizacija in fuzija delegacij glavnega komisarijata, ki so še eksistirale. Glasom poročila francoske vlade se zdi, da ne kažejo številni ruski begunci, ki žive v Franciji, nobene želje, da bi se vrnili v Rusijo; nedvomno zato, ker v Franciji najde vsak delazmožen ruski begunec, če le hoče, posel. Vendar pa dokazujejo poročila delegatov Visokega komisarijata, da se ruski begunci v nobeni drugi državi-članici ne nahajajo v tako srečnem položaju In, da bi se mnogi izmed njih z veseljem vrnili v domovino pod zadovoljivimi pogoji. Kljub temu pa ni bilo mogoče skleniti nikake splošne iormelne pogodbe, glede repatriacije zakaj sovjetska vlada Je bila mnenja, da klavzule, ki figurira v sporazumu glede repatriacije beguncev iz balkanskih držav in ki predvideva kooperacijo JOHN GAL9WORTHY: Salta pro nobis! »Častitljiva mati, plesalka le tako žalostna! Sedi, pokriva glavo z rokama, ali pa buli v praznoto. Prigovarjala sem ]1, naj skuša moliti, toda revica ne more, ker nima vere. Celo izpovedati se noče. Ne veruje — ni kristjanka. Kaj bi storili, častitljiva mati, da bi se nekoliko razveselila? Hotela sem ji pripovedati, prosila sem jo, naj mi pripoveduje o svojem življenju. Revica ne odgovarja. Sedi in buli predse v praznoto. Ali Je Tes ni mogoče malo tolažiti, predno mora umreti? Tako mlada in •polpa življenja, tako neverna in mora umreti! Biti ustreljena — tako mlada in lepa, to je grozno, Častitljiva matit« Starejša mala sestra je prekrižala roki na prsih. Njene mile rjave oči so iskale Odgovora na voščeno bledem obrazu opa-tlce, ki Je stala pred njo skoraj breztelesno V Ivoji beli obleki. V njenem varstvu Je Vohunka, plesalka ciganske krvi — kakor so rekli —ki Je izvabila od svojega ljubčka, francoskega pomorščaka, vojaške tajnosti to Jih prodala Nemcem na Španskem! Rekli «0, da Je preiskava dognala njeno krivdo, pripeljali so jo v samostan in 90 rekli: Obdržite jo tu do petnajstega. Tu je na varnejšem nego' v ječi. In ta ženska naj bo ustreljena! Grozno, toda vojna je! Zgoditi M mora za Frandjol Opatica je odgovorila: Skušala bom, moja hči. Pelji me v njeno celico! Plesalka Je sedela na postelji. Na njenih licih ni bilo nobene barvej samo svetla rja-vost orientalske krvi. črni lasje so obkrožali njeno čelo. Skozi nežne ustnice so *e svetlikali'njeni beli zobje. Zdelo se Je, kakor da bi njene prekrižane roke zadrževale vročino v prožnem telesu. Njene oči, i so se svetile kot z Malage, so trie v daljino, skozi bele stene, skozi obiskovalke, kakor oči ujetega leoparda. Častitljiva mat! Je spregovorila: »Kaj moremo storiti zate, moja hči?« Plesalka je molčala. »Nesrečna sl, moja hči. Povedali so mi, da ne moliš. To Je žalostno.« Plesalka se Je nasmehnila in stresla glavo. »Ne maram te mučiti s tem( vprašanji, moja hči. Tvoja nesreča nas je prizadela. Razumemo te. Ali bi mogoče rada brala kako knjigo, bi rada pila vino? AH Je sploh mogoče kal storiti, da pozabiš na svojo nesrečo?« Plesalka Je sklenila roki nad tilnikom. Bila je lepa, prožna — celo telo čudežno, lepo. Vodena lica opatice so rahlo zardela. »Ali bi rada za nas plesala, moja hči?« Na plesalkinem obrazu se Je pojavil smehljaj, ki ni več izginil. »Rada. Zelo bi me veselilo, milostna gospa!* »Dobro Je. Naj ti prinesejo tvoja oblačila. Nocoj v refektorlju po večerji. Ako želiš godbe, se bo igralo na glasovir. Sestra Matilda igra zelo lepo.« »Godba — par navadnih plesov. Milostna gospa, ali smem kaditi?« »Gotovo, moja hči. Poslala ti bom cigarete.«; Plesalka je iztegnila roko. Opatica je čutila med svojimi, ozkimi, suhimi rokami topel pritisk. Jutri naj bo ta roka mrzla in mrtva! »Na svidenje, moja hči!« »Plesalka bo plesala za nas.« Tako se Je govorilo v samostanu. Pripravili so glasovir in note. Pri večerji se je čuio skrivnostno šepetanje. Kako nepričakovano Je bilo vse to! Po večerji so napravili prostor v refektoTlju. Na dolgih klopeh ob stenah Je sedelo šestdeset belih postav, med nitmi častitljiva mati. Pričakovale so sestro Matildo, da zaigra na glasovirju. Najprej Je prišla mala sestra, nato pa je skoraj priplavala prQžnih korakov plesalka. Vse sestre so gledale nanjo, le častitljiva mati je ostala mirna. Bala se Je, da se ne bi rodila v sestrah kaka lahko-mišljenost. Plesalka Je bila oblečena v črno svilo ter je nosila srebrne čevlje in nogavice. Njeno kipeče oprsje Je pokrivala srebrna tančica s črnimi čipkami. Roki Je imela goli. V njenih črnih laseh je blestela rdeča roža, v roki pa je imela slonokoščeno pahljačo. Ustnice Je Imela le malo pobarvane, njen obraz Je bil podoben krinki. S povešenimi očmi Je stala sredi refektorija. Sestra Matilda Je pričela igrati. Plesalka le vzdignila pahljačo. Pri španskem plesu se je komaj premaknila z mesta. Njene oči so se hitro sprehajale od obraza do obraza, na katerih so bila vidna različna čustva. Sestra Matilda je nehala igrati. Sestre so pričakovale ... plesalka pa se je smejala. Sestra Matilda je pričela zopet igrati. Plesalka Je plesala svoj metuljski ples. Opatica Je sedela nepremično s stisnjenimi ustnicami in s sklenjenimi rokami. Podobe iz preteklosti so vstajale v njenem spominu in Jo motile. Spomnila se Je zopet svojega ljubljenca, ki je padel v nemško* francoski vojni, nakar je šla v samostan. Kako dolgo je že od tedaj! Plesalka iz poganskega sveta, z rdečo rožo v črnih laseh, z belim obrazom in svetlimi očmi ji Je vzbudila hrepenenje po njeni veseli mladosti, ki jo je pokopala v samostanu. Plesalka Je plesala habanero, ki je vzbudila v spominu častitljive opatice motne spomine na izgubljeno mladost. Častitljiva mati se je obračala na desno in na levo. Ali je ravnala pravilno? Toliko neizkušenih sester, toliko mladih src! Toda kako naj bi sicer olepšala zadnje težke ure tega nesrečnega poganskega otroka? Kako blažena Je v plesu! Naravnost sveta. Kakija moč! Oči vseh sester «> visele na njej, celo oči sestre Louise — plesalka jih Je začarala kakor kača domačega zajca! Opatica se Je smehljala. Ta uboga sestra Louisa! In ravno pri njej Je sedela mlada sestra Marija, s široko odprtimi očmi in ustnicami! Tako mlada, komaj dvajsetletna, ki Je izgubila ženina v vojni — komaj pred enim letom! Najlepša sestra v samostanu. Kako je stiskala roki v naročju! Plesalkine oči so bile neprestano uprte vanjo... Častitljiva mati si je izpraševala vest: »Ali sem storila delo ljubezni ali kaj?« Tesno ob vrstah sester je plavala plesalka. Njene oči so žarele in njen obraz je bil ponosen. Njen pogled je zadel sestro Marijo, dotaknila se jo je s pahljačo: »Gra-cias, Senoras! Adios!« Odšla Je prožnih korakov in za njo mala sestra. »Idite v svoje celice, moje hčere! Sestra Marija!« Mlada sestra se Je približala častitljivi materi. V njenih očeh so se lesketale solze. »Sestra Marija, prosi Boga, da odpusti tei ubogi duši njene grehe! Žalostno je na svetu, moj otrok! Idi v svojo celico in moli!« Kako lepa in mlada je bila sestra Marija! Častitljiva mati Je vzdihnila... Mrzlo jutro. Na polju je ležal prvi sneg. Med mašo so šli po plesalko. Potem še par trenutkov... salva! S tresočimi ustnicami je molila častitljiva mati za dušo, ki je priplesala pred božje obličje ... Tisti večer so iskali v samostanu sestro Marijo. Niso je mogli najti nikjer, čez dva dni je prišlo pismo: »Odpustite ml, častitljiva mati. Vrnila sem so v življenje. Marija.« Življenje — iz smrti! Opatica je vztrepetala. Postave iz preteklosti so se pojavljale zopet v njenem spominu: plesalkin obraz, rdeča roža v črnih laseh, temne nežne oči, roka, ki se je rahlo dotaknila ustnic jn ji podarila poljub... Poslovenil N. St. delegatov glavnega komisarijata v Rusiji ne more generalizirati. Plasiranje in emigracija beguncev sta omejena v glavnem iz dveh vzrokov: na eni strani je splošna gospodarska _ depresija v večini evropskih držav, na drugi pomanj-kanjq, kapitala za transport beguncev V dežele, kjer bi lahko našli delo. Za časa ustanovitve visokega komisarijata je bil g. Hanotause mnenja, da bi zadostovala vsota 200,000.000 frankov za rešitev problema ruskih beguncev. Edini kredit pa, ki ga je dala Zveza narodov visokemu komisarju,, razven vsot, ki so bile potrebne za kritje razmeroma skromnih stroškov za upravo, je obstojal v polovici posebnega kredita 30.000 liver sterlingov, namenjenega za evakuacijo Carigrada. Ta vsota je zadostovala za evakuacijo 30.000 beguncev v 45 držav. Evakuacija beguncev, bivajočih v drugih državah se je efek-tuirala s sredstvi privatnega človekoljubja. Ako bi se bila ta sredstva uporabila za neposredno pomoč, bi bila komaj zadostovala za kritje stroškov transporta za par sto beguncev. Visoki komisarijat je vsled tega skenil, da uporablja v bodoče te vsote izključno za pomoč beguncem. Ta pomoč se je podeljevala v obliki predujemov za potne stroške, vračal naj bi se denar iz poznejšega zaslužka beguncev. Kooperaciji posameznih vlad in begunskih organizacii se je zahvaliti, da je ostal ta skromni fond skoro intakten ter je zadostoval za transport ti-sočev beguncev v države, kjer jim Je bilo mogoče najti delo, ki se izplača. Radi skromnosti teh rezerv ni mogel visoki komisar rešiti problema v celoti in docela izkoristiti delovnih prilik, ki se nudijo beguncem v Franciji in Južni Ameriki. Reprezentanti Brazilije in Uruguaja so dali visokemu komisarju tekorekoč iniclja-tlvo, da je konferiral z reprezentanti argentinske. braziljske, kubanske in uruguajske vlade, ki so se udeležili mednarodne konference dela ter je dosegel, da se bodo predložila tem vladam priporočila, da sprejmejo delegacijo, ki naj na licu mesta študira možnosti plasiranja beguncev v teh državah. V kolaboraciji z Mednarodnim birojem dela je visoki komisar izposloval štetje beguncev, ki bi bili voljni izseliti se v Južno Ameriko ali v druge kraje — po profesijah. Visoki komisar je izrekel mnenje, da bi po dosedanjih izkušnjah zadostovala vsota 100.000 liver sterlingov, —vporabljena na prej omenjeni način — da bi se rešil problem beguncev skoro popolnoma, vsaj kar se tiče brezposelnosti. Primerjanje te vsote z vsotami, ki so jih izdale posamezne vlade za pobijanje sovjetov dokazuje, da je ta vsota naravnost nizka. Pričakovati je zato, da bo ruski begunski problem v kratkem popolnoma rešen. Politične vesti. — Naš vojni proračun za leto 1924-23 bo zelo povišan. Dosedaj je znašal nekal nad dve milijardi dinarjev, sedaj pa bo dosegel štiri milijarde. Ker ne vemo, v koliko Je bil prejšnji proračun samo fiktiven, ne moremo izreči svoje sodbe o sedanjem povišanju. Mislimo pa, da Je vojni proračun zadnji proračun, ki bi smel postati predmet demagogije. — V češkoslovaškem parlamentu se je pričela debata o vladnem zakonskem načrtu glede izplačila vojnih posojil. S posebno vnemo so nastopili proti vladnemu na' Črtu nemški poslanci in v parlamentu Je bil naravnost nemški dan. Debata se Je gibala vseskozi na parlamentarnih tleh. Nemškf poslanci so izročili ministrskemu predsedniku Švehli celo vrsto izpreminjevalnih predlogov. Ministrski predsednik švehla, jim je obljubil, da bo uvaževal njihove predloge v kolikor ne nasprotujejo duhu zakona. Sedal se^bo poskušalo doseči pristanek vladne večine na nemške izpreminjevalne predloge. Govori se, da bo vlada deloma popu* stiia. Tako se bodo obveznice obrestovale in tudi druge malenkostne koncesije bodo storjene v prilog nemških zahtev. Zastopniki legijonarjev so izjavili, da bodo glaso« vali proti sprejemu vladnega zakonskega načrta, ker so se vojna posojila uporabila proti njihovemu osvobodilnemu delu. V' vsem je predloženih 43 izpreminjevalnih predlogov in sicer večinoma od nemških poslancev. = Stavka kovinskih delavcev na Du-' naju. Proglašena je stavka in delavstvo se je proglasu celotno pokorilo. Število stav-kujočih znaša že 60.000. Verjetno je, da se bo to število še zelo pomnožilo, ker je vseh kovinskih delavcev na Dunaju 100.000. s pomožnimi delavci pa celo 200.000. Položaj se je zelo poostril, ker Je vedno večja nevarnost, da se pridružijo kovinskim delavcem^ še drugi ln da izbruhne rta Dunaju splošna stavka. Stavka pomeni za Dunaj veliko škodo in je zato dunajski župan že Interveniral v korist delavcev. = Pred obnovitvijo francosko - ruskih odnošajev. Kakor se poroča iz Pariza pripravljajo v francoskem zunanjem ministrstvu vse potrebno za-obnovitev odnošajev med Francijo in Rusijo. Francoska viada namerava skleniti z Rusijo slično pogodbo, kakor io je sklenila vlada Mac Dorialda. Načrt za obnovo pogodbe bo predložen pa-teročlanski komisiji parlamenta, ki bo kon-čnoveljavno o njej sklepala. — Vstaja v Georgiji zmagovita. Protisovjetsko poslaništvo Georgije v Parizu javlja, da poteka revolucija v Georgiji v vsakem oziru ugodno. Po naJnovejših poročilih je vse ozemlje Georgije razven mest Tiflis in Batum v rokah revolucijonarjev. Enako so zasedli uporniki najvažnejše železniške točke. Želzniška zveza med TiflU som in Aleksandropolom Je pretrgana. Boji se vrše v severnem Kavkazu. Sovjetske Čete prihajajo v oklopnih avtomobilih. Če so te zmagovite vesti tudi resnične, se bo Izkazalo v kratkem. *= Nove smrtna obsodbe v Rušili. Vojni tribunal v Petrogradu je te obsodil na smrt bivšega policijskega komandanta Jefi-mova in seljaka Lajdinena radi špijonaže v korist Poljske. Oba bosta ustreljena. =«= Po prekem sodu bo sojen atentator Steiger, ki je poiskusil atentat na predsednika poljske republike. ©robne vesti. Novi jugosiovenskl generalni konzul v Pragi Svetozar RaŠid je nastopil svoje mesto. Nemčija je plačala drugi obrok repara-cijskih plačil v znesku 20 milijonov zlatih mark. Po Italiji so se zopet pričela nasilstva fašistov. Pogajanja zaradi Južne želznlce, ki 9° se vodila v Budimpešti so se vsled pretiranih zahtev Italijanov razbila. Vest, da pride letos v Beograd predsednik Masaryk, ne odeovarja resnici. Dnevne vesti. . Ali J« v tem zveza? Ko biva dr. žerjav v Beogradru, sporoča »Samouprava« svojim prijateljem, da ni »Narodni jJnevnik« glasilo narodne radikalne stranke. »Samouprava« ni povedala nobene novosti, ker vedo vsi naši čitalci, da smo v resnici neodvisen list, ki brani vedno le Pravico in resnico. V zadoščenje pa nam je, “a je ponatisnilo »Jutro« sporočilo »Samouprave« in tako postavilo sebe na laž. Seveda se slavno mladinsko glasilo ni moglo Premagati, da ne bi dostavilo kulturnega stavka, da morda »Samouprava« ne ve, fla je politični šef »Narodnega Dnevnika« Predsednik ljubljanske radikalne organizacije. la denunciantska konstatacija sicer ne odgovarja resnici, je pa tudi nepotrebna, ser je bilo to in še več že davno pove-CxTgospo^om pr* »Samoupravi«. Naš članek o min. predsedniku Švehli I* celotno ponatisnil »Venkov«, glasilo češke agrarne stranke. — Novi belgijski konzul v Ljubljani, iimanje ministrstvo je prejelo od belgijske vlade predlog, da postane konzularni agent *a Belgijo v Ljubljani g. Milan Dular, dose-uanji honorarni belgijski konzul in ravna' *®*1 Ljubljanskega velesejma. mk. T Oproščeni davkov. Po sporazumu traancnega. in poljedelskega ministra se oproščajo vseh davkov za eno leto oni kra-S° trpeli vsled povodnji. Zveza s Sušakom. Poštno ministr-5® ,uY,edl° na pošti na Sušaku stalno nan?0i •^)0' tako. da se bodo od sedaj sprejemati telefonska poročila sVi « nožnem Sasu. Neprekinjeni telefon-Pr°”let s Sušakom je zlasti dobrodošel Primorje 10 tTS0VS*£e zveze s hrvatskim ^ lnvaHdl, vdove in sirote iz Ma-udeW-4 okolice, vaša dolžnost je, da se voTtin u Vsi vel'kega invalidskega zboro bra t se V1'^1 v ne|ielio, dne 14. septem , L ‘■ Popoldne ob 2., v dvorani restav-n, • , »Kosovo« (prej gostilna Maribor) na Vaškem trgU. Ob tej priliki bomo in upaj-da zadnjič t odločno besedo zahtevali ^Prejšnjo uzakonitev invalidskega zakola da bo enkrat konec našega beraškega *lvJienja. Zatorej vsi brez razlike na shod! _ — Glasbena Sola ta konservatorij glasbene Matice« v Ljubljani. Vpisovanje 7 Slasbeno šolo in na konservatorij »Glas-,"®ne Matice se vrši še danes in jutri dop. 9. do 12. ure in pop. od 3. do 5. ure. V Pondeljek, dne 15. t m. pop. ob 3. uri zbero ■a) se vsi vpisani gojenci v pevski dvorani Poslopja »Glasbene Matice«, Vegova ul. št. • kjer se razdele na posamezne učitelje in • Poukom. Ravnateljstvo poživlja vse one, Pse nameravajo še vpisati, da store tc jaicoi nato prično z razdelitvijo urnika hi pred pondeljkom ter tako omogočijo v pondeljek reden pouk. n ~ jilmsko dete« v Evropi. ^ !^w Y°rkf se 5e vkrcal na parobrod »Leviathan« Jackil Cooeen 7nani otroVnm o n ie namenjen osirotelim otrokom na Balkanu. RAovL ?Vitza našim ,n švicarskim Mdečlm križem. Švicarski Rdeči križ je po- «w*:Das®m“ Rdečemu križu predlog, da £ 0 Rdeča križa v tesnejše stike • v tvrho dosege skupnih humanitarnih ciljev. _ — Higijenska razstava v Zagrebu. V ®8u zdravniškega kongresa v Zagrebu bo v Zagrebu od 21. do 26. oktobra tudi higijenska razstava, na kateri bodo razstavljeni medicinski in farmaceutski preparati. Proizvodi domače industrije te vrste. — Dnevnice državnih uradnikov. Finančni minister je poslal vsem ministrstvom »belo maksimalnih dnevnic za one državna uradnike, ki potujejo službeno v inozem-j*Vo. Za vsak slučaj potovanja bo Izdalo ministrstvo posebno odredbo. Višina onvnic je določena po položaju in činu posameznega uradnika. V vsakem slučaju pa Jevnica ne sme znašati več, kakor 50 Svinskih frankov na dan. — Obrtne Sole. Po statistiki trgovln-Skesa ministrstva je v naši državi 292 obrt-®h ta trgovskih šol. Vštete so tudi vajeniške Sole. V vseh teh šolah je 39.200 učencev. Na Srbijo odpade 112 Sol »16.000 učenci in 20 nižjih obrtno-strokovnih šol s 5000 Sčenci. Kakor je tedaj razvidno, prednjači Srbija v pogledu Števila obrtnega naraščaja vsem ostalim pokrajinam. . — Češko delavstvo manifestira proti uraglnji. Delavstvo največjih praških tovarn brez razlike strankarske pripadnosti je dni solidarno zapustilo delo in organiziralo skupno manifestacijo proti draginji. Na delavskih sestankih sta govorila neki sooi-laiist in socijalni demokrat. — Sovjeti prodajajo starinske drago-J»aostL V moskovskem listu »Izvestija« ob-feSl uPr®vitelj muzeja »Heremitage« pro-esor Trunicki, da namerava sovjetska vla-«frti)ro4ftti iz muzeja dragocenosti, ki so bo lepote in vrednosti. Prodalo se Sovteiht. 4000 najizbraneišik dragocenosti, stila v- vlada bo v tej razprodaji obve-in hkra« zl>lTa,ce starih umetnin v Evropi lienlh dl,2ag°t°vil0 carine prost izvoz kup-ieia "Učenosti. Sovjetska vlada bo pre-larjih. Predmete težke milijone v domu tatvina v Ameriki. Neke- lmenu . fa™er|u lz. Nevade- p0 no vsebino v 3e pust’1* kovčeg z dragoce- Wl^o je wTaKir0nK>bllU in se oddaliI1- To tato ISS^eči ,tet in odnesel bo* — Ameriir. . Premoženje. dni so prisp W 1®taIci obleteli svet. Te emerikanski letalci* !?°stona. v ^ew ,Yo\k okoli sveta. V Ne«, vSOi. ov^.\.v let?lu Seno sprejeti s pku J0**? 50 ^ LnaTdu‘ — Najnoveiša hl3tim varuUHdh siren. tolavna dlrekcliav?,i5evtžka reforma. Br- ViS režim z nXi^kvl ie obogatila so- teformo! Gospodične 0kr‘£!nalno «« &ito telefonskih centralah’ ne smeTvet^lfcS 'ta nnfm lil nazoveto o 0 zvez0 smeio dati L oatai. W na“v®10 KOSDodično pri telefonu I »»družla«allpa»nie55anka, in sicer za. 1«’. ? 56 da vlada v Ru- gi^nova, boljša doba enakosti m demokra- Naročajta »Narodni Dn«vnik“I Ljubljana, 12. septembra. — Dijaški rok za dijake trgovskih šol. — Pravico na dijaški rok v smislu čl. 49. in 52. zakona o ustrojstvu vojske in mornari-ce imajo eni dijaki državnih trgovskih šol v Sloveniji in sicer v Ljubljani, Celju in Mariboru ter trgovske šole v Novem mestu, ki so izvršili 4 razrede gimnazije ali realke ali tem jednakopravne šole — Pripomni se,^ da to velja samo za one dijake, ki obiskujejo redno eno teh trgovskih sol, ne pa tudi za one, ki obiskujejo samo specijalne kurze na teh šolah, če ravno so ti preje^ izvršili 4 razrede gimnazije, realke ali tem jednakopravne šole. — Rekruti iz teritorija ljubljanskega vojnega okrožja, ki so bili v tekočem letu rekrutovani in ki so izvršili 4 razrede gimnazije, realke ali tem jednake šole in eno teh trgovskih šol, naj predložijo potom županstva komandi ljubljanskega vojnega okrožja pravilno koleko-vano prošnjo z^ priznanje dijaškega roka. Prošnji je priložiti šolsko izpričevalo. — Oni pa, ki še niso izvršili ene teh trgovskih šol in so redni dijaki, naj pa poleg izpričevala prilože potrdilo dotične trgovske šole, da so redni dijaki in da istočasno prosijo za priznanje dijaškega roka in za odložitev dejanske vojaške službe do izvršitve te trgovske šole. — Ustanovni občni zbor ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficlra l ratnika. Članom Udruženja iz oblasti Dravske divizije se sporoča: Ustanovni občni zbor ljubljanskega pododbora se vrši 15. septembra, v ponde-ijek, ob 20. uri v salonu hotela »Lloyd«. Pomen tega občnega zbora je velik, ker se vrši na dan slave Udruženja kot spomin na slavni prodor solunske fronte leta 1918. Zato je naš občni zbor ob enem znamenje priznanja in zahvale tovarišem iz takratne nad vse hrabre srbske vojske, ki se je šest let vojskovala in zmagovala za svobodo in uje-dinjenje naše skupne domovine. Ti tovariši so zaslužili naše priznanje in zahvalo za vse težke žrtve, ki so jih doprinesli za svobodo in ujedinjenje in zato ne bi smel biti odsoten od občnega zbora nobeden ljubljanski član, priporoča se pa tudi onim zunanjim članom, ki jim je to mogoče, da se udeležijo občnega zbora. — Spored občnega zbora' je naslednji: I. Poročilo predsednika pripravljalnega odbora o dogovorih z osrednjo upravo Udruženja, ki so vodili do ustanovitve ljubljanskega pododbora. 2. Prečitanje pravil Udruženja. 3. Volitev članov uprave, namestnikov In nadzorstva. V. Ljubljani, 12. septembra 1924. V imenu pripravljalnega odbora: predsednik Milan Plut, rez. peš. kapetan II. ki. — Vojni Invalid! ta vdove, ki bi se zanimale za podelitev razpisane trafike na Karlovški cesti štev. 7 v Ljubljani, se opozarjajo, da je vložiti prošnje z navedbo primernega lokala in 1000 Din jamčevine do 20. t m. Tozadevne tiskovine se dobi pri finančni kontroli II, Vodnikov trg št. 5. — Odbor. — Grozovita smrt pod vlakom. Med postajama Alfpašin most in Rajlovac v Bosni so našli truplo brez glave, ki je ležalo ob progi. Neka gostilničarka iz Rajlovca, ki je tudi prihitela gledat truplo, je spozna-a v njem svojo služkinjo Rožo Tomič iz Osmina. Nad brado ji je kolo lokomotive kakor britev odrezalo glavo, ki je v kosih odietela na drugo stran proge. Možgani so se ji razpršili in oškropili kamenje na progi Čeljust s tremi zobovi je ležala na nekem mestu, a ostali del glave je bil razmetan razmrcvarjen tu pa tam. Del temena, katerega so se držali lasje z glavnikom, je ostal cel. Vse naokoli je bilo polno strjene krvi, ki se je mešala z mastnim oljem iri drobnim prahom od premoga. Nesrečno dekle je hotelo najbrže preko proge, a jo je prehitel vlak, pod katerim je našlo grozovito smrt. — Skozi okno mu Je vrgel bogatstvo. Carinski uradnik V. Popovič je nekega večera gledal skozi okno svojega stanovanja v neki beograjski ulici. Ko je občudoval zvezde in razmišljal bogzna kaj, je prihitel mimo Popovičevega okna neki visok moški In vrgel z ulice v Popovičevo stanovanje neki zavitek, nakar je neznanec pobegnil. Ker je bil mrak, Popovič ni mogel takoj razbrati, kaj bi to pravzaprav bilo. Ko pa je prižgal luč in razvil zavitek, v katerem e našel listnico polno velikih turških bankovcev, ni mogel verjeti lastnim očem. Popovič se je bal, da ga morda kdo skuša in Je odnesel listnico na policijo. Po večdnevnem iskanju lastnika tega denarja se ni nihče Javil in je srečni Popovič postal lastnik lepega premoženja. * ri ~,Kllž?e b0!?znI v Beogradu. Pretekli teden je bilo v Beogradu 95 slučajev kužnih bolezni. Od teh je umrla 1, ozdravila 1 oseba, a bolnih je ostalo še 93. " — Samomori radi gospodarske krize. Splošna gospodarska kriza na Madžarskem zahteva dnevno nove, smrtne žrtve. Te dni je izvršil samo-mor ravnatelj neke lesne dTužbe, vladni nadsvetnik Milko. Isti dan se je usmrtil neki Oskar Gal, generalni vodja neke zavarovalne družbe. Skočil je iz dru-sega nadstropja svojega uradnega poslopja m obležal na mestu mrtev. Oba samomora sta v Budimpešti vzbudila veliko razbur-j en j e. — Železniška nesreča v Plzl. Iz Pize poročajo, da je brzovlak, ki odhaja iz Pize ob 2. uri 10 minut trčil z osebnim vlakom, ki se je bližal kolodvoru. Pri tem je bilo 16 oseb lažje in 2 osebi težje ranjene. — Nenavaden roparski umor na Dunaju. Te dni so našli v njenem stanovanju 53 letno dunajsko pisateljico in pedagoginjo Hermo dr. Hug-Huggendorf mrtvo. Gre se za roparski umor. Policija je odkrila storilca v osebi 18 letnega nečaka umorjenke, il je ponoči zadavil svojo teto in ji oropal 2 milijona avstrijskih kron in malo žepno uro. Ta strahoviti zločin je vzbudil na. Dunaju veliko ogorčenje in burne komentarje. — Bikoborbe v Budimpešti. Koncem septembra se bodo vršile v Budimpešti bikoborbe. V ta namen pridejo iz Španije pravi španski biki in torreadorji. — Krvoločna ženska obsojena na smrt V Moskvi je bila nedavno obsojena na smrt neka Ana Permijak, ki je pomorila nad 20 žensk. Prvotno je bila Permijakova voditeljica neke roparske tolpe, ko pa ji ta posel ni vedno donašal dovolj' dobička, je postala prerokovalka bodočnosti. Svojim kiijentom je ukazala, naj polože glavo na mizo, da bo iz las uganila bodočnost. Pri tej priliki je odsekala, svoji žrtvi glavo s sekiro. — Predavanje v hlgijenskl razstavL V soboto, dne 13. t. m. ob 16. uri predava v higijenski razstavi dr. Matija Ambrožič, predstojnik zavoda za socijalno-higijensko za?čito dece v Ljubljani »O higijenl šolske ga deteta.« — Vstop prost. — Z lastno krvjo so oblili mize, pri katerih so popivali! To se ni zgodilo samo enkrat, ampak neštetokrat, ker ljudje v pitiu ne poznajo noben meie. Ko bi čitali »Prerod«, bi gotovo spregledali in se poboljšali. Eno številko tega lista dobi vsakdo brezplačno na ogled. Upravništvo »Preroda-.. Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Opozarjamo na današnji oglas higi-ienične pralnice Šimenc. Ljubljana. 1— češki zdravniki v Ljubljani V so- boto, dne 13. septembra dopoldne ob pol 10. uri dospe v Ljubljano večje število čeških zdravnikov, ki so na potovanju po Jugoslaviji Zdraniško društvo jim priredi prijateljski večer v restavraciji »Zvezda«. Tovariši z dežele, ki se žele udeležiti večera, naj javijo to, takoj dr. Tičarju. Razstava dijaških risb. Na drž, realki v Ljubljani bo v soboto, dne 13. sept. dopoldne in popoldne ter v nedeljo, dne 14. septembra dopoldne razstavljena v risal nici zbirka risb, akvarelov, pastelov in olj' natih študij, ki so jih izvršili zavodni dijaki v minulem šolskem letu. Vstop prost. -Ravnateljstvo. 1— Nepreviden motociklist. Ivan Zabukovec, trgovski potnik je dne 6. t. m. pred konjušnico z motornim kolesom tako neprevidno vozil, da je podrl delavko Alojzijo Gostič na tla ter jo na tleh ležečo vlekel še približno dva metra daleč za Seboj. Gostičeva je dobila več lahkih poškodb, ki pa niso nevarne. 1— Surovo trpinčenje živali Izvošček Matija Lubi je velika surovina, kakor kaže sledeči dogodek. Dne 9. t. m. Je peljal v vinjenem stanju po Rožni ulici mladega psička na verižici. Opetovano ga je z verižico dvignil ter ga vrtel po zraku okrog sebe. Ko trpinčena žival ni mogla več hoditi jo je jel suvati z nogo v život. Navzoče občin- stvo se je zgražalo nad njegovim početjem. Poskrbljeno je, da dobi pri policiji za svojo surovost primerno plačilo. 1— Pri delu sta se sprla. Lovro Macarol, progovni mojster je ovadil pri policiji progovnega delavca Franceta Rupnika, češ, da ga je ta dne 10. t. m. sunil z držalom lopate tako močno v obraz, da mu je predrl kožo na spodnjem desnem delu čeljusti. Kot vzrok je navedel Macarol, da je bil Rupnik tako močno vinjen, da mu ni dovolil delati. — Udruženje vojnih Invalidov podružnica v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da so uradne ure v pondeljek, sredo in petek dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure, v torek, četrtek in soboto pa od 9. do 14. ure — Odbor. — Kavarna »Jadran« vsak večer damski koncert. Za obisk se priporoča Zima, kavarnar. Maribor. Policijska kronika. Policija je prejela danes 5 prijav in aretirala 3 osebe in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi potepuštva in 1 radi nedovoljenega krošnjarjema. Gluhonemi berač. Včeraj je bil aretiran neki gluhonemi moški, ker je beračil po mestu, Mož je brez listin in ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti in pristojnosti. Vlom v Sevnici. V noči od 8. na 9. t. m. je neznan tat vlomil v spalnico čevljarja Franca Kneza v Sevnici in odnesel 95 kož boks usnja in več drugih predmetov v skupni vrednosti 22.752 Din. Začetek šolskega leta. Na obrtnih nadaljevalnih Šolah v Ljubljani se prične šolsko leto 1924/25 v sredo, dne 1. oktobra 1924. Vpisovanje se vrši v nedeljo, dne 28. septembra 1924 od 9. do 11. dopoldne in sicer: 1, Za strokovno nadalje-valnico za mehansko-tehnične obrti v vodstveni pisarni I. mestne deške osnovne šole v Komenskega ulici. 2. Za strokovno na-daljevalnico za stavbne obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške osnovne Sole na Zoisovi cesti. 3. Za moški oddelek strok, nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v vodstveni pisarni IV. mestne osnovne deške šole na Prulah. 4. Za ženski oddelek strok, nadaljevalnice za umetne in oblačilne obrti v učilnici (pritličje levo) I. mestne dekliške meščanske šole na Sv. Jakoba trgu. 5. Za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni III. mestne deške osnovne šole na Erjavčevi cesti. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisu izkazat^ z odpustnico osnovne Sole. Pouk traja do konca marca 1925 in se vrši ob delavnikih od 2. do 6. ure ter ob nedeljah dopoldne. Dneve pouka določi vodstvo in Jih naznani pri vpisovanju. Obisk obrtnih strokovnih nadaljevalnic Je za vse vajence in vajenke po obrtnem redu (3. odstavek § 99 b) obvezen. Gospodarstvo. Statistični podatki &4etinarednesa poljedelskega instituta v Rimu. Pred dnevi je izSlo letno poročilo Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu 2a leto 1923. Poročilo je sestavljeno nad vse vestno in podaja točno sliko o stanju kmetijstva v vseh državah sveta. Skoraj vse države so Članice rimskega mednarodnega poljedelskega instituta. Te države predstavljajo 79.9 odst. vse zemeljske površine in 92.2 odst. vsega prebivalstva, če pa se prišteje k temu še kolonije, ki same sicer niso članice instituta, pač pa njihove materne dežele, potem je v institutu zastopanih 96.2 odst. vse zemeljske površine in 97.8 odst. vsega prebivalstva. — V uvodu letnega poročila se nahajajo interesantni podatki o gibanju svetovnega prebivalstva. Kljub vsem dogodkom se je prebivalstvo sveta pomnožilo v zadnjih desetih letih za 3.3 odst. Najbolj*se je pomnožilo prebivalstvo Južne Amerike (16.2 odst.), potem Sev. Amerike (12.1), Avstralije (10.4), Afrike (5.5) in Azije (3.7). Prebivalstvo Evrope pa je padlo za 2.6 odst. Prebivalstvo Evrope tvori skoraj četrtino vsega prebivalstva (24.8), pa čeprav zavzema Evropa samo 7.6 odst. vse zemeljske površine. Azija je večja ko vsa ostala zemlja (55.6 odst.), njeno prebivalstvo pa šteje manj ko eno tretjino, samo 31.7 odst. Naša država je po površini plodne zemlje na sedmem mestu, pred njo so Šport. brez Rusije, ki ni član instituta Francija, Nemčija, Španija, Poljska, Italija in Rumunija. Po površini obdelane zemlje pa pride naša država šele na petnajsto mesto. Glede z Žitom posejane zemlje je naša država na sedmem mestu. Produkcija žita raste na vsem svetu vsako leto. Dočim se je pred vojno pridelalo povprečno 822 milj. kvintalov, so dala povojna leta sledeče rezultate: Leta 19^3 788 milj. kvintalov, leta 1921 846, leta 1922 860 in leta 1923 946 milj. kvintalov. Od žitnih vrst samo rž ni dosegla predvojne višine. Tudi pri drugih kmetijskih pridelkih se opaža napredovanje, zlasti pa v produkciji čaja in kave. Množina pridelanega žita na enem hektarju se je enako dvignila. Pred vojno se je na vsem svetu pridelalo povprečno 10.3, sedaj pa 10.6 kvintalov. Največ donosa dajo polja v Evropi 12.9 na hektar, potem v Sev. Ameriki in najmanj v Aziji 8.0. V letnem poročilu se nahajajo še nad vse zanimivi in podrobni podatki o izvozu in uvozu posameznih držav, o številu živine, o njihovi ceni, sploh o vseh stvareh, ki morejo zanimati kmetovalca in privrednika. Zato bi bilo dobro, če bi si tudi naši gospodarji nabavili letno poročilo Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu. OB OB O.B L E K E NA ROKE MESTNI TRG 5 ERNATOVIC Sokolstvo. Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) sporoča svoječu članstvu, da Je društveni sluga završil z pobiranjem članarine po hišah za 1. polletje tek. 1. in bo prihodnji mesec pričel’ pobirati za II. polletje. Vsled tega opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član dni-štva, kdor je s članarino 6 mesecev, v zaostanku. Brat, sestra, ki še nisi poravnal-a članarine za I. polletje 1924, stori svojo dolžnost ta pridi takoj v društveno pisarno, kjer se uraduje od 15. t m. dalje vsak dan od 18 do 19 ure. Sokol Ljubljana D. se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem za znesek Din 1.410, ki je bil nabran v gostilni br. Franca Kavčiča na Privozu v prid stavbenemu skladu mesto cvetja na krsto blagopokojnega br. Al. Accetto. Društvo se udeleži v nedeljo, dne 14. t. m. korporativno prireditve novoustanovljenega društva v Orosupljem, vsled česar se je morala prestaviti tombola na prihodnjo nedeljo, 21. t. m. Nekateri dobitki so razstavljeni v izložbi tv. »Elite«, Prešernova ulica, odnosno pri br. Milku Krapežu, ter vabimo, da si Jih vsakdo ogleda. Potrudili se bomo, da bo tombola res lepa. Nabavite sl tablice pra-v«£uaol Program meettaga za moško ta damsko lahkoatletsko prvenstvo Slovenile, ki se vrši na igrišču S. K. Ilirija v soboto 13. t. m. in v nedeljo 14. t. m. Sobota 13. t. m. — začetek ob 14.30. urL 1. Predteki 60 m dame. 2. Predteki 100 m gospodje. i 3. Met krogle — dame. 4. Skok v višino — gospodje. 5. Skok v daljavo — dame. 6. Semifinale 100 m gospodje. 7. Semifinale 60 m dame. 8. Met kladiva — gospodje. S). Met diska — dame. 10. Predteki 200 m gospodje. 11. Finale 60 m dame. 12. Hoja 3000 m gospodje. 13. Skok v višino dame. 14. Met krogle gospodje. 15. Predteki 100 m dame. 16. Semifinale 200 m gospodje. 17. Met kopja dame. 18. Troskok — gospodje « 19. Semfinale 100 m dame. 20. Predteki 400 m gospodje. 21. Finale 100 m dame. 22. Tek 1500 m gospodje. 23. Štafeta 4 X 60 m dame. Nedelja, 14. im. — začetek ob IS. uri 1. Finale 100 m gospodje. 2. Predteki 200 m dame. 3. Met diska gospodje. 4. Skok v dalj. gospodje. 5. Semifinale 200 m dame. 6. Finale 200 m gospodje. 7. Skok ob palici gospodje. 8. Finale 200 m dame. 9. Finale 400 m gospodje. 10. Tek 5000 m gospodje. 11. Met kopja - gospodje. 12. Tek 800 m gospodje. 13. Olimpijska štafeta dame (60 X 875 X 100 X200 m). 14. Štafeta 4 X 100 jn gospodje. Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije. V soboto in nedeljo se vrši na Igrišču SK Ilirije meeting za moško In žensko lahkoatletsko prvenstvo Slovenije. Po dosedanjih prijavah obeta biti ta prireditev največja na tem polju in sicer ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Samo v moških disciplinah starta 100 tekmovalcev. Naši atleti kakor Valtrič, Perpar, Orehek, Vidmajer se nahajajo v prav dobri formi, car so dokazali v tekmah za jugoslovansko prvenstvo, kjer so zrušili množico slovenskih rekordov. Primorje, ki Je favorit za zmago ln brani svoje dveletno prvenstvo, bo imelo letos Izredno težko stališče, ki mu ogrožajo atleti Ilirije, Jadrana, Laska in SK Maribor. Svojo izredno visoko formo so dokazale naše atletinje na meetingu za prvenstvo Jugoslavije. Postavile so nič manje nego 5 jugosl. in v vseh ostalih disciplinah nove slovenske rekorde ter dokumentirale s temi uspehi svojo internacijonalno višiBo. Pričakovati Je, da bo pr! tem meetingu padel še kak jugosl. In slovenski rekord kar nam skoro jamčijo Imena Santel D., Prevec S„ Bernik, Krisch. Upajmo, da nale občinstvo zna ceniti razvoj slovenske atletike, ter poseti to izredno zanimivo prireditev v večjem Številu kakor doslej. Iz strankarskega ilvljenja. Razgovori g. dr. Nika Zupaniča r Beograda. Kakor simo zvedeli je Imel zadnji Pondeljek dne 8. t. m. bivši minister g. dr. Niko Zupanič v Beogradu daljši razgovor z g. Niko Pašičem ln g. Ljubo Jovanovičem v važnih zadevah stranke NRS v Sloveniji. Prosveta. Gledališki abonma za sezono 1924/28. Uprava Narodnega gledališča sporoča, da se oddaja gledališki abonma samo še danes v petek in'jutri v soboto od 9. do 12. ta od 3. do 5. ure v veži dramskega gledališča. Pri prijavi abonmaja je plačati prvi obrok zneska. Pikova dama. Koncem prošle sezone uprizorjena opera Čajkovskega >Pikova dama«, ki se poje v nedeljo, dne 14. t. m. v opernem gledišču, Je po opernem ravnatelju g. F. Rukavini zopet na novo naštudirana in uprizorjena. Pri tej predstavi bo imelo občinstvo priliko prvič slišati na novo angažiranega tenorista, ruskega komornega pevca gospoda Aleksandra Valentinova v partiji Hermana. V vlogi Lize nastopi na novo aganžirana sopranistka gospodična Vanečkova. Ostale partije pojo: Gospa Smolenska, gospodične Ropasova, Sfiligojeva in Korenjakova ter gg. Popov, Cvejič, Mohorič, Šubelj, Pugelj, Perl«) In Gostič. Vstopnice v predprodaji se dobe v opernem gledišču pri dnevn: blagajni. Ljubljanska opera. Sinoči se je v vlogi Lenskega v Onjeginu predstavil kot gost in je menda pel na angažma češki tenorist Jiranek, simpatičen in muzikalen pevec, k? razpolaga s prijetnim, mehkim glasom tenorskega timbra in očituje lepo, umerjeno igro. Arioso in arijo v peti sliki je zapel t občutkom. Ce se mu ob primernem šolanju izobliči zastrta, nekoliko prisiljena vilina glasu (od f dalje), obeta g. Jirasek v resnici izvrstno moč. Uprava ga lahko angažira.— Gdč. Vanečkova že po zunanjosti ni primerna vlogi nežne Tatjane, pa Je igralsko bila izvrstna, fn se je tudi pevsko dobro uveliavila. Za pisemsko sceno zasluži posebno pohvalo. Poleg obeh gostov moramo omeniti še g. Betetta (knez Gremin) in g, Popova (Onjegin). Oba res odlična. Vsi nosilci ln nosilke ostalih vlog so se sicer potrudili. toda za navedenimi daleč zaostajajo v petju in še več v igri. Predstavi se J* v splošnem poznalo, da je prišla na oder kot v naglici pogreta jed. Točnosti In fines je bilo sila malo — v orkestru in zboru — bržčas je manjkalo par temeljitih vaj. Sicer je pa Onjegin na našem odru že od prve sezone po prevratu sem nesrečna zadeva to za vse kapelnike za prvim slaba dedJČIna. Ce ga namerava uprava uvrstiti v reper-toir bo treba novega študiranja, nove režije in najbolj — novih kostumov. Predsezone je konec, do začetka nove pa še dovoli fesa, da se zagrešeno popravi. St. Blnlčkl. bivši ravnatelj beograjske opere in pevovodja pevske družine Stanko* vič je izdal svoje skladbe, ki se naročajo pri njem v Beogradu. Pri nas je znana njegova mehka pesmica »Divna noči«, katero je že večkrat pel pevski zbor Glasbene Matice. Drugo Biničkega pesem iz »Seljančič« Cini, ne čini« bo izvajal na syojem prihodnjem kopcertu pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«. Dopisi. Slovenska Bistrica. — Proslava rojst* nega dne prestolonaslednika. — Naše mesto je na dostojen način proslavilo obletnico rojstva Nj. Vis. kraljeviča Petra. Ob 8. uri dopoldne so bil v župni cerkvi molitve z zahvalno pesmijo. Cerkvenim ceremonijam so prisostvovali vsi častniki tukajšnje garnizije in zastopniki oblasti. Zvečer je bila napovedana po mestu bakljada, ki pa se vsled premajhne udeležbe gasilcev ni vršila. — Pretekli teden se je obesil na Devini posestnik Anton Steinbacher, ki je bil v zadnjem času zelo zadolžen. Predno J* storjl samomor, se je napil do nezavesti. — V soboto, dne 13. t. m. priredi naše olepševalno društvo v dvorani okrajne hranilni« veselico s plesom in drugim sporedom. Dhi letali M Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske kiobukb Alojzija Vivod roj. Moittlč, Ljubljana, Pred Skotijo 21/11. sprejsma dam« jn gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja ca lastno rabo. Samostojno tzvrSevanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ura popoldan. ilm ii grmu trboveljski dobavlja Iv. POGAČNIK, Vrtovčeva ulica 11. {Tako* ▼▼▼▼▼▼▼▼▼ Trboveljski premog drva, koks angleiki premog šlezijske brikete dobavlja Ilirija tu Kralji Mn trg fl. I Tel. 220. — Plačilo tudi sa obrok«. FRANC CERAR, drulba a o. z. v Domžalah pri Ljubljani tovarna slamnikov In klobukov zaloga* Celju, Gosposki i Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Piešomova ni. S. na dvor. KovaSli * Trian. UBOJ. Peter Pirc, 25 let star, samski mlinar V Cerkljah, že predkaznovan je dne 9. ju-aya zabodel Josipa Kovača z nožem v trebuh »sicer ne v namenu ga usmrtiti, pač Pa v drugem hudobnem namenu, vsled česar je nastopila smrt vsled vnetja trebušne tnrene. S tem je zakrivil hudodelstvo ubo-ja jpo s 140 k. z.,« tako pravi obtožnica. Zagovor. Obtoženec joka že ves čas, odkar so Ka privedli v dvorano. Predsednik: »Jokati ni treba. Zgodilo se /e na binkoštni ponedeljek, sedaj ste stvar že kolikor toliko preboleli.« Obtoženec: »Nisem ga namenoma; sva Ma vedno prijatelja. Po nesreči sem ga. Binkoštni ponedeljek smo bili v gostilni. Prijatelja sva bila...« Predsednik: »No tiste mlaje ste zapili. Kdo je plačeval?« Obtoženec: »Kern.« Predsednik: »Vi ste dali piti tudi lan-lom,kt niso postavljali mlajev...« * Obtoženec: »Pes je, toda samo enemu. J\er so oili fantje zato hudi, sem sel v drugo sobo, kjer sem izpil dve četrtinki vina s sifonom. To je bilo popoldne.« Predsednik: »AH se niste s Kovačem že popoldne radi nekega kolesa kregali?« Obtoženec: »Prosen je imel pri nas kolo spravljeno, ker nisem vedel, da ga je Kovaču posodil, sem rekel »nikar ga ne jem-Pr*šel ponj. On je bil zato hud. >io Je bilo okrog petih. Potem je kolo nazaj Pripeljal.« • Predsednik: »Kako je bilo, ko sta prišla s Prosenom domov?« s Obtoženec: »Ko je prišla policijska ura, ob 12. sva šla proti domu. Malo vinjen sem bil. Jaz sem šel v hišo, Prosen je ostal zu-haj. Pa je pričelo kamenje leteti. Johan, sem dejal, pojdi notri. Ker ni hotel, sem šel še jaz iz hiše. Pride Kovač in preklinja. Prosen ga vpraša: »Jože, zakaj si hud.« Tudi jaz sem vprašal, zakaj je hud. Kovač je za-;2el pa kar z nožem proti meni mahati, za-;to sem vzel še jaz nož iz žepa, da bi se mi •ne mogel tako hitro približati Približal pa ,se je vendar prehitro ter se sam nabodel. Po nesreči sem ga.« f Predsednik: »Priče bodo drugače povedale. Rekle bodo, da ni imel noža.« Obtoženec: «Pa ga je imel, in še celo fta dve strani brušenega je imel.« \ Predsednik: »Kje je pa sedaj Vaš nož?« aa — h---------------------------------------—— JUpiSL— Ljubljanska porota. Obtoženec: »V gnojnico sem ga vrgel.« Predsednik: »Se ne bo ujemalo. — Zakaj niste zbežali?« Obtoženec: »Zakaj naj bi bežal?!« Predsednik: »Priče bodo povedale, ‘da ste Tekli, izpred svoje hiše ne grem, kdor ima kaj z mano na) pride sem!« Obtoženec: Za beg sploh ni bilo dosti časa.« Predsednik: »Ampak kamnov on n! metal.« Obtoženec: »Tudi jih je.« Predsednik: »Nobena priča tega ne more potrditi. Sploh ne more nobena potrditi, da bi bil on Vas napadel. — Še, ko ste ga že zaklali, Vam je zaklical: »Peter, pojdi sem, seživa si v roko, ko si me!« Toda vi niste hoteli.« Obtoženec: »Nisem slišal« Predsednik: »Vsi ga opisujejo, da je bil zelo miren fant.« Obtoženec: »Kadar je bil pijan, je Ml nasilen.« Predsednik: »Vi niste bili nikdar kaznovani, kai?« Obtoženec: »Nikdar.« Predsednik: »Pač, enkrat ste bili. — Za-kal tajite, ko imamo vse zapisano.« Obtoženec: »A, tisto Je bilo pa zato, ker sem sestro obrezal...« Predsednik: »A to pa ni nič?, — Kie imate sedaj nož?« Obtoženec: »V gnojnico sem ga vrgel« Predsednik: »Orožniki so gnojnico popolnoma izpraznili, a noža ni bilo! — Shranili ste ga za prihodnjič...« Sicer pa, k sreči je bil Kovač pred smrtjo zaslišan in izpovedal je takole: »Na binkoštni ponedeljek smo pili v Jenkovi gostilni. Pozneje sva se odpeljala Prosen in jaz s kolesom, to je bilo okrog petih. Okrog desetih sva se pripeljala nazaj, in sem kolo vrnil. Pozneje sem šel gledat, če pri Pirčevih plešejo, kakor je bilo dogovorjeno. Ko sem prišel blizu hiše, sem slišal neko preklinjanje. Videl sem Prosena, naenkrat pa plane Pirc proti meni in me brez vsacega vzroka zabode. Dobro sem videl, da je bil on in tudi po glasu sem ga spoznal, ko nti je pri sunku zaklel. Zakaj me je zabodel, ne vem. Bila sva vedno prijatelja. Klical sem ga pozneje, da si seževa v roke, toda ni hotel« Dokazovanje. Predsednik: »Prosen, Vi ste bili godec, koliko ste bili pa pijan?« Prosen: »Tolk, de vem vse, glih prov.« Predsednik: »Ali- ste res Vi Kovaču kolo posodili?« Prosen: »Res.« Predsednik: »Se kaj spomnite, kdo Je Tekel, da boste šli potem v Pirčev mlin Plesat?« Prosen: »Nič ne vem.« Predsednik: »Ali veste kaj o prepiru radi pijače?« Prosen: »Nič ne vem.« Predsednik: »Kako ste šli potem z obtožencem domov?« Prosen: »Ko sva prišla do hiše, je začelo leteti kamenje.« Predsednik: »Zakaj?« * Prosen: »Ne vem,« .•■'.c-'', ‘o. Predsednik: »Pirc je šel v kilo, ter Je tudi Vas klical, toda Vi niste hoteli iti notri.« Prosen: »Tako je. Zato je prišel potem on k meni.« Predsednik: »Kaj je bilo potem?« Prosen: »Kovač je prišel. Pirc je stopil naprej. Kovač je zaklel »j. boga in Marijo!«, če ima kdo kaj zoper mene, pa naj pride«. Pirc je odgovoril: »Tiho.« — Kovač: »Tebi ne bo nihče tiho.« Kmalu na to je Kovač zavpil: »Jaz frnam že dosti, lahko noč!« Predsednik: »V preiskavi ste drugače povedali.« Prosen: »Ne vem; sept, pri Žullč v Krškem a8 pismeno na dr. Rostohar, profesor v Mariboru. samski, želi primernega mesta-Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na po* družnico »Narodnega Dnevnik*0 v Mariboru pod »Poštenost” želi službe pri boljšem gospodu, bodisi pri samcu, vdovcu z enim ali dvema otrokoma, ali pa pri bolj priletnem gospodu. Ponudbe pod J. V. Poštno ležeč« št. 40. Celje. f s kuhinjo in 2 malimi sobam! ati 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe a* unr, listajod j.čimjsrejejV